Revija SRP / Svoboda, Resnica, Pogum/ Letnik 23, oktober 2015 shtevilka 123 - 124 Izdajatelj revije Naslovnica Izbor likovnih del Tisk Urednishtvo Urednishki odbor Narochila, prodaja Izposoja na dom Izdajo omogochajo ISSN Revija SRP, zavod za zalozhnishtvo, Ljubljana m.sh.1339427, d.sh.71461965 e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http:/ / www.revijasrp.si Andreja Peklaj: iz ciklusa Domovanje skrivnosti Damir Globochnik NTD, Ljubljana Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana Ivo Antich Lev Detela Damir Globochnik Matjazh Jarc Jolka Milich Rajko Shushtarshich Knjigarna KONZORCIJ, Zalozhba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 1000 Ljubljana Slovanska knjizhnica, Einspielerjeva 1 p.p. 2670, 1001 Ljubljana sodelavci v reviji 1855-8267 2 Revija SRP Jo%ha Lovrenchich Lev Detela Jasna Jane%h Darja Urh Milenko Strashek Ivo Antich Ivo Antich Lev Detela Matjazh Jarc Prevajalnica Jevgenij Baratinski prev: Ivo Antich Luigi Cannillo prev: Jolka Milich Aldina De Stefano prev: Jolka Milich Sandro Pecchiari prev: Jolka Milich Jean Bodin prev: Nadja Jarc Likovna priloga Vsebina Poldan 4 Egipchanska rapsodija 7 Zvezdni prah 22 Rdechi dezhnik 25 Naj se dotaknem neba /haikuji in tanke/ 27 Tiger v galeriji /»haiku hajka« ob slikarstvu Bojana Bense, 2008-2015/ 33 Farme forme /epigramizmi/ 38 Dogodek v kachjem gozdu 42 Zlata lina. (zapisi z onega sveta) 45 Vse je misel 77 Materin red 79 Deset haikujev iz leta 2012 82 Prelivanje tvojih voda 85 Ustolichevanje /odlomek iz knjige Shest knjig o republiki, 1576/ 89 Damir Globochnik Andreja Peklaj Damir Globochnik »Domovanje skrivnosti« Likovna dela / fotografije/ Maksim Gaspari — karikaturist 94 96 105 3 Revija SRP Esejnica Peter Amalietti Za zgodovinski spomin Damir Globochnik Branko J. Hribovshek Iz zgodovinskega spomina Damir Globochnik Franc Kri%hnar Ivan Tomazhich Vprashalnica Jolka Milich Stane Jagodich Dokumenti Slovenshchina — prajezik chloveshtva 111 Svoji k svojim! 128 Zaton Zahoda 137 Kranjski Janez na spomeniku padlih vojakov v prvi svetovni vojni 162 Zgodnja slovenska glasba od nekdaj do danes 170 Slovenci in Baski — (pred)indoevropske zveze 177 O tem in onem 187 Chlovek ! 191 Dokument 1 Rajko Shushtarshich »Breme lastnishtva« — Kres za praznik ustvarjalnega dela? In she nekaj malega o vrednoti delo 193 4 Revija SRP Jo%ha Lovrenchich POLDAN JUG V OKVIRU V vzdushen poldán se vije chez plan cesta iz mesta in zh njo topoli gredó. V topolih krilati shkrzhati pojó: Zharke zhgi! — se prvi oglasi, zhgoche zhgi! — drugi zazheli, zhejnim zhgi! — tretji narochi, zhgi, zhgi, zhgi! — prvi ponovi. Zharke zhgoche zhejnim zhgi, zhgi, zhgi, zhgi! — v koru vsi in konca ni. Sonce je veselo zhagajochih melodij in kar nich se v noch mu ne mudi, (DiS, 1913, sht. 8) PESEM V MOLU Mrtvo drevó pod svincheno nebó strmi; pod svinchenim nebom vran leti. Rekel bi, da se na drevó spusti. Moja misel je zhalostna ko zapushchen chas, moja misel je mrzla ko zimski mraz. SENCE Zlato sonce chrno rishe zelena drevesa, bele hishe in nas-- Zakril sem si obraz. (DiS, 1915, sht. 1) 5 Revija SRP TUBEROZA V japonski vazi tuberoza zeleno zhivi in belo dehti zaljubljene misli do srchne krvi. Ti! ... Tebe ni. Hrepenenje se odbilo je od shtirih sten in se vrnilo je v srce in pije svojo kri in mre. NENAPISANO PISMO Pred menoj je bel list, chist list, tebi namenjen. Bel list, chist list zate. — Bukve koshate me senchijo s svojim zelenjem in mi shumijo simfonijo korenin, debel,vej, listja, gnezd v vejah, sonca, pomladi, zhejne sushe, dezhja, jeseni, vetrov, snega, zime, smrti. O! . Pred menoj je bel list, chist list, tebi namenjen. POLDAN Sam v sebi sem brez sence in vse okrog mene svetloba in mir, kot da prehaja v me iz svetnishkega groba. Nemim. Roke so dvignjene in chakajo najslajshih ran, ochi so hvalna pesem — Tako zhivim na zemljo prikovan in she se za vechnost tresem. 6 Revija SRP SLUTNJA Vrachal sem se domov. Drevo, ki so ptichi v njem gnezdili, so oklestili. Obstal sem, in kakor da je od doma prishla, na drevo se je slutnja naslonila. JOZHA LOVRENCHICH (1890, Kred pri Kobaridu - 1952, Ljubljana), pesnik, prozaist, dramatik, mladinski pisatelj, publicist, prevajalec. Gimnazija v Gorici (gojenec semenishcha, zavrnil shtudij teol.). Slavistiko in latinshchino shtudiral v Gradcu (doktorat 1915). Med 1. sv. v. profesor na gimnazijah v Gorici in Trstu, umik na Dobravo pri Kropi. Po vojni v Beogradu zastopnik za Gorishko in 1919 odposlanec v Parizu. Od 1920 gimn. profesor v Ljubljani (stanoval pri Poljanski gim.; tu urejal dijashki list Mentor). Porochen z Antonietto Manzoni, potomko ital. pisatelja (shtirje otroci); 1945 obtozhen sodelovanja z okupatorjem (pomiloshchen). Zhe kot gimnazijec objavlja pesmi, prozne in dramske poskuse; sprva pesnishko sledi tradiciji impresionizma in ljudske pesmi, najvech z ljubezensko tematiko (npr. Jaz bi rad rudechih ro%h, 1905; uglasbena), tudi soneti, erotiko vse bolj prerashcha specifichna religiozno poudarjena refleksija, pod vplivi ital. futurizma, nemshke sodobne literature in vojne katastrofe se profilira kot modernist, ki s prostim verzom zachenja slovenski ekspresionizem. Sredi vojne objavi prvi knjizhni publikaciji: Oche nash! (1915) je broshura z ducatom pesmi, ki parafrazirajo molitev, osebno-konfesionalna avtentichnost tega krika iz vojnega kaosa je nedvomna, sicer gre za verzificirano retoriko; pomembnejsha je Deveta dezpela (1917), ki v bistvenih potezah nakazuje usodo celotnega poznejshega opusa kot izrazito ekstenzivno-entropichne poligrafije. V zbirki dvojnost izraza: kjer je ta aforistichno ali »haikujevsko« zgoshchen, gre za nekaj izjemnih dosezhkov (predstavljeni tukaj), ko pa se verzi in pesmi daljshajo in shirijo prek strani, se vse bolj bohoti (afektirano infantilna) patetika s folkloristichno pravljicharskim »vizionarstvom«, mestoma onkraj resnejshe relevance (»pesem« Ekloga, »dramska slika« Deveta dezpela). Pozneje njegova poezija postaja tradicionalistichno »pripovedna«, v obshirnih epskih pesnitvah (»faustovski« Sholar iz Trente, »vampirski« Duhovin) so zanimive tematske zasnove povsem razvodenele; podobno velja za njegovo prozo. Lovrenchich je po osnovnih biografskih in literarnih potezah podoben sodobniku Ivanu Preglju (primorski izvor, visoka izobrazba, zadnja profesura v Ljubljani - eksplicitno katolishki, lirsko »barokizirani« ekspresionizem), a ostaja v njegovi senci kot eden tistih, ki niso povsem v skladu s podobo »napredne« ali »rdeche Primorske«. Izbor in opomba o avtorju Ivo Antich 7 Revija SRP Lev Detela EGIPCHANSKA RAPSODIJA Molitev ob obali v nemirnem dnevu iz rebusov in krivih chrt zhari nebo in morje se prelije v meso in kri in v te kosti ko val za valom meche me navzgor do sonca in nazaj med modro cvetje ob obali v sinjino rdechkasto od mojih chudnih sanj o sfingah templjih chudezhnih shakalih med zlatimi cholni in piramidami tam dalech v rumenkasti pushchavi urezani v nerazumljivi klinopis sveta kjer druzhi ostri nozh se s svetimi dragulji in bronchenimi sekirami med nashopirjenimi kamni v nedoumljivem temnem rovu: je neki zvok ki tozhi in ubija in je kljub temu luch tu nad menoj veliki ti egipt in so skrivnosti in chudne melodije in ranjeno srce ujeto v nashih prsih in je zhivljenje ki gori in peche in so uroki in blede sence so sinusi in krivi koti ti otozhno petje je geometrija in nisha s sedmimi skrivnostmi so matematichni vokali in parabole in kljuchi ki za vedno te zapro v temo: a tu je tudi sonce kot slavolok svetilnik chez morje in vijugasto nebo in so dezhele polne sreche in radosti so ptice v drevju ribe v svetlem valu in zhelve v travi ob shiroki reki in beli konji in planjave sive med zlatolichjem in chebeljo prejo iz voska in pozabljenih odmevov odtisnjenih v nejasni blesk iz belih lis samote v tem vrochem nenavadnem popoldnevu ko razodenejo se davna chustva zaklenjena globoko v dno srca: 8 Revija SRP in je nebo in morje s plimo in oseko med pljuski kriki grozhnjami in zapetljaji drsechimi kot ladja s faraonom na zadnji poti neznano kam ti strashno muchenishtvo nekam navzdol med kamne in meglo ob nezhnem petju in zakrivljeni trobenti svarechi bedna ljudstva v grehu smrti z zavitim lokom v upanje zasuto nad ladjo na mrtvi vozhnji v bozhji glas iz sanj prividov in chudezhev neba ki nekam pada ki pada na ves glas v narochje vsemogochnega Boga: usmili se nas zdaj v tej zemeljski nesrechi odpri se na stezhaj nam in odkleni vrata vrni nam vse ugrabljeno nazaj ozhivi nas z vodo iz nila in jordana prebudi nas v zhivljenje tisochcvetno in siplji dezh na pesek in goljavo da zazhivi ubogi svet v zharni novi luchi do sonca na vishavah z neznansko silo ki meche me navzgor v nebo in spet nazaj na zemljo med disheche modro cvetje Egipt (al - Misr), 14. marec 2015 - 22. marec 2015 »...kot ladja s faraonom na zadnji poti«: Pri Keopsovi piramidi v Gizah pri Kairu, ki je najvechja piramida Egipta, so leta 1954 izkopali v 1224 sestavnih delov razstavljeno »sonchno ladjo«. Zdaj je to vech kot 43 metrov dolgo plovilo, zgrajeno brez zhebljev iz cedrovine, ki sodi k dvema faraonovima »pogrebnima ladjama«, na ogled v posebnem poslopju ob juzhnem delu piramide. Namen ladje je bil, da umrlega faraona, ki so ga chastili kot bozhanstvo, v posebnem poslovilnem ritualu odpelje v onostranstvo in v vechno zhivljenje. (Op. L.D.) Sprehod ob Rdechem morju V vecherni zarji bezhijo ure na mirni skrivni poti med palme v nevidno drgetanje vetra. Poseben chas se zdaj kali za naju chez specho vodo. Bozha srce in plava z ladjami chez tezhko morje. 9 Revija SRP Drugachnost se spushcha izpod neba po produ v trudno shelestenje. Od juga in severa hiti odmev v zaspani lesk podob pogreznjenih v samoto. Hurghada (al-Gurdaqa), 14. marca 2015 Vprashanja brez odgovora Kako bel je dan pod v vetru se zibajocho palmo, ti temno veliko morje? Kako chrne so tvoje nochi nad spechim peskom, vijugasta pushchava? Zakaj ob shtirih popoldne zhivljenje tako opojno dishi? Beli prod se sveti kot sneg, ko nanj posveti premochno sonce. Nihche ne ve, kdaj nocoj vzide rdechi polmesec. Nebo nad Nilom krozhi chez levo polovico usode. Desna stran kozmosa se je kljub temu odpravila v posteljo. Sanje bodo precej zahrbtne. Ko muezin z zamolklim glasom kliche k vecherni molitvi, postane pisatelj v Egiptu poslednji Mohikanec. Hurghada (al-Gurdaqa), 15. marca 2015 Kako nastane piramida (Pesem delavcev) vzdigni kamen prestavi kamen visoko do neba 10 Revija SRP privzdigni kamen prisloni kamen nizhe do dna postavi kamen odstavi kamen v blizhino srca premakni kamen pomakni kamen navzgor do vechnosti pridvigni kamen prelozhi kamen navzdol do hudih dni potisni kamen potegni kamen nazaj v trdo noch porini kamen odstavi kamen v kruti zid postal bosh plamen in svit spusti kamen globoko v temo zob za zob in glavo za glavo prst za prst in oko za oko za tujo slavo Gize (al - Giza), pri Keopsovi piramidi, 18. marca 2015 Keopsova piramida v Gizah pri Kairu, v kateri je bil pokopan faraon s tem imenom, je najvechja piramida Egipta. Prvotno je bila visoka skoraj 147 metrov (zdaj 137 m). Je edini she ohranjeni chudezh nekdanjih »sedmih svetovnih chudezhev« starega veka. Faraon Keops (starogrshko) oziroma Hufu (staroegipchansko) je bil sin faraona Snofruja iz chetrte dinastije starega kraljestva. Zhe v chasu vladavine njegovega ocheta so zacheli graditi velike piramide. Sin je narochil gradnjo svojega groba leta 2560 pr. Kr. Vprashamo se lahko, na kakshen nachin je bilo s tedanjimi enostavnimi tehnichnimi sredstvi mogoche zgraditi tako velikanski nagrobni kompleks. Ochitno je ljudstvo v potu svojega obraza in ob shtevilnih zhrtvah od jutra do vechera v strahosposhtovanju garalo za nesmrtnega »bozhanskega« vladarja. Grshki antichni pisatelj Herodot na primer pishe, da je bil Keops slab in podel vladar, za katerega se je muchilo na stotisoche podlozhnikov. 11 Revija SRP Ironija usode je, da se je ohranil ob megalomanski Keopsovi piramidi samo 7 centimetrov visoki in edini kipec tega vladarja, ki je zdaj na ogled v Egipchanskem muzeju v Kairu. Faraonov grob so ochitno zhe v antichnem obdobju izropali. Po samo nekaj nad en meter visokem tesnem hodniku - rovu (natanchna vishina je 1,20 m) pride obiskovalec najprej globoko navzdol in nato po strmih stopnicah navzgor do prostora s praznim sarkofagom. (Op. L.D.) Faraonova prerokba Odprite mi ko odhajam usta z zheleznimi kleshchami da izrechem sodbo: Kar je bilo ostro zaprto se je za vedno odprlo Bil sem vcheraj zato poznam jutri videl sem daljno preteklost zdaj zrem v vechno prihodnost do konca vseh chasov na vekov veke Torej se vsedem neminljiv za vedno med kamne in pesek nikoli ne bom umrl Ne motite me v mojem miru Luksor (al-Uqsur), Dolina kraljev, 16. marca 2015 »Odpreti faraonova usta z zheleznimi kleshchami« je spadalo k svechanemu dolgotrajnemu pogrebnemu ritualu, ki so ga v prisotnosti vladarjeve druzhine opravljali najvishji svecheniki. Tako se je zgodilo tudi ob smrti faraona Tutankamona, katerega neizropani grob so odkrili leta 1922 v Dolini kraljev. (Op. L.D.) Mrachna slutnja na dnu sveta odpro tezhke sanje pokrov neznosnega groba bleda postava v zlatu dvigne maziljeno roko prsti so ostri kot nozh posuti s charobnimi biseri nihche ne ve kaj se dogaja rov je kacha in blisk 12 Revija SRP chudna melodija muchi dusho in prebada ubogo telo mumija se je prebudila Luksor (al-Uqsur), Tebe - Zahodni del / Dolina kraljev, 16. marca 2015 V pushchavske skale vdolbeni grob faraona Ramzesa VI. sodi k najlepshim ohranjenim grobovom starega Egipta v Dolini kraljev pri Tebah. Ramzes VI. je bil faraon dvajsete dinastije in je vladal med letoma 1145 in 1137 pr. Kr. Grob s faraonovo mumijo so izropali zhe v antichnem chasu. (Op. L.D.) Svarilo tri korake navzdol tri korake naprej pochasi po rovu navzdol tri korake nazaj tri korake navzgor hitro strmo v temo nisem tak kakor ti (Faraon): stoj poslushaj namig she je chas za umik she tri korake naprej tri korake pochez navpichno po pesku v noch samo tri korake od tod do slavnega groba pod strop (Faraon): ustavi se saj slishish moj krik she je chas za umik hitro se plazim navzdol v zlato sobano skoz rov (Faraon): stoj da ne bo vse zapik she je chas za umik nisem tak kakor ti v zlati grob se mi mudi moram k tebi navzdol k zlatim skrinjam takoj (Faraon): slishish moj hudi skovik vse bo zapik Luksor (al-Uqsur), Dolina kraljev, 16. marca 2015 13 Revija SRP V poznem poletju 1922 se je britanski lord Carnarvon znashel pred tezhko odlochitvijo. Navdusheni obchudovalec starega Egipta je zhe osemnajst let financiral izkopavanja fanatichnega angleshkega arheologa Howarda Carterja, ki je v Dolini kraljev na robu Libijske pushchave pri Luksorju v Zgornjem Egiptu, kjer so v skalnatih stenah pokopavali faraone in druge odlichnike, leto za letom zaman iskal neokrnjeni grob kakega faraona. Carnarvon se je odlochil, da she zadnjich podpre neuspeshno izkopavanje, za katerega je zhrtvoval velik del svojega premozhenja. In res. Kot da se ga je neki stari bog usmilil. Zhe novembra 1922 je Howard Carter odkril dobro ohranjeni grob zgodaj umrlega mladega faraona Tutankamona (kar pomeni »On, ki ljubi Amona«). To odkritje sodi med najvechje arheoloshke senzacije 20. stoletja (ker je edini grob z ohranjeno faraonovo mumijo, ki so ga odkrili v modernem chasu). Faraonova svetovno znana zlata nagrobna maska in razlichni v grobu za faraona pridani dragoceni predmeti se zdaj nahajajo v Egipchanskem muzeju v Kairu. Domnevajo, da je bil Tutankamon sin faraona Ehnatona (njegovo prvotno ime je bilo Amenhotep), ki je hotel namesto starih bogov uvesti enoboshtvo z edinim sonchnim bogom Atonom, kar je naletelo na velik odpor med svecheniki starega kulta in med prebivalstvom, ki si je zhelelo stare bogove nazaj. Tutankamon, ki je kot osemletni dechek zasedel prestol pod imenom Tutankaton, si je pod vplivom svetovalcev po dveh letih vladanja nadel novo ime Tutankamon in zachel postopoma uvajati stari kult. Umrl je mlad leta 1323 pr. Kr. morda zaradi nesrechnega padca ali bolezni. (Zanimivo je, da je svetovnoznani dunajski psihoanalitik zhidovskega rodu Sigmund Freud razvil teorijo, da biblijski Mojzes, ki je Zhide iz egiptovskega suzhenjstva pripeljal nazaj proti Obljubljeni dezheli, ni bil Zhid, temvech Egipchan, ki je prevzel Ehnatonove ideje o enoboshtvu in jih uveljavil pri zhidovskih rodovih). V zvezi s Carterjevim odkritjem Tutankamonovega groba, ki ga po preprichanju Starega Egipta ne bi smel nihche oskruniti, se je pojavila teza o »faraonovem prekletstvu in mashchevanju«, ki je nashla pot v shtevilne grozljive romane in filme. Dejstva tega »prekletstva« so sledecha: Marca 1923 je tezhko zbolel lord Carnarvon, ki je skupaj s Carterjem prvi vstopil v skrivno faraonovo grobnico. Prepeljali so ga v bolnishnico v Kairu, kjer je 5. aprila 1923 ob dveh ponochi umrl star sedeminpetdeset let. V trenutku njegove smrti so brez pravega vzroka po celotnem mestu ugasnile vse elektrichne luchi. V Londonu je ob istem nochnem chasu divje zatulila lordova zvesta psica in se mrtva zgrudila na tla. Za Carnarvonom je umrlo she vech oseb, ki so sodelovale pri odkritju faraonovega groba oziroma so ga med prvimi obiskale. Amerishki multimilijonar George Jay Gould je po obisku Doline kraljev tezhko zbolel in hitro umrl, Sledil mu je Carnarvonov dobri prijatelj Woolf Joel, ki je na vozhnji po Nilu v Luksor padel v nepojasnjenih okolishchinah s krova ladje in utonil. Tudi znani britanski rentgenolog sir Archibald Douglas Reid je umrl takoj zatem, ko je z egiptovskimi oblastmi sklenil pogodbo, da rentgenizira Tutankamonovo mumijo. Egiptolog in univerzitetni profesor H. G. Evelyn White je skoraj istochasno napravil samomor. Popolnoma neprichakovano sta umrla direktor staroegipchanskih zbirk v parishkem Louvru Georges Benedite in M. Cassanova s College de France, ki sta prav tako sodelovala pri arheoloshkih izkopavanjih v Dolini kraljev. Med vecherno modno revijo v Parizu, na kateri je hotel predstaviti svoje nove modne kreacije po staroegipchanskih vzorcih v chast boga Izisa, je brez pravega vzroka umrl modni oblikovalec Leon Bakst. Seznam umrlih zaradi »faraonovega mashchevanja« je zdaj vidno narasel. Med drugim so odshli v smrt she Carnarvonov polbrat polkovnik Aubrey Herbert, ki je bil prav tako v grobnici pri odkritju groba z vladarjevo mumijo. Tragichno je umrla tudi Carnarvonova zhena lady Carnarvon, ker jo je baje pichila neka strupena egipchanska zhuzhelka. Americhanka Evelyn Greely je po obisku faraonovega groba naredila samomor ob vrnitvi v Chicago. Na seznamu hitrih smrti po soochenju s Tutankamonovim grobom so med drugim she Carterjev asistent dr. Jonathan W. Carver, kanadski univerzitetni profesor M. Laffleur in sodelavec Metropolitanskega 14 Revija SRP muzeja umetnosti Arthur C. Mace, ki je skupaj s Carterjem napisal knjigo The Tomb of Tut — ankh — amen. Umrlo je tudi vech Egipchanov, ki so sodelovali pri izkopavah. Med temi je bil tudi princ bej Ali Fahmi, ki ga je takoj potem, ko je obiskal Tutankamonov grob, na cesti do smrti zabodel neznanec. Na najbolj grozljiv nachin je umrl tudi britanski lord Westbury. Skochil je iz vishjega nadstropja svojega stanovanja v blizhini londonske buckinghamske palache v smrt, ker je ponochi vedno znoval zaslishal nenavadne onostranske glasove in ni mogel preboleti nenadne smrti svojega sina Richarda Betella, ki je bil Carterjev asistent pri iskanju Tutankamonovega groba. Na lordovem pogrebu se je prevrnil mrtvashki voz in pod seboj do smrti pokopal osemletnega otroka. Ob isti uri je umrl tudi kustos londonskih egiptovskih zbirk Edgar Steele na operacijski mizi neke londonske bolnishnice. V zvezi s »faraonovim mashchevanjem oziroma prekletstvom« obstajajo razlichne teorije o » zaroti vechnih temnih sil« in o starih smrtonosnih kemichnih substancah, o usodnih virusih, bacilih in podobnem, ki da so jih egipchanski svecheniki pripravili v grobnici, da bi zavarovali faraonov grob pred tujimi skrunilci, vendar so shtevilni strokovnjaki te in podobne teorije zavrnili kot vrazheverje. Omenjene smrti so po njihovem mnenju zaradi shtevilchnosti sicer nekoliko nenavadne, a kljub temu vech ali manj sluchajne in nimajo s faraonovo mumijo nobene prave povezave. (Op. L.D.) Camera obscura zamejen v popolno notranjost zhivi svoj sveti nich izven chasa v temni vechnosti nevidno strnjen v tochko brez telesa ukradli so mu vse dragocenosti nag je razpadel v vechni prah zdaj zaman ishche svojo pravico in utrujeno strashi v brezchasju praznega prostora ponochi se nam priblizhuje v obliki krogle iz abstraktnih nejasnosti seveda je to bog ki so ga razdedinili in kraljuje zdaj na vekov veke brez obraza v obliki tezhkih kamnov in razrushenih obeliskov v okrusheni piramidi sredi afrishke pushchave amen Gize (al- Giza), pri praznem sarkofagu v Kefrenovi piramidi 18. marca 2015 Faraon Kefren je vladal v chetrti dinastiji starega Egipta med letoma 2558 in 2532 pr.Kr. Grob v veliki globini s praznim sarkofagom, h kateremu se pride po strmem, mrachnem in izredno tesnem hodniku, je leta 1818 odkril italijanski ljubiteljski arheolog Giovanni Battista Belzoni. Nekateri znanstveniki domnevajo, da to ni resnichni faraonov grob, ki je morda she neodkrit. Z modernimi aparaturami skushajo