cena 400 dinarjev številka 18 (924) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 5. maja 1988 ■IBSiSffiSili&S Občina Velenje — s podelitve priznanj ob 27. aprilu in 1. maju »Imamo se na koga opreti« V občini Velenje je bila osrednja proslava v počastitev 27. aprila — dneva OF in 1. maja — praznika dela na večer pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju. Na njej so podelili srebrna priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake Zveze sindikatov prizadevnim aktivistom, društvom in organizacijam. Srebrna priznanja OF je predsednik občinske konference SZDL Velenje Pankrac Senrc-čnik, ki je imel tudi slavnostni nagovor, podelili Francu Borov-niku, Jožefu Canču. Jelki Fužir, Alojzu Kikecu, Jožetu Kovaču, Bogomiru Melanšku, Vidi Peer, Antonu Močilniku, Francu Šte-fančiču, Stanetu Žuli, krajevni organizaciji ZRVS Kavče — Podkraj, KUD Ivana Cankarja Plešivec in Turističnemu društvu Šoštanj. Srebrne znake Zveze sindikatov — podelila jih je predsednica občinskega sindikalnega sveta Mira Videčnik pa so prejeli Rudi Boh, Zdravko Cvikl, Metka Ga-beršek, Marjana Grobelnik, Alojz Hudarin, Martin Lah, Franc Mikek, Štefan Meršak, Milena Rožič, Nino Ošlovnik, Helena Perkovič, Erna Železnik, Magda Zist, sindikalna konferenca OO ZS Tozd Jama Skale (DO RLV), konferenca Zveze sindikatov Gorenje sozd. Precejšen del svojega govora je namenil predsednik OK SZDL Velenje Pankrac Seme-čnik problemom naše družbe, poudaril pa je: »Ne bi bilo prav, da ob priliki, kakršna je današnja, ostajamo samo na ravni visokih tem in splošnih problemov naše družbe. Obrnimo se v duhu časa za trenutek k sebi, dogajanjem, življenju in delu v naši občini. Se vedno smo ponosni na vse, kar smo v hitrem razvoju povojne Jugoslavije dosegli. Ponosni smo na sorazmerno visok materialni standard naših občanov, ponosni na dobro sožitje vseh nas, ki smo prišli v to dolino tako različni, ponosni, da nosimo kot mesto Titovo ime in ponosni, da dosegamo primerljivo z drugimi dobre delovne rezultate na vseh področjih družbenega življenja in dela. Pa vendar vsi nekako čutimo, da smo v omejenih naravnih danostih prišli v svojem razvoju do tiste točke, ko moramo nujno kritično pregledati našo dosedanjo razvojno pot in se ob upoštevanju novih spoznanj, vprašati, kako naprej.« Opozoril je na težave, s katerimi smo se in se še vedno srečuje- mo v naši skupnosti, pa ob tem poudaril, najsi so ugotovitve še tako črnoglede, moramo naprej. »In zmogli bomo, če bomo v procesih pričujoče demokratizacije našli dovolj ustvarjalnih moči, da zgradimo v občini novo kvaliteto življenja, kvaliteto proizvodnje in kvaliteto medsebojnih odnosov. V omejenih naravnih okvirih naj bodo te misli prisotne vedno v nas, naj postanejo moto in gibalo vsega našega ravnanja in dela ...« Nekaj misli je v svojem govoru namenil tudi dobitnikom priznanj: »Današnja proslava je namenjena tudi temu, da izkažemo pozornost in podelimo priznanja najzaslužnejšim občanom in društvom ter organizacijam, ki s svojim delom že dolgo vedno znova dokazujemo, da se imamo kot družba na koga opreti. Lepo število zaslužnih občanov in delavcev bo samo danes prejelo ta odličja. Prištejmo jim dosedanje dobitnike in prištejmo tiste, s katerimi so ti sodelovali v poštenih hotenjih popeljati voz družbenega napredka k visoko zastavljenim ciljem. Preštejmo jih in pre-štejmo še vse dobro misleče in delovne, ki stremijo po lepšem, boljšem in bolj človeka vrednem, pa bomo spoznali, da ob prevladi razuma, ni bojazni, ne za skupno jugoslovansko in ne za našo domačo, velenjsko bodočnost.« Dobitniki priznanj in drugi gostje med osrednjo proslavo (VOS) Predsedstvo 0K ZKS Velenje Diferenciacija takšna ali drugačna Besedo diferenciacija v zadnjem času slišimo zelo pogosto, kar modna je že. V njenem pravem pomenu smo jo slišali na zadnji seji predsedstva OK ZKS Velenje, ko so delegati velenjske občine na zadnji konferenci slovenskih komunistov poročali o svojem delu in posebej poudarili, da je današnji trenutek odločilen za potrditev in dokončno uveljavitev zveze komunistov. Nekoliko manj opredeljena je bila diferenciacija v nadaljevanju seje, ko so člani predsedstva obravnavali politično oceno stanja v Rdeči dvorani po neuspelem referendumu o združevanju z Gorenjem, kar je zrušilo poltre-tje leto prizadevanj za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti v Šaleški dolini. Diferenciacije je bilo tu dovolj, ali pa ne. Edini član zveze komunistov v Rdeči dvorani je poslovodni organ, od 25 delavcev jih je glasovalo le 19, 13 jih je bilo proti, v Rdeči dvorani niso proti združitvi z Gorenjem, radi bi le enakopravno sodelovali, zato referendum ni uspel. V Topolšici so nejevoljni, ker so edini upoštevali rokovnik in potegnili krajši konec, Paka je v »fazi čakanja«, Gorenje ni odstopilo od projekta, odreklo pa se je vloge nosilca. Tega preko noči ni moč pridobiti, projekt se že uresničuje in s tem moramo nadaljevati, sklepi zborov občinske skupščine so dokončni in obvezujoči, ob tem pa se je v razpravi pojavilo tudi vprašanje odgovornosti občinskega izvršnega sveta, kar je njegov predsednik odločno in ogorčeno zavrnil, osebno odgovornost poslovodnega organa Rdeče dvorane pa bo posebna komisija ocenila do 16. maja. Uresničevanje koncepta se torej mora nadaljevati in člani so sprejeli ustrezna stališča, o politični odgovornosti nosilcev se zaradi polresnic z vseh strani niso opredelili, velikokrat pa se je v razpravi pojavil izraz, da je treba nekaj »razpucati«. j. p. Mi smo za model M&J Naš prvi maj — preživeli smo ga odlično Veselo, praznično srečanje na Graški gori Različno smo preživljali letošnje praznične dni ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in v počastitev mednarodnega delavskega praznika. Nekateri doma, drugi na krajšnjih izletih v bližnjo okolico, tretji so si vzeli več časa in odšli kam dlje. Tudi različno dolgo smo jih slavili, nekateri ves teden, saj so dva neprosta dneva »pridelali«, drugi samo toliko kot je praznikov na koledarju, tretji pa niti toliko ne, saj so opravljali dežurstva . . . Letos v središču Titovega Velenja ni bilo tako slovesno oziroma takšnega prazničnega razpoloženja kot pred letom dni. Dež ali bojazen pred njim je vplival, daje organizator — občinski sindikalni svet — odpovedal prireditve na predpraznični 1. maj v središču mesta. Bil pa je v Rdeči dvorani prvomajski ples, ki pa tudi ni bil tako obiskan kot lani. Po hladnih in deževnih pred-prazničnih dneh pa smo bili na I. maja dan vsi veseli, presenečeni, saj je bil dan lep sončen, tak-šen kot že dolgo ne. Praznični dan so že po starem običaju naznanili godbeniki z igranjem budnic, pa močna ka-nonada ali streli iz možnarjev in kaj je lepšega kot sončen dan preživeti v naravi, na tradicionalnem srečanju delovnih ljudi in občanov na Graški gori, kjer se že nekaj let zbiramo občani Šaleške doline. Tudi tokrat nas je prišlo veliko, tri ali celo štiri tisoč. Gotovo pa bi bilo obiskovalcev v nedeljo še precej več, če ne bi bilo prejšnje dni tako mrzlo. Organizator je tudi letos poskrbel za prevoz z avtobusi .do Plešivca in za simbol prvega maja — rdeče nageljne, ki so jih podelili vsakomur, ki je prišel na Graško goro. Večina iz- med nas ali kar vsi smo najprej odšli po prvomajski golaž in potem brezskrbno posedeli ob kramljanju. Velenjski godbeniki so zaigrali nekaj koračnic, z igranjem Inter-nacionale pa so naznanili začetek krajšega priložnostnega kulturnega programa v spomin na boj delavcev za svoje pravice. Podrobno je spomin na zgodovino delavskega praznika obudila novoizvoljena predsednica občinskega sindikalnega sveta Velenje Mira Videčnik. Zapeli so pevci »Kajuha«, učenci podružnične osnovne šole iz Plešivca so recitirali nekaj pesmi o 1. maju, z minuto molka smo se poklonili spominu vseh padlih za delavske pravice in vsem žrtvam za svobodo, delegacija udeležencev srečanja pa je nato odnesla nageljne k spomeniku na Graški gori. Praznovanje smo nadaljevali s trim pohodom na Lesjakov hrib in podobno kot že nekaj let doslej z zanimivim in razburljivim vlečenjem vrvi. Lepe nagrade je najmočnejšim podelila Mira Videčnik. Za prvo mesto med moškimi zaboj piva, že drugič zapored so ga dobili krepki fantje — domačini iz Plešivca, ti so v finalu potegnili ekipo Jame Pesje, ki pa je kljub temu dobila za nagrado obilno svinjsko glavo. Najboljša ženska ekipa »Prvega maja« si je privlekla zaboj ore, druga pa spet svinjsko glavo. Tako ali drugače, predvsem s plesom, pa so rekreirali vsi, saj so člani ansambla Vesna prizadevno igrali vse popoldne in pripomogli, da smo delovni ljudje in občani posedeli na Graški gori v prijetni družbi še dolgo po končanem uradnem programu. (Več na 3. str.) Včeraj je minilo osem let, odkar je umrl tvorec nove Jugoslavije Josip Broz-Tito. Ob 15. uri in 5 minut so zastali koraki milijonov Jugoslovanov po celi domovini, oglasile so se sirene, ki so nas spomnile na velikega državnika, politika, revolucionarja, človeka, Tita. Zasedanje zborov občinske skupščine Skromna udeležba, velika molčečnost Pred letošnjimi prvomajskimi počitnicami naj bi opravili svojo delegatsko dolžnost tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Pa so jo? Vsaj za delegate zbora združenega dela lahko trdimo, da ne dovolj dobro. Poleg skromne udeležbe so skoparili z besedami tudi tisti, ki so se zasedanja udeležili. Čeprav so bile med 11 točkami dnevnega reda zbora združenega dela tudi osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986 do 2000, predlog odloka o zaključnem računu naše občine za preteklo leto, obsežno poročilo o izvajanju davčne politike v velenjski občini v letu 1987 ter prikaz odmerjene višine davkov v primerjavi z letom prej, niso vzbudile med delegati nobenega zanimanja. Vse zapisane usmeritve v obrazložitvah ob koncu vsake točke so bile očitno dovolj jasne in razumljive, saj jih drugače delegati ne bi sprejeli brez pripomb tako kot so jih. Če so pred letom dni dvignili roke za uvedbo ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Elektrokovi-narska oprema, so na predpraz-ničnem zasedanju znova samo glasovali za njegovo prenehanje. »Zdramile« jih niso številke in dejstva v poročilih o delu pravosodnih organov, organov pregona in varstva pravic. S tem delegatskim molkom udeležencev zasedanja zbora združenega dela bi lahko končali poročilo o zasedanju, če ... Če ne bi bilo odgovorov na delegatska vprašanja in pobude delegatov, pri obravnavi kateri so največ pozornosti namenili razvoju turizma in gostinstva naše doline oziroma o neodgovornem ravnanju vodstva Rdeče dvorane, ki se ne vključuje v zastavljen koncept in prizadevanja na tem področju. Zato so vodstvu Rdeče dvorane izrekli nezaupnico. Od slednjega pa hkrati zahtevali, da pripravi za naslednje zasedanje zborov poročilo o opravljenih aktivnostih na tem področju. Občina Mozirje Slavje v Gornjem Gradu — Osrednjo proslavo ob dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju so letos v Gornji Savinjski dolini pripravili v Gornjem gradu. Številnim gostom in krajanom so prisrčen kulturni spored pripravili učenci tamkajšnje celodnevne osnovne šole in domači pevski zbor, na slovesnosti so podelili srebrna priznanja Osvobodilne fronte in Srebrne znake sindi- kata ter državna odlikovanja, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije Franci Kotnik. Govornik je ob pomenu izročila Osvobodilne fronte slovenskega naroda posebej poudaril sklepe in smernice nedavne konference slovenskih komunistov. a- P.) Občina Velenje-Bogat mesec mladosti Priprave in sama izvedba programsko- volilne seje občinske kon ference ZSMS Velenje, vrsta športnih in kulturno zabavnih prireditev, obisk domačij na območju naše občine, pomembnih iz NOB so le del prireditev iz bogatega programa praznovanja meseca mladosti velenjskih mladincev. Nenazadnje sodijo v splet tudi odprta vrata Gorenja in Centra srednjih šol, pa sprejemi v mladinske vrste, razna srečanja, . . . Sicer pa bodo mladi velenjske občine v tem mesecu namenili največ pozornosti reševanju vsebinskih vprašanj, s katerimi se srečujejo na vseh področjih dela in življenja. O njih bodo spregovorili za raznimi okroglimi mizami. »Bistvo letošnjega praznovanja meseca mladosti,« pravi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Bogdan Gregorin, »je, da občani občutijo ustvarjalnost mladih vsak dan in na vsakem koraku.« 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 5. maj 1988 Celjsko območje Koroški Slovenci na Celjskem Z najbližjimi najmanjše sodelovanje Na področju kulture in športa je tudi sodelovanje velenjske in mozirske občine z organizacijami na avstrijskem Koroškem dobro — slabo pa je tako sodelovanje pri gospodarstvu. To so ugotovili tudi na pogovorih ob nedavnem obisku delegacije Zveze slovenskih organizacij iz Avstrije, ki je obiskala Celje in Slovenske Konjice, pogovarjala pa seje o sodelovanju z vsemi občinami celjskega območja. Koroško delegacijo je vodil dr. Feliks Wie-ser, sodelovalo pa je še več gostov. večina takih, ki so povezani z gospodarsko dejavnostjo. Dogovorili so se namreč, da bodo tokrat govorili le o gospodarstvu — o sodelovanju na drugih področjih pa bodo govorili kasneje, vendar še pred poletjem. Na območju avstrijske Koroške imajo zdaj svoje delovne organizacije naše organizacije združenega dela iz celjske, laške in konjiške občine. Celjski Toper se je sicer s svojim Topsportom znašel v precejšnjih težavah, kot seveda ves Toper. Vendar kaže, da bodo uspešno prebrodili sa- nacijo. Iz Pliberka se ne bodo umaknili, čeprav so prostore prodali konjiškemu Konusu, sami pa bodo delo nadaljevali v najetih proizvodnih prostorih, izdelke (smučarske rokavice) pa bodo prodajali v Zahodno Nemčijo. Uspešnejše je delo ostalih organizacij: radeške Papirnice in zreškega Uniorja, dobro so delo zastavili v zreškem Cometu, ki bo kmalu začel z izdelavo brusov. Tik pred začetkom dela pa je tudi obrat Konusa. Čeprav sta najbliže avstrijski Koroški občini Velenje in Mozirje takih oblik sodelovanja nimata. Janez Basle, predsednik Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice je dejal, da je tudi v teh občinah pripravljenost za sodelovanje, da pa vse preveč čakajo na pobude z druge strani. Največja organizacija s tega območja — Gorenje — pa si je za odskočno desko v zahodni svet izbralo na območju Avstrije Dunaj. Upajo, da se bodo stvari ob sodelovanju gospodarske zbornice le premaknile in bodo tudi na tem območju navezali trdnejše gospodarske stike z gospodarstvom Koroške. Za tako sodelovanje je veliko zanimanje predvsem pri malem gospodarstvu in tudi med zasebnimi obrtniki. Ob pomanjkanju akumulacije je seveda ustanavljanje takih obratov na tujem težavno, vendar pa je treba ob takih naložbah gledati tudi dolgoročno. Predvsem zdaj, ko naj bi postala Avstrija članica Evropske gospodarske skupnosti — s tem pa bi se lahko naše gospodarstvo z organizacijami na tem področju laže vključevalo v razviti zahodni svet. Korošci so opozorili tudi na pomen takih organizacij za utrjevanje položaja koroških Slovencev. Feliks Wieser je dejal, da se prav zaradi takih organizacij tudi vse bolj sliši slovenska beseda — tudi iz ust sicer nemško govorečega prebivalstva. Veliko zaposlenih v takih organizacijah se namreč tudi uči slovenščine, pa čeprav znanje našega jezika ni nikakršen pogoj za zaposlitev. Toda na pogovorih so tudi poudarili, da so lahko v korist le zdrave organizacije. Zato je tembolj pomembno, da ustanavljanje takih organizacij sloni na zdravih ekonomskih osnovah. Ob teh pogovorih so spregovorili tudi o urejanju mednarodnega prehoda na Pavličevem sedlu. Feliks VVieser je dejal, da j.e ureditev tega prehoda pomembna tudi za koroške Slovence. Na avstrijski strani so se stvari vendarle premaknile in bo lastnik zemljišča odstopil zemljo za ureditev prehoda. Predstavnik mozirske občine pa je ob tem opozoril, da je Avstrija sicer zdaj dala načel-' no soglasje, vendar pa prehod ne bo tam, kjer so predvidevali, ampak kilometer vstran. Torej ne več na Pavličevem sedlu, ampak na Plaznikovem. Taka prestavitev seveda pomeni za mozirsko občino veliko dodatnih stroškov, saj bodo morali zgraditi kilometer nove ceste. Ker si seveda močno prizadevajo, da bi tak mednarodni mejni prehod le uredili, so v občini že pričeli zbirati denar. Računajo, da bodo potrebovali okoli 800 milijonov dinarjev. (fk) Letna skupščina občinskega odbora ZZB NOV Velenje »Aktivnosti je treba poživiti na konkretnih stvareh« »Dovolj imamo nedorečenosti, sprenevedanj, kolektivne odgovornosti in posplošene ocene stanja na vseh ravneh. To ne vodi na pot napredka, ampak nazadovanja. Treba je konkretneje, z imeni in priimki, povedati, kaj je narobe v naši družbi od vrha navzdol, poživiti aktivnosti na konkretnih stvareh in pošteno nagraditi kakovost opravljenega dela. Takšna prizadevanja zagotovo ne bodo izvenela v prazno«. Izrečene misli na redni letni skupščini občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje so obvezujoče za vse, so poudarili, tudi za borce, ki jih bodo poskušali po svojih najboljših močeh izvajati ter s tem pomagati pri izhodu iz krize. Ocena gospodarskih in družbenopolitičnih razmer v naši družbi nikogar ne navdaja z optimizmom, saj postaja vse bolj jasno, da je ta rezultat slabega dela na vseh ravneh. Skorajšnjega izhoda iz nje zaenkrat še ni videti. Interventni ukrepi so muhe enodnevnice, ki položaj še poslabšujejo. Ob manjkajočih jasno zapisanih usmeritvah, ob neenotnosti obeh zveznih predsedstev — federaciji in ZKJ —, mnogo premajhni zaostritvi osebne odgovornosti, spodbudnejših rezultatov ne bo. Borci so mnenja, da morajo priti na vodilne položaje mlajši, sposobnejši, strokovno izobraženi, pogumni in odločni ljudje. Predvsem pa tisti, ki doslej niso sodelovali pri oblikovanju napačnih gospodarskih in političnih odločitev. Udeleženci redne letne skupščine občinskega odbora ZZB NOV Velenje so obsodili sovražne napade na JLA, hkrati pa zahtevali javno vsebinsko razpravo o njej. Zaskrbljenost in razočaranje so izrazili tudi nad Zvezo komunistov. Še več. Mnogi so prepričani, da nosi levji delež krivde za nastalo družbenoekonomsko krizo. Po njihovem mnenju prenova te družbenopolitične organizacije ni dala želje-nih rezultatov zaradi preobreme- nitve vodstev in osnovnih organizacij z neustreznimi načini in metodami dela, brez volje po izločitvi tistega, ki zavira prenovo ZK. Vse preveč postaja opazovalka družbenih dogajanj in zato so mnogi borci izgubili zaupanje vanjo. Na mnogih krajevnih konferencah borčevskih organizacij, pa tudi na letni občinskega odbora ZZB NOV Velenje, so se udeleženci dotaknili sprememb in dopolnitev ustave. Poudarili so, da nobena ustavna sprememba ne more spremeniti slabega položaja. Edini izhod iz krize je le spremenjen odnos do dela ter dosledno izvajanje kolektivne in osebne odgovornosti. Borci želijo trdno jugoslovansko družbeno skupnost, ki se bo razvijala po demokratičnih načelih, in ki bo sposobna ustvariti sodoben družbenoekonomski razvoj. Ustava naj bo kratka, jedrnata, predvsem pa razumljiva preprostemu človeku. Poleg najbolj žgočih težav sedanjega časa so borci načeli tudi teme s socialno-zdravstvenega področja. Menili so, da je to načeloma dobro urejeno, saj mu družba, zlasti pa občinska zdravstvena skupnost namenja posebno skrb in pozornost. Obstajajo pa še vedno pomanjkljivosti v zobozdravstvu. V program ukrepov za uskladitev ravni zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi se bodo borci vključili predvsem pri zdraviliško-kli-matskem zdravljenju, mnogo več pozornosti pa bodo namenili življenjskim razmeram bolnih, onemoglih in osamljenih članov, ki niso zajeti v domsko varstvo. Občinske priznavalnine so sicer pomembna dopolnitev pri zagotavljanju socialne varnosti borcev, vendar pa nekatera neskladja opozarjajo na izdelavo natančnejših meril pri njihovem dodeljevanju. Pokojnine skorajda na vseh sejah borčevskih in invalidskih organizacij burijo duhove. Tokrat so jih predvsem izjemne pokojnine, o katerih odloča republiški izvršni svet. Borci so se zavzeli za takojšnjo ukinitev teh. Za tiste, ki jim ta pokojnina predstavlja edini vir dohodka, pa najti ustreznejšo rešitev. Udeleženci redne letne skupščine občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje so se dotaknili še vrste drugih težav današnjega dne in izrazili resno zaskrbljenost ob