ADELMANN objekti tehnologije oprema NAJDALJŠA, NAJBOLJ NORA, NAJBOLJ VESELA IN TUDI NAJBOLJ RAZBIJAŠKA NOC je za nami. Mnogi Velenjča-ni smo tudi letos dočakali Novo leto na prireditvi v središču Velenja. Lepo je bilo. Program je bil pester in zanimiv. Z marsičem ga je organizator — Kulturni center, popestril. Med drugim s Silvestrskim tekom. Še lepše pa bi seveda bilo, če bi bilo malo manj pokanja, ki je marsikaterega malčka pa tudi njegovo mamico spravilo na rob obupa. No, v novo leto smo skoči li v središču Vielenja navdušeni in prijetnoj. Upajmo, da bo prijetno in vuspešno skozi vse leto. (foto L. O.) Z zasedanja velenjske občinske skupščine Komunalne storitve Odloka o varstvu zraka ne smemo omiliti N|S0 drazje Predvčerajšnjim so nadaljevali poslanci vseh treh zborov velenjske občinske skupščine decembra lani prekinjeno zasedanje. Kljub pomiislekom, so potrdili predlog odloka o začasnem financiranju javrne porabe v občini Velenje v letošnjem letu. Vlada ga je predlagala v sprejem, ker zaradi nedorečenih izhodišč še ni bilo mogo<če pripraviti proračuna za letos. Pomisleki so bili zlasti zaradi tega, ker poslanci lani niso sprejeli sprememb proračuna in se torej s spremenjeno "Strukturno delitvijo proračuna ne strinjajo, ta pa bi bila osnova letošnje porabe. Rešitev je »prinesla« komisija za ekonomske zadeve, ki je o teh vprašanjih že razpravljala in predlagala da dostavijo proračunski porabniki takoj vsebinska izhodišča, ki naj bodo osnova za plan za letošnje leto, s tem da ta ne sme vsebovati izgube preteklega leta. Potrdili so osnutek poslovnika skupščine, razprava o njem pa je še ■vedno odprta. 14 dni še sprejemajo dodatne pobude in prippombe. Po hitrem postopku !so sprejeli dve spremembi zazidalnih načrtov v sosedki Pohrastnik. S prvo so dovolili na 14 parcelah izgradnjo večjih stanovanjskih objektov namesto predvidenih majhnih montažnih. Z drugo pa so prenesli investi-torstvo na sklad stavbnih zemljišč. Te parcele so bila namreč doslej izključno rezervirane za rudarske oškodovance, s tem, ko smo odstopili od odprtja jame Šoštanj pa potreb po njih ni. Ob tem, ko so potrdili omenjene spremembe pa so vodstvo skupščine pooblastili, da imenuje komisijo, ki bo preverila trditve poslanca Mirana Gmajnerja, češ, da uresničitev prvotno zastavljenega zazidalnega načrta na tem področju zaradi nesmiselne gradnje (menda toplovoda), ki naj bi jo izsilil spomladi izvršni svet, ni mogoča. V osnutku so potrdili še osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu zraka na območju občine Velenje, Ob tem so se strinjali s preventivnimi ukrepi, ki pomeni vsekakor izboljšanje, odloka, niti približno pa poslanci ne pristajajo na to, da bi s tem odlokom določili za sogovornika ELES namesto šoštanjskih termoelektrarn. Zahtevali pa so tudi, da naj pridejo na zasedanje, kadar razpravljajo o tako pomembnih zadevah tudi predstavniki ELES in republiškega ministrstva za varstvo okolja. Uskladili so še nekaj vprašanj s področja davčne politike in sprejeli predlog razvojnega programa demografsko ogroženih območjih (Bele vode, Paški Kozjak, Pleši-vec, Šentvid, Skorno, Veliki vrh), kjer bo del nalog zlasti s področja gospodarske infrastrukture sofinancirala republika. MIRA ZAKOŠEK Velenjska vlada je konec preteklega leta močno dvignila cene komunalnih storitev v občini Velenje (proizvodnjo in distribucijo vode, prečiščevanje in odvajanje odplak ter odnašanje in odlaganje odpadkov za 59, distribucijo toplote pa za 48 odstotkov). Razpravljali so celo o višji kar okoli 70 odstotni podražitvi, ki bi bila nujna, da bi pokrili naraščajoče stroške, vendar pa se zanjo niso odločili, da bi zavarovali Problemi Elkroja še nerazrešeni V decembru smo poročali, da so podali pravobranilci republike Slovenije, občin Velenje in Mozirje v želji, da se problematika Elkroja vendarle razreši, pobudo delavskemu svetu, da o celotni zadevi še enkrat celovito razpravlja, vendar ostajajo ta vprašanja še naprej nedorečena, odnosi med matično firmo in šoštanjsko enoto pa vse bolj zapleteni. Razkol je nastal tudi znotraj sindikalne organizacije, saj so v mozirski enoti Elkroja obtožili velenjsko območno organizacijo zveze svobodnih sindikatov, da je bila ona organizatorica stavke v Šoštanju in tudi z 52 odstotki izglasivali izstop iz te organizacije, (mz) IZALEC N^/tel.: 063/ 713-222 standard občanov. Svobodni sindikati so jih namreč opozorili na sporazum med slovensko vlado, gospodarsko zbornico in sindikati s katerim naj bi omejili stroške na področju cen živil in bivanja. Omenjeno povišanje cen pa ne velja, saj je slovenska vlada med tem sprejela odlok v katerem je določila, da veljajo na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti cene zamrznjene na dan 31. 12. 1991. Kaj pomeni neuveljavitev omenjene podražitve za velenjsko komunalno podjetje so razpravljali na včerajšnji seji (po zaključku naše redakcije). (mz) Kaj bo na naših registrskih tablicah se nimamo t Kaj bo s čistilnimi napravami TEŠ? Vlada še ni dala garancije za kredite Leto 1993 se približuje z bliskovito naglico, tega pa očitno mnogih odgovornih z a energetsko politiko, ne skrbi. Pa vendar ostaja v velenjskih občinskih dokumentih jasno zapisan sklep, da bomo proizvodnjo šoštanjskih termoelektrarn s pričetkom prihodnjega leta omejili v primerjavi z leto 1980 za 90 odstotkov v kolikor do takrat ne bodo zgrajene čistilne naprave. Možnosti da bi te bile pa je iz ure w uro manj. Spomnimo se, da so šoštanjske termoelektrarne lani izvedle mednarodni razpis za to izgradnjo. Nanj so se prijavile štiri nemške in dve avstrijski firmi. Tri med njimi v celoti izpolnjujejo pogoje razpisa in so čistilne rave pripravljene kreditirati v polovični višini. Seve-šoštanjske termoelektrarne potrebovale za to garancij^ slovenske vlade. Te pa še vedno nimajo. Odprto še vedno ostaja tudi vprašanje financiranja preostale polovice. Naložba bo veljala okoli 100 milijonov nemških mark, vlada pa je v republiškem proračunu zagotovila v te namene le milijon nemških mark. Šoštanjske termoelektrarne pa imajo zavezane roke tudi ob predlogu, da bi čistilne naprave so financirali z izkupičkom od prodane elektrike v tujino. Kot onesnaževalci domačega okolja namreč elektrike ne smejo izvažati. S povišanjem cene elektrike v katerih bi zagotovili tudi sredstva za ekološko sanacijo pa tudi ni bilo nič. Problemi torej ostajajo odprti, resnosti pa se kljub temu, da je leto 1993 že resnično na pragu, odgovorni očitno nočejo zavedati. MIRA ZAKOŠEK ^bOO^ V kratkem naj bi dobili nove registrske tablice za osebne avtomobile. Ob tem ostajajo v veljavi vsa dosedanja registrska območja, uvajajo pa se tri nova (med drugim so si ga priborili Slovenjgradčani). Dogovorjeno pa je tudi, da bodo lahko imela večja mesta znotraj posameznih registrskih območij na tablicah svoje grbe. Velenjčani smo svoj grb prenehali uporabljati novembra lani, novega pa še vedno nimamo. Prvotno smo mislili, da bomo lahko začasno (do sprejetja svojega grba) uporabljali državnega. To pa po zadnji odločitvi republiškega ministrstva za notranje zadeve ni mogoče. Zato je dr. Vlado Korun, sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve na torkovem zasedanju predlagal, da bi začasno uporabljali Velenjčani na svojih registrskih tablicah celjski grb. Predlog je naletel na burno razpravo, predvsem pa na kopico dodatnih predlogov,-še zlasti so bili prepričljivi predlagatelji, ki so ponujali, da bi začasno uporabljali na registrskih tablicah šoštanjski grb, ali pa dosedanjega velenjskega s tem, da bi z njega zbrisali zvezdo in morda tudi roke. Seveda pa nobeden od teh predlogov ni bil strokovno pripravljen in ga na dnevni red niso uvrstili. Kaj bomo imeli na svoji registrski tablici torej zaenkrat ni jasno. Celjskega grba ne — to je sklep poslancev. M. Zakošek Splitska naj pstane Splitska Ko so stanovalci Splitske ulice v Velenju pred nedavnim prebrali razpis o zbiranju novih imen za nekatere ulice v Velenju, so se odločili, da opravijo anketo. Prav vsi stanovalci na tej ulici so proti spreminjanju imena. To pa utemeljujejo z velikimi, po njihovem mnenju nepotrebnimi stroški in izgubo časa, ki bi ga imeli stanovalci, ko bi si urejali svoje nove dokumente. »Splitska naj ostane Splitska!«! pravijo. Novi prostori krajevnega urada V krajevni skupnosti Šmartno ob Paki so že dalj časa razmišljali o ureditvi novih prostorov krajevnega urada. Želja, navsezadnje tudi potreba je dala idejo, ki se je konec lanskega leta iz možnosti »spremenila« v realnost. Tako so se člani sveta omenjene krajevne skupnosti in predstavniki občinske vlade zbrali na novoletni seji že v preurejenih nekdanjih prostorih knjižnice v šmarškem kulturnem domu. Prestavitev knjižnice v tako imenovano mladinsko sobo ter preureditev izpraznjenega prostora za potrebe krajevnega urada ni zahtevala veliko denarja. Opremo zanj so namreč pripeljali iz šoštanjskega urada, kjer so občinski upravni organi marca lani uredili prostor za dve delavki. Glede na predvideno novo zasnovo lokalne samouprave, po kateri naj bi krajevna skupnost Šmartno ob Paki skupaj s sosedi (KS Gorenje) tvorila eno občino, pa bo treba najbrž razmišljati o širitvi nedavne »pridobitve«. Zapore Partizanske še ne bo Krajani, ki živijo ob Partizanski cesti v krajevni skupnosti Staro Velenje, so začasno umaknili svojo grožnjo o zapori omenjene ceste. Razlog? Tik pred koncem lanskega leta so namreč iz Ljubljane dobili pisno zagotovilo o preureditvi talne signalizacije za dvopasovnico (to naj bi bilo ob prvem lepem vremenu), prav tako pa naj bi ustrezni organi izvedli po lednem pmmpku imdaljiic aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Priložnosti za dogovore o nadaljnji ureditvi Partizanske ceste bodo imeli krajani sedaj še dovolj. Kot poudarjajo, bodo vztrajali pri svojih stališčih, med katerimi na prvo mesto uvrščajo ureditev omenjene ceste v takšno dvopasovnico kot vodi skozi naselje Pesje. V Gorenju pričakujejo Lojzeta Peterleta 23. decembra je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sprejel predstavnike poslovodnega odbora Gorenja, ki jih je vodil predsednik Mitja Jenko. Predstavniki Gorenja so premiera Lojzeta Peterleta seznanili z načrti za drugi del preoblikovanja koncema Gorenje v delniško družbo ter finančno prestrukturiranje, pri čemer računajo, kot so povedali v pogovoru, tudi na pomoč slovenske vlade pri dokapitalizaciji Gorenja. Posebej so opozorili na težave, ki jih povzroča zamuda pri sprejemanju lastninske zakonodaje. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je predstavnikom Gorenja obljubil, da bo obiskal velenjski koncem skupaj z nekaterimi ministri sredi meseca januarja. (an) Okrog 3500 vlog za pridobitev slovenskega državljanstva Občina Velenje 27. decembra lani je potekel rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Na Sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine Velenje so prejeli okrog 3500 vlog, od tega je bilo do konca leta 91 ugodno rešenih približno več kot 300. Na pridobitev slovenskega državljanstva tako čaka v občini Velenje še okrog 3200 vlog ali približno 9500 oseb. Občina Mozirje V občini Mozirje ocenjujejo, da živi v njihovi občini okrog 300 prebivalcev iz drugih republik. Prav toliko pa naj bi jih vložilo tudi vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Doslej si je to pravico pridobilo že 44 vlagateljev. vwwwvsAAAAXxxxxxxyYyyyvwwwvK*xx Do konca in naprej Piše: VINKO VASLE V četrtek, 26. decembra smo imeli v moji delodajalski hiši pomembne gospode. Pili smo tudi francoski šampanjec, Kučan pa je bil očitno razpoložen, ker se je po škandalu z Valom 202 vendarle znašel na neki lestvici na prvem mestu priljubljenosti. Prišli so tudi drugi pomembni možje, Peterle pa je bil službeno odsoten. Že takrat mi je prenovitelj Ciril Ribičič prišepnil, da se v Demosu dogajajo pomembne reči in da namerava Pučnik odstopiti. Informacijo sem preveril na drugi strani in pomemben veljak ene od Demosovih strank mi je informacijo potrdil. Za dodatek sem izvedel še to, da se bo »sveta trojica«, kot smo jih krstili (zeleni, socialdemokrati in demokrati) naslednjega dne sestala na zasebni večerji, da bi pred izredno sejo sveta Demosa »dorekli nekatere stvari«. V petek mi ni uspelo kaj posebnega izvedeli o večerji, ki je seveda pomenila formalni konec Demosa, ker se je dobro zavlekla. V soboto je pricurlja-lo, da problem ni Demos kot tak, ampak vlada in njen predsednik Lojze Peterle, ki bo najtrši oreh. Sredi dopoldneva sem se pogovarjal z nekom iz sveta, ki mi je povedal, da sta v igri samo dve opciji: ali razpustitev Demosa ali pa odstop vlade. Ni pa hotel izdati, kdaj in kje se bodo Demosovi veljaki sestali. To mi uspe izvedeti šele v nedeljo, češ, da bo sean-sa v Dolah pri Litiji v ponedeljek ob 15. uri. Zaradi te informacije, ki jo je Delo objavilo, so v ponedeljek radijski kolegi in tisti iz Slovenca odpotovali na napačno mesto," drugi pa smo informacijo še preverili in .tokrat dobili pravo lokacijo — gostilna Čič v Dolskem pri Ljubljani. V redakciji sem se uprl, da bi hodil na sestanek, ki poteka za zaprtimi vrati, mi pa naj bi zmrzovali pred njimi. Še tajnica v uredništvu me je podprla češ, da se moramo novinarji začeti obnašati kot gospodje, pa čeprav naše plače tega najbolje ne potrjujejo. Potem so me »prijateljsko prepričali«. Dopoldan je z gospodom Pučnikom govorila kolegica Slava Partlič. Bil je zelo besen zaradi mojih objavljenih informacij o njegovem možnem odstopu. Želel si je, da v Dolsko pride ona poročat za Delo in mu ni bilo nič všeč, ko mu je pojasnila, da sva za to zadolžena s kolegom Stojanovim. Malo pred tretjo smo bili v Dolskem na dvorišču gostilne. Počutili smo se kot na razstavi najlepših av-tomobilističnih dosežkov, ko so se liderji Demosovih strank začeli zbirati. Eden od fotore-porterjev je neumestno pripomnil, da bi iz tega srečanja morali poročati specialisti za avtomobilizem, ne pa za notranjo politiko ... Posamezne strankarske delegacije sem prosil za podporo, saj smo novi- narji zahtevali javnost dela sveta Demosa. Kar so nam že pred časom obljubili, a se je to zgodilo samo enkrat. Seveda tudi tokrat nismo uspeli, vrata gostilne je lastnik po navodilu za vsak primer celo zaklenil. Javnost je pač nevarna stvar. Potem smo v bližnji gostilni pisali poročila za prve izdaje in kar dobro uganili, da je vsaj formalno z Demosom konec. Seveda ob pomoči obveščevalca, ki nam je v odmoru Demosove sedmine malo prišepnil, kaj se dogaja. Kasneje je kolega Diego, Mladinin fotorepor-ter, naredil še gasilsko fotografijo žalujočih ostalih. Ali Žer-din se je spomnil novega teksta lepe prekmurske »Vsi so venci bejli...