razvozlati nenavadno razvejano in zverizheno strukturo velikanske piramide s shtevilnimi rovi in hodniki, ki so povechini zasuti s kamenjem in zaprti z 15 Revija SRP vrati, vendar se jim v velikanskem blodnjaku ne posrechi priti naprej do morebitnega resnichnega groba. (Op. L.D.) Dogodek pri Egipchanskem muzeju nebo pada chez veliko cestishche rozhnato pada na strehe mesta in policiste pada v dusho in srce in trpko gori pada v zasedo iz strojnic in bodeche zhice nemir se shiri na levo in desno v jedro mravljishcha vsak trenutek me bo pravokotno spodneslo med vrochi veter in visokoglave kamele med osle in vole ob rechnem pristanishchu hrup bo narasel in mesto bo dvignilo roko ustrelilo bo iz pushke in iz tretjega obrambnega topa iz negibnega muzeja se bo ostro pokadilo mumija bo stopila chez prag vsem v svarilo nihche ne ve kaj se dogaja in zakaj se vse rushi chudna vrochina se shiri z juga med hishe policist dvigne glavo in nekaj zapishe »pameten bodi in me pridno ubogaj« na sredi trga upor vidno narase trije policisti divje zamahnejo z roko »zaplavaj zhe enkrat po vsemogochnem nilu ta trenutek se ti ne bo she nich hudega pripetilo« Kairo (al-Qahira), Maidan at-Tahrir (Trg Osvoboditve), 18. marca 2015 Maidan at- Tahrir = Trg Osvoboditve se nahaja v osrednjem delu Kaira, ki ima nad 20 milijonov prebivalcev. To ime je trg dobil leta 1952 po vojashkem puchu oficirjev Nagiba in Naserja ob zlomu monarhije in odhodu britanskega vojashtva, ki je zhe od 19. stoletja sredi razpada Osmanskega cesarstva nadzorovalo Egipt in ga preoblikovalo v britanski protektorat. Vendar je Egipt sredi protibritanskih uporov in nemirov zhe leta 1923 vsaj formalno dosegel drzhavno samostojnost kot kraljevina pod vodstvom dinastije potomcev v Makedoniji rojenega Albanca Mohameda Alija, ki je bil v 19. stoletju v Egiptu kot delu Osmanskega cesarstva sultanov drzhavni upravitelj in prvi reformator in modernizator Egipta. Trg Tahrir je bil vechkrat v ospredju svetovne pozornosti. Nazadnje od 25. januarja 2011 naprej v chasu tako imenovane arabske revolucije, ko so se zlasti mlajshi Egipchani uprli vedno bolj samovoljni diktaturi tedanjega predsednika Mubaraka. Vendar so oblast prevzeli radikalni Muslimanski bratje, kar je rodilo odpor predvsem v vojski in pri etabliranih delih prebivalstva. Zhe leta 2013 je vojska odstavila na drzhavnih volitvah izvoljenega islamistichnega predsednika Mursija in ga poslala v zapor. Leta 2014 je vodstvo drzhave ponovno prevzela vojashka oblast, 16 Revija SRP cheprav je novi predsednik al- Sisi odlozhil funkcijo feldmarshala in upravlja Egipt vsaj formalno kot civilist. Ob Trgu Tahrir se nahajajo nekatere najvazhnejshe drzhavne in kulturne inshtitucije Egipta. Med drugim je tu sedezh predsednika republike in vlade, parlament, akademija znanosti in tudi svetovnoznani Egipchanski muzej. V chasu zadnjih nemirov so bila nekatera poslopja poshkodovana. Iz Egipchanskega muzeja so med drugim ukradli kulturnozgodovinsko pomembne objekte. V nemirih je izbruhnil pozhar v blizhnji stavbi Nacionalno — demokratichne stranke Egipta, ki jo je vodil tedanji predsednik Mubarak in se prav tako nahaja ob Trgu Tahrir. Posledice nemirov so she zdaj ochitne po vsem Egiptu - in she posebej v sredishchu Kaira. Mnoge stavbe in cestna krizhishcha so tudi zaradi zashchite turistov obdane s policijskimi in vojashkimi strazharnicami in zasedami ter delno zashchitene z oklopnimi vozili in celo z bodecho zhico. Policijske in vojashke strazharnice in kontrolne tochke se nahajajo tudi pri Egipchanskem muzeju. (Op. L.D.) Premishljevanje v koptskem baru soda in liha zgodovina niha v neuravnoveshenih sekvencah v koptskem baru pri muzeju je svet dovolj velik za kozarec piva domovina je motna voda neizpolnjenih upov in sanj ochi domachinov neurejeno mezhikajo nihche ne pove resnice toda vetra z reke ne bo vech mogoche zaustaviti veliko hrupno mesto se maje v nepotesheni otozhnosti nevarni ptichi so prileteli prehitro in zhe gnezdijo v neurejeni zgodovini Kairo (al- Qahira = arab. »Beli zid«), 18. marca 2015 Okrog deset odstotkov Egipchanov je kristjanov. Kopti so potomci staroegiptovske krshchanske vere. Smatrajo se za naslednike starih Egipchanov iz faraonskega chasa. Kljub nasprotjem med prevladujocho islamsko vero in kristjani je v Egiptu obstajal tolerantni odnos med obema verskima skupinama, ki pa se v zadnjem chasu zaradi narashchajochega fanatichnega islama krha. (Op. L.D.) 17 Revija SRP Egipchanska poskochnica v egiptu sem se prerodil postal sem faraon in nll na bazarju med navlako prodajam z levjimi ochmi sredi peska in skrbi rute in kameljo dlako za turistichno srako Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015 Cestna trgovina ziblje mahmud se s kamelo v vrochem soncu v rashevini za pet funtov in za bakshish s svojo cestno trgovino stopa mahmud pred moshejo za pet funtov in za bakshish v svetlem dnevu ob kameli z nozhi zheblji srebrnino v ostrem krogu pleshe mahmud z lonci prstani kozarci za pet funtov in za bakshish svojo chudno alkimijo za trenutek se ustavi dvigne vrecho shteje funte tehta bakshish in se smeje bog mu je naklonil srecho v rozhnem vrtu pred moshejo bere imam sveto knjigo vidi ples in trgovino veter mu chez brado veje pleshe mahmud v svetlem dnevu ob kameli in ob loncih za pet funtov in za bakshish s svojo hitro drobnarijo 18 Revija SRP gleda imam ga in moli bere koran in smehlja se za pet funtov in za bakshish vodi mahmud trgovino Pred glavno moshejo v Hurghadi (al-Gurdaqi), 20. marca 2015 Petroleum Company v strmem loku skozi zrak se vrti ruski propeler trese se rdechi mrak in razdrazhena frekvenca nad sinajem je oblak in nad morjem turbulenca krozhi veter chez nebo se poganja v diferenco javi se arabski sum ziblje se nevarni chas raste v strah in v nemir starodavna divergenca krozhi pada in brni nora zrachna kompanija morje je rdecha kri pijani so propelerji Na letalu Petroleum Company z ruskimi turisti in poslovnezhi nad Rdechim morjem na poti iz Hurghade v Kairo 18. marca 2015 Chesar ni mogoche opisati z besedami med modrim cvetjem se poigrava otozhni spomin s sivordecho obalo slika nastaja sama iz sebe chesar ni mogoche opisati z besedami krozhi tihotapsko okoli neodkritih zakritosti Hurghada (al-Gurdaqa), 19. marca 2015 19 Revija SRP Ples ljubezni na obrezhju ljubezni pleshejo v poznih vechernih urah arabske vodne vile ranjeno pozheljenje se je razpletlo med pesek in kamenje razgaljeno veselje lahkozhive plesalke se pohotno trese ob temni vodi preizkushnja bo naglo tu Hurghada (al-Gurdaqa), 20. marca 2015 Beduinska skrivnost danes chas ostro dishi na zaprashen cvet se je vsedla egipchanska chebela deset korakov nazaj utripa v tezhki osamljenosti velika pushchava stara lisica* pochiva za shopom suhe trave ob blatnem izviru mlachne vode beduini poznajo njeno zadnjo skrivnost Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015 * stara lisica = mala pushchavska egipchanska lisica fenek je radovedna zhival z dolgimi ushesi. Velikokrat pride v blizhino naselij, kjer ishche hrano. (Op. L.D.) Arabski napol haiku sivo belo rdeche drsimo v temo sivo rdeche trepeta pushchava Vadi Marti, Vzhodna (Arabska) pushchava, 16, marca 2015 20 Revija SRP Mr. Python to je baraka ob avtocesti skozi pushchavo kjer turisti v baru pijejo kavo pri politi mizi razgraja mister python iz ust mu kaplja pivo za tri dolarje se je slikal z beduini pred kamelo to je svetovni popotnik iz amerike v dallasu bo rekel kamelo duham kmalu pride kamela duham kamelo bo rekel Postajalishche Djebel Samnah, Vzhodna (Arabska) pushchava, 16. marca 2015 Poslednji veleptich poznam razdaljo med tabo in mano ko me z otozhnimi ochmi merish z velike stare slike naravnost v srce vem za skrivnosti med nami in zhivalmi vi davni ptichi ki vam je usoda posula telesa z luskami in iglastimi perutmi nekakshen pok je med nami razpoka ali nekaj podobnega toda tvoje meso slavni praptich zhivi tu v meni z magichno nenavadnostjo vidim te v razlomljenem afrishkem sijaju na stari sliki skupaj s chudno kraljico arsinoe ko pokrajina zhari v soncu v navpichnost chasa in prostora in polni ta pozni chas z izsushenimi dvoumnostmi zemlja se trese v nenavadni arhaichni molitvi ochitno bo potres razgibal pushchavo in obudil avtonomne procese med zhivaljo in chlovekom 21 Revija SRP pravijo da si bil zadnji iz velikega ptichjega rodu tvoje meso je bilo poslastica domachinov leta 1966 si v zhelodcu poslednjich zmlel kot kamen tezhko peshcheno hrano zaman si hrepenel po ljubezni in si iskal s perutnicami iz pisanega perja druzhico pod rdecho senco razprtega sonca a vsepovsod samo nich in nich in nich Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015 Arsinoe IV., egipchanska kraljica iz rodu Ptolomejcev (umorjena leta 47 pred nashim shtetjem), je bila sestra Cezarjeve in Antonijeve ljubice Kleopatre VII. Prizadevala si je za dobre odnose med Egipchani in Grki. Na neki stari podobi sedi v kraljevskem sijaju na velikem egiptovskem noju. V Egiptu je ta izumrl v drugi polovici 20. stoletja, ker je bil zaradi dobrega mesa hrana za prebivalstvo. Sorodni okrog 180 kilogramov tezhki ptich she zhivi v sosednjem Sudanu, a je mochno ogrozhen zaradi chlovekovih posegov v naravo. (Op. L. D.) Sanjarija ob morju iskra ogenj sled korakov v pesku mislish zrak in si domishljash morje tu pod znamenji iz sanj in iz spominov po sledi kachasti v razsipno hrepenenje popolnoma izven resnichnosti v nedogled in v neskonchnost Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015 Zgoraj objavljeni ciklus pesmi je priblizhna in nepopolna rekonstrukcija 6. maja 2015 ochitno zaradi virusa v trenutku z neznano kodo »strogo zaklenjenega« pesnishkega gradiva, ki ga do danes ni bilo mogoche »odkleniti«. Kot da se je »faraonova mumija« ponovno prebudila in se she enkrat mashchevala zaradi motenja onostranskega miru. Avtorju se avtentichna obnova prvotnih tekstov, nastalih brez zabelezhk iz spontanega navdiha in posebnih obchutkov na samem kraju dogajanja, ni mogla popolnoma posrechiti. Na novo napisani teksti so paralelne variante, ki se skushajo zdaj bolj in zdaj manj uchinkovito priblizhati izgubljenemu izvirniku. L.D., na Dunaju v juliju 2015 22 Revija SRP Jasna Jane%h ZVEZDNI PRAH Padanje Ko drsish po klifu, se sesipash v peshchenjak pozabe. Vetrc ti navija pramen las okoli uhlja. Med padanjem stisnesh pesti, chlenki obelijo. Razpresh se v padalo, da lahko varno pristanesh tam nekje med gosto zelenino. Pozabish, da so vse pesmi umrle v tebi, zhe davno. V vesolju Brbotava v Kozmosu. Lepiva se na stene zgrbanchene lupine. Najini telesi sta v dotikalishchu krozhnice. Spojena v klobchich drsiva po orbitah. Gibljeva se v % taktu. Vpeta v osonchje absorbirava zvezdni prah. Shoping Hodish med policami krem za obraz, francoskih sirov in zlatih kroglic. Trgovki, ki zlaga jogurte, se nasmehnesh (ustnice oblikujesh v pravilen lok). V zamrzovalniku odmikash lanski led in brskash med luchkami. Zberesh tiste oblite s chokolado, posute z mandlji. V ribarnici pokazhesh na lososa s srebrnkasto kozho. S plastichnimi rokavicami v plastichno vrechko polagash mandarine iz Grchije, pa kivi iz Ekvadorja in banane iz Shpanije. Stopish v vrsto. Odstopish mesto starki. Pristopish k blagajni. 23 Revija SRP »Shtiriinshestdeset evrov in petindvajset centov,« te butne ob lepljiva tla. Vrzhesh od jabolchnega soka namochene bankovce, natrosish kovance. Odkorakash. Iz trgovine stopish z nabuhlima vrechkama. V avtu te chaka prazen akumulator. X os(t) Ljudje se prezrcaljajo v druge svetove, v druga vesolja, v druge jaze (chez abscisno os). Da bi pozabili lupine chasa, ki jim silijo v kosti. Da bi se razpirali v nove dimenzije eksistence. Da bi pogoltnili kamen. In srce — ki ni kamen. Popeljime okrogsveta Popelji me okrog sveta, razpni me do golih pushchav. Pripni me na stichishche gora. Raztrosi me po rizhevih poljih. Ovenchaj me z brshljanom. Razprshi me v kaplje soli. Ovij me v svezhino tropskih gozdov. Potopi me v pesem. 24 Revija SRP (Ne)dosegljivo Jahala si Kasiopejo, hodila po rimskih cestah, se dotikala Oriona. Po elipsah si krozhila skupaj z Modrim planetom. Gugala si se na Saturnovem obrochu. Bila si v sredishchu galaksije. FIT zhvechimo klorofil delamo mavrichne napitke jemo bio goji jagode pijemo eko mleko STOP lipidom in cukru pomfri je toksichen merimo pH rachunamo kalorije pozabljamo (se) ljubiti in piti iz izvira 25 Revija SRP Darja Urh RDECHI DEZHNIK KONEC Glej, kako sva vse bolj ranljiva ... Daj — reciva nedorechenemu konec, da pol in pol ne bosta vech celota, da zastreva gole ochi in jih reshiva sramote. Da ugasneva svetlobo polarnega dne brez sonca. Konchno odpriva lupino in moliva za zdravo sredico. ... che je ne bo ... pojdiva v dve smeri. Za zmeraj. VPRASHAJ SE Si zhe pobozhal nedotaknjeno? Zacelil ranjeno? Si kdaj izbral brezpotje, hodil med ogledali in bil poln praznine? Si kdaj ljubil brez telesa? Je tvoje telo zbolelo od tishine? So tvoje dlani stiskale do krvi? Vprashaj se, sprashuj. Jaz sem vse. RDECHI DEZHNIK Moj strah je iz papirja ... tistega preblizu ognjishcha ... Najino nebo je iz zvezd polarne nochi. Za nama je vselej tropichje chutenja. Ne greva po vrsti, ljubiva pa vselej med vrsticami in vse naokrog. Moje jutro bo jutri dishalo kot tvoje telo in sijalo kot rdech dezhnik na chrno-beli sliki. 26 Revija SRP GOVORI MI, LJUBEZEN Govori mi, ljubezen. S prsti, dlanjo, drhtenjem. Povej mi, kako dalech je tvoja blizhina. Ostaniva vsaj she malo. Zmehchajva dotik in ga peljiva do vode v ocheh. Ljubiva se. Ves chas. In se kot luna dopolniva do zadnjega kraja. ZACHETEK Ko greva, gredo koraki kar sami od naju, ko naju je strah, se skrijeva ... zdaj vate, zdaj vame. S teboj se vchasih odenem v chipkaste misli. Vse najino so nebeshko modre spominchice brez sramu. Imava zachetek, konca nikdar. Na poti pochijeva pod kamnitim obokom, odgrinjava dezhne kaplje z nasmeha in ga sprashujeva: »Nasmeh, zakaj ti gre z nama vedno na smeh? Samo pogledava se in se nasmejiva, saj veva.« 27 Revija SRP Milenko Strashek NAJ SE DOTAKNEM NEBA (haikuji in tanke) POLNOCHNI HAIKUJI Zemljo poljubi Hudega dovolj na pohodu k soncu, klecam, smejem se. Klin Zabiti trpezh? Dovolj in prevech hudo: sodil bi, buchman. Zharek Polja prijazna obarvala so buche, k reki stopim. Tempora mutantur Strezni se, chuk, stoj, ponizhanja bolijo, za zlato gre gnoj! Srechanje naprashni cesti Kreslepichish, tich ? Star, nasichen z leti, mrk brezglavec si. 28 Revija SRP HAIKU DREN Hrast vprashuje dren: »Sladka? Rdecha dovolj? Drnulja, sosed ..!« Ne hodi mi pred ochi, slep sem, obchutil bi te ... Le osel gre dvakrat na led ... Varen oprijem krushljive, bele skale ponuja brshljan. Ne veste, kam? Se ozirate zaman? Vecher je, poje zvon. Ne ishchi drugje. Vse, kar je, in vse, kar bo, prishlo bo, odshlo ... Na juzhni strani skalnate prostranosti drema encijan. Z nashega kostanja v svet ni dalech, le nekaj zamahov kril. Zastane korak, se vejica zatrese, ptica pade vznak ... Vlazhno je v sobi, dezh po oknu shkrobota. Stemnilo se je. Ura na steni stoji. Mozh iz zakotja nemi. / tanka/ Odmika se chas, umira moj glas, razbita petrolejka. 29 Revija SRP Ko te tolchejo, ne odgovarjaj? Jeza daje moch ... Krichanje ne pomaga tistim, ki ne slishijo. Grom pritiska k tlom. Na zemljo se prihulish, grahek postanesh. / tanka/ Trudna, tezhka gaz skozi nasho vas pri cerkvi zaspi. Na kostanju sovic trop razposajeno krichi, razgraja ... Vrazhichki vrabchki na nashi zhivi meji skobce motijo, vranam osle kazhejo, vracham se nazaj domov. /tanka/ Zhe davno tega izginila je igrachka. Solze polzijo, si utirajo pota, prstki brishejo lice ... /tanka/ Vodnjak strahu, nash bistri izvir ob cheshnji stari, zapushchen ... HAIKU Klenichi Svet dolgih, razbrazdanih njiv, miren in trdozhiv, sejalchev. 30 Revija SRP V zlatem okviru portret resnega mozha premislek prosi. Tesnoben prepad. Do vrha gosto vresje, na planoti gad. Do zhive meje navkreber in postrani neznanec hiti. Stopa in molchi. Rosa chevlje umiva. Za hribi grmi. Pod vashko lipo raztrgana klop popotnih ne pomirja. Nikogar vech ne vabi. S freske stare pada omet. / tanka/ Zrak mrmra v trepet, na stezhaj odprt je svet, le chloveka ni. Ko je treshchilo v lipo, smo se razbezhali v noch. V brezpotja strahu. Viba v mozhganih, vitica nebogljena, mi krik preseka. Neporavnan dolg boleche je v molk zavit. V nespechne nochi. Kako blizu nirvana z majnikom pleshe in s favni raja. 31 Revija SRP Priklonjen do tal, mozh oral je ledino, v brazdi nozh. Trosi se hrbet. Preobremenjen sem zhe. Vnet je moj pogled. Kobiljek je napoti. Vselej v zmoti. Le konjska figa. Povesil je zhnable, upognil telo in skochil chez potok. HAIKU-TANKA Pashence Pishem epitaf: Bodi v miru pozabljen v zeleni travi. Besede minevajo, pokorne so naravi. Kar je she vcheraj bilo, odmira danes. Mrtvih ne skrbi. Z dolgovi raste napuh in brezobzirnost razkraja duha. Pozhreshnost gloda zakon, zapoved je manj kot kruh. Obmetavanje. Z besedo nad chloveka. Prijaznost neba. Na Pashencah nori, vrag skache po jelovju, stari Cena spi. 32 Revija SRP Zhametna orhideja ni dovolj za dolg iz viharnih dni. Shkorci preglasni vrabce karajo, rekoch: mir je shel po zlu. Ornat, ves zlat, nalishpan, na prashni cesti bozhjake lovi. Navelichani hodec mimo oltarjev bezhi. Ksebnost opravichuje svetlobo mochi, shibki klechijo. Verjetno se bom nekoch z vetrom pobratil in z brshljanom ovil. Z besedami se pokrij, ne ostani sam, k lipi se stisni. Jaz sem samo senca, berem nekje, zadrzhan in mlachen. Strah me je, ker sem, ker se ne poznam, v tej chudezhni dezheli. Zrelo je zhito, sushila dovolj, naj se dotaknem neba. 33 Revija SRP Ivo Antich TIGER V GALERIJI (»haiku hajka« ob slikarstvu Bojana Bense, 2008-2015) ZAREZI V DLANI Trije vrezi v dlan, trije verzi, cvetje, kri — dlan, odsekan cvet. GOGATSU-NO HANA (Majski cvet) Obraz Mongolke, chezenj cvetna vejica — rumeni soj dna. AFRIKA V SRCU Obraz negridke, zadaj sprevod zhivali — topla chutnost sanj. TROP Trikolora psov: modra, bela, rdecha zver — hajka skoz zholt nich. KEN BUDO Chlovek s katano, rdechi pes in modri pes — vsak v svojem polju. IAIDO Korak s katano, privid tigra v ozadju — otrpla zbranost. 34 Revija SRP PROGASTE SANJE Gola spavalka, privid tigra v ozadju — sinje lise sanj. PRIMORSKA V SRCU (portret Borisa Pahorja) Stari lagerash, odsekana glava lis — modrih prog tigra. PADEC Modro progasti tiger, sanjska prikazen — sanjach pod njim vznak. POTOVANJE Pod drevesi sanj samuraj, sedech na tleh — mech poti pred njim. POTOVANJE (Travelling) Sanjach pod tigrom, popotnika skoz sanje — strmechih ochi. PREHOD Volkpes med dvema chloveshkima glavama — odsekanima. PRECHENJE (Crossing) Gol, modro progast moshki, odsekanih nog — korak v prostor sanj. 35 Revija SRP ZVEZDICA (Star) Mala Mongolka, rdecha zvezda in rdech pes — v cvetju oblakov. KIDS & DOG Dechek, deklica, med njima mrk moder pes — rdecheok demon. KID (BOY) Dechek, strashilo, bolshchech, stisnjenih pesti — groza otroshtva. KID (GIRL) Deklica, poshast, lutka, stisnjenih pesti — groza otroshtva. BLUE PSYCHO Modro lisast pes, temnoglav, sedech, prezhech — pasja psiha sna. ORANGE PSYCHO Rdecheoranzhen, modroglav, rdeche zroch pes — pasja psiha sna. NOCHNA SKUPINA (The Night Group) Raznobarvni psi, volkovi, volkodlaki — chakanje na lov. 36 Revija SRP SMALL WHITY Pritlikav bel pes, nabit z mochjo, v gobcu kri — zholti bes zveri. PREGON Zrcalni stik nog, modri pes in beli pes — tigrasti senci. RAVNOTEZHJE Zrcalni stik nog, machja zver in gol chlovek — ujeta v krog sanj. JAGTEN Prisekan gobec, krvava pasja poshast — neskonchen lov dna. KRESNA NOCH (Midsummer's Night) Chudezh pravljice, luchi nochi, shum gozdov — kri tal, chuvaj zver. Z VETROM V SRCU (With the Wind in the Heart) Dechek, stisnjenih pesti, lebdech v mrezhi sna — mongolsko oko. TRIO Dechek z odraslim obrazom, bel pes, rdech pes — troje dreves sanj. 37 Revija SRP MAD DOG (chb risba) Krizhanec med psom in tigrom, klavski gobec — prikazen mochi. CHLOVEK-TIGER (chb risba) Slutnja chloveka v tigru, tigra v chloveku — shapa kot roka. UBITI! (chb risba) Chlovek chloveka z dolgim kopjem skoz srce — civil martial art. Bojan Bensa (1956); slikar kot »chuvaj svetlobe«, »opazovalec v nochi«, »ko mesarji zapojo« (po naslovih slik): svojevrsten ikonografski izum v obzorju neofiguralichne ekspresije in njene »estetike grdega«, likovna ustvarjalnost kot avratichna sublimacija telesne aktivnosti (bojevnishka meditacija: zamah z mechem - odsekana glava), pastozni sijaj elementarnih barv v intenzivni, tudi shokantni psihofizioloshki (psihoanalitichni) refleksiji bivanja; visoka in subtilna, z enigmatichno pomenljivostjo nabita simbioza tradicijskih izkushenj z razlichnih kontinentov na avtentichni osebni sledi primorsko-krashke pokrajine (z etrushchanskimi prvinami; slika Etruria, 1985) in njenega jedra — »tigrovsko« simbolizirane energije. (Op. I. A.) 38 Revija SRP Ivo Antich FARME FORME (epigramizmi) SORODSTVO »PO IZBIRI« (Goethe: Die Wahlverwandtschaften) Vsaka copata kot nobel kravata je sestra tata — izbranega Brata. VOLKOBRAT (rokoborski obrat) Veliki volchji brat vsem psom diha za vrat: vsako pasjo copato zgrabi v zanko — s kravato. DA ALI NE? (farsa »po izbiri«) Ali je grshka devica res vsega kriva tatica? Balkanska lepotica, levantinska lisica ... ENA KOST V samem jeziku je dana resnica vsakdana: ena sama zglodana kost je enakosti most. ZHIVALSKA ENAKOST Zverine polnijo svoje zhepe, zhivali lovijo svoje repe. 39 Revija SRP (U) ZHIVALS KA FARMA (stereotipija) Vrnitev kapitalizma kot neofevdalizma: za hip farma »zhivalska«, nato je znova fevdalska. FARME FORME (forme farme — levellerske) Med farmo zhivalsko in farmo fevdalsko je meja »pro forma«: le manor je norma. (NE)MALA RUSIJA V senci Velikega brata je nemajhna Ukrajina velikoruska copata in poljsko-pruska deklina. VMESNE (U)KRAJINE Izbira pach ni velika: biti privesek Rusije ali prisesek Prusije — zmeraj ista vmesna klika. SPRETNO, PODJETNO Glede Krima so Rusi ustrezno pohiteli. Ko bi bil Kijev zhe v Natu, bi to pach tezhje pocheli. MED TREMI V DILEMI Eni za Rusa, drugi za USA. Naj tretji zajci gredo s Kitajci? 