vprašanju, kako naprej. Nevzdržne razmere v energetiki terjajo temeljito reorganizacijo na tem področju, uveljavitev takih ekonomskih odnosov, ki bodo zagotavljali ekonomski položaj vsake posamezne delovne organizacije v tesni odvisnosti od ustvarjenega dohodka in rezultatov dela. Zato bodo borci velenjske občine poleg svojih stalnih nalog ob spremljanju gospodarskih in družbenih gibanj odločno zahtevali hitrejše in učinkovitejše reševanje nakopičenih težav ter se zavzemali za spreminjanje razmer z demokratičnimi sredstvi in po samoupravni poti. Pojave črnogledosti v borčevskih vrstah bodo poskušali čimprej preseči z zahtevami po ustavitvi inflacije, sprejemanju ukrepov v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in interesi združenega dela. Prizadevanja za najširšo uveljavitev tržnih načel gospodarjenja, za visokoprodu-ktivno delo in nagrajevanje po delu mora biti naloga vseh nas. Vse bolj pa mora priti do veljave krepitev družbenoekonomskega položaja delavca in njegova odločujoča vloga pri razpolaganju z ustvarjenimi rezultati dela in dohodka. Ob tem pa bodo borci podpirali tudi aktivnosti mladih in se zavzemali za to, da pridejo do polnega izraza njihove napredne pobude. Gostje in gostitelji na velenjskem gradu Starešine z Dolenjske pri nas Navdušeni nad prikazanim Preteklo soboto je 36 rezervnih vojaških starešin iz medobčinskega sveta Dolenjske obiskalo Titovo Velenje. Starešine iz občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje so si v Titovem Velenju najprej v domu borcev in mladine ogledali film o Titovem Velenju, spominsko sobo in center zvez. Od tu jih je gostitelj, občinska konferenca ZRVS Velenje, popeljal na velenjski grad in na ogled drugih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Gostje so si poleg tega ogledali še Gorenje in se popoldne odpeljali na Graško goro. Gostje z Dolenjske so bili nad vsem v Titovem Velenju navdušeni in prijetno presenečeni. Ob koncu obiska je predsednik medobčinskega sveta ZRVS Dolenjske Ivan Tovšak dejal, da jim bo obisk v Titovem Velenju z izmenjavo izkušenj koristno služil pri njihovem nadaljnjem delu. Povedal je še, da so ob tej priložnosti povabili rezervne vojaške starešine velenjske občine na obisk v Novo mesto. B. M. Zdaj že lahko rečemo, da je bil ljubljanski april v znamenju številnih posvetov, okroglih miz, obujanja preteklih, še bolj pa sedanjih, ne preveč rožnatih spominov. Ker pa od spominov nihče ne živi, naj bi bili le opomin, kako ne bi smeli in kaj nas pretekle izkušnje lahko naučijo. Takšna je bila na primer javna tribuna z naslovom »Demokracija da, razkroj ne«, ki so jo organizirali RK ZSMS, slovensko sociološko društvo in nova študentska organizacija filozofske fakultete (nedavno ustanovljeni študentski parlament). Na tribuni je bilo veliko govora o demokraciji, slišali smo trditev, da je prav tisto, kar glasniki »enotne države« (seveda centralistične) proglašajo za »sile razdora« — demokratična javnost, civilna družba, tržno gospodarstvo itn. — dejansko moč naše integracije in poštenih medsebojnih odnosov. Kaže pa, da si danes pod demokracijo v deželi predstavljamo zelo različne stvari: eni so za demokracijo v imenu ljudstva, drugi pa za neposredno vpetost občanskih pobud v naše vsakdanje življenje. Ali, kot je na tribuni dejal Rudi Rizman: »Zavzemam se za alternativni demokratični model, ki ga lahko imenujemo demokracija s konsenzom. Ta model ponuja možnost, da ni nobena od manjšinskih skupin v neki družbi izključena iz izvajanja politične moči ali vplivanja nanjo.« Že nemški filozof Nietzsche je davno tega opozarjal, da je »demokracija propad države«. Zato nas seveda nikakor ne sme čuditi, če iz nekaterih naših okolij prihajajo zahteve, da je treba narediti red, demokracijo v deželi na sončni strani Alp pa malo priškrniti. Če je verjeti slavnemu filozofu, si lahko samo zamislite, kako bi bilo, če bi v deželi kar naenkrat izbruhnila demokracija: preko noči bi nam propadla država. O tem in drugih stvareh so se med drugim pogovarjali na javni tribuni v Cankarjevem domu, ki je potekala pod naslovom »Naša strinjanja in razhajanja«. Šlo je seveda (spet) za ustavne spremembe in slišati ni bilo nič novega, kar ne bi Slovenci že stopetinpetdesetkrat ugotovili. Zdaj bodo vse te ugotovitve naši pisatelji v svojem stanovskem društvu strnili v debelo knjigo pripomb in pritožb, kar nekateri že imenujejo »alternativna ustava«. Kako bodo naši pisci od tega živeli, se ne ve, znano pa je, da dobivajo — je rekel zadnjič njihov predsednik Rudi Šeligo — za debele knjige tanke honorarje. Pač ne razumejo, da jih naša oblast noče preveč ujčkati, ker je znano, da najboljše umetniške stvaritve nastajajo, če je človek lačen in ga zebe. Ta argument pa je malo na majavih nogah, kajti, potem bi pri nas ta hip imeli grozno veliko umetnikov, če sodimo po zadnji analizi republiškega sindikata, ki ugotavlja, da dve tretjini upokojencev živita na robu bede, ena tretjina se pa že kako znajde. In, če bi bilo res, da človek krasno piše in slika, ko nima nič, potem se delavci ne bi odločali za štrajke, ampak bi doma pisali romane. Po- tem se tudi slovenski sindikalni vrh ne bi ukvarjal s stavkovnimi pravili in z legalizacijo štraj-kov, ampak bi se ukinil, delavcem pa predlagal, da se včlanijo v društvo pisateljev. Sicer pa ste, dragi občani in delovni ljudje, pravkar proslavili prvomajske praznike. Jaz sem bil, kot običajno, na Rožniku, kjer smo v praksi potrdili, da pripadata delu čast in oblast. Še zlasti, ker vemo, da delavci odločajo o kakšnih 20 odstotkih dohodka, ki ga ustvarijo. Zelo demokratično pa lahko odločajo o izgubah. Bilo je v redu — mislim, na Rožniku. Lani pa ne, saj je nek nesramnež že dan, dva pred tem indoktriniral množice z novico, da bo na Rožniku prepevala tudi Lepa Brena. Baje pa je morala za to zadolžena ljudska oblast odločno pomiriti fanatične množice, ko so le-te namesto Lepe Brene dočakale flndikalnega aktivista, ki je govoril o naši lepi prihodnosti. Po ustnih virih so ga komajda rešili pred upravičenim maščevanjem razbesnelih občanov. Državni prazniki so najboljši dokaz za trditev, da bomo tudi brez sestankov, sej in zasedanj preživeli. V Ljubljani cel teden ni bilo pomembnejšega zborovanja, na katerem običajno po petih urah razprav ugotovijo, da smo v krizi. Mi smo namreč v krizi ne glede na to, ali imamo sestanke ali ne. Včasih smo v krizi še bolj, če imamo sestanke. Recimo: ima slovensko predsedstvo SZDL sestanek, na katerem Smoletu kakšna uide, in že je kriza v Beogradu, Sarajevu, Skopju in širše. In ker se to predsedstvo sestaja vsak torek, imamo v omenjenih delih države permanentne krize, najmanj pa vsak teden. Potem nas pa v zveznih organih perejo, kot tistega nesrečnega zamorca, ki so ga v reki namakali toliko časa, da je utonil. Bel pa še vedno ni bil! Naše republiško glavno mesto se pripravlja na pomemben dogodek. Zgodil naj bi se 15. maja, ko bodo prenehali veljati zvezni intervencijski ukrepi in zamrznitev cen. V skupščini so malo pred praznikom že povedali, kaj se ne bi smelo zgoditi, kot kaže pa bodo naši delegati terjali tudi odgovornost zvezne vlade. Pravzaprav, pravijo nekateri, bi se morali odločno mobilizirati v pričakovanju nove gospodarske politike zvezne vlade. Zagotovo bi se v prvi vrsti morali opremiti s kompleti prve pomoči in kisikovimi bombami, če bi ob novih ukrepih komu postalo slabo. Ker pa so Ljubljančani znano vraž-jeverni, bodo znova odšli s čolni in barkami na Šmarno goro, kjer vsake toliko let čakajo na konec sveta. Pred tremi leti se je to poslednjič zgodilo, ker so Jehovine priče razglasile, da bo potop in konec sveta. Takrat ga ni bilo . .. Neznani občan je zadnjič po ljubljanskih ulicah kričal parolo. Mislil sem, da mu gre za demokracijo, a po paroli sodeč, bo kaj drugega. Vpil je namreč: »Nalijte mi čistega vina — jaz sem alkoholik!« » NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. "maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 856-955, 10, telefon (063) 853-451, 55, 855—450, Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. r EMONA EKSPRES Pranje Zamorca Piše: Vinko Vasle 5. mai 1988 * titovo velenje Iz slavnostnega govora ob 1. maju na Graški gori 27. APRIL - 1. MAJ •k stran 3 »Le z enotnostjo, poštenim delom, znanjem...« Na srečanju delovnih ljudi in občanov na Graški gori je imela slavnostni govor novoizvoljena predsednica občinskega sindikalnega sveta Velenje Mira Vide-čnik, ki je najprej slikovito opisala praznični dan, ki ga spremljajo okrašeni kraji, transparenti, ognjeni zublji, rdeči nageljni v gumnici, v nebo kipeči mlaji, v pomlad odeta dišeča narava, kulturne prireditve, kanonada, delovne zmage, Internacionala . . . Za tem pa je obudila spomin na zgodovino delavskega praznika: »Minevata 102 leti od tistega slavnega leta 1886, ko je bila na ulicah Chicaga prelita poštena delavska kri, zato ker so delavci strnili svoje zahteve v tri osmice: osemurni delovnik, osem ur počitka, osem urni prosti čas za kulturo in izobraževanje. Močan je spomin na prvomajske Chicagske dni, milijoni in milijoni ljudi že desetletja praznujejo v spomin nanje dan borbe in slave. Pri uveljavitvi delavskih zahtev je prišlo do krvavih obračunov, odpustitve delavcev, smrtnih obsodb, doživljenjskih ječ — ljudje so umirali, a ideja živi še danes. Pni maj je tako zrasel iz kapelj delavske krvi — kot praznik borbe proti vsakemu nasilju in izkoriščanju človeka po človeku, za osvoboditev lačnih, revnih in ponižanih, kot praznik borbe za svobodo in večje pravice delavcev, za kruh, delo, domovino in svobodo, za pregled uspehov in nalog v prihodnosti, prežetih z duhom časa in potreb. Prvi maj ostaja praznik vsakega in vseh skupaj tudi v najtežjih časih naše zgodovine — med NOB so ga praznovali v zaporih, v gozdov s pesmijo. Po osvoboditvi je heroizem dela prežel široke množice ljudi, mili-jardne vrednosti v prostovoljnem delu naših ljudi so bile dane za napredek in razvoj domovine.« Nato je pogledala malo naprej, v leto 1990, ko bomo beležili stoletnico praznovanja I. maja v Sloveniji, torej sto let boja našega delavskega razreda. Omenila pa je tudi letošnje pomembne obletnice — 50. obletnico prve . konference KP Slovenije v Smi-glovi zidanici in 50-letnico ustanovitve začasnega vodstva K P Jugoslavije. Spomnila se je tudi Borisa Kidriča, vizionarja novih poti za boljše življenje delovnega človeka, misleca, ki je hotel spremljati življenje, razvijati višje, plemenitejše oblike človeških odnosov. Poudarila je, da je bil 1. maj in takšen tudi ostaja, veličastni simbol razrednega boja delavskega razreda vsega sveta. »Delovni ljudje bomo nadaljevali s cilji, ki so bili začeti v Chi-cagu, zvesti svoji neprekinjeni tradiciji boriti se za boljše življenje in humane ljudske odnose. Globoka ekonomska in politična kriza, razlaščanje delavcev kot gospodarjev in upravljalcev družbenih sredstev, so se v današnjem času vrinili na glavni tir, obračunali bomo z vsemi, ki so nosilci teženj po nesamoupravnem urejanju odnosov tako tam, kjer delamo, kot v širši družbi. Nadaljevali bomo boje za odpravljanje vzrokov za zastoje v razvoju socialističnega samoupravljanja in razlik znotraj nas, do katerih prihaja zaradi odstopanj od načela vsakomur po rezultatih njegovega dela, razlike' bomo priznali le kot plod boljšega dela. Delo naj ne bo več nujno zlo in sramota, temveč neobhodna potreba in ponos vsakega državljana, gibalo socialnega in kulturnega napredka, z njim se ne morejo okoriščati tisti, ki ne delajo. Pri nas ni delo na oblasti. Ljudje smo nezadovoljni, še vedno nismo uresničili odločanja o življenjskih vprašanjih, o lastnem in skupnem razvoju, o preseženem delu. Izmed vseh parol izbrskajmo le eno in to uresničimo: DELU ČAS IN OBLAST. Strnimo svoje vrste v akcije, prežete z duhom časa in potreb, doživljajmo naša hotenja kot skupna, za bogatejša, bolj demokratična, delu in človeku bližja. Potrebni so nam premiki v glavah in srcih! Prvi maj postaja boj za višje, drugačne cilje. Ostaja kot dan, ki še vedno zelo različno razkriva sodobni svet in probleme posameznih dežel. Tudi naše razmere zahtevajo, da izbojujemo preboj iz gospodarske, politične in moralne krize, iz ukrepov, omejitev in predpisov. Ta preboj iz obročev krize je mogoč le z našo enotnostjo, poštenim delom, z znanjem — osvobodimo se občutka brezizhodnosti in nezaupanja. Naše delavske misli in hotenje se danes prepletajo prek vseh kontinentov sveta, kajti vsem delavcem nam je skupno delo, težnja po napredku, miru, svobodi in sreči. Jasno in odločno zastavimo na- Mira Videčnik, predsednica OS ZSS Velenje še delo v naši delavski organizaciji — od osnovnih organizacij in organov zveze sindikatov v korist utrjevanja položaja delavcev ter samoupravnega delegatskega odločanja in v odvisnost od interesov delavcev. Pogled in delo usmerimo tudi v lastno delovno okolje. Dajmo naše konkretne predloge, kakšna naj bo ustava, kako naj deluje naša delavska organizacija. Tudi s tem bomo delovno in vsebinsko obogatili praznovanje našega 1. maja.« Pogledala je tudi v prihodnost in poudarila, da smo pred tretjo tehnološko revolucijo. Zato naj bo po njenih besedah 1. maj tudi praznik naše prihodnosti, naj torej ne ostane le praznik samo za slavljenje doseženega, ampak za slavljenje dela samega. Prvomajsko srečanje prenesli na papir Mira Zakošek, Stane Vovk in Boris Zakošek. Razpoloženje je bilo na Graški gori zares na višku. Za to so poskrbeli pripravljale! programa, ki niso pozabili na razvedrilo, pa tudi vreme je bilo obiskovalcem naklonjeno. Sonce je prijetno grelo, zato se nikomur ni mudilo domov. Obsedeli smo ob prijetnih zvokih ansambla Vesna, ob kramljanju s prijatelji, znanci. Spet smo dokazali, da si takšnih in podobnih srečanj želimo, da se radi srečujemo, izmenjamo besedo dve o prazniku, pa o vsakodnevnem življenju. S tem pa krepimo tudi prijateljstvo. Če smo prijatelji, pa je vse, seveda tudi praznovanje, mnogo lepše! Mlaji, kresovi Praznično je bito tudi po krajevnih skupnostih. Praznika so slavili s postavljanjem mlajev, kresovanjem, ponekod, kot na primer r krajevni skupnosti Škale, pa so hkrati proslavili tudi krajevni praznik. Ljudje so se zbirali spontano in prav tako prijetno preživeli nekaj trenutkov ob postavljanju mlajev, ob gorečem kresu. Tudi v Hrastovcu so postavili visok mlaj. Zbralo se je staro in mlado, ženske in otroci — vsakdo je dodal nekaj. Moški in fantje svoje moči pri dvigovanju lepe smreke, ženske so prinesle jedačo in seveda tudi pijačo, najmlajši so sami od sebe povedali pesmico o prvem maju, nekdo je prinesel harmoniko in slavje ob prazniku je bilo takšno kot se spodobi. (vos) Graška gora — nekateri so začeli prihajati zelo zgodaj in jim tudi harmonika ni bila pretežka — Takole pa je prišlo (se pripeljalo) nekaj Konovčanov Spet imam značko več! ... tudi pot na trim pohod — na Lesjakov hrib ne! 4. stran * nSS CBS AKTUALNO titovo velenje k 5. maj 1988 Skupščina občine Velenje — predsedstvo — april 1988 Cilji in razvojna strategija občine Velenje Skupščina občine je sprejela filozofijo kvalitete dela, kvalitete življenja in kvalitete odnosov kot temeljno načelo delovanja in razvojnega odločanja vseh subjektov in struktur v občini Velenje. »Program Q« opredeljuje v duhu sprejete filozofije prioritetne cilje in razvojno strategijo občine na osnovi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana. L RAZVOJ GOSPODARSTVA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Vsa blagovna proizvodnja mora biti v najvišjih kakovostnih razredih. Ne glede na nihanja v jugoslovanski ekonomski politiki bo stalen cilj prodati na tujem čim večji delež proizvodov in storitev. S kakovostjo poslovanja in produktivnostjo dela si mora vsaka OZD iz naše občine zagotoviti dohodkovni položaj, ki jo bo v vseh pomembnih kazalnikih gospodarjenja uvrščal nad povprečje njene podskupine dejavnosti v SRS. 2. Občinsko gospodarstvo bo zavestno in načrtno skrbelo za svoje programsko prestrukturiranje. Največjo odgovornost za prestrukturiranje nosita Rudnik lignita zaradi količinske omejenosti zalog premoga in Vegrad zaradi poseganja v prostor, zaradi predvidene dolgoročne recesije gradbeništva in zaradi omejenosti pri pridobivanju kadrov za svojo dejavnost. B. OPERATIVNI CILJI. 1. Odprava žarišč preteklega in možnega bodočega slabega gospodarjenja z nadaljevanjem razvojne sanacije Veplasa in EKA, z uvedbo sanacijskega postopka v Tovarni usnja Šoštanj, z analizo poslovanja in s potrebnimi ukrepi v komunalnem gospodarstvu in z izpeljavo koncepta razvoja gostinske in turistične dejavnosti. 2. Urejanje ekonomskega položaja rudnika in termoelektrarne ter izdelava ekonomskega in socialnega scenarija za življenje in razvoj občine v pogojih trajno zmanjšane proizvodnje premoga. 3. Ustanavljanje družbenih in zasebnih obratovalnic drobnega gospodarstva. C. STRATEGIJA: 1. Vsi gospodarski subjekti bodo v tekočem poslovanju, še bolj pa v razvojnih načrtih, upoštevali omejitve in možnosti lastnih in skupnih poslovnih in razvojnih virov in omejitev, ki jih predstavljajo predvsem: — kadrovski potenciali — prostor in življenjsko okolje — materialna osnova. 2. Uresničevali bomo notranjo preobrazbo podjetij in celotnega družbenega življenja z uporabo znanja, z informatizacijo in fleksibilno organizacijo poslovnega procesa, z razmejitvijo odgovornosti za pripravo, za sprejemanje in za izvajanje poslovnih odločitev. 3.- Zagotovili bomo bistveno večje delovne učinke strokovnega in režijskega kadra s sistemom načrtovanja in normiranja dela, z uveljavljanjem konkretne skupinske in osebne odgovornosti za rezultate dela in z dejansko uveljavitvijo nagrajevanja po doseženih rezultatih dela. 4. Ustvarjali bomo pogoje in vzdušje za uveljavljanje načela: »Kdor ne zna, naj se nauči, kdor ne zmore ali si ne upa, naj naredi prostor sposobnejšim in pogum-nejšim, kdor noče, mu moramo dati slovo.« IV. UKREPI 1. Savinjsko šaleška gospodarska zbornica bo izdelala projekt razvoja drobnega gospodarstva in bo ob sodelovanju celotnega gospodarstva ter s podporo Izvršnega sveta, ustvarjala pogoje za njegov razvoj. II. PROSTOR, ŽIVLJENJSKO IN DELOVNO OKOLJE, BIVALNA KULTURA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Sanacija degradiranega okolja in preprečevanje novih virov degradacije. 2. Zagotavljanje optimalne naseljenosti v omejenem prostoru, ki ga imamo na voljo. Nova naselja in soseske bodo načrtovane in grajene celovito s primerno gostoto prebivalcev in s potrebno infrastrukturo, tako da bodo v njih zagotovljeni pogoji za kvalitetno življenje in za visoko bivalno kulturo. B. OPERATIVNI CILJI: 1. Izdelava celovitega prostorskega načrta občine, ki bo usmerjal in omejeval posege v prostor (industrija, obrt, stanovanjska gradnja, objekti družbenega standarda in infrastrukture) prednostno in medsebojno usklajeno za večja naselja in za nastajajoča nova naselja v skladu s koncepcijo policentričnega razvoja. 2. V razvoju komunalne in druge infrastrukture in v stanovanjskem gospodarstvu prioriteta vzdrževanju, revitalizaciji in adaptacijam obstoječih objektov in naprav, boljši izkoriščenosti že poseljenega prostora ter izgradnji manjkajoče infrastrukture pred novimi posegi v prostor. 3. Smotrna sanacija ureznin na osnovi strokovno izdelanih krajinskih zasnov ugrezninskega območja in dosledno uresničevanje že izdelanih in sprejetih programov sanacije onesnaženega oko-lja. C. STRATEGIJA 1. Prostor in okolje kot razvojno danost in omejitev bomo uporabljali smotrno in načrtno, izključili stihijnost, improvizacije in začasne rešitve. 2. Skrbeli bomo za bivalno kulturo (čistoča, urejanje prometa in parkiranja, hortikultura, pločniki in druga področja za pešce, javni red) z aktivno vzgojno in kaznovalno politiko in z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva (neposredno v breme lastnikov in uporabnikov stanovanj in poslovnih prostorov). D. UKREPI: 1. Radikalno bomo očistili in obdržali čista vsa mesta, naselja in zaselke v občini ter delovno okolje v vseh OZD in vseh zasebnih obratovalnicah z uporabo vseh razpoložljivih in po potrebi uvedbo novih pooblastil in zadolžitev ustreznim službam (komunalne organizacije, inšpekcijske službe, postaja milice ...) 