«, Rosvita Pesek iz TV pa je naše žvrgolenje terjala posebej posneti še za TV. Potem je bilo konec Demosa in je Peterle pojasnil, da niso prali umazanega perila, ker bi potem morali iti od avta do avta. Nihče doslej teh njegovih pomenljivih besed še ni komentiral, kaj več nas verjetno čaka v predvolilnih bojih. Na silve-strovo sem se ukvarjal s škandali v naši deželi v preteklem letu, prvega sem prespal, kot se spodobi, drugega pa me je čakalo dežurstvo. In kup protestov opozicije zaradi vsega, kar so se v Dolskem dogovorili. Tej opoziciji pa res ni nič všeč — če Demos je, so proti, ko razpade, pa tudi ne verjamejo. In imajo kar prav. V petek, 3. januarja so v re- dakciji kar naprej zvonili telefoni. Bolj pravoverni so me zmerjali zaradi škandalozne kronike, eden je v njej našel grozno laž, češ, da sem zapisal, da je Sachsa k nam pripeljal Peterle. Skušam mu pojasniti — kasneje pa še kakšnim štirim — da sem zapisal samo to, da ga je pripeljal v parlament, pa ni nič pomagalo. Potem je klicala gospa, ki je videla naše ubrano petje iz Dolskega na TV in rekla, da smo zadrti anti-demosovci in da se nam bo to že maščevalo in kaj se to pravi prepevati na delovnem mestu. Spet nekdo drug napade mojega novega šefa in zahteva, da mi pove, da lažem. In mi je povedal. Potem se odločimo, da kaj malega napišem o novem slovenskem dnevniku Republika, ki naj bi nadomestil manjšinski list Primorski dnevnik in preplavil Slovenijo. Pravim, da bom pisal afirmativno in se vsi režijo. Bom, pojasnim, ker bodo novinarji tega dnevnika v Ljubljani imeli dva milijona lit plače v devizah. Zdaj čakamo, da nam bodo delodajalci na Delu povišali plače. Ce jih je kaj strah seveda. Mimogrede mi telefonira direktor investicijske banke Vlado Klemenčič in mi pojasni, da sem banki s pisanjem o Slovingatu napravil veliko škode, potem me kliče še direktor Slovina Ivo Marenk in mi pove, da sem o aferi pisal teden dni prezgodaj. Vedno je prezgodaj v tem novinarstvu ... Ce.0sfžg oBmočje. tum teto 1992 tudi todji vdcvjdc (UnUtitM mUImU. dutitk u ptUmjujt wied*ibtm imfUM y jetj* cUfaim Politična geometrija in Dimitrij Rupel Lokalno onesnaževanje zraka, problem Topolšice Pogosto se dogaja, da moški in ženska, ki sta se razšla, pozneje, ko mine čas iluzij in samoslepila, sploh ne moreta razumeti, da sta toliko časa zdržala skupaj. Nekaj podobnega se dogaja nam, članom SDZ-Narodne demokratske stranke, ko gledamo, kaj vse počne sedaj naš nekdanji predsednik Dimitrij Rupel. Bil je čas ko smo ga cenili in spoštovali, mu bili pripravljeni slediti in ga posnemati, čeprav se nam je zdelo, da vsega, kar je počel nismo razumeli. A takrat na začetku se je zdelo, da mora pač biti tako. Ljudje, ki so vodili takratno SDZ so imeli ogromen moralni, politični in sploh človeški kapital, ki pa so ga vztrajno zapravljali. Obnašali so se pač kot slon v trgovini s porcelanom in ko je porcelana zmanjkalo, se je SDZ morala spremeniti. Iz stranke je odšlo vodstvo in nekaj malega članov, večina, ki je ostala pa je spremenila ime, postali smo SDZ-Na-rodna demokratska stranka. Kar takoj se je pokazalo, da je gospod Rupel takrat, ko je odšel s 3. kongresa SDZ spet odkril svoje boljševistične korenine, z drugimi člani vodstva nekdanje SDZ (ki so sami nekdanji partijci) je tako svojo novo nastajajočo stranko potisnil v levi politični prostor (s tem si je seveda prislužil simpatije medijev). Gospod Rupel govori o politični sredini. Govori o nujnosti vzpostavitve novega sredinskega političnega bloka, ki ne bi bil ne rdeč ne črn. Pri tem nekdanji predsednik SDZ stvari namerno poenostavlja. Politične sredine namreč ni. Pri politiki je, kot je dejal gospod F*učnik, kot z nosečnostjo. Ženska je noseča ali pa ne. Tretje možnosti ni. Biti v sredini bi pomenilo torej, do nekaterih stvari ne zavzeti stališča. Zanimivo je tudi s kom želi gospod Rupel zmontirati to svojo politično sredino. Očitno naj-bolj resno računa na Liberalr demokrate, na stranko torej, ki je v bistvu skrajno levičarska in anarhistična. Kako je mogoče iz dveh levičarskih strank narediti sredinski blok, ve seveda samo gospod Rupel, ki očitno misli, da je v politiki tako kot v matematiki, kjer iz dveh minusov lahko dobiš plus. Gospod Rupel je postal v zadnjem času znan po svojih odmevnih lažeh, kot je ta o kovanju desničarske revolucije, pred tem pa tisto o nevarnosti klerikaliz-ma in podobno. Obnaša se kot Miloševič, ki je o Albancih na Kosovu tako dolgo širil laži, da so jih naposled verjeli vsi Srbi. Taka dejanja so seveda povsem nedemokratična. V demokraciji moraš spoštovati in priznavati vse politične subjekte, ne glede na njihovo usmerjenost. Bistvo demokracije je v tem, da imajo vsi pravico do političnega obstoja. Edini pogoj pri tem je, da vsi spoštujejo pravila igre. Ruplova dejanja sumljivo spominjajo na boljševistične čase in manire, ko so nasprotnike najprej očrnili, potem pa še fizično likvidirali. V Sloveniji so boljševistične, totali-taristične manire pognale globo- ke korenine. Pri tem seveda prednjači opozicija, ki se ji duhovno očitno približuje novo nastala Demokratska stranka. Tisti ki bere časopis Mladino se lahko prepriča koliko je v njej nizkih udarcev po Demosovih politikih, koliko zasmehovanja, opravljanja, širjenja neresnic. Časopis Mladina pač očitno še živi v boljševističnih časih. Pa ne le Mladina, tudi Delo in drugi časopisi, vključno z revijo za mladino Gea, ki naj bi bila namenjena pravzaprav povsem nepolitičnim temam. Priča smo skratka fron-talnemu napadu na Demos, oziroma na to kar bo od Demosa ostalo. Sem sodi tudi famozno izbiranje najbolj pozitivne in najbolj negativne osebnosti leta, ki je seveda višek manipulacije in medijske goljufije. Sem sodijo karikature Franca Jurija, napadi na ministra Capudra in še in še bi se dalo naštevati. Gre torej za pravo neoboljševistično revolucijo. V tem neenakem boju prednjači gospod Rupel, ki se je očitno odločil, da razbije Demos, ali pa so mu dali »znak« njegovi politični in siceršnji sponzorji. Ne smemo namreč pozabiti, da se je Demos prvič pošteno zamajal pred sprejetjem zakonov o privatizaciji. O vsem se je dalo pogovoriti, ko pa je prišlo do tega, da bi bilo treba med vse slovenske državljane razdeliti do sedaj družbeno premoženje, je nekdo iz ozadja dejal. »Dovolj!« Kdo je tisti, ki vleče slovenske politične niti, seveda ni težko uganiti. Za demokratični evropski politični svet morajo biti dejanja gospoda Rupla kot zunanjega ministra zelo čudna. Kako je mogoče biti član vlade in hkrati udrihati po tej vladi? Kako je mogoče govoriti o nevarnosti klerikalizma in s tem napadati -žtrankp s kaKI!3_sj ko_alitijsko povezan? S tem Rupel m samo prekršil demokratičnih norm obnašanja ampak je prekršil vsa pravila lepega vedenja. Kako je mogoče, da Spomenka Hribar piše debele razprave o spravi (in s tem dokončno spre Slovence), njen najožji strankarski tovariš, Dimitrij Rupel, pa se podpiše pod peticijo, ki napada Antona Drobniča, bivšega domobranca? Kje pa je tu sprava? Kako je mogoče, da Tine Hribar, filozof in ideolog piše o »svetosti življenja«, njegova in Ruplova stranka pa glasuje zato, da pride določilo o splavu v ustavo? Ali je ne-spoštovanje demokratičnih in civilizacijskih norm tisto, kar naj bi bilo po gospodu Ruplu značilno za neko demokratično in »sredinsko« stranko? Gospod Rupel naj kar ima svojo novo stranko, v kateri se zbirajo nekdanji partijski kadri, naj se spoprijatelji z Liberalnimi demokrati in s komer koli hoče. Ničesar od tega mu ne zavidamo! Še najmanj pa nam je žal, da smo šli narazen. Borut Korun SDZ-Narodna demokratska stranka Ekološka novoletna čestitka Podobe iz sanj Če bo bog dal, če bodo dali denar. Nemci, če bo g. Jazbinšek naklonjen Šaleški dolini, če bodo vsi tukajšnji vplivni možje pritisnili na prava mesta in ljudi, potem se bomo morda že do konca desetletja znašli pred rešitvijo problema onesnaževanja TE Šoštanj. Da so eni bolj zeleni od drugih manj zelenih kaj malo pomaga Šaleški dolini in okoliškim gričem, ki hvaležno sprejmejo polu-cijo na svoja tla. Ocene gozdarjev o poškodbah gozda so sicer različne, toda nedvomno so vse v določeni točki iste. Gozdovi nad Šaleško kotlino, mozirske hoste in tudi severni predeli so močno ogroženi, bije nam že skoraj pet minut pred dvanajsto. Skrajni čas je, da se preselimo od nerešljivih problemov k rešljivim in tistim, ki so najpomembnejši. Medtem ko jedrski odpadki v primerni eii,f—laži še lahko počakajo, udarja zadnja ura na vrata odgovornih mož v energetiki in varstvu okolja, da pričnejo s procesi saniranja šaleškega termoelektrijikacijskega bazena. Ugovori materialne narave, češ da ni »pengi-pengi« nas več ne zanimajo. Pokažite nam kaj je storjeno do danes, obljubite nam datume, razgrnite sanacijske načrte...; ali pa nam recite: »POJDITE Z BOGOM!« Ob koncu si voščimo en ekološko pokašljiv in arogantno optimističen BOU SREČEN POTEK TEGA LETA V2! Gregor Vovk UVOD Z razvojem proizvodnje električne energije v Šaleški dolini oziroma v Občini Velenje, je tesno povezana izgradnja novega občinskega središča Velenja. V konceptu izgradnje tega mesta je bilo zasnovano ogrevanje mesta na osnovi toplovodnega sistema, ki se delno napaja iz viškov toplotne energije in temu primerne dodelave potrebnih tehničnih zmožnosti Termoelektrarne Šoštanj. Sčasoma se je toplovodno omrežje razširilo tako, da danes poleg samega mesta Velenja zajema ožje mestno središče Šoštanja in še nekatere bližnje zaselke. Poleg ekonomsko pozitivnih učinkov se je ta sistem izkazal za izjemno pomembnega za varstvo zraka, saj danes v samem Velenju in ožjem območju Šoštanja ni škodljivih emisijskih vplivov iz individualnih kurišč na tem območju, ker kurišč praktično ni. Ob dominantnem vplivu Termoelektrarne Šoštanj na kakovost zraka rra območju Šaleške doline je to za lokalne razmere glede kakovosti zraka v dolinskem dnu pod spodnjo inverzijsko plastjo izredno velikega pomena, kajti meritve ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Šoštanj (EIS TEŠ) kažejo, da Velenje praktično ne pozna problemov, ki so znani v vrsti drugih slovenskih krajev. Zaradi prevladujoče vremenske situacije v kritičnem obdobju kurilne sezone, se kaže za zelo pozitivno tudi toplifikacija Šoštanja še posebej ob analizi meritev EIS TEŠ, ki kaže na negativen lokalni emisijski faktor na področju severozahodnega dela Šaleške doline. To so območja proti Topolšici in krajevni skupnosti Skorno-Florijan. V kritičnih obdobjih toplotne inverzije, ki »pokrije« ta del doline na višini od 600 do 800 metrov nadmorske višine, se pojavljajo že dolgo poznane katastrofalne imisije škodljivih snovi v zraku, ki so posledica kurjenja premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Vsesplošno je znan primer območja vasi Zavodnje, ki so v IV. območju kakovosti zraka ob dejstvu, da je to pravzaprav hribovsko območje. Po drugi strani pa ta in-verzijski pokrov zapre omenjeno območje doline, ki je relativno gosto naseljeno in večinoma še ne toplificirano. Tako se iz individualnih kurišč na tem območju intenzivno polni ozračje s škodljivimi snovmi in po nekaterih ocenah v najbolj neugodnih razmerah povzroči tudi od 25 do 30 % imisije škodljivih snovi na ožjem območju Metleč in Topolšice. Ekološko sanacijo zraka na področju Šaleške doline lahko v grobem delimo na sanacijo velikih onesnaževalcev in sanacijo lokalnih vplivov. Na področju sanacije velikih onesnaževalcev je gotovo največji dosežek popolna ugasnitev peči v Tovarni usnja Šoštanj, glede sanacije lokalnih vplivov pa je v teku postopna sanacija vseh individualnih kurišč na področju severozahodnega dolinskega dna. Tako je poleg ožjega mestnega središča Šoštanja toplificirano naselje Pohrast-nik v KS Skorno-Florijan, sedanji napori pa so usmerjeni v toplifika-cijo Metleč, ki ležijo med Šoštanjem in Topolšico. Tako bi na koncu ostala za sanacijo severozahodnega dela dolinskega dna samo še To-polšica, s čimer bi praktično popolnoma rešili sanacijo individualnih kurišč, ki sedaj škodljivo vplivajo na prekomerne imisije škodljivih snovih v zraku na tem področju. STOPNJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU METLEČ PRI ŠOŠTANJU IN TOPOLŠICE Na podlagi Zakona o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75, 35/79 in 26/86) je Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 27. 5. 1988 izdal Odlok o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88). Na podlagi meritev sistema ANAS, ki so se opravljale v tistem času na območju Zavodenj je bilo to območje uvrščeno v IV. kakovostni razred. Zal seje leta 1988 šele pričel vzpostavljati sistem EIS TEŠ, ki je leta 1989 pričel poizkusno delovati, za leto 1990 pa že razpolagamo s kompletnimi meritvami za vseh 6 merilnih postaj v Šaleški dolini, ki bodo med drugim služili tudi za referenčne podatke, uporabne za spremljanje ekološke sanacije za zrak v občini Velenje. Metleče pri Šoštanju ležijo na črti med avtomatsko merilno postajo EIS TES Šoštanj in avtomatsko merilno postajo EIS TEŠ Topol-šica. Iz analize izmerjenih imisijskih vrednosti žveplovega dioksida na merilnih postajah Šoštanj in Topolšica je razvidno: Merilna postaja Topolšica: V letu 1990 je povprečna dnevna koncentracija SO; v zraku 29 krat presegla vrednost 0.1 mg SOi/m3 zraka, od tega je bila 2 krat prekoračena koncentracija 0.3 mg SOj/m3 zraka. Merilna postaja Šoštanj: V letu 1990 je povprečna dnevna koncentracija SO j v zraku 58 krat presegla vrednost 0.1 mg SOj/m3 zraka, od tega je bila 4 krat prekoračena koncentracija 0.3 mg SO;/m3 zraka. Večina teh koncentracij se je pojavilo v najbolj neugodnih vremenskih razmerah (toplotna inverzija na višini 600 do 800 m nadmorske višine) v mesecih januar, februar, november in december 1990. Glede na omenjeno analizo izmerjenih vrednosti za leto 1990 in glede na dejstvo, da ležijo Metleče med merilnima postajama Šoštanj in Topolšica na približno enaki nadmorski višini, lahko z gotovostjo trdimo, da so se koncentracije, ki so višje od dovoljenih in kritičnih dnevnih koncentracij SOz (Odlok o mejnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (imisija — onesnaženje) Ur. list RS, št. 30/90), v približno istem številu pojavljale tudi v Metlečah. Na podlagi primerjav teh meritev z meritvami v Zavodnjah lahko za celo območje severozahodnega dela dolinskega dna Šaleške doline (Šoštanj, Metleče, Skorno-Florijan, Topolšica) trdimo, da to območje spada med III. in IV. območje kakovosti zraka glede na 13. člen Zakona o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75, 35/79 in 26/86). Merilna postaja Zavodnje: V letu 1990 je povprečna dnevna koncentracija SOj v zraku 55 krat presegla vrednost 0.1 mg SOi/m3 zraka, od tega je bila 9 krat prekoračena koncentracija 0.3 mg SOi/m3 zraka. V obdobju kurilne sezone TEŠ je logično, da je prisotna tudi maksimalna imisija škodljivih snovi iz lokalnih kurišč. Ta v neugodnih vremenskih razmerah (stabilnost inverzijskih plasti) intenzivno polnijo spodnje plasti ozražja in od tod izhaja ocena, da lahko takrat lokalna emisija prispeva tudi do 30% imisije škodljivih snovi na tem področju, čeprav je praktično nemogoče določiti točen vpliv lokalne emisije in emisije, ki je posledica proizvodnje el. energije v TEŠ. S popolno izločitvijo preostalih lokalnih kurišč na območju Metleč in Topolšice pa z veliko mero zanesljivosti lahko trdimo, da bi na tem področju zmanjšali število kritičnih prekoračitev dnevnih koncentracij SO; v zraku in s tem po končani ekološki sanaciji TEŠ izločili možnost, da bi bilo to območje uvrščeno v IV. ali III. območje kakovosti zraka. To pa je izjemno pomembno za razvoj zdraviliškega turizma na tem področju in seveda za nemoteno delovanje Bolnišnice Topolšica. PROGRAM SANACIJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Na področju Občine Velenje teče sanacija onesnaževalcev zraka, ki ga lahko v grobem razdelimo na: — sanacijo velikih onesnaževalcev zraka, — sanacijo lokalnih onesnaževalcev zraka. Na področju velikih onesnaževalcev je v teku ekološka sanacija Termoelektrarne Šoštanj. V celoti pa je zaključena sanacija za zrak v Tovarni usnja Šoštanj, saj se je ta marca 1991 v celoti priključila na sistem toplotnega ogrevanja, s tem pa je ugasnila svoje kurišče. Na področju lokalnih onesnaževalcev zraka pa sta preostala še severozahodni del doline in področje krajevnih skupnosti Škale, Hra-stovec, Gaberke in Ravne. Zaradi tehnološke omejenosti toplovoda je to drugo območje predvideno za plinifikacijo. V severozahodnem deluje s toplovodom že rešen probiema Metleč. nerešena pa ostaja Topolšica. Po nekaterih ocenah je za ti dve območji ekonomsko še opravičljiva toplifikacija s toplovodnim sistemom napajanim i/ toplovodnih postaj TEŠ, medtem ko višjeležeče krajevne skupnosti zaradi svoje relativno redke poseljenosti in zaradi tega zanemarljivim emisijskim vplivom na imisijo škodljivih snovi v zraku, ne bodo zajete v programu celovite sanacije onesnaževalcev zraka na območju občine Velenje. S toplifikacijo Metleč seje tako postopno in logično razširilo območje brez individualnih kurišč proti skrajnemu severozahodnemu delu Šaleške doline. S kasnejšo rešitvijo Topolšice bomo tako popolnoma ukinili lokalno emisijo in bo to območje podvrženo samo še imisiji škodljivih snovi iz TEŠ. ZMANJŠANJE EMISIJSKIH VREDNOSTI Iz Katastra onesnaževanja zraka v občini Velenje je razvidno, da je letna imisija škodljivih snovi na območju Metleč naslednja: žveplov dioksid..................................13,29 ton/leto dušikovi oksidi .................................. 