40 Revija SRP LAVRAZIJA (evroamer. /pra/kontinent) Kdo je vladar Evrazije? Prus ali Rus? Jud? Kitajec? V ozadju Amerikanec, ki je v bistvu Lavrazijec ... SLOVO OD BALKANA Ko se Balkan znebi Balkana, v njem ostane balkanska rana. COPATARSKA Za usodo copata ponudba ni bogata: copat je lahko copata ali tujca ali brata. ZAMORSKI ZVONOVI (afrishka situacija) Napocheni lonci she stoje pokonci, vendar zhe zvenijo kot alarmni zvonci. GESLO ZA TESLO Kdor ni prozhen, je povozhen. Le pajac vrtljiv je primerno zhiv. kampanja varchevanja Muhoborska inovativnost kot ekonomska kreativnost: cucek pod bruseljsko palico varchuje z otroshko malico ... 41 Revija SRP BIO KILL (universal) Sholsko zlikana zgodovina se z globljim poznavanjem spridi: od pradavnine zverska slina obarvana je z genocidi. VOSHCHILO »Da se ne bi vech zgodilo!« Nedvomno lepo voshchilo, she lepshe je opravichilo, a vse to ni zagotovilo ... ZAGOTOVILO MIRU Za svetovni mir in nenehni prepir je prava zaslomba — atomska bomba. 42 Revija SRP Lev Detela DOGODEK V KACHJEM GOZDU Ves gorski gozd ob vasi je prepoln vdolbin, votlin, rovov, drobechega se kamenja in temnih ozkih jarkov, ki jih je v tisochletjih izdolbla voda. V skalovju, na poseki, kamor se ves ljubi dan s podvojeno mochjo upira sonce, gnezdijo kache. Poleti pridejo v vas turisti. Tudi Damijan se s starshi potika po senozhetih in gozdu. Velikokrat se sam vzpenja v hrib. Nabira gozdne jagode in na rebri pri skalovju vidi gnezditi zelene kushcharice. Gospodarica pokrajine pa je kacha. Konchno jo srecha na pobochju. Kot zaklet ostrmi in obstoji, saj bi jo skoraj pohodil. Kacha lezhi na soncu tik ob veliki praproti. Zvita je v klopchich. Tudi sama je presenechena, prav tako kot mladi chlovek. Vznemirjeno privzdigne glavo in svareche zasika. Dechek stoji negotovo pred neznatno, a nevarno zhivaljo. Ve, da je to strupeni gad. Oche mu jih je zhe vechkrat pokazal. Kljub temu noche odskochiti, se umakniti v varno odmaknjenost. V roki drzhi palico. Lahko bi jo dvignil in zamahnil. Ko bi bil bliskovito hiter, bi morda prehitel smrtni skok prebliskovite kache. Vendar ne more udariti. Mrtve zhivali ga navdajajo z vznemirjajocho grozo. Sram bi ga bilo, ko bi jo unichil na njeni zemlji, pod toplim soncem, v tem kachjem gozdu. Zhival zhivi le enkrat — in tudi njeno zhivljenje je nekaj skrivnostnega in chudovitega. Preperela kachja kozha, pa chetudi je od gada, nikomur ne koristi. Tako stoji in jo gleda. Kacha se ne premakne. Kot da ne bi zhivela. Toda to je le slepilni videz. V hladu njenega mrzlega telesa, ki ga ogreva le vroche sonce, je nabita podtalna elektrichna vznemirjenost. Potem se Damijan umakne za korak ali dva. Kacha she vedno lebdi ob praproti, kot da je okamenela. V rahlem vetru, ki prshi z vrha gore navzdol na skale in she globlje k potoku v dolini, se pozibavajo bori in hrasti. Dechek pochepne in zachne z mirnim zamolklim glasom pripovedovati otozhno pesmico.Travnichki so pokosheni, ro%hice so pomorjene ... Njeno besedilo je kmalu pri kraju. Kacha ga neprizanesljivo opazuje. Sedaj Damijan momlja besede, ki nimajo nikakrshnega smisla in pomena. Med skale lega njegova mirna govorica. Kacha ga zachudeno gleda. Dechek postaja vedno bolj pogumen. Zdi se mu, da je kacha nenadoma manj nevarna in skorajda nestrupena. Previdno dvigne roko. Razprto dlan pochasi pomika vedno blizhe k srepim kachinim ochem. She vedno momlja za chloveka nerazumljive besede, ki so zhivali blizu in jih dobro razume. To je kachji gozd in tukaj vlada kachja govorica z vsemi njenimi skrivnostnimi zakoni. Revija SRP 43 Dechkova dlan je za dve ali tri chloveshke glave odmaknjena od kachinega telesa. Katere razdalje imajo v kachjem svetu svojo veljavo? Kaj je za kacho lepo in prav? Se kachi sploh moresh priblizhati? Te lahko zhival sploh ugodno zachuti in obchuti? Damijanova dlan je zhe zelo blizu kachinega telesa. Zdaj se kacha premakne. Bo napadla? Bo zasikala? Bo ugriznila? Zhival se pochasi izmota iz klopchicha. Svojo drobno glavo z razpolovljenim dolgim jezichkom obrne proti praproti. Dela se, kot da dechka sploh ne vidi. Vedno bolj se odmika v visoko travo in grmovje. Morda je sprejela Damijanovo prijazno ponudbo. Ne vidi ga. Che bi ga videla, bi namrech morala napasti in usekati. Njegovo momljajoche zaklinjanje nevarnosti jo je pomirilo. Vshech ji je, da je v dechku zazhivelo nekaj kachjega. Kmalu izgine v gostem grmovju. Damijan je ves chas zelo razburjen. Ponochi sanja o kachi. Slishi, kako vzdihuje v gozdu, ko se v temi ogabno klati na lovu na zhabe in mishi. Drugi dan se dechek takoj po kosilu spet nestrpno odpravi v gozd. Ob isti uri kot vcheraj stoji na pobochju, kjer se kacha rada sonchi. V vetru se ziblje samotna praprot. Borovci shumijo v popoldan. Kamenje je pusto in prazno. Kache ni od nikoder. Kje je kacha? Kje je moja chudovita kacha? Damijan se razocharan pomika proti vasi. Zakaj ni prishla? Je vcheraj naredil kaj narobe? Kje je moja kacha? Svojo pesem sem ji dal. Zakaj mi sama ne da nichesar! Ponochi sanja mrzlichne sanje. Kacha sika v temi in se mu priblizhuje. Vidi njen srepi rumeni pogled. V trenutku zachuti kachino popolnoma nechloveshko naravo. Le kako se naj zblizhata? Kacha! Kje si, silovita kacha? Vsak dan gre v breg. Vsak dan chaka na kacho, vendar kacha ne pride. Se ga boji? Tako lepo ji je pel! Vse ji je dal! Svoje chloveshko srce ji je dal. Kaj kacha nima srca? Kateri zakoni veljajo v njenem svetu? Le lov, napad in uboj? Samo divja samota in nezaupljivost? Samo varnost nochi in kratko slepo ugodje ob posebno toplih sonchnih popoldnevih, ko nepripravljena, presenechena in prestrashena na sonchenju pichi chloveka, ki jo je prepozno uzrl? Shele peti dan jo spet srecha. V vrochem soncu ga ob isti uri in na istem kamenju mirno prichaka. Ko se ji previdno priblizha, se ne umakne. Damijan ji spet zapoje za chloveka nerazumljivo melodijo. Dechek zachuti, da ga kacha dobro razume. Mirno lezhi ob praproti, vendar njene ostre ochi pazijo na vsak njegov gib, pa naj so njegove besede she tako dobre in blage. Za trenutek se mu zazdi, da ima zhival hudobne, nesramne in zahrbtne ochi. Potem pa se zave, da je to kacha, ki je ne moresh meriti s chloveshkimi zakoni. 44 Revija SRP Zachuti, da so njene ochi v tem trenutku vse: so zhivljenje in sij svetlega popoldneva. So char kache, ki je v gozdu nashla obilen plen in je zadovoljna. Damijan pochepne v mah. Palico polozhi na kamenje in previdno dvigne roko. Za trenutek ga zajame omotichna omamljenost. Zdi se mu, da je prevech drzen. Kar zdaj pochenja, je velika neumnost. Kacha je strupena! Che ga pichi, kar je pri takem nespametnem pochetju pravilo, bo v veliki nevarnosti. Vas je dalech in tu v gozdu je popolnoma sam! Kljub temu se ne more premagati. Kot da je urochen od neke neznane temne in skrivnostne sile, ki ga zhene vedno blizhe k posebnostim gozdne zhivali. Ta se ne premakne. Z nepremichnim pogledom ga nepregibno chaka. Kaj se bo zgodilo? Damijanova dlan je zhe tik nad zamolklo se lesketajocho kachino kozho. Gad ga nepremichno prichakuje. Si ti moj? Si ti moj prijatelj? Zgodi se v trenutku. Dechkova dlan podrsa po kachinem hladnem telesu. Nekaj zasika skozi gozd in se bliskovito premakne. Damijan zatrepeta v chudni razburjenosti. Sekunda dotika bo gorela v njem do konca zhivljenja. Tudi kacha ga ne bo nikoli pozabila. Sprva sploh ne ve, kaj se je zgodilo. Potem se zave, da se je dotaknil gada. Ta je razburjeno zasikal, se premaknil in odmaknil. Ni ga napadel. Dovolil mu je dejanje, ki ga ta gozd nikoli ne dovoli. Tudi v kachi verjetno zhivi neka daljna tezhko dostopna skrivnost, ki se odpre, che jo pravilno zaznash. Vendar gori kratki nerazumljivi dotik v kachi tisochkrat mochneje kot v chloveku. Damijan pretreseno gleda, kako gad pochasi in mrzlo leze med praprot in suhljad. Kacha! Moja lepa kacha! Usodni dotik Damijana dokonchno pomiri. Ponochi se mu kacha vech ne prikazuje v sanjah. Ne sika vech v temi s svojo nenavadno kachjo govorico, zato se zdaj ne boji, da ga bo v temni nochi za vedno urochila. Drugachnost zhivali ga vech ne vznemirja. Njena kozha mu ne obeta nobenih novih prichakovanj. Ve, da je kacha zdaj v visokem poletju prenapolnjena z mochjo sonca in obilnega plena. She hodi iz vasi chez goro in skozi gozd, vendar se za kache vech ne zmeni in jih tudi nikoli vech ne srecha. Revija SRP 45 Matjazh ]arc ZLATA LINA. (zapisi z onega sveta) I. DEL 1 - PRESKOK Bila sta Solsticij in Ekvinokcij. Zakaj ju nenadoma ne bi bilo vech? Pozor, preskok! Bila sta tudi Pres in Kok. Vsi shtirje so shli z zadnje vecherje. Marsikaj je bilo zhrtvovano za dushevno hrano, toda zdaj, zdaj bo vse konchano. Eni so se shli generale, navajeni neumnih igric tako rekoch she iz plenic. Midva s Chasom sva se prav zaradi takih neumnosti gledala le s tezhavo, zlasti on je tonil, namesto da bi vsaj bredel, kot sem jaz. Za Savo sem pustil razdrazheno naravo. Nekoch je bilo tukaj mesto, she prej je bila vas. Sezhem pod pas, hochem si odpeti hlache. Vse je drugache. Zunaj je mraz. Ekvinokcij, Solsticijev brat, tezhko dozhivlja novi preobrat. »Na pomoch!« krichi. »Nich vech ni, kot je bilo nekoch! Prej je bilo vse uravnotezheno!« »Kmalu bo spet,« odvrnem. Nimam ure, ni she devet in ob devetih she ne bo deset. Treba je razplesti chasovne vozle. Moti se, kdor verjame, da bo tudi tu lahko streljal kozle. Brez matematike ne bo shlo. Fizike in kemije zraven iz principa ne bo. Nad nebom je za empirichne vede prehladno. She sva nekje med zgoraj in spodaj, jaz in Chas, zlasti Chas. Dela se, kot da ga ni. Ne bom ga vech chakal, naj me dohiti. »Mici!« kliche Solsticij. Mici je bila v globokih tisochletjih Mi Tsi iz dinastije Pi. Seveda se ne oglasi. Klichejo jo samo she njegovi refleksi: gibe jezika so si zapomnila usta, ki so zhe razpadla, vanje se je prikradla pozaba, ki je mrzla in pusta. »Zoprna baba,« meljejo Solsticijevi scvrti mozhgani, tolikokrat prezhgani, kolikorkrat jo je poklical. Mi Tsi je samo she zamrznjena prispodoba v njegovi domishljiji, tako da ne ve, ali naj jo tudi tam sploh she ohrani v trdem stanju, ali naj jo stali. Ona se ga itak samo brani, nich vech se ne jezi, cheprav je vsa njena garderoba ostala na drugi strani, njegov duh pa je vse bolj zhejen ljubezni. Zunaj smo jezni samo she jeza sama, Chas in jaz. Tedaj pa se z nevidne podobe za prozornim poslopjem odtrga moj obraz. »Daj mi mir!« zakliche Solsticij z vishine. Med zgoraj in spodaj se vleche nedolochena meja, na vech mestih razpochena, neopredeljivo vbochena in she vechkrat neizrisljivo izbochena na raznorazne nesorazmerne nachine. Nenadoma povsem izgine. 46 Revija SRP »Nich chudnega, da chloveka vse mine,« zine Solsticij. Niti on ne ve, za kaj v resnici gre. Gre pa za nich in za vse. Tako je, za oboje. Ekvinokciju gre na smeh: »Zhiveti je bil greh!« se potozhi vseedinemu Bogu. Zachutil bi srh na kozhi, toda kozha je le she spomin, ki ga bozha in sprozha resne pomisleke o tem, ali bi bila lozha Rdeche rozhe prava izbira za nekoga, ki vech ne umira in se mu vesolje samo she vedno bolj odpira, od jutra do vechera, od zore do mraka, ki utopi v svetlobi she najvechjega bedaka. »Vsakemu sem zhe spodaj dodelil isto shtevilo granat in lopat, sam je odgovarjal, che ni uporabil vseh in se je podrlo ravnovesje.« »Res je,« se strinja Pres. »Zaradi takih smo dozhiveli Veliki Pok,« si misli Kok, pogubljeni sin slovenskih planin. Ve se, da je vseedini Bog brez rok in nog. To mora razlagati Pres in pri tem paziti, da bo vse povedal tako, kot je res. Eno je razlagati, drugo nekaj brezveznega nalagati, tretje pa lagati: to ga je uchil zhe njegov ati. »Ne se bati!« je tolazhil Presa med pridigami, »ni slovesa s tega sveta, dokler se bosh ukvarjal s knjigami.« Izza zapechka je atiju pritrjevala mati. Nich chudnega, da je bil za Presa v njegovih zrelih letih zakurjen poseben kres in ga je dishechi gorechi les razdimil ravno nekje vmes med Ekvinokcijevimi spodnjicami in zgornjicami. Toda ko so prikopitlj ali bozhji konjichi ponj, jih je splashil njegov vonj, tako da zdaj na obronkih vechnih grichev ni vech konjichev. Kakor koli zhe, nihche nichesar ne ve, chesar mu Pres ne pove. Kako pa Pres vse to izve, naj zaenkrat ostane skrivnost, predvsem zaradi tega, ker se je nad reko njegovih misli dokonchno porushil most, ki je povezoval modrost in norost. Zdaj pa me gloda, da bi pred koncem uvoda izvedel she en skok in poizvedel, kaj si o vsem tem misli Kok. Toda spet me pripeljejo nebeshka kolesa do vsevednega Presa. »Nash Kok je vechni otrok,« mi ga opishe ta razdimljeni vseved, zraven pa mu gre na smeh, »ki jih je v zhivljenju kar naprej dobival po zobeh.« »Ali je torej on tisti, ki se je na onem svetu sredi postnega obreda do sitega nalizal sladoleda modrosti?« vprasham Presa zaradi kdovechesa. »Ja, seveda, to je on. Ampak v njegovi glavi zhal ni vech nobenega reda,« odgovori, sodech po sebi, in me pomenljivo gleda. Pomislim, da bo nich hudega slutechi Kok zdaj v mojih mislih predolg in preshirok. Najbrzh bo ostal neke vrste stranski pojav. Vem, ni prav, da mi je o njem tako zelo posredno ustvarjena popachena slika, she zlasti zato, ker s Kokom doslej sploh nisem imel osebnega stika, ampak lej, s tem je pach tako, kot je zmeraj bilo in bo. »Res shkoda,« tedaj zaslutim Kokov glas, »da si taka prismoda. Jaz edini iz nashe kozmichne vasice bi te lahko privedel do resnice.« Revija SRP 47 Ne, nasha vasica ni iz oblakov, pa vendar se v njej pochutimo kot v nebesih, se pretvarjamo, da smo she vedno zaobjeti v telesih, in se temu primerno tudi pogovarjamo. V resnici nam ni lepo, ampak je nashim dusham v vsej tej shirni prostornini tesno. Ja, zelo tesno. Kdor hoche in more, naj razume, che je to sploh mogoche. Pravijo, da obstaja poleg nashe neskonchnosti vsaj she ena, ki je sicer izgubljena in zapushchena, vendar pa tudi trdijo, da v njej letijo nezhive ptice, ki se nichesar vech ne bojijo. V nashi prozorni hishi, kjer imamo laboratorij, marsikdaj spregovorimo o tem, cheprav se nashih glasov ne slishi, ampak se sporazumevamo s telepatijo. V glavnem pa modri ljudje, kot se ve, molchijo. 2 - MENJAVE Vsenaokrog se razteza krogla, meri jo neskonchni premer. V njej vlada bozhanski mir, razen vcheraj zvecher, ko so se sonca nesmotrno zaletavala med sabo, zvezde pa so se od vrochine smodile in pritajeno prasketale, tako da jih danes vsaj milijarda ni vech za nobeno rabo. Solsticij stresa neslane shale, da so se konchale tudi sanje, chesar mu Ekvinokcij seveda noche verjeti: njemu je zhe pred davnimi leti uspelo odlebdeti vanje in si jih ne bo nikdar pustil vzeti. Jasno, zanj bi bilo v tem primeru najtezhje, saj zna edini med nami vzdrzhevati ravnotezhje. »Res je,« pritrjuje, »jaz vzpostavljam ravnovesje.« Pres sporocha: »Padala je ognjena tocha, na Zemlji je postala na primer reka Socha tako vrocha, da bi si lahko Tolminci, che bi she zhiveli, iz nje nalovili kolikor bi zheleli kuhanih rib. Vsak drugi hrib je zharel v soju gorechih dreves in bilo je lepo, da she nikdar tako.« Kok zachne na ves glas peti hvalnico neznanemu pozhigalcu, she malo in vsa vasica se bo prebudila iz vechnega mrtvila. Ima vso pravico, da pospremi Presovo presunljivo novico s talentom, ki so mu ga naklonili bogovi. Toda zbujajo se nevidni volkovi in zavijajo v rdecho noch. Na pomoch! Ekvinokciju skozi pretanko tkanino nenadoma zashtrli nabrekla prihodnost in zachne prodirati v davnino, kjer Mi Tsi vzdihuje nad pozhgano domovino. Iz preminulega zhivljenja se cedi smola svezhe dishechega hrepenenja. Ekvinokcij se je tega nauchil brez uchenja. Vztrajno ponavlja neslishne izreke, ko se iz she nerazodetega vesolja pod njegovo tiho molitvijo zbudi brezmadezhna volja po zdruzhitvi ohladitve z otoplitvijo in se to tudi zgodi. Mi Tsi neobvladljiv val ugodja odplavi na chudezhno nabrezhje, kjer je Ekvinokcij vzpostavil temeljito ravnotezhje med njeno sedanjo in nekdanjo rito. Pochuti se, kot da je vsa spet iz mesa. Jaz se she kdaj ozrem nazaj, kjer v chrni globini izdihuje Chas, cheprav je za zmeraj minila doba, ko mi je vladal od zibelke do groba. 48 Revija SRP »Nikar se ne cmeri, tudi che me nihche nikoli vech ne izmeri,« me tolazhi iz globeli, kjer so ga tik pred mojo smrtjo ujeli vojshchaki neskonchnosti in ga vpeli v goreche okove. Spomnim se, kako sem moral poslushati topove, ko je bil she general. She vedno ga vidim, cheprav ne nosim vech ochal. »Mi Tsi!« zakrichi Solsticij. »Kaj?« se iz davnine odzove njen glas in kmalu shine v Solsticija njen zastrti sijaj. »Pomagaj mi, prosim,« jo roti, »zmanjkuje mi luchi.« »Seveda, ljubi, izvoli jo, prizhgi!« Solsticij jo prizhiga, toda luch ne zagori. »Oh, zhenska, tvoja luch ni vech peklenska, saj samo she tli!« »Ne, res ni,« odgovori Mi Tsi, »zato, ker je ti ne znash vech razzhareti. Nimash mochi.« Zhelja mu zachne ledeneti, ne more vech doumeti razlike med lepo goloto in golo lepoto. Na Zemlji zaradi tega vse zmrzuje, od tezhe snega in ledu okroglo revo zhe vse boli in je iz dneva v dan huje. Komaj se she vrti. In vznemirjeni Pres nam sporochi: »Na Zemlji se ne da vech zhiveti. Niti sekund se ne da vech shteti! Ubogi planet se je nehal vrteti, dobesedno in za vedno. Malo ga sicer she stresa, toda zhled je polomil in poruval vsa drevesa, led pa je povzrochil, da se vsa kolesa vrtijo v prazno, kar je vech kot porazno! Che ne bo takojshnje otoplitve, ni vech vrnitve v normalo! Vse to se je lahko zgodilo samo zato, ker se je chloveshtvo take katastrofe premalo balo.« Edino Kok se she rezhi: »Hi, hi, hi! Po Zemlji shpancirajo le she snezheni mozhiceljni. Najbolj me pa veseli, ker chlovek zdaj konchno res upravicheno hoche, da bi mu bilo vsaj malo vroche.« Tik pred tem pa je Mi Tsi poskochila in se she do konca razgalila, cheprav zhe itak ni nich nosila na sebi. Zhe davno je slekla tudi kozho in ljubi Bog ji je pustil le nevidno rozho, ki je zadehtela samo takrat, kadar se je razcvetela. Kar nekaj chasa je z njo razgrevala Ekvinokcijev zamrznjeni ud in trud se ji je kmalu povrnil, kajti vzburjeni mag jo je prevrnil na kozmichno drsalishche in jo nato v sonchnem ritmu posuval z vrochimi iskrami, kot da bi mu jih dostavljal sam vrag iz gorechega pekla. Mi Tsi se zhe dolgo tega ni shla chesa takega. Chrna noch, ki se je pred tem razshirila preko vseh meja Zemljinega neba, ni vedela, koga naj zdaj pokliche na pomoch, kajti od silne zavisti, ki jo je zachela gristi, je zachela lesti sama vase, kot da hoche po neskonchni cesti za vse chase izginiti s tega sveta. Toda preden se je to zgodilo, se je Ekvinokciju milo storilo: uslishal je she njo, kajti tudi njeno chrno telo bi se rado nauzhilo svetlobe in si je zhelelo, da bi pregorelo pod njegovo silo. Zato jo je, pravichnik, dal malone na pol, takoj ko je Mi Tsi odshla domov. S tem je bilo konec vseh vechjih tezhav, na Zemlji je bilo vse spet razdeljeno tochno tako, kot je prav. Revija SRP 49 Meni je zhal, da Chasa ni vech niti slutiti. Bil je tako prijazen, she posebej kadar ga je vleklo narazen in se mu za nobeno shtevilo ni mudilo. Zazdelo se mi je, da je z njim vse minilo, cheprav v resnici ni. Samo raztegnilo se je v vse smeri, upochasnilo se je in hkrati pospeshilo; v eno smer je navidez chisto pochasi drvel, v drugo pa prehitro drsel stran od nashe vasi. Zdaj nich vech ne traja, vse se samo she zgodi ali dogaja. Dnevi se ne daljshajo, ampak se vsak nov dan bolj svetli, noch pa vse bolj kopni, sonce vse svetleje zhari in razsvetljuje vse vech neba. Najbolj me veseli dejstvo, da ni vech chakanja in nuje. Nich vech ne more biti prepozno ali prekmalu, kaj shele, da bi bilo zaradi tega hudo ali celo she huje. Iz dneva v dan je bolj toplo in che sonce hoche, lahko postane zelo vroche. Ni vech vazhno, kdaj, ampak zakaj in chemu. Pa komu in od koga, predvsem pa — kaj. In she to: pomembno je, kako. Zelo prijazno in skoraj chisto neopazno se razliva dan chez obzorje, morje se topli, listje zeleni in vse cveti, dehti, zori, veni ... Vzhigajo se oblaki, bliski jih trgajo z neba, zhgoche sonce sushi tla in pije reke iz strug. Sopare se razkadijo v sinjino, Zemlja se ovije v gluho tishino. Solsticij je videti zadovoljen. Njegovi nachrti so uresnicheni, iznicheni so vsi odvechni pojavi, v naravi spet vlada red. Zvishka se ozre na Mi Tsi, ki je na dnu izsushenega oceana oblezhala brez besed. 