2. Zgradili bomo centralno čistilno napravo komunalnih odplak Šaleške doline in uredili potrebna odlagališča za industrijske in komunalne odpadke. Vse onesnaževalce, ki še niso izdelali programov ekosanacije, bomo na osnovi ekološke bilance zavezali, da to storijo še v letu 1988. III. ZAPOSLOVANJE IN DEMOGRAFSKA STRUKTURA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih, ki pomeni temeljni pogoj za kvaliteto razvoja ter za višji nivo zadovoljevanja socialnih in kulturnih potreb. 2. Trajno ustvarjanje pogojev za produktivno zaposlovanje lastnega generacijskega priliva. B. OPERATIVNI CILJI: 1. Dosledna pogojenost vsake nove zaposlitve s takojšnjo zagotovitvijo minimalnega bivalnega standarda. 2. Evidentiranje in ureditev podstanovalskih razmerij C. STRATEGIJA: 1. Vodili bomo načrtno in načelno štipendijsko politiko ter diplomantom vseh šol omogočili ustrezen pripravniški staž. 2. Preprečevali bomo neomejeno solidarno pokrivanje posledic neustrezne zaposlovalne politike z iskanjem zakonitih možnosti za izterjavo večji prispevkov za zagotavljanje družbenega standarda s strani tistih organizacij, ki kršijo dogovorjeno zaposlovalno politiko. 3. V obstoječih kapacitetah samskih domov bomo z adaptacijami skrbeli za bistveno višji bivalni standard z enoposteljnimi sobami, potrebnimi skupnimi prostori za pripravo hrane, za kulturo, izobraževanje, rekreacijo in razvedrilo. S takšnim standardom bomo omogočili, da lahko samski domovi služijo kot začasno bivališče tudi za deficitarne strokovne kadre, ki jim bo občinsko gospodarstvo nudilo zaposlitev. D. UKREPI: 1. Pri zaposlovanju novih delavcev bomo upoštevali celovito družbeno ceno delovnega mesta in dajali prednost kandidatom s stalnim bivališčem v občini Velenje ali v dosegu dnevne migracije. Za pridobitev nujno potrebnih deficitarnih visoko strokovnih kadrov bodo OZD zagotavljale kadrovska stanovanja. 2. Zmanjšali bomo potrebe po novih zaposlitvah z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s prekvalifikacijami in s prezaposlovanjem delavcev iz OZD s tehnološkimi viški v OZD, ki so soočene s pomanjkanjem delovne sile. 3. Uveljavili bomo dosledno kontrolo zaposlovanja neposredno s poslovodnega nivoja vseh OZD in usposobili pristojne občinske službe za oblikovanje in nadziranje kadrovske strategije ter za formiranje in kotrolo delovanja lokalnega »trga delovne sile«. IV. ZNANJE IN IZOBRAŽEVALNA POLITIKA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Politiko razvoja izobraževalne dejavnosti v občini po obsegu in vsebini prilagajati svetovnim in lastnim dolgoročnim razvojnim ciljem in potrebam in doseči bistvene spremembe pri spreminjanju količinsko naravnanega izobraževalnega sistema v sistem, ki mu bosta osnovni usmeritvi kvaliteta znanja ter formiranje za kvalitetno delo potrebnih delovnih navad. 2. Izločilna kriterija /le samo za pridobitev, ampak predvsem za ohranitev položaja posameznika v delitvi dela znotraj OZD, bosta: — z delovnimi rezultati nenehno preyerjano in potrjevano zna- nje in delovna uspešnost kot izvedbeni pogoj. — stopnja strokovne izobrazbe kot formalni pogoj. 3. Realno moralno in materialno vrednotenje produktivnega, na znanju temelječega delovnega prispevka vsakega delavca k skupnim fizičnim in finančnim učinkom poslovanja OZD, bo izpodrinilo sedanjo dvolično družbeno prakso, ki priznava večjo moralno vrednost fizičnega dela, hkrati pa, ne glede na kvaliteto, omogoča pavšalno boljše nagrajevanje vsakega administrativnega in režijskega dela. B. OPERATIVNI CILJI 1. Uveljavitev funkcionalnega izobraževanja kot nuje za doseganje večjih delovnih učinkov in višje kvalitete v delovnih rezultatih. 2. Uveljavitev projektne organizacije dela in vodenja kot metode za uveljavljanje in sproščanje ustvarjalnih sposobnosti in delovnih zmožnosti strokovnega kadra. 3. Racionalna in hitra izgradnja 7. osnovne šole in potrebnih prostorov srednješolskega centra. C. STRATEGIJA: 1. Celoten sistem organizacije dela, nagrajevanja, sankcioniranja neopravljenih ali slabo opravljenih nalog bomo uravnavali tako, da bo spodbujal preobrazbo v ustvarjalno, učečo se družbo, v kateri bodo posamezniki stimulirani vlagati pridobljeno znanje v svoje delo. 2. Spremenili bomo politiko dodeljevanja stanovanj, tako da bomo omogočili in stimulirali priliv visoko strokovnih kadrov in preprečevali njihov beg iz občine. D. UKREPI: 1. Odprava uporabe z delom pridobljenih delovnih zmožnosti kot instrumenta za višjo analitično oceno in s tem višji osebni dohodek, ne glede na dosežene delovne rezultate posameznika. V tem smislu je potrebno spremeniti samoupravne akte, ki urejajo nagrajevanje. 2. Strokovni službi Savinjsko šaleške gospodarske zbornice in Občinske skupnosti za zaposlovanje bosta s skupno interdisciplinarno projektno nalogo opredelili načine, poti in sredstva za odpravo primanjkljajev tehničnega kadra v občinskem gospodarstvu. V. ZDRAVSTVO IN SOCIALNA POLITIKA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Zagotovitev trajne stabilizacije socialno varnostnih razmer in kvalitetnega zdravstvenega varstva z uravnoteženjem gospodarskega in demografskega razvoja občine, kar je pogojeno s popolno spremembo ravnanja v uresničevanju zaposlovalne politike. 2. Zagotovitev materialnih in kadrovskih pogojev za kvaliteten razvoj osnovne in specialistične ambulantne dejavnosti v Zdravstvenem centru, v Topolšici pa za specializiran bolnišnični oddelek za pljučne in srčne bolezni na najvišjem strokovnem nivoju. 3. Organizacije združenega dela bodo z visoko produktivnostjo, s poslovno uspešnostjo in z ustreznim sistemom delitve osebnih dohodkov zagotavljale svojim delavcem osebne dohodke, ki bodo njim in njihovim družinam zagotavljali socialno varnost. Socialno varstvene pomoči bodo namenjene tistim kategorijam občanov, ki trajno ali zača- sno nimajo možnosti, da bi si z delom zagotovili pogoje za življenje. B. OPERATIVNI CILJI: 1. Odprava dosedanje prakse, ko sistem zdravstvenega varstva v nesprejemljivem obsegu omogoča reševanje socialnih in drugih problemov in neupravičen beg z dela stotinam zaposlenih dnevno. 2. Pospešitev uresničevanja dogovorjenega koncepta razvoja in delovanja obratnih ambulant. 3. Hitra in racionalna izgradnja prizidka zdravstvenega doma v Titovem Velenju in ohranitev dogovorjenega statusa bolnišničnega oddelka v Topolšici. C. STRATEGIJA 1. V razvoju zdravstvenega varstva bomo dajali prednost preventivni dejavnosti, čemur morajo biti podrejena materialna vlaganja, organizacija dela ter kadrovska in izobraževalna poli-itika Zdravstvenega centra. 2. Uveljavljati celovite kriterije socialne politike z enotno evidenco socialnovarstvenih pomoči in z dodeljevanjem pomoči v funkcionalnih oblikah glede na socialni status družine in ne glede na status zaposlenega posameznika. D. UKREPI: 1. Zdravstveni center bo reorganiziral službo stalnega dežurstva v občini v skladu z izdelanim konceptom. V politiki zaposlovanja bo upošteval občinske usmeritve o prednostnem zaposlovanju domače populacije. Z restriktivno zaposlovalno politiko glede na kritičen dohodkovni položaj zdravstva bo aktiviral notranje rezerve v organizaciji dela in izkoriščenosti delovnega časa in tako ohranil dosežen nivo osebnih dohodkov zaposlenih. 2. Vse OZD bodo v sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami izdelale in začele uresničevati programe odkrivanja in sankcioniranja neupravičenih bolniških izostankov z dela. VI. STANOVANJSKI STANDARD IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA A. DOLGOROČNI CILJI: 1. Podreditev stanovanjske politike kadrovski politiki in zmanjšanje vpliva socialnih kriterijev na dodeljevanje stanovanj. 2. Vzpostavitev neposredne odgovornosti družbenih lastnikov za način uporabe in vzdrže-vanost stanovanjskega fonda. B. OPERATIVNI CILJI: 1. Uveljavitev ekonomskih stanarin in ekonomskih cen komunalnih dobrin ne glede na ravnanje drugih občin v Sloveniji in Jugoslaviji. 2. Uveljavitev takšnih diferenciranih cen komunalnih storitev in toplotne energije, ki bodo s povečanimi prispevki za razširjeno reprodukcijo sankcionirale in s tem preprečevale prekomerno i porabo. C. STRATEGIJA 1. Zastavili bomo odločne akcije za spremembo zakonodaje, j ki ščiti neodgovorno uporabo | stanovanj in omogoča celo »dedno« prenašanje stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih na sorodnike. 2. Usklajevali bomo vsebino planov SIS gospodarskih dejavnosti z družbenim planom občine in zagotavljati sinhronizirano uresničevanje planov posameznih dejavnosti. 3. Medsebojno bomo ločili uporabo sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. D. UKREPI: 1. Temeljito bomo razmejili oziroma spremenili funkcije planiranja, izvajanja in nadzora pri izgradnji in vzdrževanju stanovanjskega fonda in komunalne infrastrukture. KOMENTAR NAMESTO ZAKLJUČKA Predloženi program pomeni poskus, da z uporabo filozofije kvalitete opredelimo jasne dolgoročne in kratkoročne cilje ter strategijo in ukrepe, ki naj nas popeljejo kak korak bliže tem ciljem. Ce se bo programa prijel ponujeni popularni naziv »PROGRAM Q«, bo to eden od znakov da smo ga sprejeli za svojega. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo program takoj enolično razumljen in da bo požel enoglasno odobravanje. Zato naj si ob njem dovolimo kratek komentar. Najprej jasno povejmo, česa avtorji s programom zanesljivo ne želimo doseči : 1) Ne želimo, da bi bil program še en papir več, ki bi kot sestavni del neke procedure opravil svojo vlogo že s tem, ko je nastal in bi se potem pozabljen znašel v predalih. 2) Ne želimo, da bi opredelitve v programu aktivirale kakršne koli nepotrebne obrambne mehanizma. 3) S programom ne želimo vsem in vsakomur v tej občini kratko malo predpisat, kako naj se vede in kako naj ravna v svoje in skupno dobro. Zato tudi nismo sistematično obdelali vseh področij življenja in dela. Nikjer, na primer, ni niti besedice o kulturi in telesni kulturi, ker menimo, da tisti, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo zato, da bi se uveljavili, počnejo to z dovolj žara in entuziazma, tisti ki želijo le bolj polno preživeti svoj prosti čas, pa imajo za to tudi brez našega programa dovolj kvalitetnih možnosti. Iz takšnih in podobnih razlogov se marsičesa manj ključnega za naš bodoči razvoj preprosto nismo dotaknili. In kaj vendarle želimo in upamo s Programom Q doseči? 1) S programom želimo najti tiste vzvode, s katerimi je bilo v preteklosti očitno možno premakniti naše ljudstvo, da se je s pravimi sredstvi, to je s svojim delom in s svojim znanjem, borilo za boljše življenje. 2) Želimo, da bi program pomenil izziv za vse tiste, ki jim ni vseeno, kakšno bo jutri življenje v Šaleški dolini. 3) Želimo, da program ostane odprt za vse dobronamerne pobude in dopolnitve da pa se vendar tudi po razpravah, ki jih bomo v vseh sredinah vodili o njem, za nobeno ceno bistveno ne podaljša in da zaradi ljubega miru ne podleže zahtevam po sicer običajni diplomatski uglajenosti in nejasnosti. 4) Želimo, da se vsak občan poistoveti vsaj z nekaj cilji Programa Q, ali pa si, spodbujen s cilji tega programa, postavi svoje cilje, ki bodo vpeti v isti moto — moto kvalitete. Čeprav smo člani predsedstva, opirajoči se na lastne izkušnje in spodbujeni z zaključki nedavne konference občinske organizacije ZK, ure in ure tehtali misli in besede, ki sodijo ali ne sodijo v ta program, si ne domišljamo, da je program lahko dober sam po sebi. Zavedamo se, da lahko njegovo kvaliteto izmeri samo odziv vseh subjektivnih sil te občine. Program bo toliko več vreden, kolikor več občanov se bo moglo in hotelo z njim poistovetiti. Predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek Medtem, ko so nekateri kar malo opustili pripenjanje z varnostnim pasom v osebnem avtomobilu, lahko trdimo, da veliko število voznikov in sopotnikov odklanja uporabo varnostnega pasu od nekdaj. To potrjujejo tudi akcije, ki jih delavci milice in člani SPV izvajajo občasno kot preventivne akcije. Večina voznikov ni privezanih in tudi mnenja so, da ni koristno, zlasti še na področju mest in naselij. Toda, študije, ki so jih napravili v tujini ter žalostne posledice, ki jih doživljamo na naših cestah, govorijo uporabi varnostnega pasu v prid. Milica in preiskovalni organi ob vsaki prometni nezgodi analizirajo vzroke za nastanek nezgode. Ugotovitve kažejo, da so poškodbe voznikov in potnikov praviloma težke in težje, kadar ni bil uporabljen pas. Tem podatkom moramo verjeti tudi zaradi zakonskega določila, ki pravi, da morajo biti osebe na sprednjih sedežih avtomobila med vožnjo pripete z varnostnim pasom. Za otroke na zadnjih sedežih PROMETNI SVETOVALEC se priporoča namestitev posebnega sedeža z varnostnim pasom. Otroci do 12 let starosti ne smejo sedeti na sprednjih sedežih!!). Zelo priporočljiva je kombinacija namestitve vzglavnika (ob uporabi varnostnega pasu), ki ima nalogo, zaustavi povratni sunek glave ob naletu v oviro (avtomobil, stabilno oviro). Proizvajalci varnih avtomobilov izdelujejo sedeže z vgrajenimi ali oblikovanimi vzglavniki že serijsko. Voznik je dolžan opozoriti sopotnike, da se privežejo z varnostnim pasom še pred pričetkom vožnje. Pripenjanje med vožnjo (to velja še zlasti za voznika) je nedopustno in skrajno nevarno, ker začasno onemogoča upravljanje vozila in preglednost. Brez vsake vrednosti je tudi pripenjanje »v žep«, kot to počnejo nekateri, da bi preslepili miličnike. Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki bo predvidoma sprejet v letošnjem letu, bo rigorozno »podražil« kazni za prometne prekrške. Smešno nizka kazen (zdaj 500.-) bo poslej bistveno dražja delovala bolj »vzgojno« saj bo opustitev takšnega ukrepa (pripenjanja z varnostnim pasom) veljala tudi desetkrat več. Toda, to ni pravi motiv za ohranjanje življenj, ki jih nemalokdaj izgubljamo na cesti zaradi nediscipline in samovolje. V pomladnih dneh, ko se pove-iuje frekvenca prometa, bodo delavci Postaje milice poostreno nadzorovali Varno z varnostnim pasom uporabo varnostnega pasu, kar bi naj delovalo preventivno na voznike motornih vozil. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v sodelovanju s Postajo milice Titovo Velenje organiziral in izvedel posebno preventivno akcijo »varnostni pas«, v kateri bodo ugotavljali odnos udeležencev v cestnem prometu na področju naše občine do uporabe varnostnega pasu. Ob tej priložnosti bodo razdelili nekaj sto nalepk »prosim, prip- nite se«, ki jih bodo vozniki lahko namestili na mestu za sopotnike. O rezultatih akcije bomo poročali tudi v Našem času in na valovih Radia Velenje. J. M. Zveza društev upokojencev Velenje Društva so lani dobro delala V začetku lanskega leta je bilo v velenjski občini 5181 upokojencev. Od tega 2195 starostnih, 1742 invalidskih in 1244 družinskih. Nekaj nad 4000 upokojencev velenjske občine je včlanjenih v eno izmed štirih društev upokojencev, ki so v Titovem Velenju, Pesju, Šoštanju in Šmart-nem ob Paki, kljub temu pa kakšnih dvajset odstotkov upokojencev ni vključeno v nobeno društvo. Pred letno konferenco zveze društev upokojencev Velenje so društva zaradi velikega števila članov in oddaljenosti med posameznimi zaselki imela več zborov. Društvi Titovo Velenje in Šoštanj sta imeli po osem, ki so bili dobro obiskani, na njih pa so prisotni obravnavali preteklo delo in vsa vprašanja, ki tarejo upokojence. Podali so tudi veliko pobud za še boljše delo vnaprej. Po zborih so bile v vseh društvih letne konference. Na njih so upokojenci med drugim obravnavali zlasti gmotno vprašanje. Ko so spregovorili o svojem delu, so upokojenci ugotovili, da se člani društva vse bolj aktivno vključujejo v različne dejavnosti, ki jih nudi društvo. Splošna ocena je, da so vsa društva upokojencev v občini zelo delavna in prizadevna. Zlasti razvejana je dejavnost na kulturnem, športnem in rekreativnem področju, pa tudi vez med društvi in zvezo je pristna. To se najbolj kaže, ko gre za skupne akcije in prireditve. Teh v preteklosti ni bilo malo. Seveda je najpomembnejša in največja prireditev vsakoletni teden upokojencev. Veliko skrb v društvih namenjajo letovanju in zdravljenju svojih članov. Lani je v počitniških domovih in zdraviliščih letovalo preko 500 upokojencev. Tudi ostarelim, bolnim in starim nad 80 let so v društvih posvečali veliko skrbi. Obiskali so jih na domovih in bolnišnicah, se z njimi pogovorili in jim izročili skromna darila. Še naprej bo morala biti osnovna skrb slehernega društva upokojencev pridobivanje novih članov v svoje vrste. Ne moremo mimo društva, da je še veliko upokojencev, ki se aktivno vključujejo v družbeno-politično življenje in s svojimi bogatimi izkušnjami prispevajo k reševanju vsakodnevnih vprašanj. O vseh teh vprašanjih in še o vrsti drugih, so spregovorili tudi delegati na letni konferenci zveze društev upokojencev občine Velenje, ki je bila sredi prejšnjega meseca. B. M. ks paka: Obrambni dan za krajevni praznik V počastitev praznika krajevne skupnosti Paka, 24. aprila, je tamkajšnja krajevna konferenca socialistične zveze skupaj s krajevno organizacijo ZRVS Kono-vo izvedla preteklo soboto obrambni dan. Orientacijskega pohoda, ki se je pričel pri domu AMD Na Trebeliškem, seje udeležilo dvanajst ekip, ki so jih sestavljali rezervni starešine, borci, mladinci, jamarji in športniki. Vse ekipe iz Pake in sosednjih krajevnih skupnosti so pokazale veliko mero znanja in spretnosti. Zaključek sobotnega pohoda je bil pri lovski koči v Lokah, kjer so na družabnem srečanju podelili priznanja. Najuspešnejša je bila ekipa krajevne organizacije ZRVS Konovo, druga aktiva ZRVS Paka in tretja ekipa socialistične zveze mladine Paka. Zapišimo še, da so mladinci Pake položili venec k spominskemu obeležju padle kurirke Angele Avberšek. tSV" -V Po prehojeni poti sta vse udeležence čakala golaž in napitek (B. Mugerle) Občina Velenje Izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege DO, DS, TOZD Popr. 1987 Febr. 1988 DOTEŠ - TOZD TEŠ I. 4,85 4,26 - TOZD TEŠ II. 4,32 3,45 - TOZD Vzdrževanje 4,98 5.46 — TOZD Inženiring 2,85 4,00 - DSSS 3,19 5,72 DO RLV - TOZD Jama Pesje 9,27 8,15 - TOZD Jama Preloge 11,12 11,79 - TOZD Jama Škale 10,44 8,96 - TOZD Priprave 8,63 9,94 — TOZD Jamske gradnje 7,91 5.10 — TOZD Jamski transport 9,63 8,92 — TOZD Jamska mehanizacija 6,02 6.03 — DS Zračenje 6,46 7,20 - TOZD Klasirnica 4,60 6,26 — DS Kopalnica 8,29 8,00 — TOZD Zunanja dejavnost 6,64 8,82 — TOZD Mizarska dejavnost 7,26 7,53 - TOZD Gradbena dejavnost 6,83 7,58 - DSSS RLV 3,90 3,06 — TOZD Izobraževanje 7,67 6.35 DO ESO — TOZD Strojni obrati 6,96 6,07 - TOZD Elektro obrati 2,94 4,30 - TOZD Vodov. topi. obrati 5,09 3,72 - TOZD Krovsko-ključ. obrati 9,47 7.41 - DSSS ESO 3,29 3,61 - REK, DO APS 2,92 3,76 - REK, DO Tiskarna 6,34 5,46 — REK, Družbeni standard 7,08 7,53 — REK. DS Zavarovanje 2,48 2,77 - REK, DSSS SOZD 4,70 5,11 DO SIPAK 4,73 3,84 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI - TOZD Štedilniki 7,61 9,39 — TOZD Pralno-pom. tehn. 7,20 7,84 — TOZD Gostinska enota 8,99 8,04 - TOZD Zamrz.