0,66 ton/leto ogljikov monoksid ...............................19,71 ton/leto prah........................................... 1,02 ton/leto Za izračun emisij po metodologiji vzorčnega popisa strukture goriv ter porabe teh goriv na povprečno stanovanjsko enoto po metodi, ki jo je HMZ razvil za potrebe katastra v celjski občini, so uporabljeni podatki iz leta 1988, vendar za območje Metleč niso zastareli. S toplifikacijo tega območja bo vsa ta emisija ukinjena. V primerjavi z enormno emisijo TEŠ, ki je pač glavni problem na območju Šaleške doline in seveda tudi širše, je navedena emisija na videz zanemarljiva. Vendar ob neugodnih vremenskih razmerah, ko je ozračje nad tem območjem nasičeno s posledicami TEŠ-eve emisije, ostanejo vse te snovi na lokalnem območju in v spodnjih plasteh ozračja ter v precejšnji meri vplivajo na skupno imisijo škodljivih snovi v zraku. PODATKI ZA TOPOLŠICO Iz istega katastra (leto 1988) za področje Topolšice razberemo naslednje podatke: žveplov dioksid....................................131,3 t/leto dušikovi oksidi .................................... 15,3 t/leto ogljikov monoksid ................................. 88,9 t/letno Prah............................................. 28,2 t/letno Če od teh podatkov odštejemo podatke samo za Bolnišnico Topolšica, dobimo za leto 1988 naslednje podatke: žveplov dioksid.....................................16,3 t/leto dušikovi oksidi ..................................... 0,7 t/leto ogljikov monoksid ..................................23,5 t/letno Prah.............................................. 1,2 t/letno Leta 1991 je bil kataster za Topolšico ažuriran, vendar ni povsem direktno primerljiv, ker ga je izdelala druga organizacija, kljub vsemu pa so podatki primerljivi. Tako beležimo v letu 1990 v Topolšici letno emisijo SO: 18,7 ton, če vzamemo približno isto območje, kot v katastru za leto 1988. Za bolnišnico pa imamo ze leto 1990 podatek, da je ta emitirala v ozračje 28,1 ton SOi. Zgolj za ilustracijo povejmo, da je emisija SO2 iz TEŠ, kadar obratuje polno, tudi preko 13 ton v 1 uri. Kakorkoli že: dejstvo je, daje Republika Slovenija iz naslova varovanja okolja in na podlagi istih podatkov, ki so v tem članku predstavljeni, namenila za toplifikacijo Metleč preko 2 milijona tolarjev. Če torej primerjamo podatke za Metleče in Topolšico, seveda ne vidimo vzroka, zakaj ne bi država sofinancirala tudi sanacije onesnaževalcev v Topolšici. Treba se bo le hitro odločiti, kaj je za ta kraj najprimernejše, pripraviti ustrezno dokumentacijo in iz občinske malhe zagotoviti primerna sredstva, da bo delo lahko steklo, drugače bodo tudi republiška sredstva odplavala in mi bomo zaman jokali, da iz Ljubljane ne dobimo nobenega tolarja. Pri tem je zelo važno, da s sanacijo lokalnih onesnaževalcev v Topolšici ne rešujemo le tega kraja, ampak še za ped razpiramo vrata v nove, mehkejše razvojne perspektive vse Šaleške doline, ne le Topolšice. (Turizem, obrt, trgovina,. . .) Zato je skrajni čas, da se v Topolšici presežejo lokalni antagnozmi med krajevno skupnostjo, bolnišnico in zdraviliščem, čeprav ne gre za ne vem kakšne spore, vendar je za odločitev toplovod, plin ali topla voda važen v prvi vrsti sporazum med temi tremi vitalnimi deli kraja, ki se imenuje Topolšica. ZAKLJUČEK Toplifikacija Metleč sodi v program ekološke sanacije onesnaženega zraka na območju občine Velenje v kontekstu sanacije individualnih kurišč. Ob predpostavki, da bo v določenem obdobju zaključena tudi sanacija TEŠ, je sanacija individualnih kurišč na območju severozahodnega dela Šaleške doline izredno pomembna za celovito sanacijo tega območja, saj lokalna kurišča zaradi konfiguracije tega območja (zaprtost s treh strani) in neugodnih klimatskih razmer v obdobju kurilne sezone kljub predpostavki, da bo TEŠ sanirana korektno, še vedno predstavljajo veliko potencialno nevarnost za pojavljanje imisij škodljivih snovi v zraku, ki bi bile večje od zakonsko dopustnih in s tem škodljivih za zdravje prebivalstva, živali in rastlin na tem območju. Računamo, da bo v Skupščini občine do marca 1992 sprejet celovit sanacijski program za zrak v občini Velenje, s katerim dokončno opredelili način spremembe ogrevanja predvsem v severnem in severozahodnem delu Šaleške doline. V tem pogledu je seveda zelo pereč problem Topolšice, še posebej v luči turistične perspektive tega kraja. Zato bo treba v kratkem času razrešiti dilemo, katera alternativa bo prišla v upoštev. Ali bo to toplifikacija, ki bi bila s popolno ukinitvijo emisijo in ugodnejšo estetsko rešitvijo, boljša od plinifikacije. Poleg tega je dovod za Topolšico že potegnjen do območja Pohrastnika. Pomembna je tudi cenovna primerjava med toplifikacijo in plinifikacijo in zanesljivost vira. Ni pa za odmisliti tudi toplovodni vir. Žal so ti različni viri pokriti tudi z različnimi interesi in je to namesto prednosti, bila v preteklosti ovira. Na vsak način pa se bo treba do marca odločiti, kajti le na ta način bomo lahko zagotovili sredstva iz republiške malhe in iz naslova varstva okolja. Naj bo ta zapis tudi vzpodbuda za intenzivno razmišljanje v tej smeri tudi s strani krajanov, kajti v prvi trsti gre za njih, seveda pa tudi za bodočnost Šaleške doline, viri: - ONESNAŽEVANJE ZRAKA IZ TEŠ Letno poročilo 1990, Elektroinštitut »Milan Vidmar« LETNO POROČILO ZA LETO 1990 EIS TEŠ, Imisijske koncentracije, Elektroinštitut »Milan Vidmar« - PROUČITEV MEZOKLIMATSKIH RAZMER V OBČINI VELENJE Raziskovalna naloga. Hidrometeorološki zavod Slovenije - KATASTER VIROV ONESNAŽEVANJA ZRAKA V OBČIN! VELENJE Zdravstveni center Celje, Zavod za socialno medicino in higieno Celje (maj 1988) - KATASTER VIROV ONESNAŽEVANJA ZRAKA V OBČINI VELENJE ERICO (maj 1991) UMIRANJE SMREKE V GOZDOVIH ŠALEŠKE DOLINE mag. Ivan Kolar ZAKON O VARSTVU ZRAKA (Ur. list SRS. št. 13/75) ODLOK O RAZVRSTITVI OBMOČIJ V SR SLOVENIJI V OBMOČJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA (Ur. list SRS. št. 19.'88) ODLOK O MEJNIH IN KRITIČNIH KONC ENTRACIJAH ŠKODLJIVIH SNOVI V ZRAKU (Ur. list RS, št. 30/90) Peter Rezman Za popestritev še oktet Kultura v vrstah članov gasilskega društva v Šmartnem ob Paki doslej ni imela svojega mesta, obstajala je le želja po ustanovitvi kakšne kulturne skupine. Naposled so tej lam pridjali voljo ter vztrajnost in tako se je predzadnji dan leta 91 širšemu krogu prvič predstavil njihov oktet. V njem prepevajo predvsem starejši gasilci, vodi pa jih Darja Rutnik iz Velenja. Kot pravijo pevci-gasilci bodo prepevali vse vrste pesmi, s svojimi nastopi pa popestrili ne le dejavnost šmarških gasilcev, ampak tudi kakšno drugo priložnostno prireditev. Kako ubrano znajo zapeti bodo tistim, ki se niso udeležili njihovega ustanovnega nastopa, pokazali že v bližnji prihodnosti — na rednem občnem zboru članov gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki. Ta bo v soboto, 25. januarja letos. Kdo trka še? Pred polnočnico, 24. decembra 1991, je bilo v župnijski cerkvi sv. Martina v Velenju veselo in zanimivo. V gosteh so bili ansambel Šaleške predice in citrar Marjan Marinšek. Imeli so zanimiv program z božičnimi pesmimi. Se posebej pa je bilo lepo prisluhniti starii slovenski pesmi »Kdo trka še«, lki izhaja iz običaja »Marijo nosiijo«. Pesem »Kdo trka še« izvira iz časov, ko je na vasi še živel običaj, ko so nosilli Marijin kip od hiše do hiše. To je trajalo v času božične devetdnevnice. Ta običaj je lepo popisan v knjigi dr. Kure-ta »Praznično leto Slovencev«. Marjan Marinšek je ohranil in zapisal besedilo pesmi, ki so jo peli v Kozjem, ko so prišli v hišo s kipom Marije. Besedilo je posredoval tudi dr. Kuretu, ki ga je zapisal v svojo knjigo. Običaj na Kozjem že dolgo ni bil več živ, zato so pesem zaradi njenega preprostega in prisrčnega besedila prenesli v cerkev in jo sedaj redno pojejo tik pred polnočnico. Pesem so zapele Šaleške predice, na citrah pa jih je spremljal citrar Marjan Marinšek. Tako smo po dolgem času ali morda prvič v naši cerkvi slišali nenavadno besedilo o Jožefu in Mariji, kako sta prosila za prenočišče, pa ju nobena hiša ni hotela vzeti. »Brž poberta se od tod, prostora iščta si drugod.« Darja RUTNIK Zgodilo seje • • 9. JANIUARJA V mariKborskem Večeru je bilo na ta dan objavljeno več krajših novivic iz Šaleške doline. Prva, ki jo bomo objavili ima naslov »Uspspela prireditev«: »Amatetersko gledališče Svobode v Velenju je za novoletne praznike štiiirikrat uspešno uprizorilo Shakespearovega Othella. S tem je večč kot opravičilo svoje delovanje, saj se je tudi s to uprizoritivjtjo dvignilo nad amatersko poprečje. Sedaj pripravljajo Dickeensovo dramo Oliver Twist.« Naslovv druge novice je skoraj enak kot prvi in se glasi »Uspelo prredavanje«: »Delavvska univerza v Velenjuje pred nekaj dnevi priredila zanimivo pnredavanje o »Umetnih satelitih in vesolju«. Predavanje se je: množično udeležila predvsem mladina. Profesor Jakhel je zaanimivo predavanje ponazoril še z diafilmom.« Nasleddnja novica ima naslov »Pomanjkanje primernih prostorov zaa gospodinjstvo v Velenju«: »V šoštštanjski občini delujeta letos dve kmetijsko gospodarski šoli: : v Velenju in Šoštanju. V obeh šolah sta prva razreda z 20 učerenci. V Velenju zavira praktično šolsko delo pomanjkanje primeiernih prostorov za gospodinjstvo, kuhanje. V prostorih zadnružnega doma je lepa kuhinja. Toda ta je že nekaj let zasedena. NNovi zadružni svet je sklenil, da bo kupil eno stanovanje in takko sprostil kuhinjo za šolske namene. Uprava kmetijsko gospoodarske šole in zadružnice želijo, da bi to bilo čimprej.« Zadnjaa novica iz Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1959, pa jee posvečena delovanju Rudnika lignita Velenje in ima naslov v »Rudnik lignita Velenje dosegel lani proizvodni plan 93,8%i: »Lani jekolektiv rudnika lignita v Velenju dosegel proizvodni plan i 93,8%. Prav verjetno bi plan stoodstotno dosegli, če ne bi bilo 2 že znanega zastoja pri prodaji premoga v poletnih mesecih.« LETA 19600 Zadnjcjo današnjo novico pa smo izbrskali v kulturni rubriki ljubljansskega Dela: »Delo) DPD Svobode v Velenju je v tem času sila razgibano. DramsVka sekcija pripravlja kar dve igri. Prvi literarni večer domačih awtorjev je lepo uspel. Sedaj nameravajo izvesti še li-terarno-braalni večer in večer ljudskih pesmi. Dalje bodo še ta mesec v dlvorani kina organizirali javno mladinsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«. To bo prva mladinska oddaja v tej cdolini. Zanjo se je že prijavilo sedem skupin«. D. K. # 0 * Piše: Ivo Stropnik Nova knjiga v zbirki Šaleški razgledi MLINŠKOVO BERILO JE STARODAVNI LJUDSKI DAR Kulturni center Ivana Napotnika je v prednovole-tnih dneh predstavil dragocene in dolgo pričakovane knjižno zbrane etnološke in slovstvene zapiske Frana Mlinska, ki sta jih kot sedmo knjigo domoznanske zbirke v dvoletnem redakcijskem delu uredila in literarno dokumentirala Jože Hudales in Ivo Stropnik. Na 350 straneh berila in poljudno pisanih komentarjev nam razkriva zapisano šaleško ljudsko blago, ljudske modrosti, pravljične podobe naših prednikov in Mlinškove slavilne avtorske in zbrane ljudske pesmi. Knjiga nas poleg biografskih skic o življenju in delu Frana Mlinška (1890-1973) informira tudi s številnimi zgodovinskimi beležkami ter slovarskim zapisom šaleškega narečnega in arhaičnega besedišča. — Za oko prijetno tehnično podobo knjige je poskrbel Ljubiša Savovič. »MLINŠKOVO BERILO sodi med tiste velenjske publikacije, ki z natančnim razvrščanjem in nepristranskim ocenjevanjem duhovne dediščine Šaleške doline osvetljujejo ne le lokalno, temveč tudi narodovo preteklost (tak je bil že Šaleški ibidem I). Knjigo odlikujeta izvirna razvrstitev in podrobna razlaga Mlinško-vega rokopisnega gradiva, v katerega se je avtor vpisal kot domiseln učitelj, natančen opazovalec ljudi in običajev svojega kraja, navdušen zapisovalec ljudskega blaga, previden (v žlahtnem pomenu besede) slovaropi-sec in hudomušni ljudski pesnik, ki zna ravnati z verzom in besedo sebi v zadovoljstvo in v veselju naslovniku; v tako izoblikovani vezi med naslovnikom in zapisovalcem je mogoče uzreti avtorjeve vzgibe pri izbiranju besedil iz ljudske zakladnice in z njo utemeljiti njegovo zapisovanje podrobnosti in celote izbranih besedil. Iz prepletanja razsvetljevalske volje in veselja do zabave rase zanimiv portret slovenskega učitelja, ki je nekako zdrsnil v naš čas iz prejšnjega stoletja.« (iz ocene dr. Toneta PRETNARJA) * »FRAN MLINŠEK je bil pred vojno učitelj na osnovni šoli v Velenju. Pod vplivom Vinka Moedern-dorferja je v Velenju in okoliških vaseh zbiral in zapisoval podatke o ljudskih vražah in praznoverju, o običajih in navadah ob opravljanju različnih del in iz življenjskega cikla (rojstvo, poroka, smrt), koledarske šege, o ljudskem znanju in poznavanju živali ter ljudsko slovstvo. Tako imenovano narodno blago je zbiral v letih 1925 do 1955, vendar je večina podatkov bila zapisanih do leta 1936. Gre za obsežno zbirko zapisanih podatkov, ki obsega kar 80 zvezkov rokopisa in ki je za zdaj v hrambi velenjskega muzeja. — Iz obsežnega rokopisnega gradiva sta redaktorja Jože Hudales in Ivo Stropnik izbrala predvsem podatke, ki obsegajo etnografska data, medtem ko sta Mlinškove refleksije o šolstvu, pedagogiki itd. izpustila. — Z natisom tega dela je slovenska narodopisna veda dobila nov pomemben vir, širši krog bralstva pa zanimivo knjigo.