3 - LABORATORIJ Iz sosednjih kozmichnih vasic prihajajo na delo v nash laboratorij Fujci, belo sijoche sence zlatih zharkov. Njihove komunikacijske frekvence nimajo posebnih poudarkov in so dosti lazhje opredeljive od nashih. Za nas so brez dvoma najbolj vznemirljive njihove vonjave. Mi sami si niti ne dishimo niti ne smrdimo, poleg tega se ne vidimo, medtem ko ima vsak od njih porozno sijoche telo brez glave. Ves chas molchijo in sumim, da se bojijo spregovoriti. Nochejo se nam odpreti, skrivajo svoje bistvo, kot da bi se bali umreti, che bi ga pokazali. Verjetno so za razliko od nas res she zhivi. Vsekakor so videti otipljivi in gnetljivi, cheprav nekoliko lepljivi. Na njihovo srecho se jih nimamo s chim dotakniti, zato se jim ni treba niti skriti niti uiti pred nami. Toda najpomembneje je, da nas odlichno razumejo in v hipu doumejo vsako nashe navodilo. Ni se namrech she zgodilo, da bi kako opravilo izvedli manj uchinkovito kot mi, ki bi bili brez njih v dolochenih primerih popolnoma brez mochi. Ne znam si prav razlozhiti, katera sila jih sili delati za nas brez plachila? Jaz pravzaprav nisem vech za nobeno rabo, in che bom napisal tole besedilo, ga bom samo she za pozabo. Chemim ob strani, molchim in brezbrizhno opazujem, kaj se godi. Chisto vseeno mi je, che se vse odvrti do kraja. Misel za mislijo se mi poraja, se nato oplodi v sebi in jaz tako porojena spoznanja z nerazumnimi dvomi 50 Revija SRP samo she razmnozhujem. Nemo chrkujem njihove pomene in vsako chrko nehote posredujem v beli krog sredi laboratorija. Mogoche ga je zarisal Bog, tako premishljujem. Opazujem zharke, ki se razzharjajo od tam, kjer sem imel ochi, in ustvarajo v belem krogu tezhko berljiv, a lahko izbrisljiv zapis. V belem krogu sredi laboratorija se peni nebeshka glorija, v peni pa se preigrava naslednja razprava: Kateri bog je Pravi? — Tisti, ki ga chutish v glavi in srcu. Chutish zhe. Kako pa vesh, kako mu je ime? — Tega nihche z gotovostjo ne ve. Ampak mnogi mochno verjamejo, da vedo. — Ker jim to povedo drugi. Ali pa si v verski omami ime izmislijo sami. — Nekdo vedno gleda, da je v drugih glavah vsaj malo reda. Seveda, ne moresh si kar izmishljevati bozhjih imen. — Che hochesh spoznati resnico: pravo Bozhje ime je zapisano v maternico, v kateri si bil spochet. Kako prebrisano! Kdo pa ga tja zapishe? — Tisti, ki po cerkveni hierarhiji tradicionalno stoji najvishe! Zhe, toda tovrstnih hierarhij je premnogo. — Res je, vendar pa je za ubogo, nebogljeno bitje dovolj zhe ena sama. Tista, ki mu jo dolochi mama? — Njej pa patriarh, imam, papezh, dalajlama ... Dojenchek she ne ve, kaj hoche. Zato pa tako bridko zajoche, ko se rodi ... Solsticiju she vedno prihaja, zato postaja vse bolj vroche. Zakaj pa chuti tako strast? Ker se je ujel v past ochitnosti. Miselno gradivo v belem krogu se mu zdi samo po sebi razumljivo in neizpodbitno. Vsakemu bogu je v svojem miselnem sistemu nadel prvobitno ime, tako vsaj verjame, kar pa je zame ochitno premalo. Verjeti namrech pomeni zgolj chustveno hrepeneti po vednosti in se ji hkrati za bozhjo slavo polzavestno odrekati. To mi ne gre v glavo, ker je itak nimam vech. Ne vem sicer, kam mi to ne gre, che glave nimam, vem pa, da je lahko vsako bozhje ime pravo ali pa tudi ne. Che bi rekel malo za shalo: nekoch sem dal vrat na tnalo, ker sem verjel, da me bo bozhje oko zaznalo in reshilo pred sekiro. A glej: dopustilo je, da mi je neko drugo nebogljeno bitje glavo odrobilo, v preprichanju, da bo zame, nejevernika, poslej vse minilo. Toda ni, tako se mi vsaj zdi. »V belem krogu se izpishe vse, kar je ljubo Bogu,« trdi Pres in ga ne skrbi, ali je to res ali ni. Ker je neviden, zlahka vzdrzhi dvomeche poglede, pach v privajenem slogu, kot ga je gojil vse svoje zhive dni. V tej fazi se njegov slog zdi nekoliko morbiden, toda vsi ostali laboranti smo zhe vajeni duhovne bede, s katero nam obchasno zatezhi. Revija SRP 51 Kok se mu edini rezhi naglas. »V Presovi glavi,« pravi, »se vchasih postavi kaj narobe. V zhivljenju je prevechkrat jedel nore gobe, zato marsichesa ni izvedel. Zdaj pa ne ve, kaj naj pojé, da bi lahko vsaj nevede dojel, kdo in kaj je bog.« Ni vseeno, kaj je vneseno v beli krog. Vsak vpisani znak namrech vtisne pechat v kozmichni sistem in s tem povzrochi vechji ali manjshi preobrat v krozhenju kozmichnih sil. Chetudi nastane samo komaj opazna sprememba v blizhnjem energetskem polju, je posledichno zaznavna v celotnem vesolju in torej tudi na Zemlji, ta pa si le she s tezhavo celi globoke rane, ki so ji bile zadane prav zaradi chloveshke neumnosti. Zato smo v laboratoriju pri delu z Zemljo she posebej pozorni, res pa je, da nismo vsi enako odgovorni do nje: zlasti Pres, ki dobro ve, kaj pochne, in Kok, ki pa se tega na zhalost nikdar ne zave. Tako na Zemlji nastajajo nove in nove tezhave, ki se zhe dolgo ne tichejo vech samo njene narave, ampak unichujejo tamkajshnje zhivljenje nasploh. »Oh ...« vzdihuje Mi Tsi chisto po pravici, kajti za vselej je razpeta med Ekvinokcijem in Solsticijem. Njeni vzdihi se vpisujejo v beli krog, tudi kadar so chisto tihi, in che kdo, potem ona ve, kaj je to ljubi bog. Izmed prozornih nog ji puhti vsemochno valovanje skozi prosojno belo opno kroga, da se vse vrti in zhari na premnogih zvezdah in planetih, se vpija vanje, na Zemlji pa se iz ljudem neznanega razloga vse razcveta in plodi. Laboranti se zavedamo dragocenosti njenih vzdihov, zato v beli krog neslishno spregovorimo le kadar spi, sicer pa — che se le da — molchimo. Kadar Pres ali Kok zmotita mirni pretok njenega vzdihovanja, se zaradi prekinjenega valovanja z orbite utrne kaka zvezda, kar je nedopustna napaka, ali pa se razdivja kak sonchni pozhar, kar se seveda vsaj malo pozna tudi na Zemlji. Chez pushchavo zavrshi peshcheni vihar in zasuje cele vasi, ali pa se dvigne ocean in jih preplavi. She mnogokaj pogubnega za ljudi se lahko zgodi. In kdo je odgovoren za to? — Mi. Presova in Kokova dusha rushita kozmichno harmonijo, ostali laboranti pa bi ju najraje izgnali, che bi le znali presechi lastne slabosti. Tako pa chutimo empatijo do njiju samo zato, ker sta del nas, kar je vse bolj moteche. Pripravljeni smo prenashati njuno agresijo in njune norosti ter tudi sami nositi del odgovornosti za neljube nesreche, ki jih povzrochata v Vesolju. Zhe na Zemlji bi ju bilo treba scvreti v vrelem olju, a kaj, ko ni poti nazaj! Kakor nevidna ograja nas obdaja gigantski obok iz nesnovi. Mene pod njim dolocha globok obchutek neke vrste toplote, ki je v resnici hladna in vrocha, vendar manj nenavadna od vsega ostalega. Zaradi nje lahko chutim, kaj je ob meni, slutim kaj je za mano ... Z obokom se neprestano nekaj dogaja, iz prozorne nesnovi nastaja zlata nesnov in zazdi se mi, da ima obliko okna: res, v oboku visoko nad mano, pravzaprav tochno nad mano se je odprla zlatozharecha lina, skoznjo se je prilesketala neznana vsebina. Kot da bi zasijala vame iz davnega, a 52 Revija SRP pozabljenega spomina. Ne dojemam je. Samo sprejemam jo vase, chutim, da je pomenska in slutim, da je usodna zame in za nashe delo. She bo veselo! Nihche drug ne opazi, kaj se godi. Vsebina je preplavila ves laboratorij, nikogar ni zmotila, vsakdo nemoteno vrshi svoja opravila. Okno se tedaj zapre, vse je spet, kot da ga ni bilo, in vame shine zmotno spoznanje, da imam oko. Od sladke bolechine skoraj zamizhim, toda v resnici si samo zazhelim iz vsemirja poleteti v sanje nekega Zemljana. Otrok je she, v sanjah se nad njim bochi neobok, vse ostalo je podrto. Poletel bi vanje, toda moje zlato okno je zaprto. Vem, Fujci imajo nachrt, kako bodo nasho zemeljsko smrt preobrazili v svoje nadbivanje. Njihova nevronska gverila je ugotovila, da je na dolochenih obmochjih uma smrt minila in se spremenila v prelivanje brezzrachnih tokov. Od kod jim toliko poguma, da pri nas gostujejo, hkrati pa nas preuchujejo, kot smo mi na oni strani preuchevali testne zhivali? Toda nas so ovirali mozhgani, medtem ko jih Fujci nimajo in jih niti ne zanimajo, saj jih ne potrebujejo. Vem pa to, chesar oni ochitno ne vedo: da tudi mi brez tezhav pozabimo na sluz v nekdanjih glavah, ker je ne rabimo. V preduhovljenih razmerah se prelivamo z vednostjo, ki jo ustvarja vrhovna kozmichna sila. V primerjavi s Fujci nas je s svojo brezmejno vrednostjo pretanila v dosti finejsho nesnov od njihove. Zato je dan laboratorij nam, njim pa ne. V bistvu se tudi jaz igram z znanjem, ki je redka dobrina, a vendarle she pregosta, da bi vsa preprosto prepojila mojega duha in se v njem prelevila v spoznanje. Ali pa je moj duh pretanjen v prefino tvarino, da bi lahko v celoti absorbiral tako grobo esenco. Gotovo je to drugache za napol snovno senco, iz katere je narejen neki Fujec, kajti polsnov je vendarle gostejsha od nashe nesnovi, she bolj pa od znanja: teoretichno ga lahko brez raztegovanja svojih osnovnih celic na teh brezzrachnih vishinah sprejme vase v enormnih kolichinah. Skrivna formula, ki jo kreira moja ekipa, pa operacionalizira metodo razredchevanja znanja najredkejshega tipa. V tej fazi mi pri napredku hudo nagaja neprodushno zaprti obok vsenaokrog nashega kozmichnega okraja. Njegova univerzalna vloga je ochitno tudi ta, da iz neznanega razloga do neke mere popachi sicer idealne breztezhnostne razmere v laboratoriju. Delo poteka redno, nihche se ne prereka, vsakdo stoji nad belim krogom sprijaznjeno, kakor da je tu obstal za vedno. Signali dobesedno shvistijo iz nashih duhov skozi belkasto peno v razlichne smeri, a na blizhnjih planetih in zvezdah se posledichno zgodijo same odlichne rechi, ali pa se kaj pomembnega pach ne zgodi. Iz vsakega nashega miselnega poudarka odpotujeta vsaj dva nevidna zharka skozi krog in zhiva bitja mislijo, da jim ukazujeta usoda in bog, kaj storiti ali od chesa se odvrniti, zvezde in planeti pa na ta nachin izvedo, kam in kako leteti, zhareti ali se zavrteti. Mi — kakor v globoki omami — k vsem tem rechem spodbujamo zlasti Zemljane in njihov planet, a pri tem nismo sami: nad tukajshnje galaktichne poljane razshirja podobno zharchenje vsaj she devet podobnih laboratorijev. In Revija SRP 53 cheprav vem, da je kozmichnih impulzov devetkrat prevech in zato ljudem bolj shkodijo kot koristijo, se mi ta problem niti ne zdi tako perech, da bi skushal kaj spremeniti: che she v zhivljenju nisem vedel, kaj storiti v zvezi s tem, kako naj potem vem zdaj? 4 - LEPOTA NEPOPOLNOSTI Ko sem umrl, sem bil nadvse vesel tishine in praznine. Zlo je odpadlo, odpadle so neumnost, norost in grobost ljudi, krutost zveri in neizprosnost narave, toda nepopolnost je ostala. Takoj sem dojel, da mi je sledila na drugo stran teme, kjer se je vse ostalo razblinilo, kot da je dotlej samo hlinilo obstoj in je takoj po premiku povsem negibno obstalo, se predalo in s tem dokonchalo kratkotrajni boj. Moj najdaljshi izdih je izzvenel v chisto tihoto, razodel mi je prej nepredstavljiv mir in do zadnje tanchice razgaljeno lepoto nebivanja. In ko se je she Chas do konca odrekel moji zavesti, sem odtekel po bleshchechi cesti kakor nevidna in neslishna reka po neobstojechi strugi. Shele v brezchasnem lebdenju sem spoznal, da odhajam tja, v neznano, kamor so pred mano odshli zhe mnogi drugi. »Nobenih ochi vech,« sem sredi poti zaslishal svoj notranji glas, »nobene barve in nobenega neba ni vech videti. Ni vech sveta. Vse se samo she bleshchi, tudi jaz ...« Tako je, vid je ostal, izginile so samo podobe. »S tem ni nich narobe,« me miri, »raje zaspi.« To mi govori, ker ne ve, da nichesar vech ni. In ne ve, da ne ve. Ne spozna, da lahko zazna samo she bistvo vsega. Da, nepopolnost je ostala, prezhivela, bela je. Edina barva iz mojega spomina, okoli nje je le she svetlecha, brezbarvna jasnina. In v njej globoka, brezdanja temina. Kakshna srecha! Neshtetokrat poglobljena obchutenja so tudi tu razprshena, iskriva, toda nedojemljiva. In pod njimi tlijo hrepenenja, kot vechno tlecha preostalina zhivljenja! Hvala ti, kdor koli si, nepopolnost je ostala! »Ali to prelestno obchutenje ugasha?« me vprasha jaz, ko se znochi. Toda namesto zvokov se mu v odgovor oglasi le lesketanje zvezd, ki so she, kjer so bile — v zvenu tishine, le da so postale mnogo vechje in mi, namesto od dalech, svetijo iz blizhine. Tedaj pristanem na zvezdi, ki je chakala name zhe davno prizhgana, razzharjena od sonca, kakor daljna obala, ki je prichakala brodolomca na robu shirnega oceana. In na zvezdi Njena stopinja. Moja boginja je bila tu, brez imena in morda le v svojem snu, toda bila je tu. Sklonil bi se in poljubil Njeno sled, z ochmi bi iskal Njene ochi, che bi imel telo, che se ne bi bil otel snovi in se dvignil nad nebo. Tako pa le verjamem, da lahko iz tega varljivega vtisa zachutim toplino njenih nog in iz nezhivega spomina — milino Njenega pogleda, ki ga je pod vesoljno temino presvetlil ljubi bog. Lahko si poustvarjam njeno podobo in si utvarjam, da je, kar ni, in ni, kar je. Kot da je vse nich in nich vse. 54 Revija SRP Stopinja je prav tu: prav na tem mestu je Ona bosa stopila v vrocho lavo, ki jo je izzhgala, raztalila in se nato za vedno ohladila. Zvezdni veter me ponese naprej, jaz pa se v vsej tej lepoti prepushcham Njej. Malikujem jo kot svojo najdragocenejsho svetinjo, ki se je razprshila v vesoljni eter, se v njem utelesila, spet stopila na zvezdina tla in mi v njih zapustila she eno stopinjo. Slutim, da me nosi prav tja. Zvezde so domovi duhov, nezhivi svetovi. Razvneti od mrtvega bivanja potujejo, se srechujejo in zdruzhujejo v vozlishchih praenergije. Z duhovi poseljene galaksije zharijo okrog planetov, na katerih she vedno zhivijo nepopolna bitja, ki so neveshcha mirnega sozhitja in ne vedo, po chem hrepenijo. Snov, v kateri se rodijo pod prijetno prisilo strasti, je prepojena z opojno vodo nedojemljive milosti, ki jih poji, miri in strashi. Iz strahu pred zhivljenjem in iz ljubezni do smrti jih Chas vedno znova raznori, da jim rodni planeti izpijejo kri in se snov s snovjo gnoji za hrano novih rodov. Takshna je zgodba iz pradavnih vekov: Gorechi bog in Prasmrt sta se ljubila in borila. Strah pred gorechim bogom je stalil Prasmrt v svetlobo, strah pred smrtjo pa je zdrobil Gorechega boga v zvezdni prah. Toda njuno ljubezensko hrepenenje je rodilo novo dobo, ko smrt zhivi na zvezdah, bog pa mrtev krozhi po planetarnih stezah. Neshteto zvezd se prashi vsenaokrog v tej shirni chrnini, ki je nich ne presvetli, a se od znotraj vseeno bleshchi, kot da bi bila sijoche bela. Kozmichna srebrnina je namrech pozlatela in zlatnina posrebrela, kot bi bila iz snovi, ki obenem je in ni. Nich vech je ne zakriva sivina oblakov, ki se je prej pod nebom tako rada razprostirala nad mojimi ochmi, in tudi jasnina se zdaj s sinjino vred modri le she za zhive ljudi in jih slepi, dokler zhivijo. Shele potem lahko ugotovijo, kako globoko chrna je vsaka galaksija zaradi bleshchechega prahu gromozanskih nadnebesnih teles, ki so v resnici samo komaj opazna, drobna in prijazna, zlatosrebrna zrna. V mojem rodnem osonchju je bilo tako: ko je Sonce sijalo na Zemljo, se je videlo samo nebo, vesolje pa se je za svetlobo skrilo ochem. Vidno je postalo shele potem, ko je Sonce ugasnilo. Zdaj je to minilo: nobeno sonce me ne zaslepi, ker pach nimam ochi, zato na moji zvezdi ni vech dneva in nochi. Iz Presovega sporochila: »Mi Tsi je ugotovila, da je Solsticij in Ekvinokcij nista vech zadovoljila, in je preprosto zapustila laboratorij. Ker je bila tedaj na Zemlji ravno zima, nas zanima, kdaj bo gospa spoznala, da je bila to slaba shala? Spodaj je namrech vedno huje, saj zaradi nje ves planet zhe vech let zmrzuje!« Sporochilo doni skozi beli krog v vse smeri. Jasno, da se zaradi tega na Zemlji nich ne spremeni: godijo se nenavadni klimatski premiki, preko oceanov se shirijo ledeniki, novi gospodarji planeta so snezhni viharji. Z nashe zvezde so Zemljine ravnine videti bolj bele od mesechine. Revija SRP 55 Koka to neizmerno zabava: »Nasha Mi Tsi chepi na kozmichni pechici in se veseli, ko chloveshtvo trpi. Ekvinokcij, pa che bi she tako rad, nima vech opcij, da bi zrihtal pomlad.« »Mi Tsi, moja draga,« doda she Ekvinokcij, »vem, da si naga. Ampak saj vesh, zakaj to nich ne pomaga, che te ni tukaj in zdaj. Ti zhe vesh, zakaj.« Tedaj se skozi beli krog oglasi she ljubi Bog in pove: »Tri odpustke bosh dobila, che bosh chim prej spet greshila in odreshila ubogi planet.« In Mi Tsi je popustila, raztopila sneg in ledenike, viharje pomirila in rodila pomlad. V zvezi s tem samo she konec Presovega porochila: »Bog jo ima rad.« Nato pa bi rad Solsticij spet podtaknil pod nasho Mi Tsi sonchni plamen, ker bi na Zemlji skoraj vsi ljudje radi, da bi bilo, kot ponavadi, zhe konec pomladi in bi povechano gretje vzhgalo poletje. Solsticij gre na delo, da se je Mi Tsi zvrtelo in se je iz njune razvratne pohote na Zemlji segrelo toliko toplote, da je vse silnejsha vrochina zelo zmotila bozhjega sina. Tako vroche mu zhe postaja, da razgreto Mi Tsi izzhene iz raja. Oglejmo si Presovo porochilo: »Ni se ohladilo. Vreme na Zemlji spet nagaja, pushchave se shirijo chez njive in goshchave, pekoche Sonce je izsushilo zhe tri oceane in skoraj vse reke, pripeke pa, kot kazhe, she ne bo konec. Ljudje in zhivali hirajo, vrochinski plameni pozhirajo gozdove. Che se bozhanska pamet ne bo spametovala, se bo vzhgala cela Zemlja!« Kok se seveda spet norchuje: »Ta katastrofa se brez potrebe stopnjuje samo zato, ker bozhjega sina zebe. Che bi sodil po pravici, bi oprostil nashi Mi Tsi.« »Mi Tsi, moja ljuba,« doda Ekvinokcij, »o, kako si zhelim tvojega poljuba in objema! Toda ochitno so tudi bozhje glave prazne, da lahko povzrochajo tako porazne posledice! Bozhja krivda bo she toliko tezhja, che ne bova mogla brzh vzpostaviti ravnotezhja!« In tedaj spet zaniha beli krog, kajti oglasi se ljubi Bog: »Da bi z Zemlje izpuhtela peklenska vrochina, bo mojega sina doletela shiba bozhja! Poklichite Mi Tso, da mu jih nalozhi chez hrbtenico!« Zapoje angelski zbor, Mi Tsi, cheprav nerada, ker ni vech prav mlada, pride gor in zgrabi v dlan bozhanski bich! Sveti fantich, po ochetovi volji spokorjen in predan, se ves napne, ne ve, kaj pochne, zgrabi dekle ... Divji raj razjari nebesa, ko se bich zatakne med bozhja kolesa! Dekle se vzpne na svete vrhove in tako vihra, da prevrne vse nebeshke tovorne vozove in iz njih izlije na Zemljo obilo dezhja! Pod Mi Tso pa je tak orjak, da se she iz njega na Zemljo utrga gromozanski oblak oblakov! Planet junakov in bedakov preplavi voda z neba in pada na planine in pada v doline, preplavi poljane, napolni reke, oceane ... In glej: chez sedem dni se ogenj pogasi, iz mokrega pepela pa vstane na tisoche chudezhnih ptic, ki pred vzletom spregovorijo magichne besede, pognojijo zemljo za novo rast in odletijo. Vse to in she kaj se zgodi v chast nashe Mi Tsi, ki je bila obsojena po krivici, potem pa oproshchena in na koncu she bogato nagrajena. Zemlja je spet oplojena: 56 Revija SRP iz prebichanega telesa greshnega bozhanstva zdrsijo kapljice krvi, spolzijo skozi nebesa in razprshene med kapljice dezhja pordechijo zlato jesen. »Res je,« nerad prizna Ekvinokcij, »tudi to je ravnovesje.« Meni je bilo najbolj fino, saj sem vse to lahko opazoval skozi zlato lino na oboku vesolja, pa che je to hotela bozhja ali pa kakshna druga volja. Bilo mi je dano, da se odpre prav nad mano in mi razpre razgled na najvishje vishave, od koder se bozhje glave ozirajo na svetove in na njih ustvarjajo velichastne vekove bivanja. Ustvarjajo dogajanje, rojevanje in umiranje, gibanje in mirovanje, dvigovanje in padanje, ogrevanje in ohlajanje, spreminjanje, ohranjanje ... dozhivljanje, dojemanje in chustvovanje ... Vse to in she vse ostalo, kar mi je znano ali nepoznano, dosegljivo ali nedosegljivo, dojemljivo ali nedoumljivo, sem ugledal skozi zlato lino in — da: meni je fino. 5 — ZVEZDA Fujci so bili darovani tej zvezdi zhe prej, preden smo se na njej naselili mrtvi Zemljani. Zhe prvi Fujec, ki sem ga srechal, mi je dal brez besed vedeti, da sem na tej zvezdi tujec jaz. Jaz sem namrech lahko videl njegovo belo sijocho senco, cheprav nimam ochi, on pa je lahko samo slutil mojo prozorno esenco, ker se je pach ne da videti. Moja nepodoba se je prilegala vesoljni praznini dalech naokrog zvezde, njegova pa obliki in vsebini pokrajine na njej. »To so njegova tla,« me je preshinilo, »tu je doma, on je sin prav teh kamnin. Moja esenca nima vonja, njegova senca pa ima rahel nadih dima, ki se kadi iz zvezdinih odprtin.« Stal je na oni strani meje, kot da me je prichakoval. Che bi imel glavo, bi mi gotovo pokimal v pozdrav. Potem pa sem se za njim podal do laboratorija, kjer sem spoznal Presa in Koka pa Mi Tsi, Solsticija in Ekvinokcija. Pres, ki je imel z njim podobno izkushnjo, jo je dozhivel in popisal takole: »Prvi, ki sem ga srechal na tej zvezdi, je bil mutast Fujec, ki pa she zdalech ni bil butast. Izkazalo se je, da je zadolzhen samo za sprejemanje tujcev, ker ga v skupinah Fujcev, ki prihajajo k nam na delo, ni. Da bi njegovo ime zvenelo bolj veselo, sva ga s Kokom poimenovala — Ki.