-hladil. tehn. 8,54 9,77 - DSSS GA 5,06 6,21 - TOZD Galvana 6,30 5,73 DO NOTRANJA OPREMA - TOZD Pohištvo 7,74 8,09 — TOZD Gradbeni elementi 7,41 8,03 - DSSS NO 5,00 5,03 DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE 6,14 8,84 DO GORENJE - Servis 6,11 6,92 DO GORENJE - Commerce 4,87 3,43 DS GORENJE - Interna banka 4,20 5,61 GORENJE — Raziskave in razvoj 2,73 4,34 DO PROCESNA OPREMA 3,25 4,24 GORENJE SOZD - DSSS 3,36 1,98 DO VEPLAS 10,10 9,11 DO EKO - TOZD Serijska proizvodnja 8,75 13,06 - TOZD Instalacije 4,40 4,88 — TOZD Vzdrževanje 5,13 5,65 — TOZD Tehnološka oprema 4,55 7,19 — TOZD Komerciala promet 3,13 5,01 - DSSS EKO 4,71 5,94 DO, DS, TOZD Popr. 1987 Febr. 1988 DO ERA DO VEGRAD - TOZD Koplas — TOZD Maloprodaja — TOZD Veleprodaja - TOZD Kmetijstvo — TOZD »Vino« Šmartno/Paki - DSSS ERA 4,53 5,64 5,10 3,78 5,28 6,40 6,77 6,74 4,58 5,22 7,33 5,12 5,1 CENTER SREDNJIH ŠOLA TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ ELKROJ — Konfekcija Šoštanj MERX TOZD Rudar, tehnični pouk TOZD EKŠ TOZD Dom učencev NAMA TITQVO VELENJE DO VEKOS PROJEKTIVNI BIRO ZAVOD ZA URBANIZEM MODNI SALON ŽTO, TOZD ZA PROMET VIZ - TOZD Potrošnik - TOZD Pekarna TOZD Toplotna oskrba TOZD Komunalna oskrba TOZD Stanovanjska oskrba DSSS Vekos TOZD Biba Ročk Šoštanj TOZD K. D. Kaiuh Šoštanj - TOZD Gustav Šilih Velenje TOZD Anton Aškerc Velenje TOZD V. Vlahoviča Velenje TOZD Bratov Mravljak Velenje TOZD M. P. Toledo Velenje TOZD XIV. divizije Velenje - TOZD Bratov Letonje Šm/Paki VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE - TOZD Bolnišnica - TOZD Splošno zdravstvo - TOZD Zobozdravstvo - TOZD Zdravilišče - DSSS ZC SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANSKA BANKA VELENJE PTT - TOZD TITOVO VELENJE DO INŽENIRING GOSTINSTVO PAKA GLASBENA ŠOLA FKK DOM ZA VARSTVO ODRASLIH BRIVNICE IN ČESALNICE OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VELENJE — občinski odstotek 1,89 1,98 6,03 8,21 7,65 3,93 8,71 4,78 3,76 2,91 7,09 3,03 4,70 4,85 5,57 2,90 1,75 6,25 3,73 5.36 2,73 4,01 2,62 3,44 4,06 7,23 4.97 3.07 2,69 9.08 6,89 7,36 ni podatka 4,44 5.13 3,89 7,38 3,47 9,68 3.09 6,74 3,21 5,16 7,92 3,41 5,35 1,72 5,71 3,06 3,03 3,00 5,91 9.33 5,81 4,70 3,80 7,18 4,25 6,17 3,22 3,55 5,15 ni podatka 4,36 4,49 5,62 4,27 3,35 5,77 3,49 5,15 1,55 3,27 7,17 0,88 5,64 3,89 4,70 5,09 1,54 1,33 6,25 Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje Priporočene travno deteljne mešanice na našem območju Za obnovo travne ruše in za setev travno deteljne mešanice v kolobarju na njivskih površinah uporabljamo semena trav in detelj čim bolje prilagojena različnim zahtevam rastišča in namenu rabe. Z zase-javanjem novih sort trav in detelj izboljšamo kakovost travne suše in omogočimo večjo intenzivnost izkoriščanja. a) Mešanice za 1. letno rabo v kolobarju: 1. Perzijska detelja 80% 16 kg/ha ACADIA Mnogocvetna ljuljka 20% 10 kg/ha DRAGA 2. Inkarnatka NEPREZIM- NA 100% 25-30 kg/haINKARA 3. Aleksandrij- ska detelja 80% 24 kg/ha LILLBEO 3. Westerwold- ska ljuljka 20% 12 kg/ha b) Mešanica za 1—2 letno rabo za siliranje, zeleno krmljenje 1. Črna detelja 70% 14 kg/ha POLJANKA Mnogocvetna ljuljka 30% 21 kg/ha DRAGA c) Mešanica za 2—3 letno intenzivno rabo 1. Črna detelja 35% 7 kg/ha POLJANKA Pasja trava 30% 6 kg/ha KOPA Travniška bilnica 35% 24 kg/ha JABELJSKA d) Mešanica za večletno rabo - KOŠNJO 1. Črna detelja 15% 3 kg/ha POLJANKA Pasja trava 15% 3 kg/ha KOPA Mačji rep 25% 5 kg/ha KRIM Travniška bilnica 25% 20 kg/ha JABELJSKA Trpežna ljuljka 2. Črna detelja 20% 6 kg/ha ILIRKA 20% 4 kg/ha POLJANKA Lucerna 10% 3 kg/ha OS 66, K-l Travniška za bilnica 20% 14 kg/ha JABELJSKA lahka Pasja trava 15% 3 kg/ha KOPA tla Visoka pahovka 15% 7 kg/ha JABELJSKA Trpežna ljuljka 20% 6 kg/ha ILIRKA e) Mešanica za večletno rabo - PAŠO 1. Črna detelja 10% 2 kg/ha POLJANKA Bela detelja 20% 4 kg/ha MILKA za Pasja trava 10% 2 kg/ha KOPA srednje Mačji rep 20% 4 kg/ha KRIM težka Travniška do bilnica 15% 10 kg/ha JABELJSKA težka Trpežna tla ljuljka 10% 3 kg/ha ILIRKA Travniška latovka 15% 4 kg/ha SK - 46 f) Mešanica za večletno rabo — PAŠNOKOSNI SISTEM 1. Črna detelja 15% 3 kg/ha POLJANKA Bela detelja 15% ' 3 kg/ha MILKA Pasja trava 15% 3 kg/ha KOPA Travniška bilnica 25% 17 kg/ha JABELJSKA Trpežna ljuljka 20% 6 kg/ha ILIRKA Travniška latovka 10% 3 kg/ha SK - 46 SETVENO GNOJENJE: Po setvi sledi gnojenje za boljši start semena z: 50 kg N/ha 4- 80—100 kg P,05/ha + 120—160 kg K,O/ha Če so — imajo tla pH pod 5,0 je potrebno ta tla apniti z 1500—2500 kg apnenca na hektar. Travna ruša praviloma ne potrebuje organskih gnojil, zato jih uporabljamo le v primeru, da nam ostajajo (premalo njiv). SETEV: Če sejemo spomladi (april) moramo OBVEZNO sejati z varovalnim posevkom — mnogocvetno ljulko (5—10 kg/ha) ali jarim ječmenom oz. ovsom (70—90 kg/ha), ki ga pokosimo pred letenjem za pri-last. Pri setvi avgusta pa varovalnega posevka ne potrebujemo. Pri strojni setvi sejemo v vrste 15 — 20 cm narazen in najprej sejemo varovalni posevek. Pri setvi poprek moramo potem seme z valjanjem stisniti ob zemljo (potrebna vlaga). Tatjana Mikeln, dipl. ing. agr. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBClNE VELENJE EVIDENTIRANJE BRIGADIRJEV Vse zainteresirane za mladinsko prostovoljno delo obveščamo, da se letos lahko udeležijo naslednjih akcij: 1. NERETVA - BRIGADA KAREL DESTOVNIK-KAJUH 50 brigadirjev 2. BOSANSKI PETROVAC - BRIGADA TITO-TITOVA MESTA 6 brigadirjev 3. BEOGRAD — REGIJSKA BRIGADA — 6 brigadirjev 4. DERVENTA — BRIGADA 4. JULIJ — 2 brigadirja Vse akcije bodo potekale v mesecu juliju, predvidoma od 3/7-1988 do 29/7-1988. Izrežite evidenčni kupon, nalepite ga na dopisnico, napišite svoje ime, priimek in točen naslov, ter akcijo, ki se je želite udeležiti. Tako izpolnjen evidenčni kupon nam pošljite najkasneje do 16/5-1988 na Občinsko konferenco ZSMS Velenje, Prešernova 1 Titovo Velenje. IME IN PRIIMEK TOČEN NASLOV_ AKCIJA_ EVIDENČNI KUPON MDA 88 6. stran ^85 CSS SREČANJA titovo velenje * 5. maj 1988 V tej stavbi bo v zadarskeni turističnem naselju Zaton kaj kmalu posebna prodajalna konjeniške opreme in lepih spominkov Gasilci iz Turiške vasi Uspešno Večina letnih konferenc takšnih ali drugačnih je že zdavnaj za nami, med drugimi so jih zaključili tudi gasilci. Ob zaključku vsake konference se navadno sprejmejo smernice in plan dela za naslednje obdobje, poskušajo se najti tudi novi, drugačni pristopi za še večjo uspešnost dela in podobno. Ob eni takšnih konferenc smo tudi mi izkoristili priložnost za kratek klepet. Za predsednika gasilcev iz Turiške vasi se nismo odločili ne namerno, prav tako ne tudi za njihovo društvo. K njim so nas pripeljali številni dobri rezultati, ki so jih gasilci dosegli v preteklem letu, hkrati pa tudi častitljiva obletnica — 60 let obstoja njihovega društva. In ta jubilej so praznovali nadvse častno in svečano. Ko smo se pogovarjali o jubileju in dejavnostih društva z njihovim predsednikom sila zgovornim in simpatičnim FRANCEM KRAJNCEM, sicer z gasilskim časnikom, smo vedeli, da smo naleteli na pravega. S ponosom je povedal, da je dobilo njihovo društvo ob jubileju priznanje 3. stopnje Gasilske zveze Slovenije, s številnimi likovnimi deli Konjeniški klub Mozirje Iz Gornje Savinjske doline v Dalmacijo Precej daleč nazaj je obdobje, ko so člani konjeniškega kluba Mozirje navduševali številne ljubitelje tega lepega športa in dejavnosti nasploh. Dejavnost kluba je bila dovolj pestra, seveda pa so bila za oči najbolj privlačna konjeniška tekmovanja v Mozirju, na katerih obiskovalcev ni manjkalo. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov je kasneje dejavnost v klubu močno usahnila, zmanjkalo je zagnanosti in še česa. Zdaj so člani kluba krenili na drugačno in, kot vse kaže, zelo obetavno pot. Na zadnji seji skupščine kluba so namreč temeljito ocenili delo v preteklem obdobju in vsebinske zasnove delovanja bistveno spremenili. Sklenili so delo kluba postaviti na trdne temelje, mu zagotoviti nemoteno poslovanje, osnova za to pa je vključevanje v gospodarstvo, predvsem turistično. To sicer ni novost, saj je to ena najpomembnejših smernic, ki so jo sprejeli že na ustanovni skupščini kluba, niso pa je doslej uresničili. Novost je turistični inženiring konjeništva za Dalmacijo. Zakaj pravzaprav Dalmacija, če je turistična ponudba Gornje Savinjske doline že dolga leta več kot skromna, ob vseh darovih narave, ki na tem področju ni skoparila? Konjeništvo z vsemi oblikami svoje dejavnosti je za turistično ponudbo vsekakor še kako zanimivo in tudi to je bilo zapisano v začetnih smernicah. Zal vključitev v ponudbo občine in regije ni uspela, zato je bil klub prisiljen svoje delovanje usmeriti v širši jugoslovanski prostor. Škoda, saj so tudi gostje in poslovni partnerji že zdavnaj potrdili, da je Gornja Savinjska dolina idealna za takšno obliko ponudbe, ki je poleg tega v svetu zelo cenjena in dosega zares visoke cene. Pripravljenosti ne v občini in ne v regiji ni bilo, žal pa takšne ponudbe ne omogočajo tudi ostale turistične, gostinske in druge zmogljivosti. Možnosti je bilo torej treba poiskati drugje, seveda tam, kjer so bili takšno ponudbo z veseljem sprejeli. Najprej se je to zgodilo v znanem turističnem naselju »Zaton« blizu Zadra. Problemov pravzaprav ni bilo, niti s prostori, niti s potrebnimi naložbami in seveda niti s konji, opremo, potrebnimi strokovnjaki, kar vse je klub delno imel, ostalo pa si je zagotovil z dolgoročnimi pogodbami o sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi konjeniškimi klubi in vzrejnimi središči, kot so Karadžordževo, Džakovo in Novi Sad. Turistični inženiring konjeništva bo torej v svoji pravi obliki in pomenu zaživel v začetku junija v naselju Zaton. Ponudba v Zadru bo zajemala jahalni del z desetimi vrhunskimi jahalnimi konji, tu bo osem vprežnih konj za vožnje s kočijami, sem spada organizacija športnih prireditev, ki naj bi tudi pripomogle k uveljavitvi novega konjeniškega središča. Posebna novost je tudi posebna prodajalna s konjeniško opremo in spominki. Zlasti slednji so zanimivi, saj želijo člani kluba njeno ponudbo obogatiti z izvirnimi izdelki domače in umetne obrti, zato bodo veseli sodelovanja vseh, ki jih to zanima. V vsej tej ponudbi bodo s konji in opremo sodelovali člani že omenjenih klubov iz Vojvodine, seveda pa tudi člani mozir-skega kluba, ki so lastniki konj ter kočij in se bodo poleti izmenjavali v Zatonu. Letošnja sezona bo trajala od začetka junija do konca septembra, v Mozirju pa so prepričani v uspeh. Samo v Zatonu letuje 8.000 gostov, v veliki večini so to tujci, na širšem področju Zadra pa se mudi kakšnih 110.000 gostov, med katerimi je gotovo veliko ljubiteljev konj in konjeništva, tega pa doslej v tem delu Dalmacije ni bilo. Po uspešnem začetku v Zadru načrtujejo podobna središča tudi na ostalih področjih v Dalmaciji. Pomemben dodatek k delovanju kluba je vzrejna dejavnost. V Gornji Savinjski dolini ima prednost vzreja haflingerjev in delno konj noriške pasme, oboje pa potreb turizma ne zadovoljuje. Zato so si v Lokah pri Mozirju zagotovili vzrejo konja Noniusa, ki je najprimernejši za turistično ponudbo, glede na svoje lastnosti pa je primeren tudi za nekatera kmečka opravila in šport. Pri tem je z veseljem priskočil na pomoč vzrejni center Karadžordževo, ki je že prispeval lepega žreb-ca te pasme, v prihodnje pa bodo na podlagi dolgoročne pogodbe v Mozirju pridobili že nekaj kobil te pasme. Celovitost svoje ponudbe želijo v prihodnosti zagotavljati tudi z izdelavo in prodajo majhnih avtomobilov, ki bodo v več inačicah služili za najrazličnejše potrebe. V zvezi s tem sodelujejo z ustrezno koprsko delovno organizacijo, s konjeniškimi klubi in vzrejnimi središči, najpomembnejši poslovni partner pa je zadr-ska sestavljena organizacija Ju-gotanker. Vse to naj bi seveda utrdilo položaj kluba in mu zagotovilo pogoje za nadaljnje uspešno delovanje. Obet za to so že sklenjene pogodbe z vsemi partnerji o poslovno-tehničnem sodelovanju. J. Plesnik Nonius je lepotec in ob pogledu nanj lahko samo uživamo in smelo so se mu oddolžili tudi predstavniki krajevne skupnosti, občine, sosednjih društev. Na slovesnosti so bili prisotni tudi nekdanji ustanovitelji društva. Omenili smo, da so v lanskem letu dosegli kopico dobrih rezultatov na občinskih in področnih gasilskih tekmovanjih tako s članskimi kot £ % 1 tudi s pionirskimi desetinami. Sploh pa namenjajo posebno skrb ravno mladim, kajti za dobre bodoče gasilce moraš ravno z mladimi delati sistemsko in načrtno. In še z nečim se lahko pohvalijo; če ne bi bilo marljivosti ter zagnanosti, potem tudi ne bi bilo v društvu vseh gasilskih avtomobilov, nove opreme ter velikega in lepega gasilskega doma. Dokončno ga bodo predali svojemu namenu ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Šmartno. Že sedaj pa so skoraj v celoti urejeni notranji prostori ter večnamenska dvorana, kjer bodo med drugim našla svoj prostor tudi številna društva in družbenopolitične organizacije kraja. Še sva klepetala s Francem, stvari in dogodkov je bilo toliko, da vseh enostavno ne moremo zapisati. Toliko še imajo akcij pred seboj in smelih načrtov turiški gasilci skupaj s Fran-eijem in radi bi jih čimveč uresničili. Zelo radi bi še dopolnjevali strani in vsebino svoje kronike, ki so jo izdali ob jubileju društva v posebnem biltenu in ki je hkrati neponovljiv pomnik gasilstva nekega kraja in obdobja. Zatorej, uspešno in smelo v novo desetletje gasilci Turiške vasi! Besedilo in slika: Silvo Jaš Pri Arnežnikovih bodo praznovali 50-letnico poroke Zlato obletnico skupnega življenja bosta Mihael in Marija Andreje praznovala v krogu svojih sinov, snah, hčera, zetov, vnukov, pravnukov, drugih sorodnikov in prijateljev v najlepšem letnem času. Gotovo pa se bo spominjalo ta čas nanju tudi na ti-stoče planinskih prijateljev, kajti njuna domačija je ena izmed točk ob Šaleški poti. Doslej se je pri njih ustavilo že več kot 3200 popotnikov. Jubilanta hranita veliko pisem in razglednic, ki so jih poslali planinci iz domovine in celo tujine. Prav gotovo zato, ker so bili deležni velike pozornosti Arnežnikovih. Tako se namreč reče pri hiši po domače. Njihova hiša ni bila leta 1974. po naključju izbrana za postajališče popotnikov in jim zaupana planinska vpisna knjiga. Arnežni-kov dom je prijetna kmečka hiša, okrog katere je vrsta gospodarskih poslopij. Domačija leži na sedlu, kamor se pride lahko peš ali pa z avtomobilom po cesti. Arnežnikov ata Mihael in mama Marija sta človeka, ki si vedno vzameta čas za pogovor. Iz njiju žari neizmerna ljubezen do življenja, veje optimizem in hotenje po napredku. Obiskali smo ju, in pogovor je stekel o tem in onem. Spoznavam ju že 10 let in vsak pogovor z njima me obogati. Sogovornika navdušuje njuna toplina, mir, modrost in duhovna moč. Tokrat smo se pogovarjali bolj podrobno tudi o njunem življenju. Življenju, ki je bilo polno veselja, odrekanj, trpljenja, uspehov, žalosti, hrepenenja po lepšem, polno ljubezni in skrbi, ki je bilo prepleteno s trdim delom, žrtvami in zadovoljstvom ob uspehih. Vse to ju je povezalo ne le kot moža in ženo, temveč tudi kot življenjska sopotnika — tovariša in prijatelja, ki si delita dobro in hudo že 50 let. Naša jubilanta sta Mihael Andreje, rojen 16. 8. 1900 in Marija Andreje, rojena 4. 10. 1912. leta, doma s Podgorja 168 pri Slovenj Gradcu Pa spoznajte delček njunega življenja še vi ... Na domačiji, ki meri s travniki vred 10 ha, gospodari zdaj že eden izmed sinov s pridno ženo in štirimi vnuki. Ker je zaposlen v Gorenju, mora doma potem še krepko poprijeti za delo. Kolikor moreta pomagata seveda tudi jubilanta. Kmetija je sodobno opremljena. V glavnem redijo govejo živino in svinje, nekaj dohodkov pa jim prinaša tudi gozd. Mlada bosta ob starem domu postavil.a novo hišo. »Dela nikoli ne zmanjka,« pravi gospodinja Marija in nas povabi v dnevno sobo. Kot bi mignil, že zadiši po kavi; na mizo pa prinese Mihael ribezovo vino — njegov pridelek. Vse to in domače dobrote, ki jih mama Marija ponudi, kaže, da že oba nekoliko vznemirjena pričakujeta domači praznik, praznik, ki ga dočakajo le redki srečni pari. Marija prisede. Za trenutek se pozdravimo še z mladim gospodarjem Dolfom in snaho Marjetko, pa ju že delo kliče. Mi pa z jubilantoma nadaljujemo pogovor v topli in prijetni sobi, kjer je vse urejeno kot vedno. Na oknih bujno rastejo lončnice. Skozi okno pošilja pomladansko sonce še poslednje žarke. Zunaj že brsti sadno drevje. Pes, ki je privezan na verigo z laježem opozarja nase in na mladež, ki se igra na dvorišču. Ko ju vprašamo kako bosta slavila, za trenutek utihneta. Spomin seže nazaj na 22. februar, ko sta se »vzela«. Oči se zai-skrijo, lica se raztegnejo v srečen nasmeh. Nisva mislila, da bova dočakala zlato poroko, pravita. Otroci in vnuki ter pravnuka se še posebno veselijo tega dogodka. Hočejo, da se pri teh letih še enkrat poročiva. Oče Mihael bo kmalu star 88 let, mati Marija pa 76. Oba sta čila in zdrava. Na njunih obrazih ne najdeš gub. Recepta za dolgo življenje sicer ni pravita, vendar pa k dobremu počutju 4>omaga zdrava kmečka hrana, čist zrak, mir, domači čaji, potrpljenje, razumevanje, pa tudi delo, počitek in razvedrilo. Pa tudi humor in glasbo imata rada, saj sta vedra človeka. Mihael in Marija pravita, da sta bila tudi kot fant in dekle rada vesela. Gospodinja Marija se spominja, kako je bilo včasih po vaseh veselo. Ob vsaki priliki so se pele slovenske narodne pesmi. Vesela sta, če je zdravje pri hiši in kadar ju obiščejo sinovi in hčere s svojimi družinami. Njima se je rodilo 10 otrok, zdaj pa imata že 17 vnukov in 2 pravnuka. Pred 11. leti se jima je ponesrečil sin. To je bil za vso Arnež-nikovo družino hud udarec. Toda čas celi rane. Kadar se zberejo doma vsi, takrat je veselo. Posebno sta srečna in vesela naša jubilanta Mihael in Marija. Takrat topla starševska dlan boža kuštrave glave vnukov. Najmlajši pa jima zlezejo v naročje. Sonce se že nagiba v zaton, ko Mihaelova in Marijina pripoved kot film odkriva njuno življenjsko pot. Gospodinja pa nenehno skrbi, da bi se v njuni družbi počutili kar najbolje. Ata Arnežnikov pripoveduje, da je bila hiša tedaj, ko se je rodil, nekoliko drugačna. V šolo je bosopetil v Podgorje. Toda že kmalu je moral odrasti, kajti kot 15-letni deček je pomagal materi, potem ko je moral oče na vojsko. Z 18,. leti je oblekel vojaško suknjo. Poslali so ga na bojišče, od koder se je po 9 mesecih, k sreči, živ vrnil. Z 21. leti je moral spet k vojakom. Odslužiti je moral 1-letni vojni rok. Vrnil se je do- mov. Ker doma ni bilo zaslužka, se je zaposlil kot tesar in tesaril do 37. leta. Leta 1938 mu je oče izročil posestvo. Spoznal je Marijo in jo prosil za roko. Tudi ona je bila kmečka hči, vajena trdega dela. Začela sta gospodariti. Dela ni manjkalo. Trdo sta morala delati, še zlasti, ker takrat ni bilo strojev. Bližala seje vojna tudi nam. Nemci so okupirali naše ozemlje. Ko so prodirali k nam, je bil Mihael vojak stare jugoslovanske vojske. Po treh dneh bojev so ga skupaj z drugimi ujeli. S transportom so ga kot vojnega ujetnika odpeljali v Nemčijo. »Tam,« pravi, »sem bil več lačen kot sit. Opravljati je moral težaška dela na avtocesti in še na nekem kmetijskem posestvu. Na prošnjo žene so ga 12. marca 1942. leta pustili domov.« Povezal sem se s partizani. Pogosto so se oglašali na najinem domu. Toda bili smo izdani in aretirali so me 19. 5. 1943. leta. Zaprt sem bil v Slovenj Gradcu 3 tedne. Ob zasliševanjih niso od mene nič izvedeli, zato so me premestili v mariborske zapore. Tam so bila zasliševanja povezana z grožnjami, klofutami in trpinčenjem. Pa kljub temu nisem »vedel« nič. Obsojen sem bil na smrt in nato odpeljan v taborišče Buchen-wald št. lagerja 96026; jaz pa sem postal številka 30094.« Številko ima zapisano na škatli, v kateri hrani dokumente in spominske fotografije. Ogledujemo si tri velike in skrbno urejene albume fotografij. Na prvi strani Mihael vojak, lovec, kolesar, Marija pa dekle, na sredi pa 50 let stara poročna fotografija. Sledijo še druge, ki spominjajo na posebne dogodke pri Arnežnikovih. Tudi mama Marija je imela težko mladost, »saj mi je umrla mati, ko sem bila stara komaj 12 let,« pravi. »Šest otrok je ostalo brez matere, zato se je moj oče vnovič poročil. Dobili smo dobro drugo mamo, ki nam je dala še 3 polbrate. Na rodnem domu sem bila do 26. leta. Na kmetiji je bilo dela veliko. Od kar sem se pred 50 leti poročila sem tukaj doma. Toda le 3 leta sva bila poročena, ko se je začela 2. svetovna vojna. Ker sva z možem pomagala partizanom so tudi mene aretirali. Prizanesli niso niti otrokom. 7. 6. 1943. leta so prišli po- me. Kot omotična sem zbrala stvari, ki sem jih vzela s seboj. Z menoj so morali tudi otroci Ivan, Micika in Dolfe. Odpeljali so me v celjski Stari Pisker, od tam pa v Regensburg. Tu so nas imeli tri mesece od koder, so nas premestili v Spajshart in Celovec. Dolgih 9 mesecev smo okušali nemško kulturo in nič vedeli, da so nam med tem požgali domačijo do tal. Nič nisem vedela kaj je z možem, ali je živ ali mrtev. Vrnili smo se, toda streho nad glavo so nam dali moji starši. Na kratko opisan najtežji del mojega življenja, opisana težka in dolga pot, pa ne zato, da bi bilo tiste čase treba pozabiti, marveč zato, da se stare rane preveč ne odpro,« še doda. »Jaz sem se 1945. leta vrnil iz taborišča domov, ki ga ni bilo. Morala sva začeti znova. Težko je bilo, toda vesela sva bila, da smo ostali vsaj živi! Sicer pa sva z Marijo preživela tudi veliko veselih in srečnih dni.