« (iz ocene dr. Božidarja JEZERNIKA) »V lokalnem pogledu pomeni knjižno zbrano delo Frana Mlinška zagotovo najbolj prvinsko in dovolj trdno osnovo za znanstveno pričeto domoznansko ustvarjalnost. Nastajalo je namreč iz tako sorodnih notranjih pobud, da ni bilo težko izslediti Mlinškovega neuresničenega hotenja po »domoznanski monografiji« in ga napeljati na staro in novo zgodovinsko, etnološko ali slovstveno zavedanje preteklosti, ki je bila Dolini, kot vemo in ne vemo, enkrat hudo pa spet prijazneje naložena. Mlin-škovo berilo je takorekoč starodavni ljudski dar.« Ivo STROPNIK * Mlinškovo berilo lahko naročite po popularni ceni na naslovu: Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, 63320, Titov trg 4, ali po telefonu: 854-747. Slikar-naivec Vlado Parežnik »S šolanjem bi se naivnost sesula« Za slikarja naivca, sam se šteje mednje, Vlada Parežni-ka iz Mozirja so značilne kompozicije namišljenega cvetja; vinjete vseh velikosti v sozvočju tuša in pastelnih barv so pravzaprav njegov zaščitni znak. Že desetletja, saj ga je slikanje zasvojilo že v otroških letih, vinjete pa sodijo prav na začetek, ko je žalosten in potrt ob materini smrti pričel risati cvetje, šopke ... In pri vinjetah je vedno ostal z izjemo dveh krajših obdobij. V prvem se je posvetil karikaturi, v drugem pa je ustvaril ciklus 80 slik »sanjski prividi« abstraktnih in pošastnih figur. Naivec je in zasvojenec. Zasvojen seveda v najbolj plemenitem smislu besede. Ustvarjalna žilica mu nikoli ne da miru in ko ga »zgrabi«, zanj ne obstaja ničesar drugega, v celoti želi zadostiti svojemu notranjemu hotenju. Ljubiteljsko v pravem pomenu besede ustvarja, ustvarja pa veliko, nikakor ni nedeljski ljubitelj, kar suženj svojega hobija je bil in bo poslej ob uživanju pokojnine še bolj. Motivi nastajajo sami od sebe, roka riše vse, kar pade v domišljijo, vsebina nastaja sproti, sama po sebi. O drugačni likovni usmeritvi ni razmišljal nikoli, ne pozna raznih tečajev in šol ali česarkoli drugega povezanega z likovnim izobraževanjem. Nasvet akademskega slikarja: nikar v šole, vaša naivnost se bo sesula. Tudi denar ni bil nikoli v ospredju njegovega ustvarjanja. Z njim želi zadostiti svojemu hotenju, z razstavami ne želi služiti, svoja dela želi pokazati ljudem in zaznati njihov odnos do svojega dela. Ude- ležil se je številnih skupnih razstav v občini in izven nje. Med drugim je sodeloval na prvi mednarodni razstavi na temo »mir, humanost in prijateljstvo med narodi« v Slovenj Gradcu, na prvem taboru naivnih umetnikov Slovenije v Trebnjem, med samostojnimi razstavami pa jih velja omeniti šest v Rečici, Spodnji Rečici, Mariboru, Ljubljani in Topolšici. Dela s teh razstav je namenil za lačne otroke sveta. V njem še živijo otroška leta, ko je bil večkrat lačen kot sit in tudi sedanji razstavi vinjet v posebnih prostorih gostišč »Pri Jošku« v Gornjem Gradu in »Pri Metodu« v Spodnji Rečici, ki sta na ogled do 20. januarja, se nagibata v to smer. Zaenkrat bodo dela ostala v stalni zbirki, kasneje pa bo pripravil izbor slik in jih z razstavo spet namenil lačnim otrokom. (jp) Filmska kultura v občini Mozirje Raje na vrček piva kot v kino Kinematografi v Gornji Savinjski dolini so se znašli na prelomnici. Obisk je vse manjši in v nobenem primeru ne pokriva niti stroškov predvajanja. Ob že tako slabi kakovosti razpoložljivih filmov se v zadnjem času pojavljajo tudi težave z dobavo filmov od distributerjev. Vsak kinematograf se sam bori za svoj obstoj, vse pa je precej vprašljivo. Tako naprimer v Gornjem Gradu filmskih predstav ni že dobri dve leti, na Ljubnem so jih ukinili preko zime, ker je ogrevanje predrago. V Nazarjah in Mozirju so kinopredstave ukinili med tednom. Problemi so veliki, v skupnem imenovalcu pa so si še kako podobni. Ob znatnem upadanju obiska se kinematografi ukvarjajo s plačilom visokih stroškov najemnine, poštnine, električne energije ter stroškov osebja. V poletnih mesecih je bilo tako predvajanje filmov »čista izguba.« Kljub temu, da je v Mozirju — v primerjavi z ostalima dvema kinematografoma — tehnična opremljenost na zelo visoki ravni, to še ni dovolj tehten razlog, ki bi pritegnil večje število obiskovalcev. Tako je obisk iz leta 1990 lani padel kar za 80 odsto- tkov. Povedano v številkah, si ki-nopredstavo ogleda povprečno 40 obiskovalcev, pri čemer je potrebno poudariti, da gre tako »visoka« številka predvsem na račun filma Pleše z volkovi — dobitnika mnogih odličij. Glede na žanr filma, v mozirski občini najraje gledajo akcijske filme ter komedije, sledijo jim kriminalke, avanturistični ter erotski filmi. Najbolj zanimivi so filmi kot kažejo podatki, anglo-ameriškega področja. In zakaj upada število obiskovalcev? Delno gre to pripisati razvoju tehnike, vključno z vi-deorekorderji. Enostavneje se je vsesti v udoben naslonjač in si film ogledati doma. Vse to pripomore k še večji nepovezanosti med ljudmi ter nekolektivnosti. Pa tudi sicer se dandanašnji dan vse preveč mladih ljudi raje odloča za »pogovor« ob vrčku piva, kot pa za ogled dobre kino predstave. Kljub vsem omenjenim problemom pa problem le ni povsem črn, saj vodje kinematografov v Mozirju, Nazarjah ter na Ljubnem upajo na pomoč pri Zavodu za kulturo občine Mozirje. Le-ta naj bi z vsaj delnim pokrivanjem stroškov predvajanja filmov v bodoče skrbel za filmsko kulturo. M. Mija Pečnik 8 stran naš čas v Ob 20-letnici OŠ XIV. divizije Dan odprtih vrat NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9. januarja 1992 Minilo je 20 let, odkar je na OŠ XIV. divizije v Velenju zaživel prvi oddelek delovnega usposabljanja. 20. rojstni dan je imel v petek, 20. decembra 1991. Do leta 1971 v Velenju ni bilo oddelka za delovno usposabljanje. Ker pa je število otrok, ki rednemu pouku na šoli niso mogli slediti, naraščalo, je bilo potrebno poiskati ustrezno obliko za njihovo usposabljanje. Tako je 20. 12. 1971 začel delovati oddelek za delovno usposabljanje. V oddelku je bilo vedno več otrok, zato so pripravili prostor še za en oddelek. V šolskem letu 1990/91 je v dveh oddelkih 13 otrok, ki so razdeljeni na mlajšo skupino — I. stopnja in na starejšo skupino — II. in III. stopnja. V naslednjih letih pričakujejo še porast števila otrok v oddelkih za delovno usposabljanje. V oddelkih so otroci do 18. leta, potem ga zapustijo in po zakonu pridobijo status invalida. Za življenje naprej so prepuščeni sami sebi, zato si šola XIV. divizije prizadeva poskrbeti tudi za otroke po 18. letu v obliki Delovno-varstvertega centra, kjer bi bili vključeni delno profitno orientirani programi, delavnice pod posebnimi pogoji in varstvo teh otrok, ki ne morejo skrbeti zase. Oddelka za delovno usposabljanje imata velik osnovni cilj, da otroci razvijejo preproste delovne navade in naloge. Usposabljanje je usmerjeno bolj na psihomotoriko. Razvijajo sposobnosti ročnih spretnosti in predvsem jih po socialni poti usposabljajo za normalno življenje. Včasih je bilo med oddelkom za delovno usposabljanje in različnimi delovnimi organizacijami dobro sodelovanje. Delovne organizacije so odstopile najenostavnejša dela, ki so jih opravljali. Sedaj tovarne težijo k temu, da se nič ne dela izven osnovne- ga delovnega procesa. Pa tudi evropsko tržišče zahteva visoko kvaliteto izdelkov. Ob 20. obletnici so na šoli XIV. divizije pripravili dan odprtih vrat, ogled dela v oddelkih za delovno usposabljanje. Povabili so goste in sicer ministra za šolstvo in šport, pristojnega pedagoškega svetovalca za oddelke delovnega usposabljanja, direktorja VIZ Velenje, sekretarja za družbene dejavnosti in predsednika izvršnega sveta občine Velenje. Med povabljenimi je bilo tudi nekaj strokovnih sodelavcev: direktorica centra za socialno delo, strokovni delavec za socialno skrbstvo, defektologinje in ravnateljice WZ Velenje, zdravnice Zdravstvenega centra Velenje in predstavnik zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Vsekakor pa so bili povabljeni tudi vsi prijatelji in družine otrok v oddelkih in vsi, ki jih njihovo delo zanima. Tako so na OŠ XIV. divizije skromno proslavili obeležje —■ 20. obletnico obstoja oddelkov za delovno usposabljanje. Darja RUTNIK Planinci Gorenje Servis Za začetek na Roglo in Osankarico Člani planinske sekcije Gorenje Servis so novo leto 1992 začeli z že tradicionalnim pohodom Rogla—Osan-karica. Pohoda, letošnji je bil že osmi zapored, se je udeležilo blizu 50 ljubiteljev narave in gora. Januarja čaka člane planinske sekcije Gorenje Servis, ki je zdaj vključena v Planinsko društvo Šoštanj, še pohod na goro Oljko. Februarja načrtujejo vzpon na Peco, marca pa se bodo povzpeli na Raduho in Snežnik. Sicer je program izletov članov planinske sekcije Gorenje Servis tudi za leto 1992 izredno bogat in pester, vodstvo sekcije pa načrtuje za letošnje leto tudi najmanj dve prostovoljni delovni akciji. (vš) Med navadami, ki so utonile (morale) v pozabo, in jih v zadnjem času znova oživljamo, je tudi »petje treh kraljev«. Skupina fantov oziroma mož na večer pred tem praznikom hodi od hiše do hiše, poje trikraljevsko kolednico, želi srečo in blagostanja v novem letu, v zahvalo pa dobi klobase, vino, tolarje ... Zadnje leto, dve hodita po hišah v nekaterih zaselkih tudi po dve in več skupin; »Sveti trije kralji« na našem posnetku so si vzeli za svoje območje Hrastovca in Cirkovc. Pohvalijo se lahko, da so ohranili to navado, saj so letos od hiše do hiše voščili menda že osemnajstič. (foto: sv) BIOENERGIJA Kaj je bioenergija? Pojav ni nov. Praksa zdravljenja z energijo, ki jo običajno izžarevajo prsti ali dlan, že stoletja daje neverjetno dobre rezultate, danes pa doživlja nov razcvet. Sami poiščemo kot k bioenergetiku najpogosteje takrat, ko izčrpamo znane oblike zdravljenja, ko ne poznamo več sredstev in terapij, ki bi nam pomagale. Ta- Na obisku pri Ani Ovnik rimo v to novo-staro prakso. Da pa bioenergija ni zgolj tehnika oddajanja energije, me je prepričal pogovor z gospo Ano Ovnik. Sama je spoznala svoje bioenergetske sposobnosti skozi lastno bolezen. Ta jo je fizično uničevala, s pregledi in zdravljenji pa ni mogla priti do dna svojim težavam — vse je bilo narobe, ni pa mogla spoznati pravega vzroka, diagnoze bolezni. Zdravljenje se je končalo nekje v slepi ulici, rešitev ni bila vidna. »Nova, drugačna« pot zdravljenja je bila težka, dolgotrajna, uspehi v začetku so bili pičli. Ker pa druge izbire skoraj ni bilo, je Ana nada ljevala, poskušala dalje, spoznavala svojo energijo in moč svojih rok. Z radiostezij-skim preverjanjem koristnosti svojih tablet za lastno telo z nihalom, jih je večino opustila (od 24 tablet dnevno je obdržala le 3). Ob poslušanju te zgodbe in usod mnogih njenih pacientov se zdi ozdravitev vse usme- manj čudežna- Njeno zdra-rakso. vlienie in zdr---------- rtjenje in zdravje samo ni le usmerjanje energije na ustrezna mesta. Pot vodi do globljega spoznanja sebe, drugih, sveta; drugačnega razumevanja življenja, usode, smrti in rojstva, procesov v organizmu in v naravi. Vse to pogojuje drugačen način življenja — drugačno prehrano, večanje lastne moči in oslonitev nase. Če bi hotela pisati o bioenergiji me zato razmišljanje nujno vodi tudi na področje radiostezije, meditacije, zdrave prehrane, človekovih energetskih centrov in njihovega aktiviranja, vzpostavljanja posebnih stanj zavesti, pa zopet pozi- tivnega mišljenja in prepričanja, zaupanja vase in v lastne moči, ljubezni do drugih. Vse to je preveč in če skušam izbrskati temeljno misel, me prevzema predvsem spoznanje o usodni, globoki povezanosti duševnosti in telesa. Telo ne odraža le bolezen temveč naš celovit odnos do sebe, sveta, drugih; izraža naše traume, strahove, slabosti. zatrjevanju^tfJtatfitiJ) Ob zdn zdravnikov in terapevtov, da je danes že približno tri četrtine bolezni oz. motenj psi-hosomatskih se lahko vprašamo, kaj sploh je bolezen. Tisto telo, ki ga mi bolj ali manj uspešno nadzorujemo, podobno kot čute, čustva, občutke in celo mišljenje, se nekega dne preprosto zlomi. Poslušam Anine besede, jo opazujem, gledam knjige o bioenergiji, slike energetskih centrov v človeku, aure zdravih in bolnih ljudi, fotografije pacientov, ki tvorijo nekakšen pano v dnevni sobi. To so ljudje različnih starosti, iz različnih krajev. Skoraj nič nimajo skupnega. Morda le eno — osebno stisko, bolezen. Poslušam zgodbe o njihovih težavah, zdravljenju in sedanjem zdravstvenem stanju. Mnogi so se zdeli brezupen primer. Opazujem svojo sogovornico. Svetleče oči, koža je rožnat- in topla, obnaša se lahkotno in živahno in v njeni drži sta mehkoba in moč. Občutim toploto, ki me obdaja v njeni bližini. Mislim, da je to odgovor na moja mnoga vprašanja — toplina in ljubezen. Posedovanje energije je morda res dar narave, ali pa kot pravi Ana »Morda pa je to moja kazen«. Zdravljenje drugih, neznanih ljudi v stiski pa je nedvomno izraz ljubezni. Kako bi si sicer razlagali to vrsto pomoči, ki zahteva celega človeka, polno predanost zdravljenju. Manipulacija tu ni možna. Občutenje drugih pomeni dobesedno občutenje vseh njegovih ali njenih bolečin. Z zdravljenjem jih pogosto prenese nase in se kasneje očisti negativnih energij. Energetsko polni ljudi tudi na daljavo. Je občutenje bolečin in stisk svojih bolnikov, pa tudi ostalih ljudi na ulici, v trgovini, v kavarni, dar ali kazen? »V življenju sem veliko delala in delo kuharice je bilo naporno. Toda težjega dela od tega, ki ga opravljam sedaj, še nisem počela.« Zato mislim, da je bioenergija prvič ljubezen. Ljubezen do samega sebe, do bližnjega in do narave. Brez ljubezni je človek hladen, odcepljen in nečloveški. Če odpre svoje srce življenju in ljubezni živi pol-neje in bogateje. Zato je cilj vsakega bioenergetskega zdravljenja tudi, da poveča možnost dihanja in sprejemanja ljubezni, da razširi svoje srce, ne le razum. Bioenergija zato ni samo telesna oz. energetska sposobnost posameznika, je tudi zavedanje le te. Odrasli ljudje delujemo na dveh ravneh hkrati — prva raven je duševna ali mentalna, druga pa je telesna ali somatska. Temeljno načelo bioenergije je, živeti na vseh ravneh hkrati in to zanesljivo in preprosto. Človek je razumska duša in nerazumsko telo. Če hoče biti popoln posameznik se mora poosebiti z lastnim svetom. Pravimo, da je človek tako dober, kot so dobre njegove besede. S spoštovanjem ga opišemo kot človeka besede. A če hoče doseči tako skladnost, mora začeti s tem, da je telo. — Vi ste vaše telo. A stvar se tu ne ustavi. Človek mora končati s tem, da postane beseda. — Vi ste vaša beseda. Toda beseda mora izvirati iz srca. MIRNA MACUR Pogovor z Jožetom Hrastnikom, prvim možem velenjske Karitas »Vsaka plat ima dve medalji!« Karitas v svetu že dolgo ni nekaj novega, pri nas pa so ji »na površje« omogočile spremembe v naši družbi. Od lanskega julija dalje poskuša čimbolje opravljati svoje poslanstvo — pomoč ljudem v stiski — tudi v občini Velenje. O vlogi, dejavnosti, načrtih,... smo poklepetali z Jožetom Hrastnikom, vodjem velenjske Karitas. Za začetek nekaj besed na splošno o Karitas. Jože Hrastnik: »Gre za človekoljubno pastoralno organizacijo v okviru cerkve, nikakor pa ni njeno bistvo opravljanje poslanstva te, kar menijo nekateri. V okviru pastorale je človekoljubje ena od veja evangeli-zacije, ki sledi Kristusovemu naročilo: vera brez dela je mrtva. Naša Karitas deluje pod okriljem evropske, pravno pa je naša lahko zaživela šele pred dobrim letom dni. Dejavnost kot taka pa za cerkev ni nič novega.