« To zvezdo je prvi uzrl chlovek, ki je prvi umrl. Prej ljudje she niso poznali smrti in she dandanes so premnogi dosti raje zazrti v tla kot v neskonchnost neba. Polzavestno zanemarjajo prisotnost mogochne volje, ki jih po smrti raztrese v vesolje za seme prihodnosti. Ta je razsejana po zvezdah in prihaja na Zemljo po dolgih poteh, dokler se z zharki ne ustavi pri ljudeh in vzpostavi v njihovi naravi zakone nove plodnosti. Tedaj se vse spremeni: rojevajo se popolnejsha bitja, oblikujejo se zahtevnejshi, tvornejshi nachini njihovega sozhitja, v kaos norosti, krutosti, grobosti, strahu, neznosne bolechine ... se zasejejo skladnejshe vsebine. Revija SRP 57 Nenadoma nad nami Chas odpre oko: zvezdno nebo se razjezi, grmi, jechi, v ochesu Chasa pa se od bliskov blesti gromozanska solza in v nevzdrzhnem hrupu okameni. Zdrsi iz ochesa, in ko pochasi pada, nad zvezdo zavlada vedno bolj chrnikasta siva tema. Ko pa kamnita solza treshchi na zvezdina tla, se vzhge! Vse se strese, zadoni in zazhari, ogenj puhti neznansko vrochino, ki stali gorecho skalino v rdecho lavo. Strashansko vrocha pripeka ozhiga zvezdo, ko lava iz tleche solze Chasa odteka naravnost proti nam, kot derocha reka, ki v podobi velikanske rdeche kache brizga iz zob strupene plamene. In ko se nam priblizha toliko, da zaslishimo lavo, kako sika in klokota, se pred njeno ognjeno glavo okrog nas vdrejo tla. Globoka in shiroka jama pozhira bobnechi slap, v katerega se je spremenila rdecha kacha; na dnu se srshechi ogenj obracha v divjih vrtincih, razburkano ognjeno jezero pa usodno dviguje gladino in se nevarno priblizhuje vrhu otoka, na katerem stoji nash laboratorij. Tedaj pa Chas odmeri prvi hip: zvezdo strese utrip srca, ki je doslej mirovalo v njej. Ton zadoni do blizhnjih zvezd, odmev ga vechkrat ponovi, vse tishe, dokler se ne utopi v tishini. Chas chez dolgo chasa odmeri drugi hip: utrip srca ... zvezda krchevito zadrhti ... odmev ... ton se vechkrat ponovi, vse tishe, dokler se ne zgubi v tishino. Ozrem se na gladino, umirja se in pochasi ugasha. She en utrip srca in kmalu spet tishina. Gladina zdaj sega do nas in, kot kazhe, ne bo prestopila brega. Lazhe, kdor trdi, da Chas ne dosega vechnosti. Nasha zvezda je zhiva in to pomeni, da je tudi umrljiva. Tako, kot mi. Samo da tukaj hip hipu sledi bistveno bolj pochasi, ker se vmes skoraj vse godi, kot da Chasa ni. Toda glej ga, kako vztraja in prehaja celo mejo smrti, morda jo lahko celo izmeri, che se mu zazdi! In che je smrt izmerljiva, pomeni, da je tudi ona zhiva! Vmes se na kratko oglasi Pres: »Priporochamo se ljubemu Bogu, ker smo se spet zavrteli v krogu.« In lava se strdi. She zadnji utrip srca, spet nas obdajajo sivo bela tla, pochasi se ohlajajo. Chas zapre oko, vse je spet skoraj tako, kot je bilo. Nashi Fujci so stali nad belim krogom in mirovali. Bliski in plameni so jim presvetljevali porozna telesa z bleshchecho rdecho svetlobo, da so bili videti kot svecheniki pred oltarjem, sklonjeni pred svojim vechnim vladarjem. Che smo se duhovi med sabo takoj sporazumeli, da smo veseli, ker je Chas zaprl oko, in kakshna srecha je to, da se je rdecha povodenj umirila in ohladila, pa nismo niti slutili, kako so to obchutili ali kaj so o tem menili Fujci. Kljub temu, da v laboratoriju vlada tishina ali pa prav zaradi tega, se med molkom razlega kar prevech neizgovorjenih besed. Notranji red je porushen in niti Kok ni prevech navdushen nad tem: »Kako naj se pretvarjam, da ne vem, kar vem: da je z nashim kolektivom nekaj narobe? A si res nihche dug ne upa priznati, da je tukaj premalo hrupa? In da nihche nikomur vech ne zaupa!?« 58 Revija SRP Pres pa, namesto da bi bila njegova sluzhba vsaj po smrti malo bolj fina, izbrska iz praspomina staro medijsko parolo in jo parafrazira: »Bolje Fujca na vejo, kakor tujca chez mejo!« Res, dejanje, vredno prezira. In ker ta Presova bolna prafraza skozi beli krog privalovi na Zemljo, se tam spet vsak z vsakim prepira in bori. Ni vseeno, kaj kdo govori! Presova parola na Zemlji povzrochi grozljivo radikalizacijo fashizma, nacizma, komunizma, rasizma in drugih vsemogochih izmov. Vse vech bebcev se zbere in dere: »Tujce na veje! Zakurimo mosheje! Smrt judom, muslimanom in katolichanom!« Mnozhica bedakov si zaradi Presove parole kupi pishtole, brzostrelke, celo mitraljeze in zachne iz svete jeze streljati vsenaokoli. Kaj kmalu zadonijo trombe, za povrh pa zachnejo padati bombe. In to je to: ljudem je spet hudo lepo. Umaknem pogled. Che je tako na Zemlji, tukaj tega ne bo! Intenzivno zachnem meditirati, skusham razumeti misli ali celo doumeti pojmovanja fujskih kolegov, a ne gre. Tedaj me iz te brezplodne meditacije zdrami neslishnost shumenja, kot da bi skozi kroshnjo drevesa zhivljenja zapihal veter in uslishal mojo priproshnjo. Ozrem se in uzrem znano senco brez telesa, ki drsi proti meni. Posveti se mi, da je to Ki, kar se mi zdi vsaj nenavadno, che zhe ne chudno, saj she nikoli ni vstopil v laboratorij. Ko pridrsi chisto blizu mene, neslishno zavrshi: »Razum jeneum.« Tishino skusham zapolniti s vsebino proshnje, naj mi to razlozhi. »Dojem jeum.« Spodbujam ga, da bi nadaljeval. »Krono nadum. Nadum!« Dojamem, da mi Ki sporocha, kaj je um in kaj ni in kaj je vech od uma, torej nadum. Da je dojeti vech kot razumeti. Ne dojamem pa, kaj pomeni krono. »O, Krono!« zashelesti Ki, da se skoraj oglasi njegov glas, in se globoko prikloni v smeri, kjer se nam je prikazal Chas. Jaz ne vem, kako lahko to stori, toda njegova belo bleshchecha senca rahlo zardi, ko med neslishnim shelestenjem pochasi oddrsi iz laboratorija. Po pomenku s Kijem sam pri sebi razvijem teorijo o tem, kako zhivijo in v kaj verjamejo Fujci. Prvich: namesto razumevanja so veshchi dojemanja, zato se ne obremenjujejo z dvomi in lazhmi, za svoja neposredno dojeta spoznanja ne potrebujejo dokazov in protidokazov ter posledichno sploh ne debatirajo in se ne prepirajo. Drugich: ker vedo samo to, kar so dojeli, vsega ostalega pa ne, verjamejo v bitje, ki ve vse, in to je Chas, njihov ljubi bog. Njihova vera je torej v bistvu sorodna veri vechine ljudi, cheprav ji po vsebini she zdalech ni enaka in najverjetneje tudi ni tako raznolika. Osnovna razlika je v tem, da ima Chas, njihov bog, eno samo podobo, medtem ko ima Bog Zemljanov celo vech podob, vsaj toliko, kolikor ima chlovek zob. Druga pomembna razlika je v tem, da Zemljani verjamejo v teoloshki Revija SRP 59 sistem tega ali onega Boga, v resnici pa ljudem vlada chas, medtem ko igra pri Fujcih Chas obe vlogi hkrati. In tretja pomembna razlika: Chas pri Fujcih bozhansko posega v njihovo bivanje s tem, da se dejansko pojavi nad njimi z odprtim ochesom, medtem ko ljudje potrpezhljivo chakajo, kdaj bo njihov Bog tudi s telesom in ne le imaginarno storil kaj od tistega, kar je chudezhno in charno. In tretjich: ognjena solza ni samo enkrat kanila Chasu iz ochesa, ampak se je utrnila zhe kdaj prej in kane vedno znova. Tako je pach urejeno, da je bivanje na obeh, na zvezdi in na Zemlji, chasovno omejeno, pri Fujcih in pri ljudeh, le da je za Fujce in za nas, duhove, minevanje upochasnjeno. Zdaj je v globini okrog laboratorija zvita ognjena, ohlajena in strjena kacha. Cheprav njeno telo miruje, se obracha njen duh, kar udejanja nad tlemi vrteche energetsko polje, to pa je za nasho dejavnost precej moteche. Vpliva namrech na valovanja, ki jih skozi beli krog poshiljamo v vesolje. Pres je zaradi tega zelo slabe volje, zato je skozi beli krog sprozhil naslednja vprashanja: »Kdaj nam bo dovolj takih kvazichudes? Kdo nam bo zhe enkrat razlozhil, ali je kaj takega sploh lahko res? In komu se sploh splacha, da se navadna, cheprav velika, crknjena kacha obracha in premika okrog njegovega delovnega obrata? Che bi bila vsaj zlata, pa ni!« Skozi belo odprtino pa privalovi chisto nekaj drugega, saj vrtenje moteche energije spremeni vsebino vprashanj, kar je za Presa she bolj boleche: »Veselimo se novih chudes! Odslej nam bo kachji duh chiste resnice rezal kruh iz zlate pshenice!« Na Zemlji je to sporochilo povzrochilo neslutene premike v zavesti chloveshtva. Ljudje bi z veseljem jedli zlatnike, che bi jih le dobili za jesti. Glede chudezhev pa ne manjka judezhev, ki zdaj prisegajo pri sveti kachi in zlati jedachi, da so dozhiveli najvechji chudezh, kar jih je kdaj dozhivel kak judezh. In ko to vidi, reche Kok: »Che je to preskok zavesti, bom she jaz zachel lesti brez nog.« »Kaj se gresh? Saj to vendar pochnesh!« ga na ves glas od kdovekod opomni gospod Chas, nash ljubi bog. Vechnost je dolga in shiroka, pri tem pa jo she razteguje nedoumljiva bozhanska roka. Medtem, ko se na Zemlji na veliko trguje z idejo o blazhenem vrtenju, ki ljudi chaka po zhivljenju, jaz opazujem, kako je s tem: vse, kar je spocheto, je sveto in privzeto v bozhanski nadsistem. Umreti pomeni dojeti bistvo spochetja. In ko mi po koncu zhivljenja v laboratoriju chisto pochasi minevajo nova tisochletja, zaradi tega prekletega kachjedushnega vrtenja vem vse, chesar ne vem, ne vem pa tistega, kar vem. 60 Revija SRP 6 - ZEMLJA Beli krog je moje oko v vesolje: z rahlim vznikom posmrtne volje ga lahko uperim skozi nebo, pod katerim se okrog svoje osi vrti najlepshe kozmichno telo, in si ogledam na njem vse, kar zhelim. Nato vzvalovim val vsebinske energije, ki se skozi brezzrachje in she skozi atmosfero prelije do tal izbranega planeta, na katerem sicer ne zhivim vech, sem pa tam prezhivel dolga leta. Torej sem ga dodobra spoznal in ga zato skozi beli krog zlahka zaznal med neshtetimi kozmichnimi kroglicami. Prav zaradi tega sem lahko nanj poslal val energije z vsebino, ki se mu najbolje prilega in tudi sicer dosega na njem najboljshe uchinke, prerachunane do stotisochinke natanchno. In tam dalech spodaj se moj val razlije, ciljno dogajanje pa se razvije v plod moje domishljije. Zrem v Zemljo in nikakor ne morem dojeti, zakaj se ne neha vrteti? Vrtenje bi se moralo postopoma vsaj upochasniti, vendar se noche zgoditi niti to. Tako so me vsaj uchili na onem svetu, da vsaki sili schasoma zmanjka mochi in se vsako gibanje, vsaj na mojem bivshem planetu, brez pospeshevanja slej ko prej samo od sebe umiri. Toda kaj je tisto, kar neopazno pospeshuje Zemljino vrtenje in ji preprechuje, da nebogljena, neshtetokrat zavrtena revica ne obmiruje? Zrem vanjo, zrem in uzrem: prebodena je s charno osjo, okrog katere se neprestano ovija in obracha zhivim ochem nevidna kacha. Ima enako telo kot tista, ki se je ovila okrog nas, ko je Chas nad nasho zvezdo odprl oko. V zharechem Zemljinem jedru gori in se vrti, da se vsa zemeljska masa obracha z njo okoli sebe, mirno in enakomerno, vztrajno in trajno, pri chemer se niti za hip ne upochasni. Na njej pa posledichno vse hiti in nori, zlasti chloveku se prav zaradi prevelike hitrosti zdi njegovo zhivljenje prekratko in pochne toliko nepopisnih norosti, da bi si ga vsaj malo podaljshal. Tako ne more vech biti, sklenem, to noro vrtenje in prekomerno hitenje je treba upochasniti. Skozi beli krog usmerim proti Zemlji tanek val; nekdaj sem tam spodaj tezhko videl brez ochal, zdaj pa tu zgoraj she tezhje vidim brez ochi. A val vseeno zavalovi tochno proti vrhu Zemljine osi, ki jo brez prestanka vrti nevidna ognjena velikanka. Pri prichi se ji zapichi v telo, da se vrtilka v krchu skrotovichi, se nato hipoma odvije, se zravna in zhe spet ovije okrog osi Sveta. Ne vem, che jo boli, a izgubila je precej mochi. Toda ko se je tako krchevito razvila, zravnala in spet ovila, je razdrobila pokrov severnega techaja: ogromna masa ledenih ploshchadi in vrhov se je izstrelila v zrak, velikanski kosi ledu so se razleteli visoko nad oblake, zdaj pa padajo dalech stran na nezaledeneli ocean! Vse bobni, doni, ozrachje se mochno ohlaja, Zemlja se trese in jechi, od severa proti jugu ledeni in ni nich kaj vesela, ko she maloprej topel dezh zdaj snezhi in njena prelestna modrina postaja vedno bolj bela. Kot bi pritisnil na bozhje zavore! Kaj vse mrtvi chlovek zmore! Zemljino vrtenje se je upochasnilo in tudi zhivljenje na njej se je umirilo. Ledene nevihte so sicer pomorile premnogo bitij: pomrle so prenekatere rastline in zhivali, toda Revija SRP 61 najmochnejshe so se prilagodile in prezhivele. Tudi ljudje so vechinoma ostali zhivi. »Kako smo mi iskrivi in ljubeznivi!« nas hvali Pres. »Uchinkoviti, tochni, tako rekoch vsemogochni! Nich drugache ni, kot che bi bili planeti nashe igrache.« Kok pa debelo gleda in pristavi: »Nekaj je narobe v goshchavi mojih misli, a sem vseeno spoznal: bebec sem in bebec bom ostal. Zame je uganka, che Zemljo res obracha nevidna kacha velikanka.« »Prav ima,« mi shepeta neslishni glas, »saj vendar oba veva, da vse vesolje prevrteva Chas!« »Ne vem, kako je s tem,« odvrnem jaz. Mi Tsi hudo trpi: zaman si zheli Ekvinokcijevih nezhnosti, kajti njega ni in ni. Mi Tsi ne potrebuje njegovih dotikov, saj dobro ve, da ne more priti do nje zaradi pomembnih klimatskih premikov na Zemlji, kjer nich vech ne gre, kot bi bilo prav. Njegova naloga je vedno tezhja: vse kazhe, da ne bo vech znal vzpostaviti ravnotezhja med mrazom in toploto. Ledena zima je namrech dalech presegla svojo obichajno kvoto, z obeh polov je dosegla ekvator. Kadar mraz dosezhe te meje, Zemlje ne ogreje vech niti Mi Tsina vechna ljubezen. In Ekvinokcij je zato strashno jezen nase: ne more ostati tako za vse chase! Kot recheno: Mi Tsi si ne zheli Ekvinokcijevih dotikov, ampak hrepeni po njegovi blizhini, ob kateri bi jo prevevali dushevna omama in vednost, da ni sama: da jo ima sredi teh ledenih klad posmrtnega zhivljenja nekdo vsaj malo rad. Toda kaj ko zima nima drugega namena, kot da Zemlja ostane ledena, Mi Tsi pa nebogljena, osamljena in zapushchena? Resnica she zdalech ni samo ena, kajti vesolje biva tako, da vse vznika, se premika, rojeva, utrinja, izginja, se spreminja ... Na eni strani je precej natanchno predviden vsak premik, da je — na primer — onemogochen zhe dotik, kaj shele trk velikih nebesnih teles, na drugi strani pa je vseobsezhni kozmichni ples vnaprej nedolochen, odprt za neshtete nepredvidljive interakcije vsem mogochim plesalcem, glavnim in stranskim igralcem v igri bivanja. Vse pa je podkrepljeno s skupnim imenovalcem, ki vsakemu pojavu dolocha namen, s katerim koristi nekemu drugemu pojavu, chetudi shkodi tretjemu. In ko drhtenje kozmichnih zharkov poraja neslishno glasbo, snov skozi vechno preobrazbo prehaja v drugo snov in iz te snovi v nesnov in iz nje v neko tretjo snov, ki se — zhe itak spremenjena — zopet spremeni. She kadar pogubljena, iztroshena, izchrpana, iznichena odmre, se znova prerodi. »Kakshna kacha neki!« se she kar jezi Kok kakor majhen otrok, ko starshi ne razumejo, kaj govori. »Od kod le navadni plazilki tolikshna sila, da bi lahko milijone let gonila cel planet?!« »Ti si nor!« ga zmerja Pres. »Ne vem, kdo te je spustil sem gor. Mi ostali smo se pred tem vsaj malo spametovali.« 62 Revija SRP Kok pa vztraja: »Energija prihaja iz energetskih izvirov, to vem iz mnogih virov, na primer iz knjige Energoekonomija, ki jo je napisal dekan Alfred Stres. Ti, kolega Pres, si she posmrtno manj znan od njega, ki je bil zhiv, she preden se je rodil! In Stres je prvi razvil tezo, da se vse bistvene stvari dogajajo pod pretvezo nedogajanja, zato ker osnovni delci praenergije pach ne prehajajo vase iz neznanega vira: vir je torej znan. In to je she celo najvechjemu bebcu jasno kot beli dan!« »Kakshna bedarija,« se sekira Pres, »kolega Stres pach ne razume, kaj lahko doume moj duh, poleg tega ga je sam napuh! Ni energije, ki se ne bi rodila iz kali prabiti, ta pa se je ovila okrog vsake vrtljive osi na vsaki orbiti v nashem vesolju naravnost iz pranastanka, in sicer kot nevidna kacha velikanka! Kdo pa jo je tako lepo zaplodil? — Bog Chas, ko je v pradavnini blodil po nashem koncu vesolja in nas she sploh ni bilo!« Kdovezakaj se Kok ne drzhi nazaj: »To je najbrzh tista glista, ki bo slejkoprej pozhrla samo sebe? Mar bi zhrla bozhji kruh! Saj bi pozhrla tudi tebe, che ne bi bil samo navaden duh. Tebe ni, ti sploh ne obstajash. Samo kar naprej vztrajash in terash svojo nesmiselno hipotezo, da vsi ostali she komaj zadrzhujemo jezo.« Kakshno jezo neki! Che bi jo jaz zadrzheval, bi to priznal, tako pa ne priznam in njuni izmenjavi samih neumnih veleumnosti ob tej prilozhnosti raje ne dodam she svojih veleumnih neumnosti. Gladino oboka, ki obkrozha nasho zvezdo, bozha nevidna roka. Z bozhansko toplino odpre nad mano zlato lino: skoznjo zasije sinja svetloba in me oblije z jasnino. Vidim svoje telo, kako vstaja iz groba in odhaja v nebo. »Ne boj se, moj sin, to je samo spomin,« me tolazhi neslishni glas. Skozi lino se prikazhe njen obraz, ne vem vech, ali sem jaz she vedno jaz. »Nashel sem tvojo sled,« ji povem brez besed, »na zvezdinih tleh. In slishal tvoj smeh.« »Ne, tista sled ni bila moja. Odkar sem odshla, nisem vech stopila na tla. Saj vesh, da duhovi ne pushchamo sledi. In le chemu naj se smeji mati in chemu naj biva, che pa je she zhiva ostala brez sina?« Zlata lina me zaslepi, po laboratoriju se razlije neznosna bolechina. Materin obraz prekrije prozorna sivina in ga razkroji. Nekdo neslishno zavpije, razkrojeno sivino presije zeleno oko. Skozi lino zagledam Njo, mojo svetinjo. Gola lezhi na tleh in lizhe lastno stopinjo. »Kri v da, kri s tal noch ista,« se skozi zlato lino oglasi Fujec Ki. Kaj mi govori ta Fujec? »Mat is love NSK av kri zid uh a,« zagostoli Ki. Naj blagovoli ziniti she kar koli, meni se v prazni, nesnovni glavi nich ne iskri, on je pa itak take narave, da nima glave. »Karim ej Jo, bed aK!« she zine in izgine iznad zlate line. Zhe dolgo vrsto zemeljskih let vse bolj pochasi drsi moj rodni planet po krozhnici in ledeni. V laboratoriju smo mnenja, da na njem ni vech zhivljenja; vse je belo in Revija SRP 63 vse, kar se je prej premikalo, vrtelo in hitelo, trajalo in se godilo, zdaj miruje ali pa je minilo. Zaskrbljeni duhovi zremo skozi beli krog v novi Svet, ki ga je zapustil sveti bog. Zdaj mu vladajo v led vklenjene glave gorskih velikanov, pod katerimi se okoli otrdelih pushchav belijo do najglobljih globin zamrznjene shirjave oceanov. Mrzli vetrovi vrshijo v podhlajeno srce Zemlje, kjer gasijo she zadnje plamene in z ledom mashijo njene ognjene vene. Srhljive kozmichne disharmonije so prodrle tudi v zemeljske mikrogalaksije. Upochasnjeno je gibanje, krozhenje in valovanje, moteno je zdruzhevanje in razdruzhevanje najmanjshih atomskih delcev, nepredvideni trki vodijo v razenergetenje in razpad snovnih in nesnovnih elementov, medtem ko vse vrste energije podlegajo zakonu bistveno pospeshene entropije. »Toliko za vzorec,« shiri paniko Pres, ki je sicer pozhrtvovalen borec za nemoten razvojni proces. »To pa ni she nich, kajti ochitno bo Zemljo vzel hudich.« »Jaz sem kriv!« si priznam, ko v laboratoriju ostanem sam. Toda skozi beli krog zaslishi moj neslishni glas bog Chas in zagrmi! Zazdi se mi, da mi v zhilah zashumi ledena kri. 7 - EKVINO KCIJEVA SMRT Mi Tsi, omamljena od samote, se zhalostno motri skozi prozorno ogledalo. Od nepopisne lepote bivanja ji je preostalo samo she nekaj sledi v pozabljene sanje, v katerih jo je obiskovalo lesketanje njegovih ochi. Ne boli je samo to, da je osamljena, njo mrazi spoznanje popolne nemochi, ko Ekvinokcija, ki si ga tako zheli, ni in ni. Neslishno kozmichno kolesje se vrti v prazno in dejstvo, da novo ravnovesje ne temelji vech na nasprotjih, se ji zdi skrajno neprijazno! Tolikokrat se je zhe znashla na razpotjih, in vsakokrat se je Ekvinokcij raznezhil, jo polozhil na stichishche med vishino in globino, jo uravnotezhil in navdal z najslajsho bolechino! Zanjo je zelenil pushchave, ji talil ledenike, vlazhil jezike prevrochih vetrov, sushil njene poplavljene planjave ... O, kako bi bila Mi Tsi zdaj, ko je Zemlja oledenela, vesela njegovih toplih dlani! Toda njega — ni. Zakaj? Ekvinokcijeva volja je tik pred tem, da se razblini v neki chrni praznini na dnu vesolja, kajti ni kos mrzli belini, ki je prebelila vso zelenino in modrino na Zemlji. Vsa semena so ledena in ni plamena, ki bi jih lahko ogrel. Zemlja namrech she nikoli ni bila tako mrzlo-bela, da bi Ekvinokcija minila volja do dela. Sonce se je obrnilo stran od nje in se pochasi oddaljilo. Zaman so bile vse Ekvinokcijeve proshnje, da naj mochneje posije nanjo in jo vsaj malo ogreje. Za povrh pa se mu she Solsticij privoshchljivo smeje: »Ha! Namesto da bi se spravil na Mi Tso in ji na bela lica vrnil rdechico, jadikujesh nad ugaslo Zemljino sredico in obupujesh nad sabo! Saj nisi vech za nobeno rabo!« 64 Revija SRP »Vemo, na koga usmeriti svoj bes!« Pres skozi beli krog shchuva redke ljudi, ki bi bili lahko veseli, da so sploh prezhiveli. »Ve se, kdo bi moral odgrniti ledene zavese in zagotoviti pomlad, in ve se, v chigavo polnomochje spada enakonochje!