« Včasih je Mihael rad kolesaril, se vozil z mopedom. Zdaj se pa najraje zapelje s sinom ali hčerjo z avtomobilom v dolino. S svetom ju povezujeta televizija in radio, pa tudi časopise in knjige še rada prebirata. Žena Marija pa pridno in dobro gospodinji, šiva in pomaga mladima pri raznih delih. Oba sta prejela planinsko priznanje in medaljo zaslug za narod. Lahko sta ponosna na skupaj prehojeno življenjsko pot. Rada imata naravo, saj sta zrasla s temi bregi, položnimi njivami in tihimi hostami. Priklenila sta se na to zemljo, kjer so se jima rojevali sinovi in hčere, v krogu katerih bosta praznovala 50 letnico poroke. S pridnostjo, poštenostjo in prijaznostjo ter gostoljubljem pa sta si pridobila in si pridobivata številne prijatelje, med katere sodimo tudi mi, ki ju visoko cenimo in spoštujemo ter za jubilej iskreno čestitamo. Julijana Hočevar 5. maj 1988 •k titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI ★ stran 7 Janez Zore, predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti »Interventna zakonodaja težav ne rešuje, ampak odlagan O družbenih dejavnostih v zadnjem času veliko govorimo in pišemo. Gotovo ne brez razloga. Težave našega gospodarstva se namreč vse bolj in bolj odražajo tudi na tem področju. Vprašanje, kako zmanjšati razkorak med velikimi potrebami in majhnimi zmožnostmi, ima svoj odgovor: s prestrukturiranjem tako gospodarstva kot tudi negospodarstva. Le to zagotavlja kakovost življenja in dela. O nerožnatem položaju sisov negospodarskih dejavnosti ter o prizadevanjih za dosego ciljev smo se pogovarjali s predsednikom komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje Janezom Zoretom. • Kakšen je vaš pogled na stanje v družbenih dejavnostih naše občine? Janez Zore: »Z opredelitvijo vloge in pomena družbenih dejavnosti za razvoj ter kakovost življenja, s spremenjeno miselnostjo o njihovi potrošnosti, smo v občini dosegli pomembne premike na tem področju. Žal, je položaj družbenih dejavnosti posledica gibanj v gospodarstvu. Količinsko rast programov je v preteklosti narekovalo rast prebivalstva, zaposlitev, otrok,. . . Mislim pa, da smo ob tej fizični rasti premalo naredili za kakovost. Smo ob koncu razvojne poti in naprej je treba drugače? Zakaj? Med drugim tudi zaradi neskladij med potrebami in zmožnostmi, ki postajajo vse večje. Praksa je pokazala, da omejitve in interventni zakoni za reševanje vprašanj pri tem niso učinkoviti. Treba je najti primernejšo pot. Vendar ne tako, ki bi naše združeno delo še bolj obremenjevala. Po prispevkih iz bruto osebnih dohodkov je naša občina že sedaj na četrtem mestu v republiki, po prispevkih iz dohodka pa na dvajsetem. Ob tem je treba povedati tudi to, da smo v zadnjem mesecu precej dvignili prispevne stopnje. V drugih občinah so se odločili prav nasprotno.« • Kakšno je trenutno stanje v negospodarstvu? Janez Zore: »Samoupravne in-toesne skupnosti družbenih dejavnosti so lanske programe v celoti uresničile. Sprašujemo pa se lahko, kako kakovostno. V to leto so namreč prenesle milijardo 500 milijonov dinarjev primanjkljaja. Z zadnjim povišanjem prispevnih stopenj bomo slednjega kolikortoliko pokrili, če . .. Če ne .bi bilo interventne zakonodaje, ki dovoljuje zbiranje sredstev v tem letu na osnovi lanskoletne realizacije. Morda nam bodo v pomoč resolucijsko zapisane usmeritve v katerih smo zapisali, da je osnova za zbiranje denarja v tem letu dovoljena skupna poraba. Vrsto težav pa bi mnogo lažje rešilo, če bi dosegli v republiki diferenciran pristop pri izračunu skupne porabe.« • Za našo občino večkrat uporabimo besedo specifična. Ali jo lahko tudi za družbene dejavnosti? Janez Zore: »Prav gotovo. Ta izvira iz strukture gospodarstva, kjer prevladuje energetika in z njo nerešeni družbenoekonomski odnosi. Če se naše združeno delo na nek način vklaplja v republiške tokove, gredo družbene dejavnosti po svoje. Zelo odstopajo od republiškega poprečja, na katerega so bolj ali manj naravnava določila interventne zakonodaje. Povzročila pa so jih zaposlitvena in demografska gibanja pri nas. Samo lani seje na primer število prebivalcev v občini povečalo za trikrat kot znaša republiško poprečje. Posledice tega bomo zagotovo občutili šele čez nekaj let. Takih in podobnih pojavov bi lahko še naštevali.« • Že nekaj let, sploh pa predlani in lani, ugotavljamo v kako nezavidljivem položaju so negospodarski sisi. V občini ne zberemo niti po interventni zakonodaji dovoljenih sredstev. Janez Zore: »Vsaka interventna zakonodaja je zlo in prav nič življenjska. Z njo stvari ne rešujemo, ampak odlagamo. Skozi krajše obdobje, devetih desetih mesecev, depresivno vpliva na zbiranje sredstev za družbene dejavnosti, nato se v dveh mesecih sprosti in tako nam zmanjka časa za nadomestitev izgubljenega. Pa še na nekaj je treba opozoriti. Interventna zakonodaja specifičnosti ne priznava, ampak seka po-prek. Prav zaradi tega je ena od nalog naše družbenopolitične skupnosti doseči v republiki drugačen pristop pri obravnavi obveznosti do drugih.« 9 Smo ena od občin, ki solidarnost daje. Na drugi strani pa ugotavljamo, da vse več sisov negospodarskih dejavnosti ob koncu leta izkazuje izgubo. Ali je resnica v tem: koliko smo neumni, toliko plačujemo? Janez Zore: »Mislim, daje pri tem treba najprej opozoriti na bistveno povečanje sredstev za republiške programe. V okviru globalne skupne porabe je leta 1985 znašal delež za te 4 odstotke, leto kasneje že 10, letos pa bomo morali zanje odmeriti že 12 odstotkov. Tako so se obveznosti naše občine za skupne programe — solidarnost, vzajemnost in skupne naloge — povečale za trikrat, nalog pa imamo prav toliko, če ne še več. Ni dobro, da se krog «Mg prejemnikov solidarnosti širi, in da so nekatere v boljšem položaju kot dajalke. Ponovna proučitev kriterijev in njihovo sprotno preverjanje je zato več kot nujno. Odgovor na drugi del vprašanja: iz raznih subjektivnih in objektivnih vzrokov v preteklosti nismo odslikovali dejanskega stanja v velenjski občini. Kljub temu ne morem povsem soglašati z vašim mnenjem, da plačujemo toliko kot smo neumni. Rekel bi: plačujemo toliko, kolikor smo neumni. Solidarnost je gotovo potrebna, vendar mora temeljiti na drugačnih temeljih. Na takih, ki bodo poštena in pravična, in ki bodo upoštevala materialne možnosti tistih, ki solidarnost dajejo. Če smo v stiski s prostorom na področju izobraževanja in zdravstva, je to na nek način treba uveljavljati.« • Katere so vaše najpomembnejše usmeritve za izboljšanje stanja na tem področju. Kaj bi morali narediti čimprej in kateri so dolgoročni cilji? »Ne morem trditi, da naše družbene dejavnosti niso kakovostne. Gotovo bi se dalo tu še kaj narediti. Čimprej se moramo lotiti prestrukturiranja gospodarstva, spremeniti odnos do družbenih dejavnosti, tretja stvar pa so umne spremembe znotraj teh samih. Pred kakršnimikoli spremembami pa je treba ugotoviti dejansko stanje, primerjati naše dejavnosti z dejavnostmi drugih občin, na osnovi analize pa izdelati ukrepe in jih dosledno uresničevati. Cilj pri tem mora biti: ob enakem ali celo manjšem deležu večja kakovost. Najlažje bomo to dosegli z odpravljanjem neracionalnosti, krčenjem programov, kakovostno prestrukturiranje pa bomo morali spodbuditi s drugačnim načinom financiranja. Svobodna menjava dela lahko določene sredine uspava. Preliv sredstev mora zato biti pri tem odvisen od kakovosti, ki jih bodo družbene dejavnosti uporabnikom dajale.« -top- Odločeni za strokovno pot Konec aprila so se sešli na skupščino Zveze varnostnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v Topolšici v hotelu Vesna predstavniki desetih društev, ki združujejo člane, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu in sorodnimi strokovnimi nalogami. Dve leti je bil sedež te zveze v občini Velenje, kjer deluje tudi aktivno društvo varnostnih inženirjev DVIT Titovo Velenje. Ko so se »varnostniki« posvetovali o nujnih nalogah, uspehih in problemih v delovanju na tem strokovnem področju, so vsi brez izjeme zatrjeva-ii, da se je delo teh republiških teles pomembno okrepilo, da pa je zaradi pomanjkanja denarja, še večkrat pa pomanjkljive varnostne in samozaščitne kulture, še mnogo hudih posledic, ki dodatno bremenijo gospodarstvo in življenjski standard zaposlenih. Ob prisotnosti republiškega inšpektorja dela, direktorjev obeh slovenskih inštitutov za varstvo pri delu (Maribor, Ljubljana) ter delavcev iz proizvodnih organizacij dela, je stekla skupščina bolj kot pomemben strokovni posvet, ki bo odmevno deloval še na prihodnji sklic izvršilnih organov zveze ter strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu. Ob koncu so za novega predsednika izvolili Janka Verheja iz Maribora (kjer bo za dvoletni mandat sedež ZDVIT), sprejeli smernice programa dela ter podelili (prvič) nekaj priznanj za dolgoletno, strokovno delo ter razvoj na področju varstva pri delu. Priznanje je prejel tudi predstavnik DVIT Titovo Velenje, Jože Mi-klavc iz Delavske univerze Velenje. P. M. Kompas Mozirje Nove oblike turistične ponudbe Lepote Gornje Savinjske doline, število njenih gostov in njena ponudba, so obrabljene zadeve in ne kaže posebej razglabljati o njih. Velja pa omeniti, da Kompasova poslovalnica v Mozirju v sodelovanju z ostalimi nosilci turistične ponudbe letos pripravlja nekaj novosti, navidez sicer manjših, pa za to področje pomembnih. Penzionskim gostom namreč letos ponujajo dodatne rekreativne programe in organizirane izlete, oglede in druge oblike turistične ponudbe. Sem sodijo kopanje v termalnih kopališčih, obiski Savinjskega gaja, vabljivi nakupi v industrijskih prodajalnah Elkroja in Gorenja — Mali gospodinjski aparati, baročna katedrala v Gornjem gradu in podobno. Še bolj razveseljive so ostale novosti. To je na prvem mestu kajak šola v Juvanju kjer si lahko sposodite opremo in se pod vodstvom vrhunskih vaditeljev spustite po brzicah Savinje. Pri znanem naravnem spomeniku Igla bodo alpinisti vsako nedeljo popoldne prikazovali načine plezanja, za »običajne« ljubitelje narave pa bodo na voljo obiski hribov in gora, tudi pod vodstvom izkušenih planskih vodnikov. Oživili in okrepili bodo tudi predstavitev ljudskih običajev, kot so podoknice in podobno. Vsi programi so prilagojeni mladim in starim, obsegajo pa ponudbo za konec tedna ter tedenske in štirinajstdnevne pakete. Z izvajanjem so pričeli že med prvomajskimi prazniki, prostor pa se v Gornji Savinjski dolini še vedno najde. j. p. Kamenica Makedonska — Pesje Da se znae Piše: Tone Hladin da se ima Po prekratki noči smo naslednjega dne, v soboto, 12. marca ob 10. uri, imeli prvo TV vajo, na kateri smo morali svoje nastope omejiti na točno predpisan čas. Takoj po vaji pa smo si šli ogledat rudnik in tovarne. Tudi tu smo doživeli presenečenje. Vsi so nas hoteli videti, v vsako tovarno so nas želeli, mi pa smo imeli do naslednje vaje samo nekaj ur časa. Pred vsako tovarno nas je pričakal prvi človek, direktor, in nas pozdravil. Povsod so nam postregli s skromno zaku-sko — po njihovem, za nas pa je bilo to kar kosilo in smo le težko zaužili vse dobrote. Predvidevam, da smo bili domov grede potem nekoliko težji kot ob prihodu v Kamenico. Zvečer je sledila še ena vaja in potem še spoznavni večer z gostitelji in gosti, brez otrok seveda. Pela sta nam dva znana makedonska pevca Smilja Andonov-ska in Risto Uzunov, ki sta zaradi nas prišli v Kamenico. Plesni običaji so tu nasprotni našim. Na melodije narodne glasbe se pleše le znamenito makedonsko kolo ORO in to nepretrgoma in v nedogled. Počasi, a zanesljivo smo se tudi mi vključili v njihov ples, in če smo bili prvi večer nerodni, smo bili boljši že naslednji dan. Žal pa na sobotnem družabnem večeru nismo mogli pokazati vseh svojih kvalitet, kajti v nedeljo nas je čakala TV oddaja. Ob 9. uri zjutraj smo bili že v dvorani, na »vroči probi«, kot so jo imenovali gostitelji. Mladi tamburaši so prvič nastopili brez not in šlo je. Med vajo je potekalo tudi tekmovanje v streljanju in namiznem tenisu med krajevnima skupnostima. V streljanju so zmagali domači, v namiznem tenisu pa mi. TV oddaja je bila direktna za vse jugoslovanske TV centre. Kasneje smo zvedeli, da žal ni bilo tako. Oddaja DA SE ZNAE — DA SE IMA je stekla ob 13.05, namesto ob 13. uri. Že tistih pet minut je bilo sumljivih. Sklepali smo, da gre za dogovarjanje med centri, ker so bili v Oberstdorfu smučarski poleti. In res je bilo tako. Veliko ljudi v Pe-sju, Podkraju in Titovem Velenju je zastonj čakalo pred TV sprejemniki, kajti Ljubljana se v prenos ni vključila. Razočaranje je bilo veliko. Podkrajski fantje in Mladi tamburaši, pisec teh vrstic in predstavnik DO RLV, smo uspešno prenesli TV oddajo v živo, na razočaranje zaradi ljubljanskega studia pa pozabili že na slavnostnem kosilu. Na skupnem kosilu smo tudi podpisali sporazum o sodelovanju krajevnih skupnosti Pesje in Kamenica. Na slovesnem kosilu in pri podpisovanju listine je bilo z nami prisotnih okoli 200 ljudi in tudi tu so nas presenetili, ko so vsakemu podelili spominsko darilo. ORO smo znali še vsi plesati in Francu, ki je moral zjutraj prvi na pot, se je to tudi poznalo na mišicah. Počasi se je popoldne prevesilo v noč, po- trebno pa je bilo še obiskati prijatelje in znance na domovih, kajti vsi so nas vabili k sebi domov. V ponedeljek, 14. marca zjutraj, je bilo na ploščadi pred direkcijo spet živahno. Vendar nekoliko manj kot prejšnje dni. Poslavljali smo se. Med poslavlja-njem pa je našo delegacijo v direkciji rudnika sprejel še generalni direktor rudnikov SASA dr. Šime Ivanjko, ki je bil tudi sicer vse dni z nami. Solze, objemi, poljubi in krepki stiski rok so pokazali, da smo sklenili resnično prijateljstvo in PROST! STREL • PROST! Skakanje v prihodnost Vedno bolj glasne zahteve po pravni državi imajo korenine v splošnem in skoraj že popolnem kršenju zakonov v naši družbi. Paradoks je v tem, da o odgovornosti, spoštovanju zakonov itd. govorijo najvišji predstavniki oblasti že desetletja, zdaj pa, ko jim je pritegnila »baza«, je postalo vse skupaj sumljivo. Včasih komu te zahteve ljudi zasrmdijo kar po kontrarevoluciji. Čuditi se nehamo takrat, ko spregledamo, da so zahteve po pravni državi principielne — spoštovanje (tudi slabih) zakonov mora veljati za vse enako. Torej ne le za izčrpane delavce, ki v fabriki izmaknejo sveder in vrečko žebljev in bezposelne lumpe, ki vdrejo v vaško trafiko, ampak tudi za one, ki jim uspeva bankrotirati cela republiška gospodarstva. Priznati je treba, da je naša današnja zakonodaja na meji razuma, v takšnih okoliščinah pa ljudstvo s simpatijami spremlja postopke, ki so sicer nezakoniti (saj vendar ne spoštujejo neumnih zakonov!), toda delujejo za narodov blagor. Kdo bi lahko na primer nasprotoval gradnji neke osnovne šole, pa čeprav ni vse po »reglcih«? Tak bi bil kmalu proglašen za lokalnega sovražnika države in še sam bi se čez nekaj časa pokesal, ko bi uvidel, da je bilo objekt le potrebno zgraditi. Problem torej ni v nezakonitosti, ampak v dejstvu,da se za prednostno listo potrebnih kršitev zakonov ne odloča javno, temveč za zaprtimi vrati. Posledica tega dejstva je, da se zakoni kršijo stihijsko, nesistematično, neurejeno — skratka, neorganizirano. Kršenje ni optimalno učinkovito! To pa bi bilo nujno, saj denarja dejansko primanjkuje. V tako majhni upravni enoti kot je občina, bi se bilo lahko in nujno dogovoriti za prednostni vrstni red naložb, ki štrlijo čez današnjo neumno zakonodajo. Da bi bilo to mogoče in nujno, se da pokazati na konkretnem primeru. Na grajskem hribu rastejo skakalnice. Početje zagnanih članov skakalnega kluba, gradbenega odbora in RLV je mogoče opazovati s simpatijami, saj obuja spomin na požrtvovalno prostovoljno delo in nam v vsesplošni apa-tiji dokazuje, da je mogoče tudi nemogoče. Daje početje nezakonito, pri vsem skupaj (kot rečeno) niti ni tako zelo pomembno. Pa vendar, da ne bi kdo očital, da se strelja s plašilno pištolo, nekaj podatkov; skakalnice, ki rastejo na hribu nimajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, za območje grajskega hriba ni sprejet ureditveni načrt (zdaj je šele v javni razpra- vi!!!), ni znan investitor, ni narejen investicijski načrt, niso znani viri sredstev ipd. V gradbenem odboru pa sedijo prav tisti ljudje, ki so dolžni skrbeti za zakonitost! Vse skupaj bi bilo v pravni državi dovolj za temeljit poseg SDK, inšpekcijskih služb in ostalih organov pregona. Pa pri tem naštevanju sploh nismo omenili dejstva, da za gradnjo ni soglasja Zavoda za spomeniško varstvo in ga tudi verjetno ne bo, saj so grad in grajske vedute zaščiteni kot spomenik prve kategorije — o kakšnem v nebo štrle-čem kupu železja in plastike ne more biti govora. Gre, skratka, za popolno in eksemplarično črno gradnjo v središču socialističnega mesta. Zgane pa se nihče. Niti lastnik gradu in nanj zaščitenega pogleda, torej Kulturni center Ivan Napotnik. Vzrok za molk je gotovo v tem, da je tveganje veliko. Prvič, šušlja se, da denar prihaja iz čudnih virov; drugič v gradbenem odboru kot rečeno sedijo pomembni in vplivni občani; tretjič, smo v času, ko je najpomembnejša identifikacijska točka slovenstva šport in še posebej smučanje in skakanje. Tisti, ki bi glasno ugovarjal tej evforiji, tvega, da ga ljudstvo označi za narodnega izdajalca. Toda časi se bodo spremenili. »Investitorjem« bo zmanjkalo denarja, poguma in volje, nam pa bo ob prvovrstnem in zaščitenem kulturnem spomeniku slovenskega pomena ostal železno-plastičen bastard. Sanj o novem slovenskem skakalnem središču bo konec, »investitorji« pa se bodo skušali od teniških igrišč preko skakalnic prestaviti kam drugam. Toda, kot rečeno, skakalnice vzemimo le kot primer neumnega načrtovanja porabe denarja, ki se ga ne da zakonito plasirati v infrastrukturo. Morali pa bi se dogovoriti za demokratično dogovarjanje o naložbah, ki se bodo financirale iz nezakonitih virov. Gre namreč za strahovita sredstva. Zgolj urejanje komunalnih zadev okoli skakalnic bi namreč stalo približno 100 starih milijard dinarjev! Mogoče bi za te lepa sredstva ljudje v tej občini želeli in hoteli kaj drugega. Npr. dokončanje 7. osnovne šole, prizidek k Centru srednjih šol, prizidek k Zdravstvenemu centru, h knjižnici . . . Vsedimo se torej tudi mi na znameniti vlak »demokratizacije« in skušajmo pokukati v zaupne materiale »investitorjev« in »gradbenih odborov«. Oni bodo prispevali vednost o tem, kako najti denar, demokratična javnost pa jih bo naučila z n jim pametno gospodariti. U. HRUST Tudi tamburaši navdušili že smo z avtobusom in 50 kg ko-čanskega riža v njem, ki nam ga je poklonil Ferčo, odbrzeli proti Skopju in domu. Vračali smo se po isti poti, preko zanimivega Kočanskega riževega polja. Vsem, ki mislijo, da na Kočanskem polju sadijo riž tako kot na Kitajskem naj povem, da se motijo. Zemljo preor-jejo in riž posadijo na suho, šele nato odprejo jez z vodo, ki preplavi riževa polja v dolžini petdeset kiilometrov. V času zorenja se jez ponovno napolni z naravnim pritokom vode, da bi lahko postopek naslednje leto ponovili. V Skopju so nam gostitelji sicer priskrbeli vodiča, a smo imeli žal premalo časa, da bi videli več. Vsekakor pa smo videli razvaline stare železniške postaje, ki jo je tako kot celo Skopje razdejal strahovit potres leta 1963. Na ruševinah, ki grozljivo štrlijo kvišku, je nameščena velika plošča, na njej pa so odtisnjene besede, ki jih je izrekel tovariš Tito, ko si je Skopje ogledal dan po potresu. Njegove besede, da bo Jugoslavija ob pomoči sveta postavila s solidarnostjo novo Skopje, so se v celoti uresničile. Seveda smo si ogledali tudi znamenito cerkev Sveti Spas. Na njenem dvorišču je sarkofag s posmrtnimi ostanki znamenitega Makedonca Goce Delčeva, ki so ga ubili 1903. leta v Pirinski Makedoniji, ki sodi v Bolgarijo. Šele Titu in Dimitrovu se je uspelo dogovoriti, da so 1946. leta Bolgari odstopili Vardarski, to je naši Makedoniji, posmrtne ostanke Goce Delčeva, po katerem nosi ime tudi občina, kamor sodi naša prijateljska Kamenica. Ogledali smo si tudi staro čar-šijo, potem pa smo se vodički, ki je že bila v Titovem Velenju, zahvalili in si vzeli nekaj časa za samostojen ogled trgovskega centra. Ni treba posebej govoriti, da je bil to raj za ženske, moški pa so se razveselili šele, ko smo našli kiosk, kjer so pivo (0,5 1) točili po 300 dinarjev. Tako smo se polni vtisov naenkrat pojavili na letališču, z majhno bojaznijo, da bomo morali Vlada pustiti v Skopju, ker smo ga naknadno prijavili in je bil na listi čakanja za sedež v letalu. Pa smo vendarle speljali tako, da smo bili v letalu vsi. Pred vzletom je bilo še nekaj težav s Franjovo potovalko, ki je ostala pod letalom neidentificirana. Za to je bil kriv delavec letališča. Kljub vsemu smo pravočasno vzleteli pod nebo, kjer smo imeli enkratno priložnost opazovati sončni zahod. Po vmesnem postanku v Sarajevu, smo 14. marca ob 19. uri pristali na brniškem letališču, kjer nas je pričakal šofer Vili in bilo mu je prijetno stisniti roko, kljub vsej prijaznosti in lepotam, ki smo jih doživeli v Makedoniji. S Kamenico smo navezali tudi poslovne stike..Pripravljajo se na izgradnjo toplovodnega omrežja in kdo bi jim pri tem lahko več svetoval kot v naši Vekosovi Toplotni oskrbi. Strokovnjaki iz rudnika SASA so se v teh dneh skupaj s projektantom iz Skopja že oglasili v Titovem Velenju in bili navdušeni nad rešitvami. Če bo prišlo do sklenitve konkretnih del med njimi in našimi OZD, bo naše prijateljstvo s Kamenčani še kako bogato poplačano. 