« Kako deluje, kdo jo predstavlja oziroma sestavlja? Jože Hrastnik: »Vsa dejavnost temelji na prostovlj-nosti in darujemo oziroma ' lahko pomagamo nekomu iz stiske le toliko kolikor dobimo prostovoljnih darov. Njeno administracijo predstavlja poleg mene še Jožica Pogorevc. Sicer pa ima v velenjski Karitas vsaka župnija Dekanije Šaleška dolina svojega predstavnika. Začeli smo praktično iz nič, po dobre pol leta pa naša bera uspešnih prizadevanj ni tako skromna. Seveda brez levjega deleža občanov, ki so darovali svoje prispevke v obliki denarja, hrane, obleke,... ter pomoči veleblagovnice Nama Velenje ne bi dosegli tega kar smo.« Jože Hrastnik: »Vloga koordinatorja v velenjski Karitas je zahtevna in vzame mi veliko časa. Tistega, ki sem ga namenil prej branju knjig. Toda, vredno je bilo in ni mi žal. Še z večjim zadovoljstvom pa bom opravljal dolžnost, če se bodo občani, trgovine in drugi odzvali našim klicem na pomoč po svojih močeh. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje se po svoji razvejani dejavnosti uvršča med najboljše človekoljubne organizacije v Sloveniji. So ustanovitev velenjske Karitas narekovale vsemu navkljub potrebe, trenutne razmere, ali...? Jože Hrastnik: »Ustanovitev velenjske Karitas res nekako sovpada z vojnimi dogodki v Sloveniji, sploh pa v sosednji Hrvatski. Toda, Karitas bi zaživela, četudi ne bi bilo vojne in hrvatskih beguncev. Potrebe okoli nas, v domačem okolju so narekovale njeno ustanovitev. Več kot 70 odstotkov razdeljene pomoči nebeguncem pa to dovolj zgovorno potrjuje. V neko sinhrono sodelovanje z občinsko človekoljubno organizacijo so nas zaenkrat »prisilili« begunci, le s to razliko, da Karitas pomaga tudi tistim brez statusa begunca. Glede na razmere v družbi, na rast števila brezposelnih za nas ob koncu vojne ne bo zmanjkalo dela. Stiske ljudi bodo v tem letu gotovo vsaj enake lanskim, če ne še večje.« Torej boste sodelovanje z Rdečim križem in morebiti še kakšno drugo človeko- ljubno organizacijo okrepili? Jože Hrastnik: »Čeprav nas trenutno le z RK družijo enake osnove delovanja — lajšanje stiske in bede pomoči potrebnim — bomo z njim sodelovali po potrebi in glede na pripravljenost z obeh strani.« Karitas je v velenjskem občinskem prostoru nekaj novega. Kako so jo sprejeli občani? Jože Hrastnik: »V glavnem spodbudno. Seveda pa ima vsaka medalja dve strani. Ob zadovoljstvu je med nekaterimi tudi kanček nezaupanja. Tega največkrat poraja hrana, ki jo zbiramo po trgovinah. Nekateri namreč menijo, da blago dajemo nazaj na prodajne police in ga še enkrat prodajo. Zopet drugi se boje, da ne gre v prave roke. Bojazen tistih, ki so nam naredili an-tipropagando in z njo povečali nezaupanje, je odveč. Kajti, če bi v velenjski Karitas zbrali več prispevkov od potreb, bi viške takoj poslali mariborski Karitas, na najbolj ogrožena območja ali pa v misijone.« Program za to leto '92? Jože Hrastnik: »Posebej izdelanega nimamo. Nare- kovale ga bodo potrebe same. Mi bomo občanom v stiski pomagali pač po svojih najboljših močeh. Ljudje so Karitas vzeli za svojo, našla si je ustrezno mesto in vlogo med sebi enakimi. Živimo v čudnih časih, med ljudmi, ki so jih že ali pa jih v bljižni prihodnosti še bodo okusili. Torej, nismo sami, najbrž tudi ne bomo, da o kakšni osamljenosti ne bi po nepotrebnem izgubljali besed.« In kje ima velenjska Karitas svoj sedež? Jože Hrastnik: »Na Šmarški 1 v Velenju (kapla-nija). Soba dežurne službe na široko odpira vrata vsem vsak torek od 7. do 9. ure ter ob petkih od 15.30 do 17.30. Mirne vesti pa lahko potrkajo na njena vrata tudi tisti, ki bodo prišli po pomoč izven »odpiralnega časa«. Sicer skromne izkušnje so nam dokazale, da včasih človeku v stiski precej odtehta to, da mu je nekdo pripravljen prisluhniti. Zato so vabljeni vsi, neglede na narodnost, veroizpoved. Stiska naredi svoje, mi pa jo bomo po svojih močeh poskušali olajšati.« tap MOJ SADNI VRT Nabava škropiva za nas sadni vrt Danes bi rad spregovoril nekaj o nabavi škropiv s kratkim opisom da bi se izognili kakršnimkoli nevšečnostim, ki bi se lahko zgodile zaradi nepoznavanja ali seveda tudi pomanjkanja le-teh čez leto. Če začnemo z najnevarnejšo boleznijo jabolk in hrušk — to je glivična bolezen škrlup, je prav da povemo, da se proti njej borimo preventivno, kar je seveda najbolj zaželjeno in pa kurativno, če se nam bolezen že pojavi. V praksi se kot preventivna zaščita največ uporabljajo konkretni fun-gicidi, kot so: dithane m45, captane, antracol, cineb, chromoneb, venturin in delan. Vsi ti našteti imajo kratko delovanje za nazaj, to je pona vadi samo 10—12 ur. Preprečujejo pa nastanek bolezni od pet do sedem dni. Z njimi začnemo škropiti tako v sedemdnevnem razmaku vse od začetka pojava listov pa skozi vse leto, vendar kasneje, ko je listje že staro lahko te presledke podaljšamo. Seveda, če nastopi obdobje velikega deževja ali traja okužba dalj časa nam pa ti pripravki ne pomagajo več prav dosti, zato se poslužujemo sistemičnih fungici-dov, kot so: rubigan, bay-cor, delan, topas, systane in rondo. Le-ti imajo delovanje tudi do 100 m za nazaj in le nekaj dni za naprej. S tem seveda bolezen zaustavimo in jo tudi še v naprej preprečujemo. Najboljše je, da kombiniramo tako preventivni fungicid in pa kurativni fungicid skupaj, ker tako dobimo bolj varno zaščito in to vsaj deset dni v neugodnem vremenu. Paziti moramo, da s sistemičnimi fungicidi ne pretiravamo, saj se nam lahko zgodi, da kadar ga najbolj rabimo ne deluje več. Tovarne so se nam tudi prilagodile in so v določene sistemike že vgradile tudi preventivce, le-ti pa so: systane MZ, topas-c, tridal-mz ... Kot druga nevarna bolezen je siva jabolčna plesen, katero prav tako lahko preprečujemo s fungicidi in prav tako zdravimo. Kot preventivni fungicid za plesen sta COSAN in KA-RATHANE, kot sistemik pa BAYLETHON. Prav tako nam pa že delno pomagajo drugi fungicidi s katerimi smo škropili proti škr-lupu. Da bi lažje uničili nastale žuželke, ki so se zabubile v drevo spomladi uporabljamo mineralna olja, ki imajo to lastnost, da preprečujejo razvoj škodljivih insektov. V uporabi sta pri nas FOLI-DOL OLJE in pa BELO OLJE. Razlika med njima je ta, da je Folidol olje strupeno, ker ima v sebi vgrajen in-sekticid za preprečevanje razvoja popka, dočim je Belo olje popolnoma nestrupeno in pride več v poštev v integralni zaščiti. Za jabolčnega zavijača obstaja tudi cela kopica zaščitnih sredstev, kot so: ul-tracyd, basudine, decis, zo-lone in dimilin. Toplo vam priporočam uporabo le zadnjih dveh, saj sta veliko manj agresivna in ne delujeta s stranskimi učinki. Za listne uši bi prišla v poštev še samo Actelic in Pirimor, ki sta isključno vezana samo na uničenje uši ne pa tudi na ostale koristne insekte. Kot najnevarnejši škodljivec sadnega drevja je rdeči pajek ali rdeča sadna pr-šica, katero zelo težko zatiramo, če se nam pojavi v večji populaciji. Obstaja več kot štirideset škropiv, katerih se pa seveda zelo hitro navadi. Seveda če res ni skrajno nujno je boljše, da sploh ne škropimo, če je pa že prišlo do prevelike populacije ga pa v spomladanskem času zatiramo s Apol-lo-m, kasneje v poletnih mesecih pa z Nissorun-om, vse ostale vam ne bi priporočal, ker so prehudi strupi in uničijo vse, tudi koristne žuželke in roparske pršice, katere uporabljajo za svojo hrano ravno rdečega pajka. Zato bi na kraju še enkrat rad poudaril, da nikoli ne smete škropiti kar na pamet, saj s tem naredite več škode, kot koristi. Morda je tudi prav, da si izdelate škropilni koledar in da si zapisujete kdaj s čim škropiti in zakaj? Matjaž Jenšterle OPIO -M£ ar > * MI MED SEBOJ Življenje, podarjeno bližnjemu v stiski Pred kraitkim me je presenetila mojai najmlajša. Vprašala me je i namreč, če je mama Tereza slučajno Pestner-jeva mati, .saj tako lepo prepeva o njejj v svoji popevki. Ni mi kazcalo drugo, kot da sem sedel Ki njej in ji povedal nekaj več co tej izjemni ženi. Morda bi mjena zgodba utegnila zaninmati še koga drugega, sem i nehote pomislil in tudi v to ruibriko kar nekako sodi s svojjim silnim vzgledom. Mati Terezrija Žena, kki je vredna posebnega občuadovanja zaradi ljubezni, kijdo izžareva do človeka v stiski,:i, je letos dopolnila 81 let. Bestseda je o materi Tereziji iz Kcalkute. Ta redovnica, ki je danes postala po vsemu sveetu znani simbolni lik ljubeznni do bližnjega, je začela na p poseben način udejanjati to l ljubezen med umirajočimi irin od vseh vrezirani-mi na uliccah bede i.idijskega velemesta < Kalkute. Kmalu i so ji sledila dekleta, ki so ddo revežev čutile tako kot onaa. S pomočjo sose-ster — nmisijonark ljubezni do bližnjegga — je pobirala in negovala t najbolj uboge med ubogimi, ppotisnjene na družbeni rob. . Sledilo ji je vedno več posneemovalk in njena kongregaccija se je iz leta v leto širila in krepila po vsem svetu. Dames premore že 350 redovnih ustanov v več kot 80 državah, tudi pri nas. Mati Terezija je za svoje človekoljubno delo prejela vrsto visokih priznanj, leta 1979 Nobelovo nagrado za mir. Mati Terezija se je rodila leta 1910 v albanski družini v Skopju. Njen dekliški priimek je Agnes G. Bojaxhiu. Pri osemnajstih je stopila v red loretskih sester in si prevzela redovno ime Terezija. Preden je prišla v Indijo, je nekaj časa živela v Meranu. V Indiji je dvajset let poučevala kot učiteljica na misijonski šoli v Kalkuti, in to zlasti hčerke iz višje družbe. Nepopisna beda mnogih ljudi v tem velemestu pa ji ni dala miru. Leta 1948 se je odločila. Zapustila je svoje dotedanje delo, se naselila med reveži in začela pomagati umirajočim, bolnim in stradajočim. Že leto dni kasneje je imela toliko pomočnic, da je ustanovila kon-gregacijo misijonark ljubezni do bližnjega. Red se je hitro širil po vsej Indiji. Petnajst let kasneje je že lahko ustanovila moško vejo. Lani je zaradi šibkega zdravja izročila vodstvo reda v mlajše roke. Preveč je bilo vsega, zalo nič čudnega, če ji je predlanskim odpovedalo srce in je morala na operacijo. Toda ni prenehala skrbeti za bolne in umirajoče v Kalkuti. Ko smo nedavno sprejemali ustavo, je člen o splavu dodobra pretresel celotno slovensko javnost. Mati Terezija misli o splavu takole: »Zelo hudo mi je pri srcu, ko vidim, koliko otrok je umorjenih že v materinem telesu. Splav je največja grožnja miru. Če mati lahko umori lastnega otroka, kaj naj potem zaustavi druge, da ne bi pobijali?« Vaš JAKA ČUK Štirje po meter in čez Sulci namreč. Po poplavah so ribiči v mozirski občini seveda ostali brez lova na sulca, divje vode pa vsaj pri sulcih niso bile povsem neizprosne. Eno od zavetišč so kot kaže našli pod Ferdlnovim jezom v Mozirju, saj so ribiči v zadnjih dneh tam uplenili kar tri, enega pa nekaj sto metrov niže. Z največjim sulcem letos se doslej ponaša Ferenc Beri-čnik (na sliki), meril je 112 cm in tehtal 13,5 kilograma; kar za njim je Janez Lovrenčič (108, 11,5); potem pa Janez Pod-križnik (103, 8,5) in Martin Šetinc (102, 9). (foto: Ciril Sem) >OOOCV*WWWWWAAAXJUUIHMMWinnnfVVVWW KUHARSKI NASVETI kmetijski kombinat ptuj P o TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Fileji lubna po tirolsko 12 filejev lubna po 40 g, 400 g olupljenih paradižnikov, 36 obročkov čebule, 100 g sesekljane čebule, 100 g olja, 20 g moke, sol, limonin sok. Lubnove fileje spečemo na olju. Na istem olju spražimo čebulo, dodamo na rezine narezan paradižnik, začinimo in položimo v nepregorno posodo, na paradižnik pa zložimo fileje. Kolobarčke čebule ocvremo ter položimo po filejih in serviramo. Ocvrti kolobarčki: Čebulne kolobarčke povaljamo v moki in v olju lepo rjavo zapečemo (ocvremo). Rjavi so sladki, medtem ko postanejo preveč pečeni grenki. Slovenovizija, »pet« za srednješolce Ne le ideja, tudi izvedba zabavne prireditve SLOVENOVIZIJA, si zasluži oceno Pet. Ideja je privabila tolik* šno število gledalcev, kot jih v 23 letih »Jelenov Jožek«, hišnik Kulturnega hrama, ne pomni. Izvedba je navdušila gledalce, ki so poleg sedečih, klečečih in ležečih, navdušeno ploskali. To pa je seveda še ena redkost naših, zahtevnih občanov — kulturnikov. Slovenovizija pa je hkrati pokazala, da so naši »mladi upi« sposobni ustvarjati tudi sami, oz: predvsem sami. Humorno pred stavo, nekakšno parodijo na Evrovizijo, so izvedli tako prisrčno in profesionalno, da bi še Oliver Mlakar priznal talente velenjskega Centra srednjih šol. Naj se ve, da je bila prva SLOVENOVIZIJA v Velenju, da sije spet ne bodo lastili Ljubljančani. Župan s šolmoštri Konec leta, konec dober, vse dobro. Tako velja vsaj med uspešnimi obrtniki, podjetniki in poslovneži. V šolstvu pa ni bilo kaj prida. Zato so se ravnatelji vseh šol najavili k županu Semečniku (ali pa jih je povabil on), da bi se pogovorili o minulih težavah in trenutni situaciji v šolstvu. Prekaljeni učitelj Pankrac Semečnik pa je že vedel kako z njimi. Ko so šolmoštri ravno pričeli z žuganjem, je iz košare potegnil »tekoče zadeve« in svinčnik, da so si učitelji lahko zapisali zgodovinski dogodek. Med svoje ovce so odšli z dolgimi nosovi in kratkimi butelj(kami). Dolina mišic Šaleška dolina je pravo gnezdo lepih deklet. To dokazujejo stalne, uspešne kandidature za to ali ono mis. Komaj smo oddali laskav naslov mis Slovenije v prestolnico, že se je utrnila nova zvezda »Lepotica«, Liljana Banfič, ki je postala Mis Koroške. To pa še ni vse, saj bo že letos izbor najlepše Slovenke, kjer bo Lily ogrozila prestol najzalejših. No, zakaj pa ne, vsaj to nam nič ne škoduje. Knap brez luci No, pa se je bolnik spet pojavil. Kipu velenjskega knapa na Titovem trgu je spet nekdo odlomil bronasto lampo in tako doživel še en orgazem. Z veliko naslado bo zdaj čital, kako slaven mož je to, saj ga, Cefizlja celo velenjski žandarji ne najdejo. Verjetno pa ga ima tudi polne hlače, saj takšen podvig ni kar tako. Knap brez svetilke pa res ni pravi knap, zato bo kmalu dobil novo, kajne rudar-ji?! Stranka čakajočih na oblast Prenovitelji v mozirski občini se z vsakodnevnim prenavljanjem svoje stranke ne strinjajo; niso za Ribičiča, ker ga tudi niso volili; terjajo tudi »prenovo« republiškega vodstva, ker se gre izključno politiko in v stiski išče vedno nova imena stranke; obsojajo karieriste, ki so bili sprejeti na »velikih« sprejemih zaradi ugodnosti in so komaj čakali priliko, da stranko zapustijo; včlanili so se zato, ker je bila stranka na oblasti, zdaj se priklanjajo drugi, nekateri celo čakajo, ker še ne vedo za razplet strankarskega boja za oblast. Zato predlagajo, naj oblasti že(l)jni ustanovijo »stranko čakajočih na oblast«. Da se ve kdo so in na koga je treba računati (ali pa ne). Govorijooooo... Do nedavni predsednik sveta krajevne skupnosti Lo-kovica je odstopil. Govori se, da zaradi »intimnih razmer«. S kom, zakaj, čemu in s čim, pa ... Govori se, da v Šmartnem ob Paki in njegovi okolici rastejo gostilne kot gobe po dežju. Največ med njimi pa je menda »pušlšankov«. In sliši se, da se krajani potemtakem sploh ne čudijo, da se je prav letos njihov kraj med manjšimi turističnimi kraji v Sloveniji uvrstil na peto mesto. Naj živi turizem! Sliši se, da nekateri »fintam« prvega