« Tako sta bila chloveshka jeza in obup tisti poljub, ki bi ga morala Ekvinokciju v resnici dati Mi Tsi; toda v chrni praznini ni resnice niti Mi Tse. Zato se praznina pochasi zapre in Ekvinokcij umre, se pravi, da njegov zadnji izdih izgine celo iz praznine. Membrana belega kroga ponazarja kruti red, ki ga na Zemlji ustvarjajo led in prenizke temperature. Zdi se mi utrujena in uboga, kot bi ji bile zadnje ure. Globok mraz se ji je zavlekel v shpranje in votline, na povrshju so izumrle vse zhivali in rastline, le majhno shtevilo ljudi she zhivi v za silo ogrevanih, slabo osvetljenih in prezrachevanih a zelo prostranih podzemnih komorah. Tam zhivijo in bodo zhiveli, dokler bodo imeli energijo za svojo tehnologijo, ki jih ogreva in vzdrzhuje pri zhivljenju. S tem, da jim chas mineva v strahu in trpljenju. Zanimivo, kako shirne so njihove podzemne dvorane; v njih hranijo obsezhne zaloge hrane, v spodnja nadstropja pa so prignali shtevilne zhivali, nekaj zato, da bi jih reshili, vechino pa, da bi jih slejkoprej zaklali. She bolj spodaj so ogromni rezervoarji chiste vode, ki so si jo sem nalili za chase, ko bodo Zemljo do konca zastrupili. Najbolj spodaj so zasejali in zasadili rastline, da pod umetno svetlobo sproti prenaredijo njihove prebavine in drugo gnilobo v humus in kisik, sami pa hkrati iz njih pridobijo she dragoceno energijo. In vse to so si zhe prej zgradili zato, ker so jih modreci in vrachi pravochasno uchili in strashili, da bo nekoch nastopila doba, ko bo ugasnila sonchna svetloba in se na Zemlji, tako kot pred davnimi leti, ne bo vech dalo zhiveti. Kok se je pripravil na skok v globok krater, kot da ga je ljubi Bog postavil sem gor (na zvezdo, op.a.) zato, da bo mrtev storil samomor. »To je nemogoche!« se joche, ker ne ve, kaj v resnici hoche in za kaj v posmrtnem bivanju sploh gre. »Mene nihche ne chisla, vsak me samo zanichuje,« se milo pritozhuje, »ker v vsem skupaj ne najdem nobenega smisla.« Pa se odlochi in skochi. Toda ker ni iz mesa in kosti, nima tezhe, zato mu niti samomor ne odlezhe: negiben oblebdi sredi skoka. Ja, tako bedna se zdi usoda nashega zmeshanega Koka, ki hoche umreti, cheprav ve, da smrti ni, in mora vedno znova spoznati, da se z bivanjem igrati ne da, ker se bivanje pach nikdar ne koncha. Morda za chloveka, nikakor pa ne za duha. Pa prideta mimo dva boga in prvi reche: »Che te peche vest, ker si ukradel Sizifu kamen, te bo vzel hudich!« Drugi ne reche nich, samo neslishno zashepeche: »Amen.« In sta zhe odshla. Tedaj pa Kok iz svojega spomina izbrska she ime bozhjega sina. Kliche ga in kliche, chaka ga in chaka ... dokler ne spozna, da se nesmisla osmisliti ne da. Potem pa ga neki mrtvi pater uzre ravno tedaj, ko se spet vzpne na krater, ne da bi vedel chemu ali zakaj. Revija SRP 65 Tudi mene ob takih prizorih vse mine, saj vem, da je Kok otrok moje rodne domovine. Pod njo moj rod vzdihuje in obupuje, njegove davne sanje pa so izgubljene, ker zmrzuje zaradi mene. »Kri v si!« se skozi zlato lino oglasi Ki. Zatira me, a moja krepostna dusha se ne sekira. Raje se veseli, ko ugotovi, da se zlata lina nad mano vse vechkrat odpira. »Ne bo drzhalo! Bosh videl, Ki, kmalu se bo izkazalo, da ljudem to ne bo shkodovalo.« »Ll ... judje soo bs oje nina pp ropa dd!« »Poglej samo to, kako jim je lepo, ko spreminjajo svoj lastni gnoj v zlato!« Moja dusha je vesela, da lahko oponasha Kosovela. Kdo ve, kam se je odvrtela njegova zvezda? Vem: v zlato-rdeche dalje, dalech stran od slovenskih ptichkov brez gnezda, ki zaradi mene nimajo sreche. O, kako hitro izgine iz jeche duha iluzija lastne domovine ... »Ni,« zastavi Ki, »do Movi. Ne! Zmrz, nilsij. Oo!« »Nisem je!« se mu upre moj duh. »Nekoch se spet odtaja! Tako kot vse izgineva in spet nastaja!« »Mog,« se mi zdi, da mi Ki pritrdi, »oche.« S tem me pa res vzradosti! V dvomih se vedno bojim, da bom moral preshteti prevech kosti, zaradi tega mi je bilo vchasih tezhko zhiveti. Zdaj pa laboratorij obliva kozmichna milina: ko se zlata lina zapre in Kija vech ni, se v meni razkrivi skoraj vsa bolechina. Dobro je, da na zvezdi ni treba imeti pogreba, kadar kdo umre, se pravi, ko njegov duh izgine iz praznine. Vseeno pa v nashem laboratoriju nobeno bitje ni ravnodushno, kajti ob Ekvinokcijevi ukinitvi smo vse blizhje reshitvi nashega najvechjega problema, kar nas tako zelo razvnema, da vsi veselo poprijemamo za delo. Zhe prej smo slutili, da bomo iz vesoljnih interakcij izlochili prehajanje med nasprotji. Jasno nam je bilo, da bodo morali slejkoprej propasti vsi odvechni kontrasti, ki so se med sabo tolkli in borili, s tem pa pri zhivih in mrtvih bitjih razplamtevali pohlep po tej ali oni lasti. Prvi ukrep je bil torej, da smo lastno domovino obsevali z umetno mesechino, ki nam jo je skozi beli krog pomagal sevati na Zemljo ljubi Bog. Sesedala se je na njeno ledeno povrshino in se strjevala v bleshchecho tkanino, v tanko, a vedno trsho tvarino, ki je bila skoraj zagotovo iz srebra. Ta ukrep je povzrochil, da smo rodni planet odeli v kovinski oklep, pri chemer smo verjeli, da se je snov strdila zaradi posmrtne otrditve Ekvinokcijevega nevidnega spolovila. To nam je na svojstven nachin potrdila Mi Tsi, kajti iz ochi ji je na Zemljo kanilo tisoch solza in raztalilo posrebrena tla nad najlepshim jezerom sveta. Nash trud je vzpostavil vechni spomin na Ekvinokcijev dvoglavi ud in zaradi nashe skupne delovne vneme se je v raztopljeno vodo izlilo njegovo zadnje seme. 66 Revija SRP Na neki daljni zvezdi, v bogve kateri galaksiji, biva Eros — duh, ki jezdi na harmoniji nasprotij in se nam razkriva v zdruzhevalni energiji. S svojo nepopisno lepoto izrocha kozmichna bitja v oblast neobvladljivemu pozhelenju in zheji po vechnem zhivljenju. Njegova bivanjska filozofija temelji na predpostavkah, da odbojnost hkrati privlachi, privlachnost pa hkrati odbija. Od bitij zahteva, da se morajo nemochna prepustiti hrepenenju, da se hochejo razmnozhevati in ploditi, da se zhelijo ljubiti ... Zato se tudi zvezde in planeti med sabo nenehno priblizhujejo in oddaljujejo, vmes pa medsebojno vplivajo, se med sabo osvetljujejo, in che zna kdo prisluhniti skozi tishino, potem ve, da tudi drug drugega izzivajo, se nadlegujejo ter se tako ali drugache povezujejo, vseskozi pa se razmnozhujejo ... Vse to Erosovo pochetje utira poti vrochemu valovanju, ki z vsakim valchkom inicira spochetje nechesa novega. Venomer se rojevajo nova kozmichna bitja, Erosovo magichno valovanje pa je zanje eden glavnih smotrov sozhitja. Pres zna v zvezi s tem povedati zgodbo o goli devici, ki je v davni davnini jezdila na kozmichni zverini: »Pokojnega Ekvinokcija sploh she ni bilo, ko je nasha Mi Tsi zhe preletavala zvezdno nebo na ognjeni lisici. Tedaj so si kar trije bozhji strici zazheleli, da bi jo v njihove vrtince zajeli valovi nedozhivetih dozhivetij in neshtetih spochetij. Razpihali so kozmichni veter, ki je tako razviharil zvezdni prah, da je Mi Tsi postalo poshteno strah; skochila je z goreche lisice in se skrila med blesteche meglice. Toda ni imela sreche: v celem vesolju namrech ni telesa, ki ga ne bi videla bozhja ochesa. Tako so bozhji strici hitro odkrili prestrasheno Mi Tsi in od tedaj naprej ne moremo vech govoriti o njej kot o devici. Ker so jo vsi trije oplodili, je postala troedina in ko so jo konchno spustili, je rodila troedinega sina. Zhal mi je ushlo iz spomina, ali mu je bilo ime Eros ali Tanatos. Vem pa, da v vesolju ni lepote, ki ne bi bila delezhna njegove pohote.« »Ma kakshna lisica,« se posmehuje Kok, »Mi Tsa je navadna prasica!« Tanatos domuje chisto na drugem koncu vesolja. Zhe milijarde let se skriva za neznan planet, od koder opazuje in se vmeshava v vse, kar je. Kadarkoli lahko pripotuje kamorkoli. In ker ga od tod do vsepovsod zaobjema nevidnost, ga bozhja previdnost sploh ne dojema, zato lahko brez problema lazi naokrog pa tega ne opazi niti sam ljubi Bog, kaj shele sveta Marija. Skratka — ko te vzame s sabo, zate ni povratka. »Njegova chrna mama,« pravi Pres, »je njegova zhrtev, zhe odkar je mrtev. Ker che te on dobi, ti dusho za zmeraj zatemni.« »Jaz sem ga pa odlochno podprl,« pristavi Kok, »preden sem umrl. Ochitno sem bil pogumen, ampak neumen.« »Molchi, Kok, da ti povem, zakaj sploh govorim o tem: zhelim povedati resnico. On se je namrech nekoch zapodil za nasho Mi Tso, da bi jo oplodil. Njej pa ni bil vshech, zato mu je odvila tisto rech, ki se ji reche spolovilo, in ga pouzhila za kosilo. Odtlej je strashno jezen na ljubezen in rad prav tam, kjer njegov brat Eros Revija SRP 67 spochne najslajshe sanje, Tanatos sam plane vanje in unichi v zhrtvi vsakrshno chustvovanje. No in zato so premnogi telesno zhivi a duhovno mrtvi.« »Nisem vedel,« se chudi Kok, »spolovil she nisem jedel ...« »Kaj pravish, Kok, naj spraviva v obtok govorico, da smo videli nasho Mi Tso, kako je shla sedet na Tanatosov neznani planet?« Zhe za chasa svojega zhivljenja nisem imel potrpljenja za take prismodarije, pa naj zdaj, ko moj prodorni duh kar vpije po resnici, verjamem tako prozorni in nepreprichljivi, sumljivi govorici? Mi Tsi je pozabila, da je kdaj ljubila. Njen Ekvinokcij ni le mrtev — ukinjen je, porinjen v nich, kjer je hudich bog, bog pa hudich. To vidim skozi beli krog in zlato lino, ki uokvirja mojo posrebreno, pogubljeno domovino, kjer smo tako radi zhiveli, chutili toplino pomladi in verjeli v ljubezen. Toda bog Chas vihti dvorezen mech: mnogochesa she ni in marsichesa ni vech. In Mi Tsi skrivaj ihti, zhaluje, obupuje in trpi, ker njena dusha, pa cheprav je mrtva, she zmeraj zhivi. 8 — SOLSTICIJEVA SMRT Odkar sem prebodel Zemljo z usodno silo valovanja, ki je upochasnilo njeno gibanje, se je spremenilo tudi bivanje v nashem laboratoriju. Zachelo se je s tem, da Fujci niso vech prihajali na delo. Mrtvi duhovi smo shele tedaj dojeli, kaj so ti nashi chudni gostitelji sicer sploh pocheli: razen tega, da so nas gostili, so nam s svojimi bleshchechimi sencami svetili, kar smo ugotovili shele potem, ko jih ni bilo vech in smo tako rekoch oslepeli. Oblebdeli smo v chisti chrnini, edino she ljubi Bog nam je vanjo risal beli krog, v globini katerega se je, kakor zaklet, srebril nash rodni planet. Prej so se prozorne stene laboratorija lesketale, za njimi so v razsvetljenem vesolju spokojno lezhale zvezdine ravnine in v nas vzbujale obchutenje neke vrste nadomestne domovine, zdaj pa se je vse to prepojilo s temo, kot da nashe zvezde nikoli ni bilo nikjer in je nikdar vech ne bo. Postali smo osamljeni prebivalci vseobsegajoche temne votline, v kateri se sporazumevamo samo kot neslishni glasovi, ujetniki vechne tishine. Tudi zato se iz praznine ni oglasilo Presovo chrnogledo sporochilo: »Vse je minilo. Nich hudega ni bilo, ko so se nam zhile izsushile in smo se iznad neba poslovili od sveta. Toda ni vechjega gorja, kot je prazna tema, v kateri vladata popolna samota in tihota, mi pa nismo vech niti mrtvi duhovi, ampak samo she njihovi nemi glasovi.« »Ah, daj no daj,« se chudi Kok, »saj se sploh nisi vprashal, zakaj si prej Fujce tako tezhko prenashal. Svetili so nam, da bi se mi lahko kaj nauchili o sebi. Ti se namrech o sebi she mrtev nisi nich vprashal in to je to: zato so ti, zaradi tebe pa she nam, zatemnili nebo.« Kok se moti, za odhod Fujcev ni bil niti po pomoti kriv Pres. Za njihov bes sem odgovoren jaz, kar dobro vedo oni in njihov bog Chas. 68 Revija SRP Bog Chas je torej velikanska, nevidna in neobchutna a vseprisotna kozmichna kacha, ki hkrati obracha neshteto osi. Najprej jih zavrti, nato jih porine naprej, potem pa se zvije v neshteto novih prozornih krozhnic in vse vesoljstvo drsi po njej. Ovija se okrog nashe chrne votline in doneche tishine, prihaja vanjo, odhaja iz nje in se spet vracha nad nas, bog Chas, kozmichna kacha. Ne vem, zakaj jo nekateri imenujejo zmaj. Ne morem preshteti, kolikokrat se je sesula v prah in spremenila v prazen strah. Ne znam razlozhiti, zakaj se je ne bojim, cheprav ne poznam shtevila nihajev, ki bodo zanihali, preden bosta moj planet in moja zvezda padla s techajev. Hkrati pa ne dojamem, kako bi moji ljudje tam spodaj pod Zemljo radi vechno dihali sredi mnozhice zakajev, ne da bi spoznali en sam zato, preden srechajo njo. She celo jaz bivam pod pretvezo, da se bom vsaj zdaj, ko sem mrtev, lahko soochil z njeno jezo. Zhe odkar ni vech Fujcev, prihaja v nasho gluho votlino, brez telesa razgraja in hoche brez glasu prevpiti tishino, toda jaz samo stojim brez nog in zrem v svojo Zemljo skozi beli krog. Vedno, kadar nemo zakrichi ali na ves glas pomolchi, pa se dosledno zazrem vanjo brez ochi. Medtem mi je zlata lina zhe skoraj ushla iz spomina. Nenadoma z vishine nad mano zazhari okvir okrog presvetle sinjine in podobchutek bolechine zaskeli moje ochi, ki jih ni. Iznad line se oglasi Fujec Ki: »Ne um. To ni ka Cha, je v sebi. Na! Ven erg i. Ji!« »Katera vsebina?« vprasham, a zlata lina se zhe zapira. »Kdo jo dolocha? Kdo jo definira?« »Ja! Z.« »Ali si torej ti bog Chas?« »Bog an. I!« she zadoni iz tishine in zhe spet ni vech nad mano zlate line. Solsticij v globoki temi pridno obchuje z nevidno Mi Tsi in jo ljubkuje z vseh strani. Toda bolj ko ona pod njim vzdihuje, huje na Zemlji zmrzuje. Pomlad nikakor ne pride, pa che bi on she tako rad. »Nisem vech mlad,« mu uide, »ampak che ne bo spochetja, na Zemlji ne bo vech poletja.« »Nimash me tako rad, kot me je imel Ekvinokcij,« vzdihuje vsa razocharana, saj chuti, da je prevarana; imela je dva mozha, zdaj pa ima samo she enega. Mar bi imela tri ali shtiri in pravico izbire! Vsa vesela bi premagala vse ovire in prevzela nase vso odgovornost za letne chase ... A ne samo Solsticij, tudi Mi Tsi se zaveda, da ni vech naravnega reda. Pod njegovimi dotiki se shirijo njeni ledeniki, in bolj ko jo hoche razgreti, bolj zachne Zemlja ledeneti. Zato Mi Tsi trpi in si neslishno govori: »O, ko bi si me jemal nekdo, ki bi me imel tako zelo rad, da bi me navdal s strastjo, iz katere se rodi pomlad!« »Ko govorimo o preskoku,« uide Koku, »je treba vedeti, da brez cvetja ni plodov, brez pomladi pa ni poletja. Tudi che koga prime, da bi zanikal osnovne zakonitosti zemeljske klime in bi hotel preiti v poletje direktno iz zime.« Revija SRP 69 »Zelo neprijetno,« porocha Pres, »in zhal prav nich poletno! Na Zemlji se namrech godi prava katastrofa: vsak dan dodatno zmrzne najmanj milijon ljudi, v nashi kozmichni shtali pa ni vech prostora za nove mrtve duhove rastlin in zhivali. Ukvarjamo se samo she s tem, kdo bo reshil ta problem. Zato se nashe moshtvo v tej novici posebej zahvaljuje Mi Tsi, ki v zhelji po otoplitvi in odreshitvi brez prestanka obdeluje Solsticijev mrzli ud, pri chemer se vsak novi dan izkazuje, da je ves njen trud zaman. Normalno, da se Solsticij samo she sramuje in obupuje, saj se mu ob takih novicah vse zhivo vesolje privoshchljivo posmehuje. Znanost, ki pojav raziskuje, ugotavlja, da se ponavlja znani vzorec napol mrtvega Slovenca, ki ga muchita demenca in impotenca. Brez preprichljive vneme razsipava svoje seme in dokler je vsaj malo zhiv, se prepushcha obchutku, da je prav on kriv za vse. Pa prav s tem mu je morala zavdati (Cankarjeva) mati, da ne more oploditi niti ene navadne zhenske riti!« In Solsticij se neha boriti: z vso pravico odrine Mi Tso, njegova dusha pa se utopi pod strashno krivico, ki se mu godi. Cheprav se upira sam sebi, se mu ves vesoljni svet podira. Zavleche se v kraljestvo zmot in ker nima vech prav nobene sreche, je njegova zadnja pot njegovo najvechje prekletstvo. Medtem ko se izkljuchuje iz kozmichnega sistema, se na neki daljni zvezdi vnema chudno zharenje, ki lahko porodi zhivljenje ali pa ga pogubi. Tako se zableshchi, da se konchno spet razsvetli tudi nash laboratorij. Takoj zatem se tista zvezda najprej odvrti z osi, potem pa se razleti na neshteto strani. Vse to se sicer godi v popolni tishini. Nashe ochi zhal ne morejo videti ogromnega drobca zvezde, ki leti naravnost proti nashi nekdanji domovini. Ko treshchi vanjo, se zgodi dvoje: Zemljo — kot smo rekli svoje dni — vzame hudich, Solsticij pa se vzporedno s tem razblini v nich, cheprav je njegova volja ugasnila na drugem koncu vesolja. Tedaj sprevidim in spoznam, da lahko vse to povzrochim, doumem in podozhivim edinole jaz sam. Toda glej ga, hudicha, kako se je shopiril, v resnici pa Zemlje ni niti iztiril, kaj shele, da bi jo unichil! Samo zapichil je vanjo svojo gorecho lobanjo in to tochno v globoko kotanjo nekega zaledenelega vulkana. Ognjena rana je zaskelela Zemljo do srca, vnetje pa se bliskovito shiri, talijo se praktichno vsi ledeniki. Bozhji zdravniki lahko mirno ugotovijo, da Zemlji bije zadnja ura, kajti temperatura ji je narasla preko vseh meja. Prelivajo jo vroche poplave, od nog do glave je prepotena in prepushchena najbolj krutemu chudezhu narave, kozmichnemu Judezhu. On zdaj povsem po svoje poustvarja resnico: zarinil se je Zemlji v sredico, tam gori in se predaja petju o prihajajochem, peklensko vrochem poletju. V podzemnih votlinah pa nikogar vech ne zanima zima, kajti ko se chez chas ozrachje vendarle nekoliko ohladi, nastopi za ljudi nova doba, v kateri jim vlada Grdoba, ki se kadi iz vsakega zhrela svoje vulkanske oblasti. 70 Revija SRP Ljubi Bog nam skozi beli krog kazhe usodne spremembe rodne Zemlje. Che je bila prej odeta v modrino, zdaj vsako njeno oblino poudarja rdechica. Od dalech se zdi prozorna, ker jo prezharja njena ognjena sredica, sredi jedra te svetlobe pa gori telo Grdobe in se — obrnjeno z glavo navzdol — pretvarja, da se vrti okoli sebe; v resnici se vrti okrog Zemljine osi. Grdoba neprestano opleta z ognjenim falusom in semeni razorano maternico planeta, oplaja nove in nove snovi, zraven pa se tako glasno rezhi, da njegov glas obchasno privalovi skozi beli krog prav do nas. Nash ljubi Bog in bog Chas se jezita, ker sta njuna sistema razbita, unichena je esenca bivanja na Zemlji, le-ta pa vzhichena pregoreva na neshteto novih nachinov, ki jih bozhanska kreatorja ne moreta izbrskati niti iz spominov niti iz domishljije. Na Zemlji je namrech konchano obdobje kozmichne harmonije. »Na Zemlji poteka nadvse chuden proces,« porocha Pres. »Ni sicer vech zelo vrocha, je pa manj nekdanja in bistveno bolj bodocha kot prej. Doletela jo je velika srecha, kajti zdaj ni vech modra, ampak rdecha, poznavalcem se celo zdi, da je nosecha. Kdo ve, kaj vse lahko rdecha nevesta zdaj rodi? Bodo na njej zrasla nova mesta, kajti novi gospodar Grdoba je ochitno ohranil pri zhivljenju kar nekaj ljudi, ki prihajajo iz podzemnih kleti kakor zombiji iz groba? Sicer je najbrzh res, da se jim je vmes marsikaj pripetilo; nemogoche se zdi, da bi se vse ostalo spremenilo, razen ljudi. Opazili smo tudi nekaj rastlin in zhivali, ki so jih le-ti zaplodili, vzredili ali zasejali, in moramo priznati, da so ta bitja drugachna od chesarkoli, kar smo imeli doslej priliko opazovati. Skratka, ochitno je bila bozhja pot prekratka, da se ne bi konchala. Ni shala, da se od tam, kjer ni vech nich, prikazhe sam hudich.« Kot da bi se zmenili, so se vsi nashi Fujci vrnili v laboratorij. Njihove sence se spet blestijo, oni pa she vedno ne govorijo, samo njihove ideje valovijo skozi beli krog vsenaokrog po vesolju. Mi sicer nadziramo predvsem svoj rodni planet, a se vchasih vendarle oziramo tudi na stare ali nove svetlobne vekove in proti kaki drugi galaksiji, pri chemer se lahko samo chudimo energiji Fujcev, s katero tja napotijo svoje valove. Vchasih razstrelijo neznano zvezdo ali pa spremenijo barvo lune ali naravo katerega od daljnih, nam she nepoznanih planetov. Znajo pospeshevati hitrost kometov, zmanjshevati kozmichno sevanje, stopnjevati ohlajanje in ogrevanje, zdruzhevanje in razpadanje elementov ... Najvechkrat itak sploh ne razumemo, kaj pochnejo, in le redkokdaj doumemo kakshno njihovo idejo. Radi bi jih vsaj kaj vprashali, che bi obvladovali nachin njihove komunikacije, toda nashe medsebojne relacije omejuje neizpodbitni okvir, da so Fujci za nas pach tujci in smo lahko srechni, ker med nami vlada vechni mir. »Moja dusha je srechna,« pesni Pres, »ker se ji zdi, da je vechna, a je vprashanje, che to drzhi. Saj vendar nima niti lobanje niti kosti ne zhil ne krvi in niti ne dishi niti ne smrdi. Brigata jo strast in chast! Ne chuti, ne sluti, ni razumna, ni pogumna, ni zanosna, ni ponosna, nichesar se ne boji, ne trpi in se ne veseli. Nich je ne boli. Se pravi, da ja dushevno zdrava zhe po svoji naravi, in che je zdrava, je ta prava. Je Revija SRP 71 pa tudi zelo ljubezniva, zato rada biva, torej je zhiva. In to ni pedagogika, ampak navadna logika, kajti che lahko prezhivi chas brez klobas, lahko tudi klobasa brez chasa.« »Ko si pojedel svoj zadnji obrok,« doda veleumni Kok, »si pozabil iti she na stranishche, zdaj pa tvoja nesrechna dusha ishche kozmichni odtok, ker jo zafrkava vechna prebava.« »Kako lahko vsak, ki je na Zemlji jedel zhgance, po smrti pride med nesmrtne izbrance?« se chudim jaz. »To je zato,« mi odgovori notranji glas, »ker zapusti telo. Dusha ni iz snovi, ki kot relikt predpreteklosti pogojuje vsak konflikt. She kadar se razjezijo nebesa, ne trpijo dushe, ampak njihova telesa: glava, roke, noge, hrbtenica, medenica, zobje, srce ... Med zhivljenjem na Zemlji potekajo bitke za snov, za imetje. Tisto, chemur rechejo ljudje boj za prezhivetje, je boj za snov. She celo ljubezensko hrepenenje implicira pozhelenje po telesnosti, ki je snovna. Vsaka, she najbolj bolna chlovekova zhelja tezhi vsaj k unichenju snovi, che zhe ne k njenemu kopichenju. In ko snovi vech ni, se vsaka dusha osvobodi, poleti v vse smeri in konchno zachne polno bivati. Zato postane po smrti vsak bedak junak, ali drugache povedano: prav vsak mrtvi duh na poti v nebesa zhe takoj po izstopu iz telesa ugrizne v bozhji kruh.