8. stran* naS C3S IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ titovo velenje ★ 5. maj 1988 Delovna organizacija EKO Tudi po ukrepu družbenega varstva odločno naprej Motnje v poslovanju, nezadovoljstvo delavcev so dovolj tehten razlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva. Nikakor pa ne bi smelo to postati pravilo za izhod iz težav. Tako so na glas razmišljali delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine pred letom dni pri obravnavi nerožnatega položaja delovne organizacije Elektrokovinarska oprema. Pravilnost njihove odločitve se je tudi v tem primeru pokazala kot učinkovito sredstvo. Čeprav delavci kolektiva v tem času niso v celoti uspeli v svojih prizadevanjih so delegati na predprazničnem zasedanju menili, da ukrep družbenega varstva zanj ni več potreben. Ob dejastvu, da pomeni ukrep pravzaprav zavesten vstop v obdobje intenzivnejše analize samega sebe, do preštevanja svojih moči, nov poiskus koriščenja notranjih rezerv, je to leto zahtevalo ogromno naporov od vsakega zaposlenega. Nenazadnje je bilo to trdo in težko leto za člane začasnega kolektivnega poslovodnega organa, katerih delo je bilo prepleteno s strokovnim, opera- tivnim in političnim delovanjem v delovni organizaciji ter izven nje. Razlog za prej omenjeno trditev je sanacijski program, s katerim niso želeli delovne organizacije le izvleči iz krize, ampak uspešno začrtati skupno nadaljnjo pot razvoja. »Sanacijski program je dokument, ki kaže pot naprej, in ki delavcem zagotavlja dolgoročno socialno varnost, ne-glede na to, kje bodo formalno združevali delo. Njegova vsebina so torej ljudje in delo. Bistvo pa predstavlja korenito programsko prestrukturiranje Eka,« poudarja Andrej Grebenšek, ki je do 25. aprila opravljal predsedniško dolžnost začasnega kolektivnega poslovodnega organa. Pot storjenega koraka pred letom dni se je na predprazničnem zasedanju vseh treh zborov končala. Končana pa še ni popolna ozdravitev Eka, ki naj bi se na nekaterih področjih programsko prestrukturiral v okviru sozda Gorenje. Tako naj bi se orodjar-stvo, strojegradnja ter strešni program organizirali v tej povezani tam, kjer so dani najboljši pogoji za njihov razvoj in življenje. Eko kot enovita delovna or- ganizacija pa naj bi se programsko preobrazila v proizvajalca zahtevnejših kovinskih, elektro in elektronskih komponent s sodobno tehnologijo in lastnim razvojem. Trg, ki naj bi ga ta delovna organizacija pokrivala, sega od članic sozda Gorenje preko domačega tudi na tuje tržišča. »Prestrukturiranje je zastavljeno kot proces, ki bo pokazal svojo veljavo v naslednjih nekaj letih. Če hočemo vse zapisano v teh časih spraviti v življenje, bo potrebnih še ogromno naporov in odrekanj vseh zaposlenih.« Za omenjeno po nadaljnjega razvoja so se pred dobrimi štirinajstimi dnevni odločili na referendumu delavci sami. »Povezovanje naše delovne organizacije s sozdom Gorenje ni cilj, ampak le sredstvo za lažje doseganje želje-nih ciljev. To zagotavljajo nekateri Ekovi programi, ki imajo svojo prihodnost tudi v okviru Gorenja. Pri tem je treba poudariti, da je interes povezovanja obojestranski,« pravi Silvo Ko-privnikar, član začasnega kole- ktivnega poslovodnega organa, zadolžen za splošno kadrovsko področje. Čeprav bo povezava z Gorenjem potegnila za sabo nekatere organizacijske spremembe, saj bodo s premestitvijo programov morali tudi nekateri delavci združevati dela in naloge v okviru članic sozda Gorenje, je pri tem treba opozoriti še na eno prednost: na možnosti, ki jih tako velik poslovni sistem lahko da od gospodarnega ravnanja z obratnimi sredstvi, interne banke do združevanja spoznanj pri razvoju, tehnologiji, hotenjih,. . . Skratka omogoča precej lažje reševanje nalog s področja razvoja in trženja. »S povezovanjem sanacija ne bo opravljena, ampak je dokončna postavitev na trdne temelje odvisna od prizadevanj delavčev, strokovnosti vseh, saj ne pričakujemo, da nam bo kdo v sozdu Gorenje kaj podaril,« poudarja Silvo Koprivnikar. Eko tako ostaja enovita delovna organizacija v okviru sozda Gorenje z vsemi poslovnimi in razvojnimi nalogami. Po uspešno izvedeni prvi fazi sanacije in s tem uresničitvijo glavnine sklepov, ki jih je delavcem naložila občinska skupščina, je na vrsti druga, ničmanj zahtevna — razvojna pot, po kateri kolektiv pravzaprav že stopa. Do željenih ciljev jih bo pripeljala le nadaljnja programska preobrazba, s tem izdelava naložbenih programov, intenzivno delo na razvojnem in kadrovskem področju, učinkovita organizacija, informatika,. . . Iz enoletnih dokaj grenkih izkušenj so se v kolektivu zagotovo veliko naučili. Predvsem pa se zavedajo tega, da morajo razmišljati drugače kot so včeraj in jutri, drugače kot danes. Vsako časovno obodbje ima svoje zahteve, ki jim ob veliki meri prizadevnosti, volje ni težko zadostiti. Sploh če vemo, da je danes moderno in pametno potrjevanje samega sebe in pravilnosti razvojne poti. —tap— za prevoz poškodovanega vozila. Člani imajo brezplačen prevoz za takšno vozilo do 500 km. Imamo samopostrežno avtopralnico, kjer si lahko člani poleg pranja avtomobila samostojno opravijo tudi razna druga dela na avtomobilu. V pralnici imajo člani do 50 odstotkov popusta. Posebne ugodnosti so tudi v naši šolski dejavnosti, saj imamo za šolanje voznikov motornih vozil vseh kategorij najsodobnejšo avtošolo. Člani društva in družinski člani imajo pri tem znaten popust, nudimo tudi obročno brezobrestno odplačevanje šolskih uslug. Za člane organiziramo s popustom izlete. Skrbimo za njihovo rekreacijo in razvedrilo, za kar smo zgradili, kot že mnogi vedo, sodobno rekreacijsko središče Trebeliško. Tu je za vsakega obiskovalca nekaj. Želimo, da bi občani čim večkrat peš obiskali Trebeliško in čim večkrat prosti čas preživeli v tem prelepem naravnem okolju. Veliki dom motocross smo preuredili za potrebe članstva. Odslej naprej ga lahko koristijo tudi drugi. Prostor je primeren za razna praznovanja, predvsem pa za razne poslovne sestanke, sindikalne zbore in podobno. Seveda je to središče primerno tudi za organiziranje raznih piknikov. Za rekreacijo in razvedrilo so na voljo rusko kegljišče, balinišče in drugi objekti. Imamo tudi tri sprehajalne steze. Vse so lepo označene, speljane mimo vrtač, podzemnih jam. Posebna turistična znamenitost pa je naravni kamniti most — Veluja peč, do katere je pol ure hoje. Prepričani smo, da bo tudi ta znamenitost pritegnila na Trebeliško marsikaterega občana.« • Letošnje leto je za vas v znamenju 30-letnice. Kaj pripravljate za to jubilejno leto? »No, najprej moram povedati, da smo v gornjih prostorih velikega doma motocros organizirali stalno razstavo s prikazom celotne naše dejavnosti v treh desetletjih. V tem obdobju se je društvo izkazalo tudi kot uspešen organizator številnih različnih prireditev — od cestno-hitrost-nih dirk v prvih letih našega delovanja do motocros prireditev v zadnjih letih. Doslej je bilo v naših rokah že 36 tovrstnih prireditev. Program za letošnje leto pa je naslednji: že 15. maja bo na Trebeli-škem mednarodna motocross prireditev združena z avto-moto tombolo. Pripravili bomo turistično prireditev »Večer pod lipo«, se udeležili avto ra-lya Titovih mest, organizirali bomo nekaj izletov ali tako imenovanih ekskurzij, seveda nadaljevali vsak mesec organizacijo tečajev cestno-pro-metnih predpisov v dopoldanskem in popoldanskem času, še razširili dejavnost avto šole in med drugim še povečali število motornih vozil. Naše delo v tem jubilejnem letu bo zelo pestro in če še niste člani, vam svetujemo, da se včlanite v društvo še danes, da ne bo jutri, ko nas boste potrebovali, prepozno. Elkroj — Konfekcija Šoštanj Izvoz še povečali V šoštanjskem Elkroju so v letošnjih treh mesecih izdelali 68.421 ženskih hlač, kril in otroških hlač. To je za 21 odstotkov več kot so načrtovali, za 33 odstotkov pa so presegli načrtovani izvoz na konvertibilno tržišče. Pri izvozu omenimo še, da so opravili še dodatno delo za naročnika iz Moskve in sicer 2.000 izdelkov. Da so omenjene količine izdelali pravočasno, zlasti za tuje kupce, ki postavljajo zelo kratke roke, so se v šoštanjski Konfekciji morali proizvodno organizirati tako, da so januarja letos delali ob prostih sobotah in ponoči. Konec marca so že pričeli izdelovati izdelke iz programa jesen — zima za tuje kupce, prehod iz enega na drugi program pa so izpolnili s proizvodnjo za domači trg. Tudi industrijska prodajalna je bila v prvih treh mesecih zelo uspešna. Prodajo so povečali za 31 odstotkov, sicer pa je zanimiv podatek, da celotni Elkroj vrednostno ustvari 10 odstotkov prodaje domačega programa preko svojih industrijskih prodajaln. Zelo optimistični so tudi izgledi šoštanjskega Elkroja za naprej, še posebej na izvoznem področju. Ta naj bi se povečal na 80 odstotkov, proizvodnja za domači trg bo torej dosegla le 20 odstotkov. Ob doseženih rezultatih v pr- vem tromesečju v Konfekciji Šoštanj ocenjujejo, da so zelo dobro delali in celo presegli pričakovanja. Kljub temu, da je kakovost na tujem tržišču na prvem mestu, so načrtovane količine znatno presegli. Pomembno je tudi to, da so v Elkroju zmanjšali čas med proizvodnjo in kupcem in s tem povečali obračanje obratnih sredstev. Ob vsem tem bodo zagotovo tudi finančni rezultati dobri, menijo v tem Elkrojevem kolektivu. Rezultati še niso dokončni, so pa za Konfekcijo še kako pomembni, saj imajo obveznosti do dajalcev kreditov in do delovne organizacije Elkroj, ki so omogočili izgradnjo tovarne v Šoštanju in nabavo opreme. Na področju naložb v Konfekciji načrtujejo klimatizacijo v proizvodni hali. S tem bodo lahko uravnavali potrebno temperaturo, saj je sedaj v proizvodnih prostorih pogosto prevroče. S to napravo bodo zagotovo izboljšali delovne pogoje in s tem povečali produktivnost. Nadalje bodo z opremo iz uvoza opremili šivalnico. Opremo pričakujejo že letos. Aktivnosti bodo tekle tudi glede priprave projektov za izgradnjo toplotne postaje za likal-nico. Ta namreč v Šoštanju tehnološko ni opremljena in če želijo skleniti tehnološki proces, bodo morali opraviti tudi to nalogo. B. Mugerle ......m —---;-i- Avto-moto društvo Šaleška dolina - f Letos slavijo 30-let dela Letos mineva 41 let od ustanovitve prvega Avto-moto društva v Šaleški dolini — v Šoštanju. Leta 1958 je iz moto krožka ljudske tehnike v Titovem Velenju nastalo Avto-moto društvo Velenje, nekaj let za tem pa je iz obeh društev zraslo sedanje Avto-moto društvo Šaleška dolina. Vsa letošnja dejavnost društva bo zato namenjena temu jubileju. O njem so spregovorili na redni letni skupščini v aprilu, ob praznovanju pa so izdali med drugim tudi informativni priročnik za svoje člane, pa verjetno tudi za tiste, ki bodo to še postali. V njem podrobno predstavljajo vse ugodnosti društva oziroma zveze za člane. V društvu si prizadevajo, da bi bilo teh ugodnosti vsako leto več. O tem in sploh o društveni dejavnosti smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva društva Ivanom Fecetom. • Katera je glavna društvena dejavnost? »Naša poglavitna dejavnost je vsekakor šolstvo in preventiva v cestnem prometu. V društvu si zelo prizadevamo, da bi bila vse boljša vzgoja voznikov motornih vozil vseh kategorij. Prav tako skrbimo za čim boljši avto-park, posebno pozornost pa seveda namenjamo inštruktorskemu kadru. V društvu se zavedamo, da je čim boljša šolska vzgoja temelj varnosti v prometu na naših cestah. Ogromen prispevek dajemo k varnosti v prometu predšolski in šolski mladini, saj zanje pripravljamo stalna predavanja s prikazi filmov o prometu in jih tudi na ta način opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na otroke na naših cestah.« • Kaj sodite o tehnični kulturi voznikov? »Žal, ugotavljamo, da je ta vse slabša. Posledica tega je, da smo de- žela z največjim številom prometnih nezgod v Evropi. Uporabniki cest se premalo zavedajo pomembnosti prometnih predpisov. Ti so življenjskega pomena in nimajo nič skupnega z našimi samoupravnimi dogovori ali sporazumi oziroma z familijarnostjo. Vzgoja bodočih voznikov motornih vozil je sestavni del splošne izobrazbe in je pomembnejša od kateregakoli predmeta v šoli. V šoli je vedno možen popravni izpit, na cesti ne.« 0 Posebno pozornost namenjate članstvu? »Pred kratkim smo izdali informativni bilten, v katerem smo zapisali vse pravice naših članov in vse ugodnosti zveze ter društva. Želimo in prizadevamo si, da imamo čim več članov in tudi, da jim nudimo čim večje ugodnosti. Takšna prizadevanja so Ko pridete na Trebeliško, se lahko odločite še za pol ure hoje do naravne znamenitosti, ki jo domačini imenujejo »Veluja peč«. Po označeni poti boste prišli do Ve-linškovih (po domače) tam se spustite v globel, po nekaj minutah hoje boste zakorakali čez kamniti most in si z razglednega stolpa, ograjenega, ki so ga naredili člani Avto-moto društva ter tako poskrbeli za vašo varnost, ogledali to naravno znamenitost. Z razglednega stolpa do dna je 25 metrov in poleg Veluje peči boste v stenah opazili še vrsto lukenj, ki imajo, ali so imele, izhod r smeri Dobra-ča. (S. Vovk) rodila uspeh, saj je naše društvo znano po tem, da ima že nekaj let največ včlanjenih voznikov motornih vozil. Z nekaj več kot 4500 člani smo eno najmočnejših društev v sklopu republiške kot Avto-moto zveze Jugoslavije Prav tolikšno članstvo nas seveda obvezuje, da imajo člani od nas kar največ koristi. Ob znanih ugodnostih Avto-moto zveze tudi mi dajemo veliko ugodnosti našim članom. Med drugim imamo organizirano lastno vlečno službo Vedo, da bodo le z dobrim delom uspešni in produktivni Ivan Fece: »Tehnična kultura voznikov motornih voziI močno upada. Vozniki morajo biti na cesti bolj obzirni, menim pa, da bi jih spametovale tudi večje kazni.« strani združenega dela in občinskih sisov. Na sobotno srečanje so povabili tudi specialista nevrologa dr. Kotnika in Dr. Hribarjevo, Društvo multiplex skleroze Slovenije Ustanovili podružnični odbor V prostorih ljubljanske Name v Titovem Velenju je bilo preteklo soboto srečanje članov društva multiplex skleroze Slovenije. Sedež omenjenega društva, ki je bilo ustanovljeno pred petnajstimi leti in šteje danes preko 600 članov, je v Ljubljani, v Titovem Velenju pa so se člani velenjske in koroških občin zbrali tudi zato, da so ustanovili podružnični odbor in izvolili predsednika, podpredsednika in tri člane odbora. Za predsednika so izvolili Franca Golobineka. Že dalj časa so bolniki z multi-plex sklerozo ugotavljali, da je zaradi bolezni in njihove nepo-kretnosti nekaterih, zaradi oddaljenosti društva v Ljubljani ter zaradi drugih razlogov komuniciranje zelo otežkočeno, celo nemogoče. Prav to jih je vodilo k odločitvi, da so na tem koncu Slovenije ustanovili podružnični odbor, ki bo skrbel za člane društva multiplex skleroze občin Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Velenje. Poleg ustanovitve podružničnega odbora so izvolili še po enega poverjenika za vsako občino, ki bo najmanj enkrat letno obiskal bolnike, se z njimi pogovoril o težavah in poskrbel za njihovo dobro počutje. Skratka, gre za odnos do človeka — bolnika, ki ne sme imeti občutka, daje osamljen in odrinjen od vsakodnevnega dogajanja. Seveda bodo ti poverjeniki tesno sodelovali s podružničnim odborom in mu podrobno poročali o stanju na terenu. Naloga pododbora je tudi, da pripravi delovni in Finančni načrt za letos. Na osnovi tega bodo od društva prejeli tudi finančna sredstva, seveda pa I pričakujejo nekaj denarja tudi s | zdravnico splošne medicine. Člani so se v pogovoru z njima posvetovali in jima zastavljali najrazličnejša vprašanja. Na kraju zapišimo, da so člani društva multiplex skleroze zelo veseli, da jim je vodstvo Topolšice odobrilo brezplačno plavanje v termalnem bazen. To jim namreč pomeni veliko in še več, ker morajo nenehno skrbeti za svojo telesno vzdržljivost. B Muf?erl- Srečanje članov društva multiplex skleroze v Titovem Velenju je bilo prijetno in koristno VelenjeJrešnjevka 26:25 Razburljive zadnje minute Samo 50 gledalcev, morda kakšen več, se je zbralo na prvenstvenem srečanju domačih deklet z Zagrebčankami. Pa so odhajali domov z mešanimi občutki. Gotovo veseli, da so domače igralke osvojile pomembni točki in s tem spet za delček ublažile skrb za izpad oziroma obstanek v ligi in zaskrbljeni zaradi slabe igre velenjske ekipe. Igralke Velenja so sicer začele dobro, ob polčasu vodile s 13:12 v slabih 10-ih minutah nadaljevanja so uhajale gostjam že za štiri zadetke (18:14), pa se izku- Mura-.Rudar 0:2 (0:1) Končno tudi v gosteh Velenjski nogometaši so tudi v 20. kolu zares prijetno presenetili. Na gostovanju v Murski Soboti so zasluženo premagali domačo Muro z 2:0. Izgrali so bolj povezano in si ustvarili veliko lepih priložnosti. Zmaga Velenjčanov bi bila lahko še višja, saj je samo Jalušič zapravil tri izredne priložnosti, nekaj priložnosti za vsaj častni zadetek pa so imeli tudi gostitelji. Z upravičeno dosojene enajstmetrovke so gostje povedli v 30. minuti, strelec je bil Pevnik, zmago pa je z drugim zadetkom v 60. minuti potrdil Jalušič. V prihodnjem kolu, na sporedu bo 8. maja, bo Rudar doma igral s kranjskim Triglavom. šena ekipa iz Zagreba ni dala. Po treh zaporednih zadetkih Višnji-čeve so v 49-ti minuti povedle z 21:22, v 50-ti minuti po zadetku odlične gostujoče krožne napa-dalke Sladojeve so gostje vodile z 21:23. Začelo se je zadnjih razburljivih deset minut, v katerih so domače igralke na vsak način želele zmagati. Ta cilj so tudi dosegle, ko je dobre pol minute pred koncem Bodinskijeva dosegla zmagoviti zadetek. Gostjam je za napad ostalo še nekaj sekund, kar pa je bilo premalo za morebitno izenačenje. Seveda pa je velenjska ekipa v zadnjih desetih minutah le imela nekoliko lažje delo, saj so gostje imele kar 6 minut izključitev. Zadetke so dosegle: Zidar 8, Golič in Čefarin ter Misavljevič po 4, Budinski 3, Fele 2, Olič I. (vos) Najboljši Mariborčani V Titovem Velenju so se znova zbrali na tradicionalnem turnirju v košarki paraplegiki posameznih slovenskih društev. Tudi tokrat je turnir organiziralo društvo paraplegikov celjskega območja v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela ob podpori Rudnika lignita Velenje, Gorenja in Era. Nastopile so štiri ekipe, in sicer z mariborskega, novomeškega, ljubljanskega in celjskega območja. V telovadnici Centra srednjih šol so najbolje zaigrali košarkarji paraplegiki društva iz Maribora, drugo mesto Novo mesto, tretje Ljubljana, četrto Celje. (vos) RudarJeol Slovan 2:0 (0:0) Kljub snegu in blatu so domači igralci navdušili, (vos) Republiško tekmovanje — Kaj veš o prometu piesni šport Potrjena premoč mladih plesalcev Odlično v nemogočih razmerah Zaradi snega so devetnajsto kolo v slovenski nogometni ligi marsikje odigrali v nemogočih razmerah. Tudi Rudarjevo igrišče je bilo pod snegom, pred obema vratarjema zelo blatno, kljub temu pa so domači nogometaši z odlično igro v drugem polčasu navdušili približno 200 gledalcev. Slovanovci so bili v prvem polčasu boljši imeli tudi več priložnosti za zadetek. Največjo v zadnjih minutah prvega dela igre, ko je domači vratar Cvetkovič ubranil Poljanškov strel z bele točke. S tem seje Rudarjev vratar odkupil za prekršek zaradi katerega je sodnik Jamšek iz Maribora upravičeno pokazal na najstrožjo kazen. Premoč gostov v prvem delu igre so si nekateri razlagali s tem, da imajo igralci Slovana več moči. Pa so se zmotili. V drugem delu so domači igralci zaigrali kot da za njimi ne bi bilo že 45 minut, nadvse požrtvovalno in nevarno za nasprotnikovega vratarja. V gneči v 50. minuti je Brdjanovič povedel svojo moštvo v vodstvo. Ta zadetek je domače vzpodbudil k še podjetnejši igri in v 69. minuti so Rudarjevi igralci izvajali kot, žoga je priletela na glavo Jalošiču, ta jo je poslal proti vratom gostujoče ekipe, kjer jo je silovito zadel Boškovič in Slovanov vratar Beševič je bil že drugič nemočen. Domači igralci so zmagali zasluženo, saj so v drugem polčasu nadvse premagali goste, oboji pa zaslužijo pohvalo za športno igro v nemogočih razmerah. Z dobrim sojenjem pa se je izkazal tudi mariborski sodnik Jamšek. Dobre uvrstitve Letošnje, že dvajseto republiško tekmovanje Kaj veš o prometu, potekalo je v soboto, 23. aprila v Kranju, je potekalo v znamenju tehnične in športne kulture, predvsem pa kot preventivno varnostna manifestacija. Potem, ko so učenci osnovnih in srednjih šol iz vseh občin na občinskih tekmovanjih opravili izbor najboljših, so ti nastopili na republiškem tekmovanju. Dobre uspehe so dosegli predstavniki vseh štirih občin našega področja, najbolje pa se je uvrstil VLADO BOŽIČ iz Žalca, ki je v kategoriji osnovnih šol postal republiški prvak in bo skupaj z UROŠEM SORŠAKOM iz Slovenj Gradca, bil je tretji, nastopil na zveznem tekmovanju v Vojvodini. Občino Mozirje je zastopal TOMAŽ DOBROVC in je v konkurenci 58 tekmovalcev dosegel zelo dobro deveto mesto. Tekmovalec DUŠAN K.RANJC iz Šmartnega ob Paki je v tej skupini dosegel uvrstitev med polovico nastopajočih. Zelo dobro uvr- stitev pa je dosegel tekmovalec srednjih šol, dijak CSŠ Velenje, ROBERT HROVAT z devetim mestom. Povedati je treba še to, da je velenjski Veplas prispeval nagrade za najboljše, zaščitno motor-sko in kolesarsko čelado sta prejela kot nagrado oba republiška prvaka. j M Robert Hrovat iz Titovega Velenja Na največjem letošnjem plesnem turnirju z udeležbo 81 plesnih parov iz večine jugoslovanskih klubov, ki je bil to nedeljo v Titovem Velenju, so mladi velenjski plesalci osvojili pet prvih mest. Pionirja Peter Plaznik in Mirjam Šulek, sta zmagala v standardnih in v latinsko-ameri-ških plesih, mladinca Miro Škor- janc in Katja Klep v latinsko-ameriških plesih, oba para sta uspešno ubranila naslov držav-nih prvakov. Miha Rabič in Nataša Ževart sta zmagala v standardnih in latinsko-ameriških plesih v konkurenci mladincev M2 in se z zbranimi 50 točkami kvalificirala v razred Ml. V finalu razreda M2 v standardnih plesih sta plesala para Rok Poles — Barbara Hudournik in Aljoša Oštir—Petra Žist, v finalu istega razreda v latinsko-ameriških plesih pa tudi para Matej Segmei-ster— Petra Bajramovič, Rok Alt—Petra Kortnik in Tomaž Va-lant—Lea Sunarič. V članski konkurenci so bili najuspešnejši plesalci iz športno plesnega kluba Kazina Ljubljana. Tekmovanje, ki je trajalo preko pet ur, si je ogledalo okoli 400 gledalcev in je uspelo tudi organizacijsko. ram, foto: vos Teol SlovamElkroj 4:2 (2:1) Lepa nogometna predstava Nogometaši Elkroja so se na gostovanju v Ljubljani izkazali z zares dobro igro. Res je, da so izgubili, vendar so z dobro igro veliko prispevali k lepi nogometni predstavi, najboljši v tem delu prvenstva na igrišču Teol—Slovana. Vso srečanje so se na obeh straneh vrstile zanimive akcije, učinkovitejši pa so bili domačini. Pri gostih sta se izkazala Hren in Bogdan Remic, zlasti slednji je dosegel izredno lep zadetek s kakšnih 20 metrov razdalje. Domačini so v 20. munuti vodili z 2:0, tik pred odmorom pa je Hren znižal izzid. V 65. minuti so Ljubljančani vodili s 4:1, dve minuti kasneje pa je Remic dosegel končni rezultat. Naslednji nasprotnik Elkroja v Mozirju bo moštvo Mure. Šah v Šoštanju Prvomajski turnir Šoštanjska šahovska sekcija je v počastitev dneva Osvobodilne fronte in mednarodnega praznika dela pripravila ekipni šahovski turnir. Nastopilo je deset ekip, prehodni pokal pa so osvojili igralci šahovskega kluba Velenje. Druga je bila prva ekipa šahovske sekcije Šoštanj in tretja zgornjesavinjska šahovska sekcija. Turnir so omogočili krajevna skupnost Šoštanj, TVD Partizan Šoštanj in Šahovski klub Velenje. Karate: Republiško prvenstvo za kadete Karate klub »Postojna« je organiziral letošnje prvenstvo SR Slovenije za kadete. Prvenstva so se udeležili tudi velenjski karateisti in svoj nastop tudi opravičili. Osvojili so dve srebrni in eno bronasto odličje: Dominkovič je bil drugi v poltežki kategoriji, Malkočevič pa drugi v superlahki kategoriji,'Dominkovič je bil v katah tretji; — Ekipno pa so bili (Dominkovič, Malkočevič, in Kavzar) četrti. , ^ , , Od republiških prvenstev so ostala še mladinsko v Kranju in pionirsko 15. 5. 1988 v Titovem Velenju. V jesenskem delu tekmovanj pa še nastop v slovenski ligi. Meteora 88 Ko je bog ustvaril Meteoro, z njenim prečudovitim konglomeratom peščenih stolpov, sigurno ni vedel, kakšno medvedjo uslugo je naredil svojim ponižnim častilcem, pravoslavnim menihom in nekompromisnim prostim plezalcem, ki se v vedno večjem številu zgrinjajo v ta predel Grčije iz cele Evrope, da o turistih sploh ne govorimo. In v ta konec stare celine smo se namenili šaleški alpinisti. Peščenjaki v Meteori so used-linskega nastanka in ob pomoči vode je nastala svojevrstna naravna tvorba stolpičev, stolpov in pravih sten, višine tja do 300 m, kateri se iz ravnice dvigajo v nebo in v ozadju prehajajo v višji, hriboviti svet Grčije. Stena ni niti na videz podobna našim goram, kjer se blešči apnenec, ki podaja svojo podobo o čvrstosti, ki pa je le navidezna. Stena je tu nekaj povsem drugega. Pričakovali smo drugačno, ne pa tako zelo drugačno. Nikjer ni razčlemb v steni, nikjer ostrih oprimkov, razpok za gozdenje in podobnega česar smo vajeni. Tu je le stena iz katere štrlijo prodni kamni, okrogli kot jajca in splozki kot steklo. Vse skupaj je še najbolj podobno prešani šunki, le da daje mah, ki je povsod po steni, le tem črno barvno. Ko smo te stene videli prvič smo bili od njihovega veličastnega izgleda prevzeti do skrajnosti, vendar začuda ta prevzetost ne pojenja vse do zadnjega dne in te drži še doma. Plezalcu se zazdi da je to raj na zemlji. Stene na dosegu rok, šotor v neposredni bližini, v najbližji trgovini pa paradižnik po 150 jurjev-in najboljše vino po 250. Možnosti za plezanje pa so nesko(ičn,e. , Po dolgih tednih treninga v stenicah šaleške doline, potoval- nih pripravah, uravnavanju vzdušja v klubu in drugih zapletih, smo z zadostno mero razumevanja okolice krenili na pot proti zastavljenemu cilju, ravno na prvega aprila. Bilo nas je pet: Justin Grega, Ostruh Marjan, Verdevnik Luis, ter Tanja in Dani Urbane. Iz Velenja v Maribor na avto vlak do Beograda, potem pa celi dan vožnje in ob pol noči smo že v Kastraki. Vmes na poti še nekaj prigod, malo pokramlja-mo z »gazdo« v gostilni v Gevge-liji, kako je bilo na Kilimandža-ru, neprijetno srečanje s prvim Grkom, ki nam pove, da smo do pasu v blatu in že smo živi in zdravi v kampu Luknja, pod stenami, ki jih osvetljuje luna. V kampu je že nekaj šotorov, ne sicer preveč, ravno prav za družbo. Vendar pa zaradi Nemcev, ki so preveč zaverovani v sebe, ali pa ne znajo niti besede tujega jezika, pade družabnost na nulo. Zašilo uredimo šotore in se zavalimo vanje, da odspimo še preostali del noči. Zjutraj pa kljub slabemu spanju živci ne dajo miru, treba bo čimprej nekaj splezat. Odločimo se za smer Ostkante v Dopianu, ki je v prvem delu nekoliko lažja, težave zgoraj pa tudi ne presegajo VI-. Kot pravi Jugoslovani, vzgojeni v duhu bratstva in enotnosti smo tudi v tujini enotni in gremo v vse smeri skupaj. Mali in malo večji kamenčki nam v začetku sploh ne vlivajo poguma. Nikoli ne veš kolikšen del kamna je zunaj in koliko ga je vpetega v steno. Če razmerje ni pravilno ga lahko z malo neprevidnosti izru-jemo in navadno sledi padec. Potem pa je treba zopet gor. V prvi smeri smo prebrodili vse začetne težave in za sprostitev se odločimo za še nekoliko lažjo smer Se-hrite am Aben z oceno V + . Po njej pa v prvo sedmico z imenom Lingst, vendar povsem pomotoma, ker nismo vedeli kako težka •>e- Sledi nekoliko nejevolje, saj ob zaključku »šihta« bi bilo boljše nekaj lažjega, na koncu pa veselje, saj je to prva sedemka v tem letu. Drugi dan nam je vreme še bolj nenaklonjeno kot prvi. Oblačno je in mrzlo, zraven pa še veter, vseskupaj sploh ne spominja na Grčijo in dolgo se nam ne ljubi iz spalnih vreč. Popoldne se vreme le toliko izboljša, da lahko splezamo še eno malo težjo smer. Odločimo se za smer Dickes Ende, katera je znana po tem, da se težave stopnjujejo iz raztežaja v raztežaj in dosežejo malo pod vrhom in tik pri izstopu stopnjo VII-. Na najtežjem pa je tudi varovanje bolj slabo urejeno. Seveda jo vsi splezamo prosto, nekaterim je to najtežje doslej. Z vrha sledi spust po vrvi in po štirih »abzajlih« smo zopet spodaj. Z nami pa so prišle na tla tudi prve kaplje dežja. O plezanju ta dan ni več govora, zato se odpravimo v mesto. Se nadaljuje 10. stran * H8S C3S OD TU !N TAM titovo velenje * 5. maj 1988 MLADI DOPISNIKI PIŠEJO ■ vSiKC WS§mti)iS* Jaz in moj kraj leta 2000 Vračam se domov. Srce burno utripa v napetem pričakovanju. Z vsakim korakom je. svet bolj prijazen, prebujajo se mehki spomini na zgodnja otroška leta. Listje šelesti pod nogami in sonce se v zlatih pramenih usipa med zelenje poletnega gozda. V kristalno tišino žubori ptičje petje, cvetoči kostanji ovijajo svet v opojnem gradu . . . grofje Šaleški so mu dali ime; njemu in dolini — Šaleška dolina. Srce se napolni z radostjo, za-kipi in zavriska, da odmeva do prvih zasneženih gora: »Doma sem!« Objame me živahen vrvež ljudi, na hribu me pozdravlja Velenjski grad. Nisi se dosti spremenil, moj kraj! Še vedno rasteš, ujet v vrvež ljudi, podprt z žele-zobetonom in plastiko; ukrivljen s skrbmi, a z nasmehon na ustih. Še vedi.o udarja na uho hrope-nje rudarskih strojev in trde besede rudarjev. Črno zlato lije v elektrarno in oplemeniteno žene stroje. Obkrožajo te zdravi, temačni gozdovi; v njih še rjavijo rane prejšnjega desetletja in jezero še raste. Modrina se razliva čez travnike, segajoč do Šoštanja in še dlje ... Si dobro razmislil, človek? Pogled lovi zelenice, nove ceste in moderne zgradbe. Ljudje se trenutek ustavljajo, nasmehnejo, poklepetajo med seboj in vedri hite dalje. Med žuborenje Pake se meša razigran smeh otrok, golobi se vzdigujejo visoko proti razžarjenemu nebu. V mehki mrak se črta senca stare lipe. Med zelenjem blago dehtijo njeni bledi cvetovi .. . Na vse strani razteza plemenito drevo očetov in dedov svoje šumeče roke; v nazobčanih listih je ujeta zgodovina, v nežnem popju se skriva prihodnost.. . Kakšen boš, svet tretjega tisočletja? Se kolo časa vrtoglavo vrti naproti dobi miru ali ljudje spet ne bomo znali živeti v prijateljstvu med seboj in v sožitju z naravo? Najprej moramo preoblikovati vsak svoj jaz, šele nato bomo lahko spreminjali svet. .. Nam bo uspelo? Rok Poles, 8.a OŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje RADIO VELENJE m RADIO VELENJE V pripravo na konferenco občinske partijske organizacije, so se vključili tudi pionirji, ki so pisali na temo Jaz in moj kraj leta 2000. Najboljše spise so nagradili. I\a sliki: Predsednica Irena Brložnik med izročitvijo nagrade Juretu Trampušu Leto 2000 je vedno bliže Program Leto 2000 je vedno bliže. Kakor kaže, bo naslednje tisočletje zelo umazano, natrpano z ljudmi ...? Bomo videli? »Zemljani so že zelo napredovali na tehničnem področju. Trenutno izdelujejo ladjo, ki bo ...« Televizor se za hip ugasne. Potem pa se pojavi slika razburjenega napovedovalca, ki se trudi, da bi čimbolj hladnokrvno dejal: »Elektrike zman ...« V hipu me prešine misel, ki mi pojasni, da sem prav slišal. Slišim ropotanje prezračevalnih naprav, ki pojenja. Začnem se dušiti. S težavo. .. Na srečo elektrika spet steče po žicah. Vendar mislim, da bi spis lah- JTTTi O knjigi, njenem namenu in pomenu, vemo veliko. Ničmanj-šega pomena ne bi mogli pripisati knjižnicam. Vendar vanjo ni dovolj le stopiti, ampak si knjigo izposoditi in jo tudi prebrati. Takih, ki so storili tako kot smo v zgornjih vrsticah zapisali mi, je bilo prejšnji mesec na oddelku za odrasle knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju kar veliko, 1542. Od tega polovica odraslih, drugo polovico pa mladih. Na novo se jih je vpisalo 24 oziroma že 91 v letošnjih prvih treh mesecih. Prebrali pa naj bi več kot 3800 del, seveda največ leposlovnih, kamor sodijo romani Parfum, Razred, Zgodbar, Življenje po življenju, Vse lepote sveta, Še-rugovo Potovanje k ljudem, pa Slovenska postna premišljevanja Matjaža Kmecla, ob koncu seznama iskanih del pa je tudi tokrat Štihovo delo To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Ljubitelji Štihovih del bodo zagotovo prebrali naslednje vrstice in si knjigo Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941 —1945 izposodili ter prebrali. To je posebna Štihova knjiga. V njej je vse izmišljeno in hkrati vse do kraja resnično. Je njegovo značilno avtobiografsko pričevanje nekdanjega partizana ter intelektualca, ki je na svoji koži doživel polom velike osvobodilne iluzije. To je zadnji list iz njegovega dnevnika, ki z ironijo in grenkobo govori na glas to, kar si večina na tihem misli. Imeniten satirični roman, poln zabav in zgodb je Vojnovičeve delo Življenje in nenavadne prigode vojaka Ivana Čonkina. Vojak Rdeče armade Ivan Čonkin je preprost in neroden kmečki fant. Ob Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo v zaledju straži pozabljeno letalo, ljubi kmečko dekle Njuro in možuje z vaškimi čudaki. Zabrede pa tudi v težave, kjer igra pomembno vlogo tajna policijska organizacija. Poleg prej omenjenih del ljubiteljem lepe pisane besede ter pogostim obiskovalcem oddelka za odrasle ponujamo v presojo tudi nekatere nove romane. Imperij Sonca je zgodovinski roman 1. G. Ballarda, prav tako Dan vojne Whitley Strieberja. Istvan Bart pa je svojemu zgodovinsko ljubezenskemu romanu dal naslov Rudolf — nesrečni prestolonaslednik. Victorie Holt in njenega Demonskega ljubimca, Segalo-vega Razreda in Haiieyevega Močnega zdravila pa tako gotovo ni treba posebej predstavljati, saj avtorji sodijo med zelo brane pisce. Kdor pa ima raje dela domačih avtorjev, potem mu bo morda všeč delo Ivana Zormana Sla po letenju, ali poezija Ifigeni- PeTT ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik i 977-1988 Časopisna antologija-šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Stane Žula MORNA RJEV PRISTAN Rad bi zaukal v mornarjev pristan, rad bi pokukal v tiste čeri, kjer je v razvratu večna pomlad, kjer je ljubezen oltar brez zadržanih navad zakletih dni morate. Tam te bi znova iskal večna matrona ljubezni, tam, pri tebi brez besed, le s svenkom bi srce odprl in spoznanja se napil, da sem trezen drugačen; v hudem nagonu sem te iskal in našel v hiši rdeči. Oh, kaj bi govoril, bila si vse; še slep bi te našel: cvet med podboji, dišeči. Zakaj bi te s kurbo ozmerjal, ko sem se vrnil k materi svojih otrok. Bila si v pristanu pri mojem mornarju. bila si mi vse, ko sem bil sam. je Zagoričnik Kaj je v kamnu, novele Mate Dolenca z naslovom Praznik republike ali Abra kada-bra. V zbirki Kmečka knjižna zbirka je izšel roman Ladislava Črnologarja Triinosemdeset stopnic, v zbirki Naj pa Skrivnosti na morskem dnu. Med novostmi naj omenimo še delo Mile Kačičeve — gledališke igralke — Okus po grenkem, Razpočnico Ferija La-inščka. Prihodnji mesec pa bo zagotovo med najbolje branimi knjigami Kavčičev Dnevnik, saj je povpraševanje po njej že sedaj veliko. Ker je bila knjižnica teden dni zaprta, pravijo knjižičarke pionirskega oddelka, je obiska v mesecu marcu bilo nekoliko manj kot so ga vajene. Kljub vsemu je prejšnji mesec obiskalo ta oddelek več kot 2100 mladih bralcev vseh starostnih skupin. Izposodili pa so si 4088 knjig. Tako kot je nekoč Oton Župančič pesnil svojemu cicibanu je Feri Lainšček za svojo deklico Ferdinando in za vse zvedave otroke današnjega dne napisal vrsto prisrčnih pesmi in jih izdal v zbirki Cicibanija. Pesmi so še-gave, lahkotne in razkrivajo čudesa in skrivnosti našega planeta. Knjižničarke Cicibanijo priporočajo vsem tistim, ki se radi zabavajo ob duhovitih verzih, ki jih je pesnik posvetil najmlajšim. Ena takšnih je Prometni prekršek: Ferdinanda in očka sta včeraj velikanski prekršek storila, z blatnimi čevlji sta po progi hodila! Mlade bralce pa naj opozorimo še na dobrovoljne, zabavne, včasih napete, malo prismojene zgodbe, ki jih je Marijan Kram-berger opisal v knjigi Pasja zloženka. Pisatelj Marjan sedemletni Kseniji ne more kupiti igrače, čeprav jih ima ona ogromno. Namesto tega si izmišlja zgodbe in se z njo ter psom Kolom igra najrazličnejše igre. To Ksenijo osrečuje. Dovolj jasno pa staršem Pasja zloženka pove, da otroku ni vse igrača, ampak da mu je najlepše takrat, kadar se z njimi poigrajo. Med novimi knjigami, ki od prejšnjega meseca polnijo knjižne police pionirske knjižnice pa naj omenimo Snežka Mikija Mu-stra, za najmlajše Kodeljica v vesolju, Pravljica o vodni kapljici, slikanica Jaz sem jaz. Bratec in Kljukec s strehe; za pionirje Pesem od Lepe Vide, za mladostno skupino pa Sla po letenju, Smeh stoletij in Onkraj Zarje. Izbirali pa bodo lahko tudi med nekaterimi novimi strokovnimi deli. MLADINSKA KNJIGA Čeprav draginja ni obšla tudi knjig, je še vedno nekaj takih občanov, ki žele z novimi deli obogatiti svoje knjižne zbirke. Prejšnji mesec so v Mladinski knjigi v Titovem Velenju prodali največ priročnikov z naslovom Živeti modro, pa Štihove Kratke in izmišljene zgodbe. Cvetkova Cilka za 20 tisočakov, Lunin setveni koledar dobite za 3800 dinarjev, Kondorjev klic (22.000 din) ter Reke, soteske, brzice (18.000 dinarjev) pa naj bi obogatile zasebne knjižnice v tem mesecu. Prav tako priročnik za'šolarje in odrasle Človeško telo. Zanj boste morali odšteti 19.800 dinarjev. ko pisal bolj optimistično. Takole: Odpravim se v službo. Z užitkom diham svež, čist zrak. Vsi ljudje so sedaj zadovoljni. Še nekaj let je potrebno, da bo svet brez meja, bolezni skoraj ni več. Ljudje se razumemo . . . Na žalost pa obstaja tudi tretja — najhujša verzija: S težavo se prebijamo skozi kadeče ruševine. Večina nas je že okuženih z radioaktivnimi snovmi. Zakaj ne naredimo samomora? Ne vem. Vlečemo naprej . . . Tudi to se lahko zgodi. Če bomo ljudje pametni, lahko izključimo to možnost. Če? Če? Usoda je v naših rokah! Zavedajmo se, da imamo samo eno živlienie in samo en sveU!! Jure Trampuš 8. d razred OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje i TRIM POHOD NA PAŠKI KOZJAK Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala v nedeljo, 8. maja TRIM POHOD NA PAŠKI KOZJAK. Začetek pohoda bo izpred gasilskega doma v Šaleku od 8. do 10. ure, od koder bodo pohodniki nadaljevali že znano pot proti Conžarju, Jurku do vrha Paškega Kozjaka. To so tudi kontrolne točke, na katerih bodo pohodniki dobili žig. Poleg obvezne nove značke bodo dobili pohodniki tudi čaj, poiskati pa bodo morali tudi štiri praktična darila, ki bodo skrita v okolici planinskega doma. Če bo ob 8. uri deževalo, pohoda ne bo! Radio Velenje oddaja na ul-trakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855-450. PETEK, 6. maja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj? 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 8. maja: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj? 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (v tej oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda na takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti. V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo sprejemali od 12.30 dalje — naš telefon 855-963); 12.30 Konec opoldanskega oddajanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 9. maja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00' Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 11. maja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vaša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo). Vprašanja boste zastavljali po telefonu 855-963. Oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi. Srečanje pevskih zborov in oktetov V petek, 6. maja ob 19.30 uri, bo v prostorih glasbene šole Frana Koruna koželjskega v Titovem Velenju revija odraslih pevskih zborov in oktetov velenjske občine. Vstopnice po 2000 dinarjev dobite v glasbeni šoli ali domu kulture v Titovem Velenju. —Mali nogomet---- Turnir v malem nogometu Člani malonogometne ekipe Belih labodov iz Titovega Velenja bodo v soboto in nedeljo, 7. in 8. maja, na igrišču osnovne šole Gustava Šiliha pripravili turnir, za katerega se lahko prijavite do jutri, 6. maja, v bistroju Zeleni bar na Kardeljevem trgu. Tega dne bo v Zelenem baru ob 20. uri tudi žrebanje, ob prijavi pa je treba plačati 30.000 dinarjev. . in v Kokarjah Ob dnevu mladosti bodo turnir v malem nogometu pripravili tudi člani športnega društva Dreta iz Kokarij in ga obenem namenili spominu na dolgoletnega člana društva Franca Strgarja. Turnir bo 22. maja, nastopi lahko največ 40 ekip, prijave pa sprejemajo v bifeju Emil v Kokarjah, najkasneje do 16. maja. Plačati je treba 30.000 dinarjev, ob prehodnem pokalu pa za najboljše pripravljajo vabljive denarne naerade. eraj STANDARD -pasaža od 12. maja do 18. junija 4 t* S**' SEJEM w V®' prvič X v „ d®9 G* vtitovem Velenju 14. in 15. maja pred blagovnico STANDARD SEJEM RABLJENE OPREME pripeljite: kolesa,prikolice,čolne..... 