moža v krajevni Skupnosti Staro Velenje nasedajo, da je le kaj. Med najaktualnejšimi je tista o ureditvi prostorov krajevne skupnosti za sodoben gostinski lokal, ki nima sebi enakega. Kdor zna, pač zna! s kal v\a Kersnikovi 13 v nov tortice potice rezine drobno pecivo brezalkoholne pijače POSEBNOST: rezina METKA Vse slaščice lahke dobile tudi po posebnem naročilu ODPRTO: vsak dan rožen torka od 9" do 18 ssmssss&ssssis®« ONESNAŽENOST ZRAKA Darilni bulik [pBraDs Kud^r trg 1, td.i 851 476 Poiibm ptnudbi - itroika bunde h ti 2600 SLT dalje DELOVNI ČAS-VSAK DAN od 9 do 19 ure, sobota od 8 -13 314, 4. Darko Fijavž 313, 5. Branko Žnidar (vsi TS Gorenje), itd.; starejši člani: 1. Branko Krajnc (TS Gorenje) 365, 2. Zlatko Lah (Kovinotehna Celje) 349, 3. Stanko Barber 321, 4. Obrad I.azič (oba TS Gorenje), 5. Mirko Niedorfer (Maribor) 312 itd.; mlajši veterani: 1. Stane Koselj (TS Gorenje) 360, 2. Mare Krištofic (OK Tivoli) 336, 3. Hinko Jerčič (TS Gorenje) 330, 4. Branko Andreje (RPD Dolga pot) 309, 5. Roman Goršek (TS Gorenje) 297; starejši veterani: I. Milan Ivanetič (Beti Metlika) 340, 2. Uroš Lampe (TS Gorenje) 330; starejše članice: 1. Slavica Poznič (AK Velenje) 370, 2. Katja Otič (RPD Dolga pot) 355, 3. Anka Pugelj (TS Gorenje) 337, 4. Dragica Andreje (RPD Dolga pot) 328; mlajše veteranke: 1. Heda Kotar (TS Gorenje) 370, 2. Sonja We-is (RPD) 352, 3. Marija Vencelj (Šentvid I 339, 4. Slavka Mijoč (TS) 320. -HJ- Strelski šport Na prijateljskem srečanju strelcev Slovenije in Hrvaške je za slovensko reprezentanco uspešno nastopil tudi Janez Štu-hec. Zmagala je Slovenija s 3:1, med posamezniki pa je med pi-štoljarji slavil Štuhec s 573 krogi. Na tradiconalnem strelskem tekmovanju velenjskih strelcev za naslov »prvega zmagovalca leta« je nastopilo 17 strelcev. Prvi zmagovalec 92 je Žučko s 366 krogi, sledijo pa Parhač 357, Trebše 356, Sme 355, Hiršel 350 itd. S 6. mestom in 349 krogi se je izkazala Vlasta Petek. F. Ž. Trgovina SP0RT AS EUkfRONsko NAPENJANJE lOpARjEV Jadranje na deski Aleš Ževart Tako kot so si pospešeno v zadnjih mesecih leta 1991 prizadevali in želeli političnega priznanja nove države Slovenije, so si tudi na področju športa slovenski športni delavci nič manj zavzeto prizadevali, kar najhitreje doseči mednarodno priznanje slovenskih športnih združenj. Lahko trdimo, da je Klub vodnih športov Velenje odigral eno od pomembnih vlog v osamosvajanju, preoblikovanju in ustvarjanju pogojev za mednarodno priznanje organizacije jadranja na deski Slovenije. Tako je sicer na pobudo in odgovor na republiškem nivoju, organiziral 26., 27. 10. 1991 prvo državno prvenstvo v jadranju na deski v Sloveniji. 26. 10. 1991 je bila v Velenju tudi skupna seja Jugoslovanske zveze jadranja na deski in Komisije za jadranje na deski Slovenije, kjer se je ta odcepila od YU zveze. Po sklepu predsedstva KJDS so takoj zaprosili mednarodne organizacije IYRU in IB-SA za mednarodno priznanje slovenske organizacije. Po zasedanju izvršnega komiteja 1BSA, ki je zasedal v Madridu 13. 11. 1991, so KJDS poslali pisni dokument, kjer sporočajo, da so KJD Slovenije uvrstili med enakopravne člane svetovne organizacije, ki pokriva jadranje in jadranje na deski, ter potrdili oznako SL. S to odločitvijo International Board Sailing Asso-cation, ki ima sicer sedež v Ber-nu so slovenski jadralci na deski dobili pravico tekmovati na vseh mednarodnih, evropskih, svetovnih prvenstvih in tudi na olimpij- v Singapuru skih igrah z oznako S L. Seveda po mednarodnem političnem priznanju države Slovenije pa tudi pod državno zastavo. Na osnovi rezultatov v preteklih letih in rezultatov prvega državnega prvenstva v Velenju je bila izbrana tudi državna reprezentanca Slovenije v jadranju na deski, ki je odšla v Singapur, kjer bo med 8. 1. in 18. 1. 1992 devet regat za svetovno prvenstvo. Izbor člana Kluba vodnih športov Velenje v državno reprezentanco Slovenije, Aleša ŽEVARTA, je poleg njegovega osebnega športnega prispevka tudi priznanje športnim delavcem KVŠ Velenje in vsem, ki sodelujejo pri oblikovanju, organiziranju in razvoju športa in ustvarjanju pogojev za njegov nadaljnji razvoj in afirmacijo tudi mesta in občine Velenje. Še en pomemen dogodek se je odigral v Velenju. V mesecu decembru je bila organizirana prva skupščina Komisije za jadranje na deski Slovenije, kjer so delegati sprejeli sklep o preimenovanju v Združenje jadranja na deski Slovenije in sprejeli tudi izhodišča za nov statut, pravilnike in koledar prireditev za leto 1992, kar potrjuje, da Velenje postaja nov slovenski center jadranja. Člani in, prijatelji vodnih športov si tako boljšega začetka leta 1992 niso mogli zaželeti, upajo pa, da bodo uspeli do poletja usposobiti tudi čolnarno in s tem omogočili razvoj dejavnosti in ponudbo, s katero se je Velenje ponašalo že pred več deset leti. Karate Trije novi mojstri Karate klub Velenje je ob koncu lanske sezone pripravil tudi izpite za svoje člane. Novi mojstri karateja — nosilci črnih pasov — so postali Jerabek, Pusov-nik in Cumurdžič, mojstrska kandidata pa Kadrič in Tkavc. Z novoletnim turnirjem v Murski Soboti so bila končana tudi tekmovanja v SKIF karate-ju, v katerem je velenjski klub v lanskem letu dosegel med drugim tudi 8. mesto na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Turnirje bil mednarodni, nastopilo pa je 180 tekmovalcev. Ekipno je zmagal Szombathely iz Madžarske, Velenje je bilo tretje, posamezni dosežki velenjskih tekmovalcev pa so bili naslednji: ml. pionirji B: 8. Hriberšek, 11. Kotnik; ml. pionirji A: 1. Sprečakovič, 2. Halilo-vič, 3. Jelen, 4. Mir, 10. Forštner; ml. pionirke B: I. Cingesar; st. pionirji; 3. Milijaš, 10. Z. Taba-kovič; st. pionirke: 3. M. Taba-kovič. D. Borovnik konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) 600 500 400 300 200 Prvo slovensko tekaško tekmovanje Ničesar novega niso odkrili prizade- nizirali Pokal Gorenja, celoletno tek- decembra 1991 v Topolšici in lepšega »ni člani tekaške sekcije Gorenja v Ve- movanje v tekih na dolge proge. zaključka si marljivi tekači niso mogli lenju, pa vendar so bili prvi, ki so orga- Zadnja, peta preizkušnja je bila 23. predstavljati. Več kot 250 udeležencev je prišlo v Topolšico, čeprav jih je konkurenci za pokal ostalo okrog 50. Šteli so namreč mali maratoni na Mu-ti, v Mislinji in Mežici, od teh le najboljša uvrstitev, ter oba teka v Topolšici — oktobra mali maraton in decembra novoletni tek na 10,8 km dolgi progi- Marljivi tekači, ki so se udeležili teh tekov, so bili v Topolšici lepo presenečeni, saj so jih čakali lepi, v umetni marmor uliti pokali, ki ponazarjajo sonce, vodo, zrak, svobodo. Izvirna priznanja pa ne bodo le spodbuda, ampak tudi pobuda vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani z organizacijo podobnih akcij. Namizni tenis Imenitni pionirji Pionirska ekipa namiznoteni-škega kluba ERA Tempo je dosegla velik uspeh na pozivnem turnirju v Ptuju. Osvojila je drugo mesto in se tako uvrstila v veliki finale republiških pionirskih ekip, ki bo 18. in 19. januarja v Novem Mestu. Nastopili so Jure in Uroš Slatinšek ter Tadej Vo-dušek in s tem dokazali, da so med najperspektivnejšimi ekipami v Sloveniji. Kegljanje Še sedmič in osmič Zadnje dni starega in prve novega leta so šoštanjski kegljači obeležili še s sedmo in osmo zaporedno zmago v prvi medobčinski ligi. Najprej so na težkem kegljišču v Žalcu premagali drugo-uvrščeno ekipo Metke iz Celja s 4.772:4.663, ali s 109 keglji razlike. Nastopili so: L. Fidej 780, S. Fidej 814, Glavič 806, Križovnik 797, Kramar 809, Hasičič 386 -Černjavič 380. V prazničnih dneh so se pridno pripravljali na nadaljevanje prvenstva in v soboto doma kar z 248 keglji razlike premagali dote-daj tretjega Kovinarja iz Štor. Z vsemi možnimi 16 točkami vodijo na lestvici, v nedeljo pa se bodo na kegljišču Golovec v Celju srečali z drugo ekipo EMO Celje, ki je na lestvici dve točki za njimi na drugem mestu. Šoštanj: L. Fidej 845, S. Fidej 823, Križovnik 797, Glavič 798, Rajšter 819 in Kramar 814. L. Fidej Košarka Sedaj drugi krog Košarkarji Elektre se sicer niso uspeli uvrstiti v višjo, zeleno skupino v slovenski ligi, nadaljujejo pa s drugim krogom prvenstva v rdeči skupini. V minulih kolih so najprej doma tesno klonili z ekipo Podbočja, s 66:67, nato so v Celju prav tako samo za koš razlike premagali domačo ekipo, rezultat je bil 89:88 (48:54), včeraj, v sredo, pa so v zaostalem srečanju gostovali pri mladi ekipi Smelt Olimpije v Ljubljani. Aleš Ževart je prvi športni ambasador športnikov, športnih delavcev in občanov Velenja v letu 1992 na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski v Singapuru. Na sliki z Alojzom Hudarinom, predsednikom Kluba vodnih športov Velenje. o SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 30.12.1991 do 5.1.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE odaek za varstvo okolja Novoletni tek v Topolšici Rezultati: l. Pokala Gorenja: mlajši člani: I. Brane Škobrne (Kovinotehna) 345 točk, 2. Jože Svržnjak (TK Maraton Ptuj) 323, 3. Milan Zupane ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA DNEVNE KONCENTRACIJE od 30.12.1991 do 5.1.1992 Prosto plezanje Mejovšek skupno tretji ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 30. 12. 1991 do 5. 1. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO* prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/mJ za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 30. 12. 91 AMP ŠOŠTANJ 180 mikro g/m' AMP TOPOLŠICA 260 AMP VELIKI VRH 380 AMP ZAVODNJE 180 31. 12. AMP TOPOLŠICA 130 mikro g/m' AMP VELIKI VRH 120 1. 1.92 AMP VELIKI VRH 280 mikro g/m' 2. 1. AMP VELIKI VRH 510 mikro g/m' 3. 1. AMP VELIKI VRH 300 mikro g/m' AMP ZAVODNJE 130 4. 1. AMP TOPOLŠICA 150 mikro g/m' AMP VELIKI VRH 350 AMP ZAVODNJE 180 5. 1. AMP VELIKI VRH 190 mikro g/m' AMP ZAVODNJE 230 v okviru tekmovanja za slovenski pokal. Nastopilo je tudi pet plezalcev iz ŠAO. Z drugim mestom je bil odličen Matej Mejovšek, ki je v skupnem seštevku odličen tretji, Tadej Gorič pa je bil enajsti. Povedati velja, da se je prvih državnih tekem udeležilo kar 20 velenjskih plezalcev vseh kategorij, kar je za tako mlado dejavnost vsekakor spodbudno. Spodbudno je tudi, da imamo zelo dobre tekmovalce tudi med najmlajšimi, ki bodo v prihodnosti prav gotovo posegali po najvišjih mestih. ŠAO ob tej priliki želi vsem ljubiteljem gora in prostega plezanja obilo užitkov v gorah in ob ali na umetnih stenah tudi v letu 1992. Obenem obvešča vse mlade, predvsem osnovnošolce, da bo 13. januarja ob 16. uri v Rdeči dvorani vpis v začetno šolo prostega plezanja. Planinski pozdrav ! Ivč Kotnik Konec decembra je bila na umetni steni v Škofji Loki še zadnje tekma za proste plezalce Matej Mejovšek na umetni steni (foto: VOS) 1 KOZMETIČNI NASVETI Kako se naličiti Metka Mujadžič-Kaligaro Nemalokrat vam Učenje povzroča kup težav, ve pa bi seveda bile rade lepo urejene in prikupne. Vsaka ženska je lahko še lepša, a le če pozna svoje pomanjkljivosti in jih zna pravilno prekriti z domiselnim ma-ke-upom. Make-up je angleška beseda, ki pomeni ličiti se, na-šminkati, urediti. Če imamo možnost se ličimo tako, da nam pada na obraz dnevna svetloba. Le tako lahko ugotovimo osnovni odtenek, ki je usklajen s tipom in naravno barvo vaše kože. Tej osnovni barvi pa potem dodajamo odtenke, ki jih pogojuje moda, barva las, obleke in dnevni čas. Dnevno ličenje mora biti čim bolj neupadljivo in naravno. Zvečer pa smete globlje seči v lončke z barvami, saj umetna svetloba zahteva močnejše barvne tone, ki se bodo ujemali z odtenkom večerne obleke ali l.jenim dodatkom. Pred nanašanjem večernega make-upa moramo kožo dobro očistiti. Da bi bila koža videti še bolj sveža in mladostna, si lahko »tik pred zdajci« obraz osvežimo z mlačnimi kamili-čnimi obkladki ali pa na-pnemo kožo z beljakovinsko masko iz stepenega beljaka. Nato naj ličenje poteka v naslednjem vrstnem redu: 1. Podlaga za šminko naj bo vlažna emulzija ali pol-mastna krema, katero lahko nanesete tudi na ustnice. 2. Šele nato lahko nanesete tekoči puder, ki naj bo za en ton svetlejši ali temnejši kot naravna barva kože. 3. Če je potrebno prekrij-te gubice ali manjše kožne napake (npr. žilice) s posebnim korektorjem. 4. Potem uporabite še puder v prahu ali v kamnu, ki naj bo za en ton svetlejši kot tekoči puder. Nanesite pa ga s kosmiči vate, ki jih nato lahko zavržete. 5. Za veke uporabite senčilo, nanesite ga z dvema različnima čopičema za temnejšo in svetlejšo barvo. Seveda se morajo barve ujemati z vašo poltjo in obleko ali dodatkom. 6. Na trepalnice si enakomerno nanesite maskaro (črno ali temno sivo). Zgornjo trepalnico lahko bolj poudarite, pri spodnji pa bodite previdnejši, skratka varčnejši. 7. Senčilo za ličnice je lahko prav čudežno. Vedeti morate le katere dele morate poudariti (te dele posvet-lite). Barva senčila naj se ujema z rdečilom za ustnice, z barvo kože in las. 8. Na ustnice nanesite tanko plast tekočega pudra, nato začrtajte ustnice s posebnim svinčnikom, ki naj bo v istem tonu kot samo rdečilo. Vaja dela mojstra, če pa vam bo ličenje kljub vsemu delalo kopico težav, se lahko oglasite tudi v našem kozmetičnem salonu »IRIS«, Cesta 1/8, Velenje, kjer vas bomo lepo in modno naličili in to še 40 % ceneje, saj imamo tokrat do 1. marca 40% popust pri vseh uslugah. Naročila sprejemamo po telefonu: 856-837. Pojte gospodu V soboto, 28. decembra 1991, je bil v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju božični koncert. V gosteh je bil Ljubljanski oktet, ki se je veliko obiskovalcem predstavil s programom božičnih pesmi. V prvem delu koncerta so zapeli dela Jacoba Gallusa, Lea Hasslerja, staro božično pesem v priredbi Georga Schu- manna, Antona Foersterja, Luke Kramolca in Adeste fideles v priredbi Igorja Švare. V drugem delu pa se je Ljubljanski oktet predstavil s starimi slovenskimi božičnimi pesmimi v priredbi Igorja Švare in Matija Tomca za moški zbor. V drugem delu jih je na orglah spremljal Tone Gašperič. S tem koncertom je Ljubljanski oktet popestril Božič vsem, ki so jim prisluhnili, in jih napolnil z veličino njihovega ustvarjanja. Darja RUTNIK OVEN od 21. marca do 21. aprila Čeprav ste upali, da se bo vse steklo lepo in gladko, vas bodo že prvi dnevi novega leta močno razočarali. Napake iz preteklega leta bodo priplavale na površje, vi pa si nikakor ne boste hoteli priznati svoje krivde. Ker boste to prevračali na vse okoli vas, bo konfliktov mogoče več, kot ste pričakovali. Iskali se boste, razmišljali in se z vsemi štirimi borili za svoj prav. Pomagala pa vam bo le napaka največjega nasprotnika. BIK od 22. aprila do 20. maja Počasi se boste spravili na stare tirnice, življenje vam bo spet potekalo v počasnem ritmu, brez večjih pretresov in dogodkov. To vas bo počasi začelo jeziti, zato se boste že v teh dneh odločili, da svoje življenje korenito spremenite. Seveda bo šlo težje, kot ste pričakovali, sploh, ker vas bodo še vedno pestile zdravstvene težave. V kratkem pričakujte večjo količino denarja, ki ste jo sicer na tihem pričakovali, a s precej več zapletov. DVOJČKA od 21. maja do 21. aprila Čaka vas nekaj zelo prijetnih in uspešnih dni, zasluge za prijetno razpoloženje pa ima predvsem oseba svetlih las, ob kateri vam nikoli ni dolg čas. Bojite se zavrnitve, zato se nika-' kor ne morete odločiti, da bi odkrito pokazali svoja čustva, poleg tega vas malo grize slaba vest. Te se lahko brez skrbi otresete, ker niimate pravih vzrokov zanjo. Delo vam bo še nekaj časa šlo pirecej slabo od rok, želeli si boste še naprej lenariti. ' RAK od 22. junija do 22. julija Kako močno ste se odtujili od svojih nekdanjih prijateljev ste ugotovili že pred kratkim, kmalu pa boste tudi, da stare družbe sploh ne pogrešate več. Novi prijatelji so vam v življenje vnesli toliko prijetnega, novega in zanimivega, da svoje dneve in pedvsem večere preživljate burno in veselo. Kmalu boste spoznali, da bo potrebno kakšen dan počivati in se posvetiti svojim obveznostim. Ponagajalo vam bo zdravje. LEV od 23. julija do 23. avgusta Pri neki finančni transakciji ste bili premalo pozorni, zato boste že v tem tednu doživeli majhen šok, ki pa ga boste poskušali zglsaditi s prijateljevo pomočjo. Bolj trdo bo šlo, poleg tega bostce izgubili zaupanje v precej poslovnih sodelavcev. Če sicer ; zelo neradi vračate udarec, ga boste tokrat hitro in zelo uspešreno. Zato se boste, če druga ne, bolje počutili, primanjkljaj pa j poskušali hitro nadoknaditi. DEVICA odd 24. avgusta do 30. septembra Toliko, kkot boste v prihodnjih dneh preklinjali, že dolgo niste. Vzrok Ibo v vas samih in vaši zaupljivosti. Potuhnili se boste, skorajcda kar skrivali pred nekom, ki ste ga resnično prizadeli. Nikarr ne oklevajte, opravičilo bo popravilo več, kot si lahko mislite;. Sicer boste večere še vedno preživljali hrupno in pestro, čez: dan pa bo vse po starem. Le denarja bo zelo malo, suša pa b«o trajala še nekaj dni. ŠKORPIJCDN od 24. okrobra do 22. novembra Tisti, ki i imate v zadnjem času največ problemov z reševanjem stanovaanjskega vprašanja, boste v naslednjih dneh prejeli veselo noovico. Veliko bližje in veliko hitreje boste prišli do cilja, kot ste ; si lahko samo predstavljali. Zato boste pretežno dobre volje,zavistnim sorodnikom pa boste tudi povedali svoje. Tudi v vaš odnos do partnerja se bo spremenil, naenkrat ga boste imeleli veliko bolj radi. Pazite se pri delu z rezili! BOŽIČNO-NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE NAMA Pravilna rešitev: NT, MING, kuna. Ars, Karantanec, mornar, Teokali, veleblagovnica, nosač, ata, prevarant. Nemo, sinonim, imovina, italika, tan, ten, he, Mo, leto, ica, Onega, Svevo, Enz, lunatik, Jola, Ravasi, otologija, Lar, omelika, gos. Roman, Eva, Bask, ona, last, kvanta, zid, Olio, AS, Aon, Ace, vir, Ani, GB, Jean, Izola, parovod, v NAMI, mana, stepa, Bra, astenija, arak, natreen, Tkon, joule, rt, Ana-tolija, Gale, jedilo, Sana, Ilok, Ala, pek, roba, elan, donos, Ibar, Sai-ler, LI, Joe, aviacija, Na, KT, Iza, BC, sopran, postrv, Tagore, kozmetika, ET, Kam, Krka, Eros, vod, MB, Čoro, mrk, Raabe, estakada, star, KT, srnar. GESLO: NAMA - TRADICIJA, KI JI ZAUPAJO GENERACIJE! Nagrajenci: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 SLT prejme DANIJELA OŽ1R, Selo 14 a, Velenje 2. nagrada: košarico kozmetike KRKA prejme DRAGICA CHROMY, Vrnjačke banje 3, Velenje 3. nagrada: fen Iskra prejme: RENATA ZAVRŠNIK, Brezje 64, Mozirje 4. nagrada: košarico Henkel Zlatorog prejme: JUSTINA ME-KLAV, Rečica ob Paki 35, Šmartno ob Paki 5. nagrada: žensko torbico Tian prejme: STANKA KLAVŽ, Andraž 41, Polzela Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade dobite v veleblagovnici Nama Velenje. IZID ŽREBANJA NAGRADNE IGRE VELEBLAGOVNICE NAMA OB 20-LETNICI NA RADIU VELENJE DNE 27. DECEMBRA 1991 Izžrebane so bile naslednje številke kuponov: 75 236, 316, 347, 357, 371, 397, 530, 854, 880, 1075, 1135, 1570, 1765, 1888, 2124, 2393, 2394, 2528, 2673, 2796, 3186, 3285, 3656, 3717, 3733, 3734 3735, 3736, 3737, 3740, 4301, 4830, 5061, 5162, 5392, 5400, 5540, 5604, 5644, 6331, 6351, 6406, 6499, 6678, 6868, 7160, 7170, 7354, 7370, 7529 7903 7947,8165,8175,8201,8203,8226,8300,8307,8428,8571, 8735' 8797 9364, 9544, 9556, 9683, 9808, 9938, 9947, 14966, 15910, 16394 16402, 16490, 17262, 17423, 17716, 17784, 17845, 18021, 18216, 18313 18417, 18426, 18431, 18589, 18666, 18667, 18847, 18858, 19060, 19105, 19189, 19315, 19616, 19742, 19843, 19844 Nagrajenci lahko dvignejo nagrade na kreditnem oddelku VELEBLAGOVNICE NAMA do srede, 15. januarja! VILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi. Po vaši želji bodo naši kuharji pripravili vrsto odličnih jedi, tudi za zahtevnejši okus! penzion vila herberstein Prijatelji vile HERBERSTEIN ste še posebej vabljeni od 1. januarja v NOV COCKTAIL CLUB, toda le s kartico CC klub Herberstein, s katero lahko pripeljete tudi svoje prijatelje. Kartico dobite pri upravniku vile za 100 DEM v tolarski protivrednosti. Kolektiv vile Herberstein vljudno vabi ce- Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelj in njene goste na TEDEN DOMAČIH KO- praznikov od 10. do 23. ure, v baru pa celo LIN, ki bo od 13. do 18. januarja. Boga- do 2. ure zjutraj. to kulinarično ponudbo bodo popestrila vina poznih trgatev in vrhunska vina na- Veseli bomo, če nas boste prej poklicali in si ših priznanih vinogradnikov že od 300 rezervirali mizo. Naš telefon je 853-828 ali SLT dalje. 856-348. KOLEKTIV VILE HERBERSTEIN VAS VLJUDNO VABI! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Leto ste: začeli umirjeno in tiho, bo pa zato že v tem tednu vse drugaiče. Jezili se boste, skrivali v sebi, v sredo ali četrtek pa ne bosste več zdržali in boste v izbruhu neobvladljivosti nekomu poveedali malo preveč. To je lahko nevarno ali pa dobro, tako kmialu tega ne boste uspeli ugotoviti, počutili pa se boste vsekakcor boljše. Obeta se vam kratko potovanje ali zelo zanimiva sluažbena pot, vendar le, če boste sami hoteli. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Šok ob ' vrnitvi v ustaljene tokove življenja bo po daljšem lenarjenju veečji, kot ste si zamišljali. Ljudje okoli vas vam bodo šli neverjijetno na živce, dobro se boste počutili le v domačem krogu. TTu vas v naslendjih dneh čaka tudi zelo dobra novica, ki vas bbo tako vzradostila, da boste pozabili na vse ostale tegobe. S partnerjem se bosta dobro razumela, nekaj nesoglasij je možžnih le ob delitvi skritih finančnih rezerv. KOZOROOG od 22, decembra do 20. januarja Čeprav V boste poskušali skriti svoje nezadovoljstvo in slabo voljo zanradi poteka dogodkov okoli vas, vam bo to slabo uspevalo. Je;ezile vas bodo napake drugih, zaradi teh ste namreč prikrajajšani tudi sami. Veliko boste delali, to pa vam nikakor ne bo > ugajalo, saj si želite dolgega počitka. V neki veseli družbi bosste staremu prijatelju zaupali malce preveč, kar se vam lahko rrmaščuje, ni pa nujno, če se boste tega zavedli dovolj zgodaj. VODNAR i od 21. januarja do 18. februarja Počitek c je bil kar nekam prekratek, zaželeli ste si še nekaj dni preživetiti v domačem krogu. (Čeprav ste z delom, ki ga opravljate ddokaj zadovoljni, vas bo v naslednjih dneh utrujalo. Vzrok boo tudi v dokaj šibkem zdravstvenem stanju. Tisti, ki imate že \ večje otroke, boste v naslendjih dneh imeli nekaj težav z njimiii, nikakor ne boste vedeli, kako odreagirati ob dokaj presenetltljivi novici. RIBI od 199. februarja do 20. marca Preutruujeni boste, da bi sploh lahko razmišljali in urejevali neke zaa vas zelo pomembne stvari. Lahko se vam zgodi, da boste moočno zboleli, če se takoj ne vzamete v roke in se pošteno odfpočijete. Ves čas vas bo preganjal občutek, da se vam je zgoddila velika krivica, ne boste pa najbolj prepričani, ali je bolje i molčati ali vse povedati. Nasploh boste zelo neodločni, še boolj kot sicer. Z zapravljan jem je konec, krepko boste morali zzategniti pas. Spoštovani gospod podpredsednik Vane Gošnik Lanskoletno imenovanje »DE-MOS-ove« vlade v občini Velenje je pomenilo svojevrsten izziv. Parlament, v katerem prevladuje levo usmerjena parlamentarna večina in nadaljuje z delom iz preteklosti, se je le na videz sprijaznil z novo vlado. Pozicija, ki ni bila pripravljena na tako hitri padec svoje vlade, je pač hočeš—nočeš prepustila krmilo opoziciji - DEMOSU. Poslance in ostale občane bi rad spomnil, da je bila Republika Slovenija vse skozi pod težo izrednih razmer. Praznovanje plebiscitarne odločitve slovenskega naroda 26. decembra 1990 je bilo že pod grožnjo jugo armade. Kaj če ...? Dogodki, ki so se vrstili, so bili vse prej kot ugodni za delo Izvršnega sveta. Vsled posameznih zaostritev, odpravljanje posledic poplav, nadomestne volitve in na koncu junijska vojna, je velenjsko vlado prisililo v permanentno zasedanje. Tudi dopusti so bili preklicani za funkcionarje kot tudi za dežurne delavce v upravnih organih. Proračunska poraba pa je zaradi navedenih razmer in povečane inflacije krenila iz začrtanih tirnic, kar smo tudi pričakovali. Skupščina se ves ta čas ni sestala od 25. junija do 10. 9. 1991. Zakaj ne? Nastopila je jesen in z njo čas, ko so pozicijske parlamen- tarne stranke (Zeleni, SDP) začele napadati Izvršni svet. Se posebno je bilo to izrazito, ko je republika Slovenija pridobivala na državotvornosti. Bližajoče mednarodno priznanje (na vojne in izredne razmere smo že malce pozabili) je bilo na dlani, in po stari navadi se spodobi, da bi »ta pravi« slavili obletnico plebiscitarne odločitve, razglasitev nove ustave in državni praznik. Napad na izvršni svet se je pričel preko javnih medijev Nove dobe, Slovenskih novic, Dela,.. . Novinarji so intenzivno zbirali poulične informacije, čeprav izmišljene in tendenciozne, da bi diskreditirali posamezne člane velenjske vlade in celoten Izvršni svet. Odločil sem se, da ne bom sprejel nemoralnega, novinarskega izčrpavanja, kot ga vsiljujejo posamezniki in mediji. Članki, ki jih objavljajo navedeni časopisi in tudi vi, gospod Vane Gošnik, nimajo z napredkom Velenja nič skupnega. V Izvršnem svetu se zavedamo, da priznanja in pohval ne bo mogoče požeti, kajti če ne bi nič vidnega naredili, bi letele kritike, kot tudi sedaj, ko že imamo kaj pokazati. Upamo, da nam predsednik skupščine ne bo vzel predzadnje besede, da bomo pojasnili dosedanji način dela Izvršnega sveta in upravnih organov. Ob tej priliki sprašujem gospoda Vaneta Gošnika, kaj je on kot republiški poslanec in podpredsednik republiške skupščine naredil za Velenje in njegove prebivalce? Morda tako veliko, da se to ne da povedati? Novinarske race Nove dobe so 17. 10. 1991 prinesle novico, »da se med strokovnjaki zahtevne obnove pojavlja tudi vozilo mizarja iz Savinjske doline, ki ima enak priimek kot visok uradnik občinske uprave. Le, da je eden Marko Jeraj, drugi pa Jurij Je-raj.« Te iste informacije se 10. decembra 1991 pojavijo še v Slo- venskih novicah pod naslovom: »Čarovnik Marko Jeraj«. Avtor se podpisuje z inicialkami. Moram povedati, da je Rudi Jeraj kooperant tovarne STOL Kamnik, doma iz Komende. Žal ne vem ali imava z imenovanim poleg Adamovega gena še kaj skupnega ali ne, to naj raziščeta Nova doba in Slovenske novice. To so zgolj boljševistične metode podtikanja in namigovanja. Gospod Vane Gošnik, podpredsednik republiške skupščine napada vse povprek, pa tudi posodobitev občinske zgradbe. V časopisu Naš čas v rubriki VAŠA PISMA z dne 12. 12. 1991 navaja vse mogoče procente na prekoračitev občinskega proračuna. Glede na že omenjeno »sporno« obnovo občinske zgradbe je gospod Gošnik izračunal kar 374%-no prekoračitev. Od kod njemu ta procent? Vsekakor pa procent služi za zavajanje poslancev in občanov občine Velenje. Ni dovoljeno seštevati krompir z jabolki in na podlagi tega računati procent za hruške. Namreč gospod Gošnik je seštel vso proračunsko in izven proračunsko porabo za obnovo občinske zgradbe in izračunal procent od že porabljenih sredstev proračuna. Huda pomota ali zavestno sprenevedanje? Občani, ki nimajo možnosti sami preverjati točnosti izračunov lahko verjamejo gospodu Gošniku, ki kot avtoriteta trosi informacije med občani. Iste informacije se pojavljajo tudi v Slovenskih novicah. Kakšno naključje? Avtor M. J. V resnici pa je proračunska poraba v ta namen znašala 94 %. Zanimivo je to, da se nobeden od novinarjev (pa tudi gospod Gošnik ne) ni poslužil pravice, da bi bil direktno obveščen o ciljih prenove občinske zgradbe. Pripravljeni smo seznaniti vse zainteresirane o spornih postavkah proračuna. Od piscev navedenih člankov pa pričakujemo vsaj opravičilo ali demanti. Ker smo skupščini že posredo- vali večji del informacij o obnovi občinske zgradbe, naj povemo še občanom, da navedenih sredstev za obnovo in posodobitev občinske zgradbe ni bilo možno preliti v osebne dohodke občinskih upravnih delavcev, funkcionarjev in tudi ne v druge proračunske namene. Sredstva se lahko porabijo izključno za posodobitev dela upravnih organov in izboljšanja materialne osnove zaposlenih. Mirno še lahko naprej trdim, da je bila naložba koristna in potrebna za izboljšanje dela upravnih organov. Marko JERAJ Odprto pismo Po neuspeli petdnevni stavki delavcev osnovnih šol občine Velenje smo se znašli na robu eksistenčnega obstanka. Neizpolnjene stavkovne zahteve in politika občinske vlade je onemogočila normalno gospodarjenje na šolah in uspešno ter motivirano delo delavcev v osnovnih šolah občine Velenje. Naše zahteve so se nanašale predvsem na izboljšanje materialnega stanja šol, samostojnost poslovanja in primerno plačilo delavcem, ki bi do konca leta temeljilo na uradno dogovorjenem indeksu 119. Ker smo se zavedali naše odgovornosti do otrok, smo po petih dnevih stavke v skladu z ustnim dogovorom in osebnimi obljubami gospoda Franja Bar-tolca, predsednika IS občine Velenje, gospoda Pankraca Seme-čnika, predsednika SO Velenje in vseh voditeljev političnih strank v občini Velenje, da bodo sanirali kritično stanje osnovnega šolstva občine, prekinili stavko. Na ta dogovor smo pristali, ker so se odgovorne strukture strinjale z vsemi stavkovnimi zahtevami in celo podprle stavko. Po dveh mesecih čakanja, da bodo vodstva Skupščine, Izvršnega sveta in političnih strank občine Velenje izpolnile svoje obljube in obveznosti, smo ugotovili, da se stanje v osnovnem šolstvu ni izboljšalo. Iz vsebine skupščinskega gradiva (za sejo 19. 12. 