« 9 - OSAMA Preproste razlage, da je vse odvisno od poraza ali zmage, tukaj ne zalezhejo. Ko nimash vech obraza in te ne vezhejo mishice na kosteh, ti ne gre vech niti na jok niti na smeh. Pri ljudeh ni vse tako kot pri njihovih duhovih, kajti na novih svetovih greh ni vech greh, oblast ni vech chast, lastnina je praznina in norost ne velja vech za modrost. Cheprav tudi bebci in idioti pridejo k nam po isti poti spoznanja, se jim v stanju duha, pach edinemu, ki jim je she preostalo, she sanja ne, da so bili v zhivljenju najbolj izpolnjeni sredi spanja in da so spali bistveno premalo. Zdaj pa je vednost njihova edina chednost, ki je sicer prijazna, a nich manj prazna od nevednosti. Kajti niti mrtvi duh ne more spoznati, da se iz telesa ne pride v nebesa, kot ga je uchila verna mati (razen tega, da ga je s tezhavo uchila ljubiti in sposhtovati, medtem ko se je kaj hitro nauchil sovrazhiti in se bati); chlovek iz snovi poleti na zvezdne sipine in tam obtichi, pri tem pa ne ve, da ga vech ni. Tudi na ta neskonchna pota ga torej spremlja vechno zhiva zmota, v kateri najprej mrtev zhivi, potem pa she njegov mrtvi duh zhivo biva. Glede tega ni velike razlike med tem, kar je bilo prej in tistim, kar bo potem. Kajti vedno se bo vse zaplodilo predvsem zato, da bo minilo. Sicer pa je prav tako res, da je bistvo nekje vmes, med tem kar je in tistim chesar ni, med zmago in porazom, med obrazom in duhom, vendar na drugi strani drzhi oziroma je she celo meni jasno, da se Zemlja vrti samo zachasno in da moja zvezda, na kateri bivam, je ali pa je tudi ni. Che pa je res res nekaj vmes, me to toliko bolj veseli. 72 Revija SRP Tezhko se mi je sprijazniti z dejstvom, da je resnica iz snovi. Da okrog moje zvezde leti vesoljska ladja, polna sadja in sladkarij, brezvladja, prismodarij, zlata in srebra, kosti, krvi in mesa ... Da sta Ekvinokcij in Solsticij bivala samo zato, ker je Mi Tsi iz zhlahtne snovi, ki ju je najbolj mikala, kadar sta se je dotikala. Ne, ni! Ona je samo prispodoba kozmichne strasti, ki nesnovna valovi v vse smeri tako, da zaradi nje vse biva in zhivi. Tudi Ekvinokcij in Solsticij sta bila samo izmishljena junaka, ki sta dihala brez zraka in sta sama sebe izpolnjevala tako, da sta pach simbolichno naskakovala njo. Cheprav sta pri tem mislila predvsem samo nase in na svojo pohoto, sta s tem na Zemlji spochenjala letne chase, z njimi pa vso bivanjsko lepoto, s katero se dichi Zemlja pred bogovi in hudichi. In preden zhivljenje mine, chlovek sploh ne pomisli, da so to vse skupaj navadne izmishljotine, ustvarjene iz nesnovi, ki se sicer zachasno sprime in strdi, ampak samo zato, da po koncu mamljive naslade spet razpade, se razblini, razkadi ... »Zdaj naj mi pa nekdo pove,« reche Pres, »za kaj gre?! A gre za neshteto chudes iz ene same snovi, ki se neprestano spreminja, ali za eno samo chudo iz neshtetih snovi, ki jih to chudo sproti spochenja, usmerja in ukinja?« »Kaj, za vraga, ti pomaga pogumna misel, Pres,« zine Kok, »che pa je tvoja pamet neumna?« Le kako se je lahko Pres ob svoji zadnji uri izognil bozhji cenzuri? Zhe od nekdaj so namrech vse vere grozile, da bodo v vechnost spustile samo ponizhne, vdane in ubogljive kristjane, muslimane in mogoche she koga, toda pogane, ateiste in tiste, ki uporabljajo lastne mozhgane, pa da bodo bozhanske sile na meji brez posebnega dodatnega razloga zavrnile. Tudi zato so nas skoraj vsi starshi po vsej sili uchili, da kdor ne uboga, ga tepe nadloga! Kot chlovek je bil Pres sicer precej nadarjen, toda med sodobniki je veljalo, da je nesposoben in pokvarjen. Nikoli mu ni bilo zhal, che se je zlagal in naplahtal cele mnozhice, saj se jim je na Zemlji itak vsakodnevno »sadilo rozhice«, se pravi da se jih je manipuliralo, zato da bi se jih posledichno lahko mobiliziralo in so shle rade v krvave medsebojne spopade. Najraje pa je postavljal zhrtve pred javni zid ali razpravljal, kako koristen bi bil kakshen genocid. Bil je neusmiljen kritik vsega dobrega, zato je kmalu postal skorumpiran politik in oznanjevalec zla. Zaradi njega bi lahko bilo mirno konec sveta, kajti slepo je verjel, da ga bo prezhivel. In tako se je zgodilo, da se mu pred vrati v nebesa ni sodilo, ampak se ga je samo vzelo iz telesa in zaposlilo v nashem laboratoriju, kjer she vedno opravlja svoje delo. Da ne bi prishlo do pomote: v njem ni niti kanchka dobrote, ampak je z njim iz groba v vechnost vstala chista zloba. Na srecho je njegovo posmrtno snovanje nesnovno, toda vseeno lahko skozi beli krog sprozha valovanje, z njim she naprej ogrozha Zemljane in se vmeshava v njihove sanje, nam pa priznava, da mu je povsem vseeno zanje. Vztrajno jim poshilja signale, za katere bi bilo bolje, da jih chloveshke mnozhice nikdar ne bi zaznale in bi se raje porazgubili v vesolje. A mi, zvezdni laboranti, zhe vemo, da mu nash ljubi Bog dovoli kadarkoli uporabiti beli krog, cheprav mu tega — vsaj po mojem mnenju — ne bi smel nikoli dovoliti. Revija SRP 73 »Chim prej naj vsak spozna, da ni vse dobro, kar je od boga!« vzklikne Kok iz dna srca, saj pozna Presa she z onega sveta. V meni pa razsaja velika dilema glede tega problema: ali v nesnovnem svetu med dobrim in zlom sploh she obstaja kakshna razlika? Priznam, da sem v laboratoriju najraje sam. Mi Tsi samo she komaj opazno valuje okrog zvezde in skorajda ne vzdihuje vech, saj je nihche ne ljubkuje. Pres in Kok nekje zunaj lebdita nad zvezdnimi tlemi in spita, kar pomeni, da niti ne mislita, niti z mislimi ne govorita. Fujci so se umaknili neznanokam in se she niso vrnili; njihovega prebivalishcha ne poznam, nikdar nisem bil tam; moral sem se pach sprijazniti s tem, da o njih skoraj nichesar ne vem. Torej lahko v miru samujem in premishljujem. Zrem skozi beli krog in si umishljam, da sem bog. Zemlja je rdecha in drhtecha, ochitno je nosecha. Komajda se vrti, iz tal ji puhti rumenkasta sopara, v njej pa vrvi neke vrste mikromrches. Zrem v ples vrvechih, energichno zhivechih drobcev, ki se she drobnejshi od drobcev zraka spreletavajo in obletavajo; radi bi se povezali, a se hkrati privlachijo in odbijajo, kot da bi se drug drugega bali. Tako so majhni, da med njimi ne vidim niti ne chutim razlike, toda slutim, da bi se radi sprijeli v vechje oblike, kot da bi hoteli postati deli nechesa vechjega od sebe. Tedaj skozi beli krog sprozhim chim bolj ravno, chim manj zaznavno zharchenje ene same vsebine. Tako in tako vem, da jo bo vznemirilo in neobvladljivo razshirilo magnetno sevanje okrog laboratorija. Ja, tako je s tem! Nezhno zharchenje v magnetnem polju mochno vzvalovi, valovanje se bistveno okrepi in pohitri, tako da se mora notranja vsebina prilagoditi nenameravanemu nachinu valovanja in se temu primerno spremeniti. Z neustavljivo hitrostjo, ki se med potjo samo she pospeshuje, potuje proti zhivim delcem rumene sopare, kamor sem jo usmeril, in zhe jih z nihanjem lochuje ali zdruzhuje med sabo in jih z dotikanjem povezuje v vechja sozhitja. Vsebina znotraj valovanja jih prerazporeja in jim odreja naloge, delci pa se spajajo, se prilagajajo drug drugemu, mnogo se jih med prerivanjem prelije v enega samega, nepredvidljivega, a zhivega, in ta se ovije okrog nekega drugega, v katerega se je zhe prej zbralo mnogo manjshih delcev tako, da je iz njih nastalo novo bitje znotraj nekega tretjega bitja, v katerem so zhe bila zbrana, oblikovana in povezana, predeterminirana in organizirana sozhitja manjshih sozhitij, zdruzhenih v eno samo, samostojno bivajocho bit. In takih biti niti ni nastalo malo! Vse to vrvenje, nelochljivo povezano v posamezne nedeljive skupnosti neshtetih, od silne energije razvnetih delcev, imenujem zhivljenje. Ko se takole igram boga, zazrt v Zemljina rdecha tla, pravzaprav zrem v nastajanje novega sveta. Kakshna srecha! »Brez veze je nekaj zacheti,« se po dolgem, predolgem umovanju posveti Koku, »che vesh, da se ne bo konchalo. Zame je to premalo! Nochem vech vechno zhiveti!« 74 Revija SRP Take misli so ga zachele obvladovati, odkar je Mi Tsi nehala vzdihovati in s tem navdihovati tudi njegovega duha. Ker se je njeno vznemirljivo valovanje skozi vesolje zhe skoraj povsem umirilo, je Kok zapadel v stanje depresije, iz katerega se nikakor ni pobral; ostal je totalno brez energije. »Prav je, da si odprt za smrt,« ga hujska Pres. »Res shkoda, da te je zapustila usoda.« »Ja, hrbet mi je obrnila. Mar bi tedaj umrl, tako pa sem se, bebec, smrti uprl.« »Po moje si lahko vesel, saj bosh lahko she naprej trpel.« »Na tej prekleti zvezdi se she trpeti ne da! Ne lezhati ne sedeti ne gledati ne mizhati, she srati ne!« »Saj za to gre,« ga razume Pres. »Brez telesa lahko tvoj duh doume vse.« »To ni zame, briga me, kaj lahko kdo dojame! Meni je mar za bogastvo, za denar, brez tega je moje bivanje izgubilo ves char. A mislish, da mi je fino brez prestanka buljiti v praznino?« »To ni praznina, to je tvoja brezmejna domovina!« »Kakshna domovina neki! Domovino se je dalo vsaj ljubiti, se zanjo boriti, preliti kri, komu kaj zapleniti ali pa ga ubiti ... Tukaj takih mozhnosti ni ... Nich se ne zgodi. Povem ti, da sem od tega buljenja v vesolje kar naprej slabe volje ... Samo bivam, sploh ne zhivim. Res ne vem, kaj naj storim!« »Ne moresh se obesiti na vejo, to veva oba,« mu zavda Pres z idejo, »ampak jaz vem, kaj se da. Vem, kako se lahko zate neskonchnost koncha. Obstaja nekdo, ki izvaja tovrstne storitve. On edini zna zadushiti tvojega duha. Zate namrech ni druge reshitve.« »Povej mi, kdo je to! In kako to stori!« »Fujec Ki! On te lahko tako razsvetli, da ti duh pregori! Videl sem na lastne ochi, kako je to storil trem Fujcem: brez tezhav jih je umoril.« »Ampak Fujci so napol iz snovi! Mogoche se jih zato lahko tako mochno presvetli! Vprashanje, che zna presvetliti tudi mrtvega duha ...« »Treba ga bo chim prej zaprositi za to, da te pogubi!« zakljuchi Pres brez kanchka slabe vesti. Kako prelestna je sinjina, ko se na srebrno-chrnem oboku tik nad mano zablesti zlata lina in mi Ki spregovori o ukinjenemu Koku! »Neum nich lov e.k. = po gub lj 1,« mi skoznjo sporochi in se zadovoljno bleshchi. »Kdo je pogubljen?« me zanima. Ker Ki she vedno nima glave in ochi, seveda ne vem, kako zadovoljno me gleda. »Pres ve TL j1= Kok.« »Kok — presvetljen? Pa saj je bil dober in poshten! Bil je sicer navadna umska neroda, ampak ga je vseeno shkoda! Tako zelo zhiv mrtvi duh! Jedel je samo bozhji kruh in potico, na skrivaj pa ljubil Mi Tso ...« »ZDA J. ve shres ni Tso.« Je, kar je, zlata lina se spet zapre. Prehitro je minilo, nisem vprashal niti tega, zakaj in kako se je Koku to zgodilo. Revija SRP 75 »Prej je bil, zdaj ga pa ni. Zapustile so ga volja in vse mochi,« ve Pres. »Namesto mashe zadushnice je dobil tri bozhje zaushnice: prvo za vse prismodarije, ki jih je storil, drugo za butaste teorije, ki jih je tvoril, in tretjo za ljubezenske norije v zvezi s prasico Mi Tso; glede slednjih sem ga vechkrat opozoril, a ni pomagalo. Nich chudnega, da ga je mrtvo srce izdalo! Zanj je vsekakor mnogo bolje, da je zapustil vesolje, kot pa da bi she naprej vztrajal in zavajal samega sebe z nedomishljenimi utvarami in s kvazi chustvenimi samoprevarami.« Zoprno. Tudi mene vse mine, kadar mrtvi duh izgine. Saj pravim: she dobro, da v tej fazi ni treba pogreba, ker bi sicer — mislim na pravkar minulo dobo, ko so kar trije odplavali skozi zadnjo svetlobo — kar naprej tavali v zhalostnem sprevodu po kozmichnem svodu. Ostala sva samo dva, Pres in jaz. Mi Tsini vzdihi so pretihi, le she neslishno se oglashajo iz davnine; tja je zakopala tudi vse spomine nase in ne vem, ali sploh she biva. S Presom skoraj ne govoriva vech, v laboratoriju pa se okrog naju preriva vedno vech svetlechih fujskih senc. Vedno bolj se mi razkriva skrivnost, da je za mrtve Zemljane tudi neminljivost minljiva. Lebdim tik nad zvezdnimi tlemi in si zhelim popolnoma mirovati, se predati mirovanju vsemirja, toda vznemirja me zhe sama zhelja po miru. Poleg tega se prilagajam nenehnemu vrtenju vsebin, ki izvirajo iz mene in iz vesoljnih globin, predajam se jim, toda cheprav jih ljubim, se jih tudi bojim; previdnost, da se v tem vrtenju ne utopim, odriva od mene negibnost, h kateri stremim. In ne samo, da ne morem pochivati v miru, bivati moram v prepiru s Presom. Cheprav komunicirava s telepatijo, najine misli v tishini dobesedno donijo: »Kaj se ti zdi, kaj bi rekel ljubi Bog,« se rezhi, kot da gre za shalo, »che bi se pometalo vse Fujce v beli krog?« Samo enkrat se je zgodilo, da je nekega Fujca minilo veselje do bivanja in je skochil v okroglo belino — vedno lachno valovanje ga je presvetlilo in pogubilo. »Si nor!?« zarenchim na Presa, cheprav se nerad jezim. »Jaz pa verjamem,« se rezhi she bolj zlobno kot prej, »da bo sam ljubi Bog slejkoprej dvignil mech, ker ve, da je Fujcev prevech. Kdo jim je kriv, da tako smrdijo! Pa she kradejo nam prostor in energijo.« »Che bi bil jaz ljubi Bog,« renchim ves iz sebe, »bi v beli krog pahnil tebe. Tvoja zloba je vredna, da jo dobi v kremplje Grdoba, ki na Zemlji samo chaka, da pogubi vsakega takega bedaka, kakrshen si ti!« Tedaj pa prav do zvezde prismrdi rumeni plin, ki ga Grdoba, ta nezazheleni bozhji sin, spusti iz goreche riti. Iz belega kroga se zachne tako kaditi in zaudarjati, da se v laboratoriju ne da vech pogovarjati niti s telepatijo. Celo neobchutljivi Fujci se razbezhijo, jaz pa se pochutim kot tedaj v krematoriju, ko so mi sezhgali telo in me izgnali iz njega nad nebo. Iznenada se me pri vsej moji vedno prizanesljivi dobroti poloti nepomirljiv bes, nastrada pa seveda Pres, ker me tako privoshchljivo gleda. Moja volja ga skozi beli krog porine v globine, da kot nevidna raketa iz vesolja shine tochno v vulkansko zhrelo rodnega planeta, natanchneje — v goltanec 76 Revija SRP Grdobe (gorechega, grdo prdechega a usodnega zmeneta, ocheta, sina, vladarja, jecharja in grobarja, gospodarja ognjene dobe na Zemlji). Na zvezdi se je stemnilo, ugasnilo je Fujce, zaslutim, da bo kozmichno bivanje zdaj zdaj minilo. Edinole krog pod mano se she beli in globoko v njem si gorecha Zemlja celi rano: ko se je namrech Pres z vso svojo silo in zlobo zaletel v njenega gospodarja Grdobo, se je temu zastrupilo chrevo, se napolnilo in odebelilo, potem pa se je v Zemljini sredici razletelo. Govno je privrelo iz vulkanskih zhrel in pochrnilo pol neba, nato pa se razlilo chez plamenecha tla in jih pogasilo. Medtem, ko se je hladilo in postopoma strdilo, se je v Zemljinem trebuhu razbolelo drobovje vnelo, in cheprav ni bolechine, ki ne mine, je reva tako trpela, da je dotrpela in obstala: samo she drsela je okrog svojega sonca, okoli lastne osi pa se ni vech vrtela. Od govna, ki ga je zdaj grelo od vnetja zhareche drobovje, je preko meje mojega sveta neznosno zasmrdelo, tako da je tudi belo zharenje v mojem krogu najprej pozelenelo in potem postopoma povsem pochrnelo. Zbogom, lepota! In jaz ... v zatohli, totalno zatemnjeni gluhoti spoznam, da nisem sam: z mano je samota. S samoto chakava v temi, da se kaj zgodi ... Vse miruje, molchi ... vesolja ni, ni moje zvezde, samo strashna tishina ... ne vem, ali je pod mano globina ali vishina, ali sploh she lebdim ... Vem, da ne zhivim, ne vem pa, ali she bivam ... mogoche samo she zhdim ... ne vidim, ne slishim, ne chutim, ne slutim, ne uzhivam, ne trpim, ne razumem, ne dojemam ... Nenadoma doumem: samo to je, da nichesar ni. Tedaj shine skozme snop luchi in komaj se zasvetli, zhe izgine v temi. S samoto se ozreva tja, od koder je svetloba prishla, poloti se naju nemir ... tamkaj se s tenkimi zharki zarishe okvir zlate line, okrog vedno bolj sinje jasnine. Sinjina se razpre, me objame, prevzame me blazhena omama, samota pa na drugi strani ostane sama. Ne odlebdim, temvech poletim v modrino! V njej preglasim tishino, kajti oglasila so se prozorna krila, s katerimi se odrivam v vishave nad bleshcheche-belo planoto in neizmerno uzhivam, ko srkam vase lepoto nadnebeshkega bivanja! Na planjavi, porashcheni s srebrnim cvetjem, med petjem pleshejo Fujci s prelepimi Fujkami. V vishavi pod oboki jasnega neba zvenijo zvoki, neprimerljivo lepshi od tishine. Skozi prostornino se prevrteva chista energija; v njej se harmonija zvokov preliva z milino. »Pristal bom na sipini,« zaslishim lastni glas in se uzrem v gladini bele vode: nisem vech nesnovna mrtva esenca, ki je in je ni, ampak sem bleshchecha senca iz polsnovi! Kako lepo je, ko se zaslishish, in ko vidish, da imash telo, prav takshno kot Fujec Ki, ki se smeji pred mano! Ko spregovori, ne samo da slishim, ampak celo razumem njegovo govorico in vem, da mi govori resnico! Ob njem stoji njegova hchi; tudi njeno telo je iz svetlobe, toda tam, kjer so imele Zemljanke prsi, ima ona kot nebo globoke ochi. Revija SRP 77 Prevajalnica Jevgenij Baratinski VSE JE MISEL MOJ DAR JE UBOG Moj dar je ubog in glas moj ni gromek, a le zhivim, in to moje zhitje pozemsko je komu ljubo bitje: prav njega nashel bo daljni potomec v mojih stihih; kdo ve, dusha moja odkrila bo z njegovo dusho vez, in kot sem druga nashel v rodu svojem, bom bralca nashel v potomstvu she jaz. (1829) VSE JE MISEL Vse je misel, le misel! Zhrec besede, umetnik ubog, zate odpusta ni; vse je tu, she chlovek, in svet stoji, in smrt, zhivljenje, pravda brez koprene. Rezilo, orgle, chopich! Srechen je ta, ki strast ga ne zvabi prek njih meja! Vse to so le omame posvetne! Pred tabo pa, kot pred golim mechem, o misli ostra luch, zblede zhiva tla. (1840) JESEN (16) Prihaja zima, in pusta zemlja v shirokih lisah onemoglosti in radostno sijocha polja pod zlatim klasjem cvetochih dni, 78 Revija SRP z zhivljenjem smrt, z bogastvom beda — vse te podobe chasa bezhnega zravnala je tanchica iz snega, ki enolichno nanje seda: pred tabo takshen svet odslej stoji, v katerem zate zhetve nich vech ni. (1836-1837) OPOMBA O AVTORJU Jevgenij Abramovich Baratinski (1800, Vjazhla, vas pri Tambovu — 1844, Neapelj, Italija), ruski pesnik; potomec v 17. stol. priseljenega poljskega plemstva iz Galicije (izv. Boratynski, po gradu Boratin; oche general, stric vice-admiral), sholanje v St. Peterburgu na gardni kadetnici (za plemiche), kot chastnik vech let na Finskem, 1826 izstopil iz vojske in se porochil (osem otrok), poslej zhivel v Moskvi in na svojem posestvu, potoval po Evropi, umrl v Neaplju (po hudem glavobolu, navzocha le zhena; smrt nepojasnjena). Zelo mlad zaslovel s pesmimi, pozneje vse bolj »drugorazreden«, v 20. stoletju ga znova odkrijejo simbolisti in nasledniki (Mandelshtam, Ahmatova, Brodski) kot velikega refleksivnega pesnika. Izdal je tri zbirke pesmi: dve z enakim, stereotipnim naslovom Stihotvorenija E. B. (1827, 1835) ter Sumerki (mn. sam. s pomenom: somrak; tochneje: somrachja), 1842. Slednja ob izidu podcenjena (kritik V. Belinski je pesniku ochital nazadnjashtvo), danes pa velja za umetnishki in zgodovinski unikum ruske literature kot prva pesnishka zbirka v modernem smislu: pod vsebinsko specificiranim naslovom zaokrozhena kompozicija enotno uglashenih in medsebojno dopolnjujochih se pesemskih tekstov. Baratinski je pripadnik t. i. »Pushkinove plejade«, ki je na sledi vzornika v poeziji uveljavljala avtorski (romantichni) individualizem. Pushkin (tudi iz vrst plemstva, kot praktichno vsi ruski klasiki 19. st.), po shirini in uchinku svojega genija brez primere v svetovni literaturi (vsa ruska literatura po njem je »izpod njegovega plashcha« — tudi Gogoljev Plashch), je v kratkem zhivljenju vulkansko dvignil rusko poezijo, prozo in dramatiko med globalne vrhove (od slovanskih literatur dotlej vodilna poljska; v slovenski ima podoben pomen Presheren, pesnik, snujoch tudi v smeri proze in dramatike, a v neprimerljivo ozhjih razmerah je iz svojega »brodoloma« reshil le zvezek pesmi). Ob Pushkinu je delovala vrsta manjshih, a kvalitetnih pesnikov, med njimi mu je bil Lermontov najblizhji po shirini talenta in zhivljenjski usodi, Baratinski pa je utemeljil rusko filozofsko liriko, ki jo je nato Tjutchev razvil do enkratne popolnosti. Poezija Baratinskega je dokaj raznolika (Pushkin je cenil zlasti njegove elegije; tudi izvirnost misli in samostojnost: »Stopal je po svoji poti sam in neodvisen.«); pisal je tedaj modne poslanice znancem, daljshe pripovedne pesnitve itd. A danes se zdijo kljuchne njegove krajshe, v izrazu mojstrsko natanchne, v nekaj verzov (8, 9, 10) zgoshchene, mrachno zadrzhane in lucidno prebojne refleksije, katerih esencialni »povzetek« pomeni Vse je misel, le misel ... V pesmi Muza je svojo »muzo« oznachil nikalno: on sam ni zaslepljen od nje, ni lepotica, brez daru za igro ochi, govori umirjeno in preprosto, brez okrasja, izraz njenega obraza ni skupinski ... Ciklus shestnajstih desetverznih pesmi Jesen na koncu Somrachij sklepa njegov opus s somrachno vizijo zaledenele prihodnosti industrijske civilizacije (na zachetku iste zbirke se pesem Poslednji pesnik zachenja: »Stoletje koraka po svoji poti zhelezni, / v srcih dobichek ...«). Izbor, prevod in opomba Ivo Antich Revija SRP 79 Luigi Cannillo MATERIN RED (izbor) I Materin red vtisne oblike in meje, vsak glinasti in stekleni izdelek v vsaki omari: kako zraven, kako oddaljen shepetajoch ime Zapihal je veter v spuzhvah prizhgal potrebne luchi In neurejena imena tako zashepetana se razvrstijo okrog meja se pogovarjajo, in tisto govorjenje je red, ki ozhivlja dom Materni red se svetu razodene v skrbnosti, prechna chrta pa v zakladu ust. Izvir in prostor se zlozhita v kovchke, tako vesolje potuje z nami, dolocheno v nashih gibih in v snu. II Hishni predmeti prehitevajo zhalovanje ob tujem zaklepanju vrat se vsak nezhivi kosh pospravi brzda tiho mrzhnjo stvari: vijak negibne zhlice brez gospodovalne roke in pogleda ki jo poriva Sprva brez namena, molchi vsakdanja pamet ki rojeva zhivljenje na portretih in zori sadje v posodah A mi ji ne moremo slediti v roju dush in predmetov da se znova sestavi vsepovsod. 