5. maj 1988 * titovo velenje NAS OBVESCEVALEC •k stran 11 Koledar Četrtek, 5. maja - angel petek, 6. maja — judita sobota, 7. maja — gizela nedelja, 8. maja — Dan r. Križa PONEDELJEK, 9. maja - Dan zmage TOREK, 10. maja - IZIDOR SREDA, 11. maja — ŽIGA Mali oglasi OTROŠKO POSTELJO, zibko in akvarij prodam. Telefon: 857-673. NUDIM SOBO s kopalnico ter hrano — brezplačno poštenemu dekletu za delno pomoč v gospodinjstvu. Telefon: 884-143 v Le-tušu. UGODNO PRODAM fiat 1300. Ivan Terzič Kardeljev trg 2 (stanovanje 107). ŠOTOR »KORČULA« za štiri osebe ugodno prodam. Telefon: 062-842-789, popoldan. TAM 5000, STAREJŠI LETNIK, po generalki (možnost nadgradnje za prevoz čebel), dva tomos-avtomatika K-3 in M-3, trajno žarno peč in štedilnik na trda goriva (desno kurišče, vodni kotliček) prodam. Naslov v upra- vi lista. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo ter vgrajujemo. Telefon: 24-296. NOVO VIDEOKAMERO rekorder VHS (kamkorder) Philips VKR 6820 (v garanciji in plačana carina) — prodam. Telefon: 853-411. UGODNO PRODAM elektromotor 10 KS, puhalnik, kosilnico in 16 panjev s prašilčki. Telefon: 881-076 po 20. uri. PARCELO ZA VIKEND na Paškem Kozjaku 830 mJ prodam. Voda, elektrika in bivalna baraka na parceli. Telefon: 721-325 po 15 uri. ZELO DOBRO ohranjen Mercedes 240 D, letnik 1975 prodam. Telefon: 858-751. SKORAJ NOVO usnjeno sedežno garnituro »DELFIN« ugodno prodam. Telefon 858-751. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1979 in videorekorder AKAI. Telefon: 856-575. PRODAM WARTBURG, letnik 1979, karamboliran prednji del, novo prednjo haubo in dve novi gumi TRAYAL 165x13. Franc Krt, Kersnikova 7, Titovo Velenje. Informacije tudi telefon: 856-181, interna 09, vsak dan od 11. —15. ure, razen sobote in nedelje. BARVNI TELEVIZOR, ekran 57 cm in dve prišiti odeji iz puha prodam. Telefon: 856-082. ČRNO BELI televizor Gorenje in radio-kasetofon FISHER poceni prodam. Telefon: 855-696. MZ 250 TS, športno urejen prodam. Telefon: 857-224. STANOVANJE DVOSOBNO oddam za 1—2 leti z enoletnim predplačilom. Telefon v uredništvu. ŠIVALNI STROJ RUŽA STEP — rokavni prodam. Telefon: 882-752. STOJCO IN KOŠARICO za dojenčka prodam. Mirko Ramšak, Salek 83, Titovo Velenje. Gibanje prebivalstva POROKE: Danijel Gorinšek, roj. 1966, varilec iz Titovega Velenja in Alenka Želez-nik, roj. 1966, fotostavka iz Titovega Velenja, Stipo Šumič, roj. 1958, ključavničar iz Tugovičev in Matilda Ba-novič, roj. 1966, strojepiska iz Doka-nja, Vinko Pajenk, roj. 1963, rudar iz Andraža nad Polzelo in Romana Dvorjak, roj. 1964, delavka iz Topolšice, Anton Hudournik, roj. 1958, rudar iz Titovega Velenja in Štefka Vi-demšek, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja, Igor Hrustelj, roj. 1963, voznik iz Šešč pri Preboldu in Danica Štorman, roj. 1964, prometni tehnik iz Sešč pri Preboldu, Mehmedalija Da-halič, roj. 1962, rudar iz Snagovega in Mirsada Mujakovič, roj. 1968, delavka iz Titovega Velenja, Emil Strgar, roj. 1959, strugar iz Titovega Velenja in Zlatka Zupan, roj. 1967, tekst, kon-fekcionar iz Kavč, Stanko Gril, roj. celjski CELJE od 14. do 22. maja VELIKI PRODAJNI POMLADANSKI SEJEM Izjemno ugodni nakupi vseh vrst blaga Velika izbira med ponudbo obrtnikov, trgovskih hiš in proiz vodnih organizacij Sejem ugodnih nakupov in razvedrila Golovec Celje bo za vas v teh dneh odprt od 9. do 19. ure. 1963, strojni tehnik-kmetovalec iz Plešivca in Ivanka Gril, roj. 1961, inženir kemijske tehnologije iz Gaberk. Vladimir Škruba, roj. 1960, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Jožica Vodovnik, roj. 1969, kuharica iz Gaberk, Igor Marin, roj. 1966, kuhar iz Podkraja pri Velenju in Zdenka Kejžar, roj. 1961, ekon. tehnik iz Zgornje Sorice, Andrej Novak, roj. 1965, rudarski tehnik iz Kavč in Lidija Marin, roj. 1968, frizerka iz Podkraja pri Velenju, Vojko Krajnc, roj. 1964, RTV mehanik iz Titovega Velenja in Marjeta Gomboc, roj. 1967, prodajalka iz Titovega Velenja, Marjan Artič, roj. 1960, mizar iz Dobovca pri Rogatcu in Zdenka Stiplošek, roj. 1966, prodajalka iz Nebojs. Miran Venek, roj. 1965, orodjar iz Topolšice in Albina Žel, roj. 1958, natakarica iz Topolšice, Milan Sedov-nik, roj. 1964, varilec iz Lipja in Cilka Lemež, roj. 1965, krojačica iz Podkraja pri Velenju, Franc Pogorevc, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Angela Kočnik, roj. 1955, delavka iz Titovega Velenja. SMRTI: Anton Šalamun, ivn. upokojenec iz Titovega Velenja, Stari trg št. 19, roj. U vdt&L DO »VEKOS« n. sub. o. TITOVO VELENJE »TOZD KOMUNALNA OSKRBA« Po sklepu delavskega sveta z dne 14. 4. 1988 objavljamo JAVNO PRODAJO poslovnega prostora v Titovem Velenju, Ul. Veljka Vlahoviča 44, (v veleblagovnici MERX). Poslovni prostor meri 13,71 m®. Začetna licitacijska cena znaša 25.077.668 din Sodelujejo lahko le kupci, ki bodo pred javno prodajo vplačali 10% od začetne cene. Kupec, ki bo uspel na javni prodaji, bo moral v 30 dneh poravnati vso kupnino. Neuspelim kupcem bomo vplačane pologe vrnili takoj po opravljeni javni prodaji. Davek plača kupec. Javna prodaja bo dne 6. 5. 1988 ob 10.00 uri v poslovnih prostorih, Ul. Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje (v drugi etaži blagovnice MERX). f Jgggtftfc V SPOMIN 4 i Prezgodaj se je poslovila naša dolgoletna sodelavka • | • • • ILZj Aioiziia J Spoljar Družini in vsem njenim izrekamo sožalje! Delavci delovne organizacije Gorenje-Servis ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Leopolda Mikeka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, nam stali ob strani in našega dragega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč dr. Pirtovšku, sodelavcem TEŠ, godbi Zarja, pevcem, GD Paska vas, govorniku Ivu Ojstršku, duhovnikom za opravljen obred ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Marija, sinova Leopold in Klemen z družinami, trije vnuki, hčerka Marina in tašča. 1947, Ana Polak, kmetovalka iz Rečice ob Paki 10/b, roj. 1933, Alojzija Sovič, kuharica iz Šoštanja, Kajuhova 7/a, roj. 1946, Anton Žlof, upokojenec iz Lopace št. 17, roj. 1931, Ivan Humski, upokojenec iz Malega Tabora 4, roj. 1925, Jožef Tomplak, upokojenec iz Zg. Tinsko 29, roj. 1947, Avgust Založnik, skupinovodja iz Vitanja 102, roj. 1951, Elizabeta Kramer, upokojenka iz Raven št. 28, roj. 1909, Franc Kajtnar, upokojenec iz Celja, Malgajeva c. št. 2/a, roj. 1911. Ignacij Zbičajnik, kleparski mojster iz Titovega Velenja, Žarova 20, roj. 1939, Kristina Zabukovnik, gospodinja iz Pake pri Velenju 31, roj. 1930, Helena Hudournik, upokojenka iz Raven št. 35, roj. 1909, Josip Polh, upokojenec iz Titovega Velenja, Malgajeva 17, roj: 1912, Marija Čibej, upokojenka iz Celja, Ul. 29. novembra št. 55, roj. 1935, Katarina Mar-ciuš, upokojenka iz Celja, Bratov Vo-šnjakov 5, roj. 1913, Janez Mogel, kmet, upokojenec iz Podgorja 15, roj. 1909, Zofija Gregoričič, upokojenka iz Celja, Na zelenici 8, roj. 1923, Marija Plas, gospodinja iz Celja, Koce-nova 2, roj. 1920, Ljudevit Lončar, upokojenec iz Ložnice pri Celju 19, roj. 1915, Jožef Mažgon, upokojenec iz Vrbnega 2, roj. 1916, Rudolf Goršek, upokojenec iz Celja, Prežihova 32, roj. 1904. Milan Džurič, delavec iz Buletič, roj. 1947, Apolonija Skornšek, upokojenka iz Kavče št. 26, Leopold Mi-kek, upokojenec iz Skornega pri Šoštanju št. 28, roj. 1931, Franc Kolenc, inv. upokojenec iz Šoštanja, Tovarniška pot 13, Anton Venek, upokojenec iz Rečice ob Savinji 46, roj. 1924. Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 5. maj, dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Žuber Petek, 6. maj, dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Kikec Sobota, 7. maj, glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Grošelj Nedelja, 8. maj, glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Grošelj Ponedeljek, 9. maj, dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Vrabič Draško DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 7. maja in 8. maja dr. Lah Romana, od 8.—12. ure v zobni ambulanti DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 6. maja do 13. maja dr. Blatnik Franc, Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon: 857-223. M TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA i IBnHBnm L j u u u o n II rt NOVO, | NOVO, I | NOVO | Iv Namini veleblagovnici Od 4. maja dalje brezplačna dostava ku- ® ^jDljenega blaga v vrednosti nad 100 tiS°^J terme topolšica Hotel VESNA Topolšica vabi: v soboto, 7. maja, ob 20. uri na z ansamblom NOČNA IZMENA Od 27. aprila dalje je spet odprt Bife »PRI VRELCU«, kjer lahko sedaj igrate tudi biljard. Vabljeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sineka Uroša Razbornika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: mami, ati, dedi, oma in vsi ostali r <00 % _ ? dšt ^iSte.. lil ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame Kristine Zabukovnik rojene 11. 7. 1930 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje ter jo pospremili k njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku, pevcem in govornikoma ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Žalujoči — vsi nieni 60-letnica A. Zavolovška Ob življenjskem jubileju akademskega slikarja Alojza Zavolovška so 22. aprila v Kulturnem centru Ivana Napotnika odprli pregledno razstavo in z njo predstavili 70 akvarelov, olj in risb od leta 1956 do danes. Razstavo je pripravi! velenjski kulturni center v sodelovanju s celjskim Likovnim salonom, mariborsko Umetnostno galerijo in zvezo kulturnih organizacij občine Mozirje. V Titovem Velenju bo razstava na ogled do 24. maja, v letošnjem letu pa jo bodo postavili še v ostalih sodelujočih razstaviščih. Številnim čestitkam ob življenjskem prazniku Lojzeta Zavolovška se pridružujeta tudi uredništvi Našega časa in Radia Velenje, pogovor o njegovi bogati življenjski in ustvarjalni poti pa bomo objavili v prihodnji številki Našega časa. (posnetek vos) Savinjski gaj Za 10-letnico še lepši ... tiste, ki verjamejo rremenosiovcem, sneg ni presenetil... Vrtnarji in domačini so pridno delali in gaj je znova lep Golte, je izgradnja dvosedežnice potrebna, da ne rečemo nujna. Delavci rekreacijskega smučarskega središča nad Mozirjem že nekaj let poudarjajo, da za smučanje in uspešno sezono ni dovolj le sneg, ampak je treba obiskovalcem ponuditi še kaj več. Da so prišli od besed k dejanjem, kažejo že letošnja prizadevanja na tem področju. Vrsta rekreativnih in drugih spremljajočih prireditev, pripravili so jih skoraj vsako drugo soboto, so »prinesle« v letošnjem tro-mesečju več kot 25 milijonov dinarjev prihodka. Z doseženimi spodbudnimi rezultati ni le opravičil svojega osebnega dohodka organizator izvenpen-zionske ponudbe. Bolj pomembno je spoznanje, da ta predstavlja pomemben dodaten vir zaslužka, kateremu tudi na Golteh prejšnja leta niso namenili nobene pozornosti. Zimske sezone je torej konec. Toda, le za ljubitelje snežno belih opojnosti. Za delavce RTC Golte pomeni ta čas snovanje načrtov za poletno sezono, konec koncev pa tudi že za prihodnji zimski čas. Po besedah Jožeta Melanška ga bodo poskušali izkoristiti čimbolje, seveda v zadovoljstvo vseh, ki bodo prišli na Golte tudi v naslednjih mesecih. Naj ob koncu povemo, da bo nihalka vozila obiskovalce do hotela ob delavnikih od 8. do 16. ure (vsaki dve uri), ob praznikih od 8. do 18. ure. Aprilska pozeba prepolovila pridelek Pomlad je bila lepa, že skorajda presenetljivo, do tiste nesrečne aprilske nedelje, ko je v spodnjem delu Gornje Savinjske doline zapadlo toliko snega kot vso zimo skupaj. Seveda je pri tem treba upoštevati, daje bilo letošnjo zimo snežne odeje le za vzorec. Več škode kot sneg je razumljivo povzročila zmrzal v ponedeljek zjutraj, ki je sadjarje spravila v obup. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju pravijo, da na poljih in travnikih hujših posledic ne bo in tudi preostala pomladanska opravila ne bodo preveč kasnila, če seveda vreme še vnaprej ne bo preveč nagajalo, občutne pa bodo posledice pri sadjarjih. Pozeba je zlasti prizadela nasade ribeza, hudo škodovala vsemu koščiča-stcmu drevju in seveda orehom, pa tudi zgodnjim vrstam jabolk. Škodo in posledice so v predprazničnih dneh še ocenjevali, zadnjo besedo pa bo kljub vsemu imela narava. Tudi cvetju ni bilo prizanešeno. Pri tem seveda velja na prvem mestu omeniti Savinjski gaj, ki so ga tudi letos vzorno uredili in pripravili za tisoče obiskovalcev od vsepovsod. Letos je to še posebej pomembno, saj ta čudoviti park slavi svojo desetletnico, slovenski vrtnarji in domačini bodo primerno slovesnost pripravili v juniju, seveda pa so vsi skupaj in mozir-ski vrtnar Jože Skornšek, brez katerega gaja ne bi bil takšen kot je, pomladi opravili ogromno dela. Kljub obilici dela doma so se slovenski vrtnarji znova radi odzvali in priskočili na pomoč pri nujnih delih v Savinjskem gaju. Dela je bilo veliko in dobro so ga opravili, v soboto pred nedeljskim sneženjem so ga tudi uradno odprli in Fantiču se je nasmehnila sreča in z nekaj pomoči je lep krap pristal v njegovih rokah zvečer pripravili vsakoletni cvetlični ples, zjutraj pa se nemočni čudili kar precej debeli snežni odeji. Posledice seveda bodo, vendar je razstava cvetja v naravi ob prelepi Savinji v Mozirju vseeno več kot vredna ogleda. Vabi tudi ribnik ob gaju, oba sta nedeljiva celota, v njem je veliko lepih rib, dober prijem pa je ob spretnosti in znanju odvisen tudi od sreče. Ribnik vabi vse prave in »neprave« ribiče, ob morebitnem uplenu pa ponuja več kot potrebno in koristno sprostitev. j. p. carjev je značilna skoraj za vsa slovenska smučišča. Golte pri tem niso nobena izjema. Zastoje na sedežnici Medvedjak je, po besedah Jožeta Melanška, povzročila že prej omenjena januarska okvara Ročke. »Upamo, da se bomo z izgradnjo nove dvosedežnice dolgim vrstam izognili že prihodnjo sezono. Dvosedežnica Smrekovec, kot jo imenujemo, bo popeljala obiskovalce Golt od hotela na Stare stane. Prve korake smo že naredili. Sicer pa gre pri tem za aktivnosti, ki trajajo že več kot tri leta. Skupaj z družbenim svetom za delovanje in razvoj RTC Golte, ki vključujejo poleg velenjske še žalsko, celjsko in mozirsko občino ter sozdom Merx smo se dogovorili, da je prav letos čas, ko moramo odpraviti ozka grla na naših smučiščih. Nenazadnje nam je pospešitev aktivnosti narekovala tudi vključitev smučarske zveze v naše dejavnosti, katerih razširitev je omogočila napeljava vodovoda na vrh Medvedjaka in s tem možnosti za pripravo umetnega snega,« poudarja direktor RTC Golte Jože Melanšek. Smučarski poligon na Medvednjaku je lansko zimsko sezono s pridom koristila vrsta obiskovalcev. Samo člani alpske reprezentance so opravili 305 treningov, skakalci 20. Na vseh je sodelovalo več kot 3300 tekmovalcev. Ker je povezovanje rekreativno športne dejavnosti s turizmom ena od prednostnih nalog nadaljnjega razvoja RTC Spomnimo se, da je bila zima leta 1985 izredno huda in mrzla in je na sadnem drevju naredila neprecenljivo škodo. Sadjarji še danes, po treh letih, sanirajo pre-nekateri sadovnjak, ki je bil poškodovan zaradi zmrzali. Tudi pri TOK Kmetijstvo Šoštanj, oziroma delovni enoti na Turnu, še po treh letih čutijo posledice, ki jih je takratna zima povzročila v njihovih sadovnjakih. Zaradi po-zebe so morali precej skrčiti nasad na velenjskem griču, znano je, da so ga zasadili z novimi vrstami jablan, delno sanacijo pa so morali opraviti tudi na drugih nasadih. Letošnja zima je bila povsem drugačna, takorekoč v prid sadjarjem, seveda pa je milejša zima povzročila hitrejši razvoj škodljivcev in raznih bolezni, zato je treba zaščiti drevja nameniti mnogo več pozornosti. Na Turnu so nam povedali, da je letošnji nastavek cvetov sadnega drevja bil skoraj nadpovprečen, kar je kazalo na dobro letino. Vsa upanja dobre letine pa je preprečil nepričakovano zapadli sneg, 24. aprila, zlasti pa dan za tem močna pozeba. Pri približno minus pet stopinj, je pozeba na sadnem 24. APRIL: POMLAD - ' ; .' p!)sle{l'ca snega: veliko polomljenih rej. Vrba žalujka ob Tomšičevi je bila menda tako »zdelana«, da so jo stanovalci kar podrli priprave na setev silažne koruze, gnojenje, škropljenje proti plevelu in seveda setev sama. Kot so povedali, z nabavo strojnih pripomočkov pri nas ni težav, le denarja je premalo. Nekaj več težav je z nabavo rezervnih delov. Kljub temu, da se jih nekaj še dobi, so izredno dragi. Zato bo potrebno storiti vse, da bo okvar čim manj in skrb za stroje večja. drevju TOK Kmetijstvo Šoštanj, naredila na nekaterih zgodnjih vrstah jablan, veliko škodo, predvsem na vrsti idared, kjer bo pridelek manjši kar za tričetrtine. Po prvih ocenah pa to pomeni, polovico manjši pridelek kot so načrtovali in s tem seveda bistveno manjši dohodek. tretje škropljenje. Naredili so nove opore za drevesa, na velenjski plantaži pa so posejali travo v vmesnih pasovih in se posvetili vzgoji novega nasada. V poletnih mesecih bodo opravili še zeleni, oziroma poletni rez jablan. Med drugim jih čaka še gnojenje travnikov, konec maja siliranje trave, B. Mugerle Delavci na Turnu so doslej že opravili zimski rez jablan, po-gnojili sadovnjake in opravili že ZIMA ... ... presenetil pa je tulipane... Tudi škropiv in gnojil ne primanjkuje, le cene so izredno visoke, to pa sadjarjem povzroča veliko težav, zlasti pri oblikovanju končne cene sadja. Vse je že kazalo na najboljše, pozeba pa je naredila spet svoje. RTC Golte nim srečali in spoznali tudi v središču Titovega Velenja, kjer je prodajal svojo knjigo »Trnova pot«. Čisti dobiček od prodaje svoje knjige bo namenil za otroke, ki potrebujejo pomoč. S svojim muzejskim avtomobilom, iskrivostjo in jedkostjo svojih besed, je kar dobro zabaval ljudi, ki se jih je okrog njega nabralo zares polno, tu in tam je njegovo knjigo kdo celo kupil. Pa so prišli možje postave, zahtevali dokumente, kaj so dejali nismo slišali, pa se je Ivan Kramberger nenadoma ujezil, pospravil knjige in trenutno medijsko najpopularnejši Jugoslovan, predvsem dobrotnik,je odpeljal s Cankarjeve ulice. Se prej je dejal, da ga v Titovo Velenje ne bo nikoli več. Že prihodnjo sezono nova dvosedežnica ... še prej pa so rešili mladi ptičji zarod in ptičjo hišico prestavili na drugo drevo (posnetki: S. Vovk) Zima se je uradno poslovila, pred-praznične snežne nedeljske padavine pa so pokazale, da narava hoče imeti svoj prav neglede na čas. Za lansko zimsko sezono, pravijo na Golteh, ne velja le to, da zima pometa z repom, ampak da je bila ta zanje dokaj dolga. Sedežnice in vlečnice so za vse ljubitelje snežne opojnosti in zimskih radosti »pognali« 29. novembra lani, uradno pa zimsko sezono zaključili 10. aprila. 120 obratovalnih dni, 51.684 obiskovalcev je sicer nekoliko manj kot v enakem lanskem obdobju. Razlogi za 87 odstotni obisk v primerjavi z letom prej tičijo predvsem v muhastosti narave (odju-ga, vetrovni dnevi), eden od večjih vzrokov pa je tudi manjša prodaja sezonskih in letnih kart. Padec kupne moči nikomur ne prizanaša, tudi smučarjem ne. Svoje pa je »prispevala« še dvomesečna okvara vlečnice Ročka. Nekoliko skromnejši od pričakovanj so bili tudi rezultati gospodarjenja. Poslovno leto 1987 so delavci RTC Golte zaključili s 754 milijoni dinarjev izgube, ki pa sojo ob zaklju čnem računu članice sozda Merx pokrile. Dolge vrste in s tem nejevolja smu- Ivana Krambergerja, znanega slovenskega dobrotnika in posebneža smo pred nedav-