1991) in iz javnih medijev smo zvedeli, da so osnovne šole prejele le dve tretjini pripadajočih sredstev iz proračuna za leto 1991, ker se je predsednik IS izgovarjal, da je republiški IS odgovoren za tako stanje. Ta poteza občinske vlade je onemogočila minimalno vzdrževanje življenja in dela v osnovnih šolah (propadajoče stavbe, nemožnost nabave učil in drugih didakti- čnih pripomočkov, osiromašenje interesnih dejavnosti, tekmovanj, izobraževanja učiteljev, odpravo ekskurzij, zamiranje šolske prehrane ...), popolnoma razvrednoteno pa je tudi učiteljevo delo in njegov finančni položaj. Vse to pa je kontradiktorno z zahtevami in odgovornostjo, ki jih sedanja družba postavlja pred učitelje in šolo. Zaradi bolj in bolj zaostrenega položaja v osnovnem šolstvu apeliramo, da svoj vpliv in položaj izkoristite za takojšnjo rešitev navedene problematike. Za predsedstvo stavkovnega odbora: Marija Šavor Franc Petek Zdenko Gorišek oddaja v najem poslovni prostor na Koroški 37/a v Velenju, v izmeri 100 m2 Prostor je namenjen opravljanju mirne poslovne dejavnosti in ga bomo oddali v najem najugodnejšemu ponudniku Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo v 15 dneh od objave v zaprti kuverti s pripisom »Zbiranje ponudb« na naslov: M CLUB, p.o. VELENJE, Koroška 37/a, 63320 Velenje. Ogled prostorov je možen vsak dan od 7. do 14. ure, informacije pa lahko dobite po tel. št. 854-521 int. 47 ali 42 PREBIVALEC TIROLSKE ?AI£TN1 UČENEC It MAKEb. PESNIK KAC|M AVTOR KRIZA»1K£ R Moč 1TAL13. VELE-TpU TKANIMKZA % PMRVDKIK ESENCN VOLI LE c MESTO \/ ROMU Ni 31 NATTNO 15 ONblNA OTTft, CAS 5RL1 V03NL TELUR ANTOM ravnik LOVRENC ARNIČ tone: . Anderlič »USTA .TEST&UIHJ NEM-tEMV SKLADATEU (CASPAR) USMIU&J ČLOVEK 2? KOMICA sr. iTAm AVTO 2 )UQi VRSTA •RAZSTRL LIV/A KRA:) MAJ) VIPAVO 2MIZANA NOTA.C" ivo , ANbRIC 10 KRA3 PRI MARl&ORU Rudi AvčlM MESTo V "3US0V2M. TRANCUI 100 r LUIftUiNA LAWA,m Ji POTOPILA [4A1.V0ŽKM STAN IL0 ERŽEN DALJŠE. ČASOVNO ožoofeje NI KOLA TESLA REŠITE t|ICA TEZE7AIZ LABIRINTA 1 SR.Hnoi. L032EL ROZMAN 23 REDOVNICA TRGOVSKA POTNICA 11 duhovnik teAMlfcg.) VRSTA MORSKA 1OM1SLAV ECIČ 15 HIMALAJSKA KOZA CCLjSKAlK Dustrua ANSL.MO-ToaitEL H0Z5EKAC 'Z 7. AMERIKE UOZNIK HA ROLMU P0SLEW KAČE,- N7AM3A 22 TRMOGLAVOST ALKOHOLNA PWČA VRSTA T RANČ. TREPROe, AVSTRO. POROČEV A&ENCI7A \|E«. P0D08A TOtfE TOMŠIČ 12 MAOZAR PiS(\TELD DOKA | KLAHEC, STRMINA FJLOKTtTaV x£'M> B.EKA NA police* POiCOJm MARIBORSKI IviRALEC (V61M>JA) tiAKlCO u l£narD)c PAVLE DOLAR is 1NAOO, MORALA f&DADE-VAN3E GESLA (o % J fco- J. Cj GREGOR ALIANOC EC. IPT-BC6 ScNCA foALIŠA OBLIKA) IELEZOV OKSID STARI OCE KAREL IVAN11C0 PLANINSKA U3E&A l&OP. RAVNIKAR KOLAR AKITOKI 50 IZ.VA7A- N3E. SKOKOV M ANTokl MAft-TI L031E. DOLlNAfc OftELIZ GERMAN MITOL06, 3£2EftDV UGASLEM VULKAMS KRATERJU iS? NAGRADNA KRIŽANKA gorenjep©Drt Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v Uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 19. januarja. Ne pozabite pripisati svojega naslova! GORENJE POINT bo podelilo 3 nagrade: 1. nagrada: MENTOR O RAČUNALNIKU 2. nagrada: 10 disket 3. nagrada: škatla za diskete Imena nagrajencev bomo objavili v Našem času v četrtek, 23. januarja. Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v lik, boste prebrali geslo sponzorja kriianke, ki ga na dopisnici pošljite I h ■ F 4 5 6 n i 8 9 10 11 n 13 * 45 F i lo 2^ 12 Z3 »t 25 % 27 28 50 9. januarja 1992 TV PROGRAM naš čas stran 13 SCBCT4 11. Januar] nedelja 12. Januar PCNEDELJEK 13. Januar TCEEK Januar j~QV 5[L(^[mO ,w S[L0W)[Ml iw StLCDVE^Dml E^gM W SlLOm^ B ^................................... ..........._____ii______n nn n________-i__L. n. 6nhn i n lafa. n ha n________-i__I. ~. h 8.30 Program za otroke. 1.00 Šolska, ponovitev. 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Vojna napoved strupom. 10.30 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika, 7/8. 11.00 Angleščina: Foilovv me, 34. lekcija. 13.30 Dnevnik 1. 14.15 Napoved-nik. 14.20 Športna sreda, ponovitev. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Telovadka, 10. in zadnji del francoske odda|e. 17.15 Živ žav, 1. oddaja. 18.05 TV nocoj in Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2.19.57 Šport. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 7/22. 20.40 Tuji show. 21.40 Video strani. 22.35 Dnevnik 3. 22.57 Šport. 23.00 Napovednik. 23.05 Sova: Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 5/22; Do zadnjega pennyja. angleška nadaljevanka, 1/4. 8.30 Program za otroke. 10.00 M. Laurence: Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka, 3/3. 10.50 Euroritem, ponovitev 26. oddaje. 13.30 Dnevnik 1. 13.45 Umetniški večer, ponovitev: Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna, nemška drama. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke: Tok, tok; Novosti založb, ponovitev. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj In Napovednik. 19.00 Forum. 19.15 Novosti založb. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka, 6/6. 21.00 Ex libris. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 24. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka; Making mister Right. w so.(DWM[m n rov mu^mmn 8.00 Angleščina — Follovv me, ponovitev 33. lekcije. 8.20 Program za otroke, ponovitev. 8.20 Radovedni Taček: Ura. 8.40 Zlati prah: Čudežno zdravilo. 8.45 Alf, 58. epizoda ameriške nanizanke. 9.15 Klub Klobuk. 11.10 Tuji show, ponovitev. 12.10 Tednik, ponovitev. 13.00 Napovednik. 13.15 Večerni gost, ponovitev. 14.00 Paralaksa, ponovitev. 14.00 Tok, tok, ponovitev. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj, Napovednik. 19.00 Utrip. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Križkraž. 21.10 J. Cundill: Hlapčič, avstralska nadaljevanka (2/4). 22.00 Dnevnik 3. 22.21 Šport. 22.30 Napovednik. 22.35 Sova: Murphy Brown, 6. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 7/22; XT R O, angleški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 5. oddaja ameriške varietej-skega programa. 15.50 Sova. ponovitev; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 4/22; Glasba skozi čas, koprodukcija. 12/16. 17.40 Euroritem, 26. oddaja. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.00 Video lestvica. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 TV nocoj. 20.05 Umetniški večer: Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna. nemška drama. 22.05 Yutel. HTV 1 8.00 Poročila. 9.05 Zimski šolski program. 9.10 Nemščina. 9.25 Nagradna igra. 9.30 Skrivnostni otok, češkoslovaška serija za oitroke, 11. epizoda. 10.00 Poročila. 10.30 Glasba. 10.40 Mirovne pobude. 11..05 Bajke. 11.35 Risanke. 12.00 Poročila. 12.30 Rimsko slikarstvo. 13.30 Nlasveti za življenje v vojni. 14.00 Poročila. 16.35 Leteči medvedi, risanka (14/19). 17.35 Gospodarstvo. 18.00 Poročila. 18.15 An-no Domini, serijski film. 19.15 Glasba. 19.27 Nocoj . . 19.30 Dnevnik 1. 23.00 Dnevnik 2. 23.45 Poročila v nemščini. 23.50 Poročila v angleščini. 00.00 TV izbor. 01.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 93.05 Številne družine, serija. 9.30 Deželaa in ljudje. 10.00 TV v šoli. Življenje v srsrednjem veku. 10.15 TV v šoli: Poklici pipo tisku. 10.30 Čudovita škatla, anglešfcški film, 1954 (Robert Donat, Maria Scheiell). 12.15 Paracelzus zdravnik med mmagijo in znanostjo. 13.00 Čas v sliki./. 13.10 Me ženske. 13.35 Sužnja Isauura. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, sserija. 14.45 Otročič-ki v goščavi (Afifrika). 14.55 Otroški spored. 15.05 Čuudo.vito potovanje v notranjost človeškkega telesa, risanka. 15.30 Am, dam, des: Na drsališču. 15.55 Otroški fililmr in igrice. 16.05 Hov!, serija. 16.330 Uspešnice. 17.00 Mini čas v sliki. 117.10 Spored po željah. 18.00 Čas v : sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdaj ali nikoli. 19.520 Nocoj. 19.22 Znanje 19.30 Čas w sliki. 20.00 šport. 20.15 Zabavna measanica: Skrita kamera; Direndaj. 21.225 Pogledi od strani. 21.35 Brez sape,, ameriški film, 1982 (Richard Gere, Valerie Kaprisky). 23.10 Prebrisan ftfant, čb ameriški we-stern, 1941 (Clarlrk Gable, Lana Tur-ner). 0.50 Čas v ssliki. 8 30 Vremenska i panorama do 13.00. 17.10 Leksikon uiumetnikov. 17.15 Vlak .v Lashio (Burma). ). 18.00 Številna družina, serija. 18.30 SSimsonovi, serijska risanka. 19.00 Lolokalne novice. 19.00 Čas v sliki. 20.0t.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaže iz iz Avstrije. 21.00Trai-ler, oddaja za priprijatelie filmov. 21.30 Pozor, kultura! 22>2.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capipo. 22.30 Aktualna TV igra. 23.15 Multi ► Medial Mozart, muzi-kal z lutkami in Mdozartovo »modernizirano« glasbo. 0.1115 Čas v sliki. 16.00 Sova, ponovitev; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka: Do zadnjega pennyja, angleška nadaljevanka, 1/4. 17.40 Euroritem, ponovitev 26. oddaje. 18.00 Regionalni program, Maribor. 19.00 Klasika. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 TV nocoj. 20.05 Koncert, prenos 1. dela. 21.05 Alternativni program: Studio City. 22.35 Večerni gost. 23.15 Vutel. HTV 1 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 7.35 TV koledar. 7.45 Poslovne informacije. 7.50 Pregled tiska. 8.00 Poročila. 9.05 Zimski šolski program. 9.10 Francoščina. 9.25 Nagradna igra. 9.30 Skrivnostni otok, češkoslovaška serija za otroke, 12. epizoda. 10.00 Poročila. 10.05 Družina. 10.30 Glasba. 10.40 Mirovne pobude. 11.05 Recite mi, kaj naj počnem: Imam pravico. 11.35 Risanke. 12.00 Poročila. 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 12.30 Rimsko slikarstvo, stara dokumentarna serija. 13.05 Tuji dopisniki. 13.30 Nasveti za življenje v vojni. 14.00 Poročila. 14.10 Kalejdoskop, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 16.35 Leteči medvedi, risanka. 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Dokumentarna serija. 18.00 Poročila. 19.10 Glasba. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku, 00.00 TV izbor. 01.00 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.30 Ruščina. 10.00 Voda: Prihaja z neba in k nebu se dviga. 10.15 TV v šoli: Na mizi. 10.30 Prebrisan fant, čb westem, 1941 (Clark Gable, Lana Turner). 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura, (4). 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakun, risanka. 15.30 Am, dam, des: Dirkališče. 15.55 Strelovod. 16.05 Hov!, serija. 16.30 Mini kviz. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 XY nerešeni akti, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Podkupljivi, francoski film, 1984 (Philippe Noirot, Regine). 23.20 Večerni šport. 23.45 Nerešeni akti — odmevi. 23.55 Morilska igra, čb francoski kriminalni film, 1961 (Magali Noel, Harry Meyen). 8.05 Program za otroke, ponovitev. 8.05 Živ žav, 1. oddaja. 8.55 Telovadka, 10. in zadnji del francoske nadaljevanke. 9.20 Plesi pod slovensko lipo, APZ Franc Marolt. 9.50 Show Rudija Carreila. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Ljudje in zemlja. 12.30 Video-meh, ponovitev 61. oddaje. 13.00 Dnevnik 1. 13.10 Moj otrok že ne, ameriški film. 15.25 Napovednik. 15.30 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka, 8/8. 16.30 Poročila. 16.35 Shadovvlands, angleški film. 18.25 Risanka. 18.40 TV mernik. 18.55 Napovednik. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 3. 19.57 Šport. 20.05 Zdravo. 21.10 Podarim—dobim. 21.30 Formalno nadzorstvo, dokumentarna serija (1/6). 22.20 Dnevnik 3. 22.42 Šport. 22.45 Napovednik. 22.50 Sova: Taksi, 12. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 8/22. 8.30 Program za otroke: Šuhu in leteča princesa. 9.50 S. Moore: Trgovina z mamili, ameriška nadaljevanka, 4/6. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednik. 16.00 Podarim — dobim, ponovitev. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Radovedni Taček: Srce. 17.00 M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 2. del. 17.30 Obzorja duha, ponovitev. 18.05 Boj za obstanek. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 5/8. 20.40 Dosje. 21.25 Štefan Zwe-ig—M. Fanelli: 24 ur v življenju neke ženske, drama HTV. 22.20 Dnevnik 3. 22.42 Šport. 22.45 Napovednik. 22.50 Sova: Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 9/22; Zvezdne steze, 2. epizoda ameriške nanizanke. w gj luv S[L®WdDJiA 52 UTTI ITTSrA TV RTL PUUS TV AVSTRIJA 2 17.30 Krotilec levov. 18.00 Številna družina, serija. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Diana, princesa se prebuja. 21.00 Znanje. 21.15 šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Monty pyt-hon, smisel življenja. 0.15 Klasiki animacije. 0.35 Cesta krokodilov, lutkovni (deloma čb) film. 0.55 Čas v sliki. 16.10 Sova, ponovitev, Pri Huxtablo-vih, 24. epizoda ameriške nanizanke: Mračna pravica, ameriško kataionska nanizanka, 6/22. 17.30 Da ne bi bolelo, angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Garfield in prijatelji. 18.30 Videomeh. 19.00 Jazz in blues. 19.25 Napovednik. 19.03 Dnevnik BG. 20.00 TV nocoj. 20.05 Les souvage, francoski film. 21.50 Alternativni program: Tračarije, v živo iz Drame. 23.20 Yutel. HTV I 12.00 Poročila. 12.05 Poročila iz regionalnih študijev. 12.35 Rimsko slikarstvo, tuja dokumentarna serija. 13.05 Tisk. 13.30 Dokumentarna serija. 14.10» Cenč. 14.20 Kansas city confidential, ameriški igrani film. 16.10 Poročila in reportaže. 17.05 Fiskal, dramska serija, ponovitev. 18.35 Dokumentarna serija. 19.10 Glasba. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. Glasba. 23.00 Dnevnik 2. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 11.00 Titfieldski ekspres. angleški film. 1952 (Stenley Holloway). 12.20 Kaj se dogaja na zemlji?, kanadska risanka. 12.30 Hallo Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Poštar, avstrijski čb film po Pušnikovi noveli, 1940 (Hilde Krahl, Heinrich Ge-orge). 15.05 Burleska, čb. 15.20 Sveto pismo za otroke. 15.30 Modre izjave kralja Salomona. 15.35 Bremenski mestni muzikanti, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Naraščaj ljudske glasbe, nastopajo mladi glasbeniki iz Avstrije, Nemčije, Švice. 22.00 Novo v kinu. 22.05 Zlata dekleta, serija. 22.30 Prinesi mi glavo Alfreda Garcije, ameriški film, 1974 (Waren Oates, Isela Veja). 0.20 Čas v sliki. 0.25 Vittorio, lomilec src, francoska filmska komedija, 1980 (Aldo Maccio-ne, An na Maria Rizzoli). 1.45 Čas v sliki. 1.50 Ex libris. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama. 10.45 Leksikon umetnikov. 10.50 Šport. 14.05 Toni Sailer: Zimske olimpijske igre, serija v štirih delih, 1. del: 1924—1948. 15.05 Zabava v snegu, tekmovanje štirih dežel: Italija, Nemčija, Avstrija in Španija. 16.00 Anne Sophie Mutter, portret slavne violinistke. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Številna družina, serija. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Sobota, nedelja, ponedeljek, italijanski TV film (Sophia Loren). 22.05 Čas v sliki. 22.10 Čas na ražnju. 22.15 Večerni šport. 22.30 Politični solo kabaret. 23.45 Concert Hali. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Ex libris. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Jutranji maiagazin. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Kriviva prisega, ponovitev filma. 10.55 Bootoker, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12 4545 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pocod kalifornijskim soncem. Očarljiva JeJeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Ea Eden, serija. 17.05 Idi na vse, igra. 17.4.'.45 Regionalna poročila. 18.15 Bingo. 3. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 KiKolo sreče. 20.05 Vreme 20.15 Pravi č čudeži, zabavna oddaja. 21.15 Hunter, r, serija. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poroiočila. 23.00 Exorcist, grozljivka. 1.05 AAkutno, pon. SAT 1 6.00 Jutranji maiagazin. 8.30 Hammer, Angel se vrača. a. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s sm.n.tjo, 11.00 Divja Rosa. 11.45 Gemini MMan. 12.30 Vedno ko vzame tabletko. 3. 13.00 Oče preveč 13.30 Santa Bartrbara. 14.20 Sprinafiel-dova zgodba. 15.5.05 Dallas 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! i! 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 1 19.15 21, Jump Street (Johnny Deep). 20.15 Mini Playback - Show. 21.15 VeliHika svoboda. 22.15 Su-per policist, akikcijski, 1983 (Chuck Norris). 23.50 P