80 Revija SRP Tukaj vsaka stena chaka da se odpre ob vrnitvi Zdaj ko se naglo brani zamejuje neko obmochje, ga skriva in vdova se zapre v bolechino. III Nekje je vrt, ki spreminja barvo in je vodnjak, kot bi ga vedno rada imela, od tu kjer se zdi negibna prichakuje z blagim smehljajem, poshevno, prihod. Ne bozha trave, se ne zmochi, morda, vendar jo krajina dosezhe Okrog svetilke so si chebele naredile gnezdo, v narochje ji letijo vsakdanje vonjave in curki za zhejo. Narava je radodarna tudi do mrtvih, onstran drevoreda v drugi brazdi na golem marmorju mojega ocheta gori upognjen sosedov javor IV Kdo trese to galerijo vetra kjer valovijo rozhe in temelji da vsi drhtechi ozhivimo? Z razprshenimi planjavami v megli merimo silo praznine in vdihavamo zrak skrushenosti Telesni kristali se zmagoslavno prizhigajo, izgubljena zhivalska gmota v nenadni sapici ki se nas dotakne Gre za bliske in trzaje v temnem hodniku, in na kozhi se steklo izmenichno menjava z zhametom, v vrtincu ki odteka na preprogo ali se navpichno povzpenja neki kapitan pa pluje po usodi Revija SRP 81 V Zdi se da ko nobeden od nas ni vech buden nekdo gre gor da jih poishche Prinesel je sadezh od dalech in objem belega ogrinjala Iz stezic somraka so slishali klicanje In na poziv se dvignejo, v mochi navideznega spanja gredo skoz rezilo zharkov Dve valoviti figuri druga ob drugi se neustrashno napotita v trdo noch nevidni trak zhe spaja telesa in sence na obisku Tudi nocoj se je vrnil prizadevni gost ves topel od krvi in joka, ponovo je zavzel mesto med zhivimi Njegov skrivnostni pozdrav napolni hodnike, pokazhe izhod O avtorju Italijanski pesnik, esejist, prevajalec, kulturni delavec in zalozhnishki konzulent Luigi Cannillo se je rodil v Milanu (rojstna letnica sicer ni nikjer navedena, ochitno gre za nov obichaj tudi pri moshkih, ki ne marajo razkriti, koliko so stari). V Milanu tudi zhivi, kjer pouchuje na vishjih sholah nemshki jezik in literaturo, zato gre pogosto v Berlin, da ga shteje zhe za svoj drugi dom. Doslej je izdal 6 pesnishkih zbirk, in sicer: Transistor, 1986; Voh simulato (Simuliran let), 1993: Sesto senso (Shesti chut), 1999; Cieloprivato (Zasebno nebo), 2005; Cieli di Roma (Rimska nebesa), 2006 in Galleria del Vento (Galerija vetra), 2014. Objavlja tudi v literarnih revijah in knjizhevnih prilogah in je prisoten v pomembnih italijanskih antologijah. Prevedene pesmi so iz razdelka Red moje matere v zadnji zbirki Galleria del vento, ki je izshla lani pri milanski zalozhbi La Vita Felice. (Dodatne informacije o njem so dosegljive na spletu.) Prevod in zapis Jolka Milich 82 Revija SRP Aldina De Stefano deset haikujev iz leta 2012 ti bodi zvesta spremljash me med hojo ti mila tashchica * dvokrpi ginko z veje utrzhemo rumene pahljache * stopim v gozd sredi porajanja svetlobe zhled in ivje * mirno pada sneg kar naprej stopicajo vrabchki sem ter tja * kadar hodim se travna bilka upogne pijana od slane * hodim sama kresnice ponochi zharijo kot svetilke * med mnozhico ljudi pada v ochi rdechi kuzhkov plashchek * bliskanje na nebu navidezno prebujenje pomladi * Revija SRP 83 v klobchich se pravochasno spremeni jezhek v brlogu * je zima siva? glej granatna jabolka in rdeche jagodje * deset haikujev iz leta 2013 shtropotanje dezhja brez plashcha sem smejim se sebi v brk * zimski vecher razvnamem ogenj v pechi pishem haikuje * kar iznenada zhabe skokice rezhanje na vsa usta * ledeno jezero zvochne arabeske gibchne drsalke * odletel mi je slamnik z glave ko zavel je aprilski vetrc * nalijem vodo cvetochemu mandlju ko ni tebe tukaj * 84 Revija SRP navzgor in navzdol sledi na poledici zaradi romanj * sestopam s hriba sika alpski svizec res boleche slovo * shestdeset let imam medtem ko chrni trn cveti pijem sake * O avtorici Italijanska pesnica, pripovednica in esejistka Aldina De Stefano se je rodila 31. maja 1950 v Vidmu, zhivi in dela pa prav tako v Furlaniji, in sicer v krajih Lestizza in Raspano. Diplomirala je iz filozofije, jo pa zelo zanimata tudi knjizhevnost in zgodovina, veliko svojega chasa posvecha raziskavam o zhenski kulturi v zvezi s pesnishtvom, filozofijo in mitologijo, in seveda vsa obmochja, ki jo neposredno obkrozhajo. Doslej je izdala osem pesnishkih zbirk: Oltre ogni rumore (Onstran vsakega hrupa), 1977; Aquiloni (Papirnati zmaji), 1978, Fior di stecco (Cvet kachjega lesa), 1991; Di cauto incanto (Previdne ocharljivosti), 1995; I passi della luna (Koraki meseca), 1998 umetnishka izdaja in leta 1999 neluksuzna; Del silen%io (O tishini), 1999; A te ritorno (Vracham se k tebi), 2002. Z malimi izbori haikujev, ki sem jih prevedla, je bila dvakrat finalistka pri prestizhni nagradi, ki sta ji bila pokrovitelja Japonski inshtitut za kulturo in Japonska ambasada v Rimu. Izdala ju je v drobcenih rochno izdelanih zvezhchkih, na posebnem papirju, povezanih z rdecho nitjo, ilustriranih od japonskega slikarja. Te skoraj miniaturke, pogosto numerirane, ki jih avtorji po vechkrat izdajo in med delom meditirajo, so imenovane potrpezhljive knjigice, ker so rochno izdelane in zashite v omejenem shtevilu izvodov in tudi izven prodaje. V kolofonu je tudi napis: Nepopolnost je jamstvo pristnosti. Izvirni haikuji se drzhijo klasichne metrike: 5, 7, 5 zlogov, ki pa je v prevodu ni mogoche uresnichiti. Ob sposhtovanju vsebine, sem se trudila tudi z blagozvochnostjo. Zhe leta 2003 je izdala pri znani videmski zalozhbi Kappa VU zlasti za nas Slovence zelo zanimivo esejistichno knjigo Le Krivapete delle Valli del Natisone — un'altra storia (Krivopete Nadishkih dolin - neka drug(achn)a zgodba), v kateri se je zelo zavzeto razpisala o bajeslovnih Krivopetah, ki so (bile) praktichno povechinoma mitizirane Slovenke, ki jih italijansko vechinsko prebivalstvo tistih krajev ni kdove kako maralo, ali vsaj je do njih gojilo meshane obchutke, prej negativne kot pozitivne, jih pach shtelo za obstranska in drugachna bitja, jih pogosto malodane ... demoniziralo, pravzaprav jih povezalo s coprnicami. V knjigi je veliko slovenskih citatov in povezav z najrazlichnejshimi verstvi, veliko gradiva, ki prav nas zadeva, da ne bi bilo napachno, che bi jo prevedli tudi v slovenshchino. Pri nas so krivopete sicer dokaj znane v raznih krajevnih pripovedkah, zelo duhovito so tudi upodobljene, ponekod jim pravijo »hudobno prijazne babure«, a iz obmochja pravljic zhal niso stopile v nasho sploshno zavest. Po njej pa prav klichejo. Za to knjigo je avtorica kmalu po izidu prejela prvo drzhavno nagrado IlPaese delle Donne in dozhivela kar tri ponatise. Prevod in zapis Jolka Milich Revija SRP 85 Sandro Pecchiari PRELIVANJE TVOJIH VODA borovec star sem delezhen psov in koles kakshnega (redkega) srchka z RTI* in glasov che se usedejo vendar si ogledujem somrak in nevihte smehljam se poleti noch in dan znojim smolo v raztreseni zrak ki je ne zna zadrzhati ta ali oni me izbere za spanje pobozham njegovo zaupljivost da se prepusti zgodbam podzavesti zasledujem njegovo premike ... rahlo razmrshenost in razpiranje peruti v varstvo. Barkovlje * Rad te imam. Sochi kot odgovor Simonu Gregorchichu, Sochi* ukrochena reka s peshchenimi ochmi privijem se krotko k tvojim lasem, ki jih sinje razsipash v soncu — skoraj morska boginja tako razprostrta pri izlivu zadihash ob navalih plimovanj snezhne selitve zhivali vedno zauzhijejo prelivanje tvojih voda ljudje na tvoje boke privezhejo nasipe in te imenujejo v nashih neshtetih jezikih. 86 Revija SRP ob poplavah z oguljenimi vejami nekoliko vishe je tvoj znachaj surov med chermi in vrtoglavimi vrtinci za raftarje ki izzivajo karibdo in kakshno scillo tik pod hisho. jaz gledam tvoj zhuborechi vzlet saj brez vsake navezanosti se dotikash vseh alg, vseh kamnov in zrnc peska ... kar pomeni da si tu na ravnini ranjena od svoje dolge zhivozelene bujne in mile rasti v zatishju? in vidish vse pustish da vse gre in gladish. in izruvash. in hranish. Gorica * Socha v podnaslovu izvirnika je pisana po slovensko. prehodi in se sprashujem koliko jih je bilo koliko moshkih konj volov in vozov in konj pa vojsk in navadnih ljudi s culami in mimohodi kar naprej neznano kam da bi zarezali brazde v kamen in ga zokroglili da bi dospeli v kraje ki imajo drugachna imena in ne po tej cesti: drobec med travo in potem zemlja in trava in zemlja. in grmovje jo zakriva in me skrije ko grem mimo in grmichje me zadrzhuje v chasu nekaj metrov tisochletij. ko bi hotel, ne bi mogel prestopiti tega obrabljenega praga nakljuchja. che tu obstanesh ti je dano da gredo skozte podobe veter in dehtenje po zemlji in travi in zemlji in hrushch in trushch moshkih konj volov in navadnih ljudi oblozhenih s culami in mimohodi in hoja kar naprej. Shtivan Revija SRP 87 panta rhei os potamos* vklesani kameleon ravnin in pochasno zhrelo rechnih izlivov, danes se zaliv znova pretaka skozi barve oblakov. sokol odleti. jesenski biserni opreznosti spletam starodavne bajke in vsakodnevne novice, ki jih naropam iz chasopisa soseda negibno strmim, medtem ko vse odteka. in ko steche chez list penelopa v moje roke preplete pogum uklenjenosti zasedenega razuma, mojega, ki si lomi rogove, a se zaman zaletava, /in njenega kot oljka odpornega. skushava razplesti kar se je zapletlo, strah in previdnost, v previdni radosti si pomagava pri ponovnem tkanju, pravi da zmorem, da moram, da se bo slednjich Odisej vrnil, da smo she vedno stranske osebe v /njegovem potovanju in on v nashem. Devin * Aforizem, ki ga pripisujejo starogrshkemu filozofu Heraklitu Mrachnemu in pomeni »vse teche, nich ne miruje ...« oz. dobesedno »vse teche kot reka«. dolina v Prchedolu navzdol se spushcha kamenje in hlini ravnotezhje spolzko zhe nekaj stoletij v svetlobi ki pojema in drsi v polmrak zelenja in suhega trsja trohnechi objem doline v Prchedolu 88 Revija SRP v zakljuchnih mesecih — sam sem, nikoli vech v dvoje — sedla si na tisto sesuto deblo ki je zdaj prhko in sivo kot sol kjer ishchem zorni kot pushchice petja pretrgane zhabje kolobarje ki so se izmikali koraku chevljev tisto nekdanje miselno ujemanje in neskladje pa najino zaustavljanje mah ki se razrashcha v kupole ozrem se da spregovorim kot kakshen ventrilokvist ali v telepatskem roju a ti nas ne slishish vech saj si v zateglem shelestu hrastov drsali so se tu na ledu she preden smo se mi rodili povzpenjaje se iz Trsta na griche in kraj je bil en sam vrtoglavi smeh z veselim plapolanjem shalov. Prchedolpri Repnu Notica o avtorju Italijanski pesnik, pripovednik, prevajalec in she kaj Sandro Pecchiari se je rodil v Trstu 12. aprila 1951, kjer tudi zhivi, vendar kot »vozach« kar pogosto na progi Winnipeg, Manitoba, Kanada kot raziskovalec sodobne kanadske poezije bodisi anglofonske kot vseh drugih. Do upokojitve se je ukvarjal s profesuro in uchil angleshchino na nekem trzhashkem inshtitutu. Diplomiral je iz tujih jezikov in literatur. Leta 2012 je izdal svojo prvo samostojno pesnishko zbirko Verdi anni (Zelena leta) pri Samuele Editore v Fanni (Pordenone). Pri istem zalozhniku pa leto kasneje drugo Le svelte radici (Izrute korenine). Njegova tretja zbirka, tokrat dvojezichna L'Imperfe%ione del diluvio — An unrehearsed Flood (Nedovrshenost vesoljnega potopa) pa je v tisku, izshla bo avgusta letos pri istem zalozhniku. Vedri tudi v nekaj skupinskih zbornikih, in sicer v Lettere — a te (Pisma — tebi), 2012; II Parnaso 52 (Parnas 52), 2013, in v I poeti contemporanei 64 in 91 (Sodobni pesniki 64 in 91). Velik ljubitelj angleshke literature. Poezijo in prozo pishe tudi v angleshchini, prevaja pa jo v italijanshchino. Zdaj prevaja nekaj shpanskih in kanadskih avtorjev. (Za vech informacij ga poishchite na spletu.) Prevod in zapis Jolka Milich Revija SRP 89 Jean Bodin USTOLICHEVANJE (odlomek iz knjige Shest knjig o republiki, 1576) (...) Nadaljujmo zdaj z drugim delom nashe definicije in povejmo, kaj pomenita besedi absolutna oblast. Kajti ljudstvo ali gospoda neke republike lahko nekomu enostavno in izkljuchno podeli suvereno in trajno oblast, da sme razpolagati z imetjem, ljudmi in vso dezhelo kakorkoli zheli, in jo potem prepustiti komurkoli zheli, natanko tako kot lahko lastnik podari svoje imetje enostavno in izkljuchno po svoji volji, brez drugega povoda kot le iz darezhljivosti, kar je prava podaritev, ki ni vech z nichimer pogojena, brzh ko je enkrat popolnoma izvrshena. Glede na povedano, druge podaritve, ki nosijo s seboj obveznosti in pogoje, niso resnichne podaritve. In tako suverenost, dana Vladarju z obveznostmi in pod pogoji, ni prava suverenost niti ni absolutna oblast, che niso pogoji ob vzpostavitvi Vladarja dani po bozhjem ali naravnem zakonu. Tako se zgodi, ko umre veliki Kralj Tatarov: plemichi in ljudstvo, ki mu pripada volilna pravica, izberejo na to mesto pokojnikovega sorodnika po svoji presoji, da je le njegov sin ali nechak. In ko ga posadijo na prestol iz zlata, mu rechejo tele besede: »Mi te prosimo, zhelimo in ti nalagamo dolzhnost, da vladash nad nami.« Tedaj Kralj reche: »Che zhelite to od mene, morate biti pripravljeni delati to, kar bom zapovedal. Da bo tisti, za kogar bom odredil smrt, usmrchen takoj, brez odloga, da bo vsa kraljevina izrochena in predana v moje roke.« Ljudstvo odgovori: »Tako naj bo!« Potem kralj nadaljuje: »Beseda iz mojih ust bo moj mech!« in vsi mu ploskajo. Ko je to storjeno, ga primejo in snamejo s prestola, ga postavijo na zemljo in posadijo na leseno desko. Zdaj ga nagovorijo she plemichi, rekoch: »Poglej navzgor in pripoznaj Boga in potem poglej to desko, na kateri sedish tu spodaj: che bosh dobro vladal, bosh imel vsega, kar ti bo srce pozhelelo, che pa ne, ti bo odvzeto vse in bosh postavljen tako nizko, da ti ne bo ostala niti tale deska, na kateri sedish.« Ko je to izrecheno, ga dvignejo v vis in mu vzklikajo: »Kralj Tatarov!« Taka oblast je absolutna in suverena, kajti pogojena je edinole z zakonom, ki ga zapovedujeta Bog in narava. 90 Revija SRP Vidimo lahko, da so se take ali podobne oblike ustolichevanja obdrzhale tudi v kraljevinah in vladavinah, kjer je oblast prehajala iz rok v roke po pravici nasledstva, prav nichesar pa ni, kar bi bilo podobno nachinu, ki je bil v navadi v Karantaniji, kjer lahko she dandanes, na nekem travniku blizu kraja Shentvid, vidimo marmorni kamen, na katerega se povzpne eden od kmetov, ki mu ta dolzhnost pripada po nasledstveni pravici. Na desni ima chrno kravo, na levi shujshano kobilo, povsod okoli sebe pa ljudstvo. Ta, ki bo postal vojvoda, pride skupaj z velikim shtevilom gospodov, z insignijami pred njimi. Oblecheni so v rdeche, vsi so lepo urejeni, razen bodochega vojvode samega. On je oblechen kot siromashen pastir, s pastirsko palico v roki. Tisti, ki stoji na skali, zavpije v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki tako pogumno koraka?« Ljudstvo odgovori, da je to njihov vladar. Potem oni vprasha: »Je on dober sodnik? Ali skrbi za zdravje dezhele? Je svobodnega stanu? Vreden chasti? Ali sposhtuje vero?« Odgovorijo: »Je in bo!« Potem kmet prisoli vojvodu rahlo zaushnico in s tem so njegove javne dolzhnosti opravljene. Vojvoda pa v roki zavihti svoj mech, se vzpne na kamen in ljudstvu obljubi, da bo pravichen. Nato odide k mashi v istem oblachilu, nakar si nadene vojvodsko obleko, se vrne h kamnu in sprejme izkazovanje chasti — pokorshchino fevdalnemu gospodu in zaveze zvestobe. Res pa je, da je bil karantanski vojvoda tedaj (leta 1331) samo cesarjev Veliki Lovec. Ko je cesarstvo padlo pod avstrijsko vladarsko hisho, ki ji je pripadla tudi vojvodina, sta bila polozhaj Velikega Lovca in stara oblika ustolichevanja ukinjena. Les Six Livres de la République, naslovnica Revija SRP 91 US LIVRE PEÈMIER fceftepuilTancc n'eft point foutierain, ores quepar lettres il ne full qualifié procureur,ni lieutenât,ni ça lïerncur, r.i regent, ou mefimes que laloy tin pays dû H 1 Bc Ct"^e F"l|,-aneeJci,;i féroit encore plusforte que j inhifto & o cle£i;;io!1 : comme eftoitraflckùne iov d'fefcof]e>7c to ' donnoit l'entier gouvernement du Royaume au pi intimât I>J proche parent du Rcy pupil,on enbasaage,à la char d'EfeJT'- que touc feferoit foùsie nô du Roy,qui f ut caflé,pc 'es înconueniens qu'elle droit après iov. Ponrfuiuo maintenant l'autre partie dè ftome definition,& dilo ' .que lignifient ces toots, P vi s & An c i / b s o t v ï . Cat fujAneatt- jpcnj,ic 0lj jcs feigncurs d'vne Republique,peuiienr do nerpurement & /implement la pilillâr.ce fouueraÎDe perpétuelle à quelqu'u n polir difpofer des blés, des pe IbiiuesAde tout l'eitat àfonplarfir, & puis le laiffer qui il voudra,& tout ainlî que 3e propriétaire peut do ner fou bienpurenjent& iîmplehaent, fans autre eau ^ l.i. de do- que de la libéralité , qui eft la vraye donation &q rit f ne reçoit plus de conditions , eftant yne fois parfaiê d' don-- C ^ accomF'u' ï S attendu que les autres donations, q id Ii. portent charge & condition, nelont pas vrayes doeî tiens : auiti la louueraineté donnée a vn Prince foi charges Se conditions , n*elt pas proprement fouuera ncté,r.ipuilîanccabfeluc : iï ce n'eft que les conditio appoiees en la creation du rrince , foyent de la Loy Dieu ou de nature, comme il fe fait après que le ira« Roy de Tartaric eft mort,le Prince & lepcuplè à qui s partient îc droit d'eîe£Hon,cbo.;fiflem cehiv des paiei dudefunÛ que bon leur femble ,pourucu qu'il (oit fil ou ncpiieu: Si l'ayant affîs en vri tnrbiiîc d'or, luv difei' <:<••; paroIes-.Kovs te prions, nous voulons aullî,& t'er fcianons que tu règnes iur nous : alors ie Roy dit, i rotîsvoulez ceia de moy , il faut que vous love/ prei' à faire ce que ie commai'dcrav : cue ccluy que i ot'dot ncràv eftre tué, foit tué incontinent, & fans delav, i que tout le royaume foit commis & eflabli eut te mt mains : le peuple refpond,-ainlî foit-il : puis le Roy coi tinuant du,la parole de îr.a bouche iera mon glaiwr i tout le peuple luy applaudit. Cela fait,ii elt pris,Si oit de fon throlne , Se polé en terre fur vn aix, & les Prinuc àddreflane à luy leurs paroles diiejit aie il ; Regarde e , baui A / '¿firm e'e JltTi le ^dj Tàrianc. Source gallica.bnf:Fr / Bibliothèque nationale de France Les Six Livres de la République, str.128 92 Revija SRP Les Six Livres de la République, str.129 Link na knjigo: http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6546272j/f1132.image.r=jean%20bodin.langEN.swfv Revija SRP 93 OPOMBE K BODINU Jean Bodin (1529 - 1596) je bil francoski pravoslovec, ekonomist, filozof in politichni teoretik, ki je s formulacijami svojih ekonomskih teorij ter nacheli dobrega vladanja vplival na evropsko intelektualno zgodovino. Znan je po tem, da je uvedel shtevilne nove koncepte, ki so se v nadaljevanju mochno razvili, med drugim koncept suverenosti, pri katerem je zagovarjal vechjo versko toleranco, podvrzheno vechji kraljevi avtoriteti. Imenujejo ga oche moderne teorije suverenosti. Bil je sodobnik Niccoloja Machiavellija. Shtiri leta po shentjernejski nochi (24. 8. 1572), sredi verskih vojn, je sodnik v Laonu, Jean Bodin, objavil delo Shest knjig o republiki (Les Six Livres de la République), svoja razmishljanja o javnih zadevah in o polnomochju kralja, garanta miru, ki ga je bilo treba ponovno vzpostaviti. Velika izvirnost Jeana Bodina je (bila), da se ni zadovoljil z navajanjem kraljevih pooblastil, temvech si je prizadeval zgraditi enovito teorijo suverenosti, posebej she kot pravno teorijo. Primerek tega dela, opremljen z opombami Thomasa Jeffersona so - s posebnim uposhtevanjem prichujochega odlomka - uporabili pri redigiranju besedila prve ustave ZDA (1787). Proti koncu svojega zhivljenja je Bodin napisal (a ne objavil) pogovor med predstavniki razlichnih religij, vkljuchno s predstavniki judovstva, islama in naravne teologije, v katerem se vsi zedinijo, da bodo sobivali v slogi. »Shtudij zgodovine je zachetek politichne modrosti,« je le ena od njegovih mnogokrat citiranih misli. Severovzhodno od cerkve na Krnskem gradu je nekoch stal znameniti knezhji kamen, na katerem so svobodni Slovenci ustolichevali svoje kneze. Od izgube njihove politichne suverenosti naprej pa so izvajali obred ustolichevanja koroshkih vojvod vse do leta 1414, in to v slovenskem jeziku. Vprashanje suverenosti slovenskega naroda je seveda aktualno tudi v razmerah sodobne Evrope. (Viri: Larousse, Encyclopedia Britannica, Wikipedia) Prevod in opombe Nadja Jarc 94 Revija SRP Likovna priloga Damir Globochnik »DOMOVANJE SKRIVNOSTI« Krajina je v slovenski fotografiji najpogostejshi motiv. Skorajda ni interpretacijskega oziroma formalnega pristopa k fotografiranju krajinskih motivov, s katerim se ne bi srechevali v daljshem chasovnem obdobju in pri vechjem shtevilu aktivnih fotografskih razstavljavcev. T. i. pikturalistichna fotografija, ki se je okrog leta 1900 zhelela priblizhati slikarstvu, lirichna vzdushja podezhelske krajine in romantichno povelichevanje gorskih in drugih motivov so spremljevalci slovenske fotografije zhe vech kot stoletje. V zadnjih desetletjih so se iz chrno-bele fotografije preselili v barvno fotografijo. Vzporedno z njimi so bili vselej prisotni novi formalni in vsebinski prijemi, ki so krajinsko motiviko vrachali v ospredje pozornosti domachih fotografov. