Albin Prepeluh — 50-lelnik. V soboto, dne 22. t. m. praznuje svojo 50-letnico eden naj- odličnejših naših jav- nih delavcev, ki je od svojih zgodnjih mla- deniških let pa do danes kljub vsemu preganjanju neustra- šeno stal na braniku za pravice tlačenih in zatiranih. Kot sinu pripro- stih starišev mu mla- dost ni bila postlana z rožicami in zato ni čudo, da ga je že v mladih njegovih letih zajel z vso silo takrat tudi že v Sloveniji se razvijajoči socialni delavski pokret in Albin Prepeluh je bil med prvimi Slovenci, ki so se začeli baviti s tem velikanskim in težavnim vprašanjem resno in na znanstveni podlagi, a tudi s praktičnim organizacijskim delom. Skupaj z rajnkim dr. Dermoto in z dr. Lončarjem je ustanovil za tiste čase po- membno in še dandanes zanimivo revijo »Naši zapiski«, katere najidealnejši sotrudnik je bil. Pisal pa je mnogo tudi v druge domače in tuje liste, ob enem pa je nastopal kot go- vornik in predavatelj na stotinah delavskih shodov in sestankov. V vsem njegovem de- lovanju pa sta ga vodili dve zvezdi- vodnici: svoboda in socialna pravičnost. Ljubezen do svo- bode in borba za so- cialno pravičnost ga vodita še danes, Iko stoji med prvimi v boju za kulturni in socialni napredek na- ših kmetov. Jedro našega naroda tvorita kmet in delavec, predvsem mali kmet, ki se mu še danes najslabše godi, slabše celo kot dobremu de- lavcu. Te ljudi kulturno in moralno dvigniti, jim priboriti vsaj najprimitivnejšo pravico do zemlje in s tem do življenja — to je druga velika naloga, ki jo vešči socialni delavec še danes vrši z neumorno pridnostjo in Zveza agrarnih interesentov je plod tega dela. Albin Prepeluh je bil rojen dne 22. februarja 1. 1880 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko in tedanjo obrtno šolo, kasneje pa je služboval kot ad- ministrativni uradnik pri raznih sodiščih. Po pre- vratu 1. 1918 je bil od prve Narodne vlade dodeljen kot komisar oddelku za socialno skrbstvo, kasneje pa je postal poverjenik tega oddelka in kot tak je položil prve temelje za kasnejšo socialno zakonodajo v Sloveniji, ki jo je zamislil upravno-avtonomno z vidikov gospodarskih potreb. L. 1921. pa je izstopil iz socialistične organizacije zaradi diferenc v poli- tični taktiki, kakor je bil že prej odklonil ponudeno mu ministrstvo za socialno politiko in pozneje mesto podpredsednika v deželni vladi za Slovenijo. Nato je v zvezi s pokojnim Stjepanom Radičem ustanovil Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev in je v svojem organu vneto zagovarjal potrebo skupne politike Hrvatov in Slovencev. L. 1925 pa sta se združili v Celju tedanja SKS in SRKS v skupno politično organizacijo in od tedaj naprej je Albin Prepeluh neumorno na delu za utrditev in razširjanje kmečke ideologije (miselnosti). Pri vsem svojem obsežnem javnem delovanju pa je našel še vedno nekaj časa za pisanje samostojnih socialnih del, ki spadajo med najboljša v tozadevni slovenski literaturi («Problemi malega naroda», «Naša gospodarska in socialna vprašanja», «V boju. za zemljo in državo», «Kmečki pokret med Slovenci po svetovni vojni», «Socialni problemi» itd.). Poleg tega pa je napisal še nešteto člankov in razprav po raznih časopisih. Ob njegovi 50-letnici slavljencu prisrčno česti- tamo z željo, da ostane še dolgo vrsto let čil in zdrav, svoji rodbini v blagor, nam vsem v ponos, vsem ponižanim in zatiranim pa odločen zagovornik in branitelj. tem za pravo za narodno stvo. in s Glasom statistike je v Sloveniji 144.703 poljedelskih obratov. Od teh obratov je 52.822 čisto bajtarskih, od katerih ima vsak obrat manj kot 2 ha zemlje. To ljudstvo ne živi v glavnem cd zemlje, temveč od mezdnih za- služkov kot delavci. K tem lahko prištejemo še nadaljnih 29.183 malokmetskih obratov z zemljo v izmeri 2—5 ha. Če je družina v teh obratih količkaj številna, ne more živeti in se zaposliti doma, temveč morajo iskati od- rasU zaslužka. Tako dobimo, da je v Sloveniji 82.0C5 bajtarjev v smislu naših nadaljnjih iz- vajanj. Temu nasproti je kmetov s 5 do 10 ha zemlje 25.577, s 10 do 20 ha zemlje 24.335 in posestnikov z 20 do 50 ha zemlje 10.912; skupaj 60.921. Skoro dve tretjini našega kmetskega ljudstva je torej bajtarjev, zainteresiranih ne samo na poljedelstvu, temveč tudi na obrti in industriji, ki rabita mezdne delavce, in na pogojih, po katerih se plačuje in zaposluje delavna sila, na delavski politiki. Iz tega je na prvi pogled razvidno, da je naš bajtar najšteviličnejši del naroda, ste- ber in prirodni nositelj narodne gaspodarske politike, ker je enako zainteresiran"'na pro- spehu kmetskega kakor tudi obrtnega ter in- dustrijskega gospodarstva in na dobrih de- lavnih pogojih, on torej predstavlja vtelešeno solidarnost vseh slojev našega naroda. Podrobno opažanje pa pokaže, da je že skozi nekaj let v praksi ta bajtarski obrat, če je delo na razpolago in delovni pogoji ko- ličkaj povoljni, relativno (v primeri z dru- gimi) najprinosnejši. Na bajti je mogoče pri- de7ati najnujnejšo hrano doma, zunaj pa za- služiti mezdo, s katero se da kriti druge po- trebe. Kmet dosti težje pride do denarja za kritje potreb in produkcijskih stroškov, ker ima pri svojih 5 do 15 ha zemlje le malo za prodati in še to nima cene. Ta okolnost cepi kmetije, kar pospešuje tudi sprečeno izse- ljevanje in nove prilike za mezdni zaslužek. Kmetij je vedno manj, bajtarskih obratov vedno več. Če bodo te razmere trajale dalj, če bodo prometne razmere (avtobusni pro- met) in industrializacija Slovenije nudile vedno večjo priliko za zaposlitev, bo cepljenje kmetij v bajte hitro napredovalo. To je pri- rodna notranja kolonizacija Slovenije. Bajta predstavlja najintenzivnejšo obliko izrabe zemlje — imajoč pred očmi, da od bajtar- skega koščka zemlje živi največ ljudi. V to smer gre nujno gospodarski ruzvoj Slovenije, ki je že danes in bo jutri še bolj bajtarska. Kljub temu je pa ta bajtar danes v vsa- kem ozira popolnoma zanemarjen, neorgani- ziran, zaničevan. To je edini sloj, ki je do danes v javnosti 'popolnoma brez besede in vpliva. V razpuščenih strankah so bili baj- tarji navadna glasovalna masa — v strankah niso imeli nobene besede. Delavci so jih sra- motili, ker so bili navezani na grudo, na svojo bajto in so, zanašajoč se na bajto, sprejemali tudi sramotne delovne pogoje. Bajtar ne more biti proletarec, ki nima nič izgubiti in more v revoluciji vse dobiti. Kmetje so jih gledali postrani, ker so bajtarji tudi od njih zahte- vali boljše delovne pogoje (kot hlapci, dekle, pastirji in dninarji), posebno pa, ker so od- klonili slabo plačano in težko kmečko delo in rajši odšli v industrijo in obrt, v mesto, kjer so bile tudi slabe plače, pa vsaj delo krajše in lažje. Industrija se pa bajtarskih delavcev veseli, ker jim lahko zniža mezde pod normalo, računajoč, da jih živi bajta v kolikor mezda ne zadošča. V to svrho pa je potrebno, da je bajtar neumen in neorgani- ziran, vsled česar kapitalist za povzdigo baj- tarja ni storil ničesar. Inteligenca do danes ni uvidela, da je pod slovenskim narodom treba razumeti predvsem bajtarje in je te pustila v nemar. Kar je bajtar profitiral in se izobrazil, je pridobil kot sestavni del kultur- no enotne naše vasi, kot kmet. Prihaja čas bajtarjev, notranje koloniza- cije Slovenije; s svojo nizko mezdo bo naš bajtar omogočil industrializacijo Slovenije. Prihaja pa tudi čas njegove moči. On je no- silec gospodarske politike, ki je v interesu vseh slojev. On je kmet, je pa tudi delavec, kmetski industrijski delavec z oporo v svoji bajti, kjer pridelujejo žena in otroci ter on po urniku najnujnejšo hrano. Kot tak bo nuj- no izpodrinil iz Slovenije čisto proletarskega deTavca, ker je cenejši. Bajtar mora kot kmet voditi kmetsko politiko, kot delavec pa tudi de^vsko politiko v borbi s kapitalom za pri- merne delovne pogoje in cenene industrijske proizvode. Pri vsem tem bo pa moral voditi tudi obrtno in industrijsko politiko, ker brez teh ne bi bilo prilike za delo. Mi že od vsega začetka trdimo, da je politika našega kmetskega gibanja narodna, ker je naš narod kmetski in je dobro za vse, kar je dobro za kmeta. Ona je pa narodna tudi zato, ker je bajtarska. Dr. Janže Novak. Dersar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM ¥ uUBLJASI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (SoCna) ul.1 VLOGE nn knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °'0 proti trimesečni odpovidi »o ? Vi /o brez odbitka davka na rento. Stan e viog okroglo 30,0 0 000 in R z p'8 n d 500 000 Oh Jamstvo za vl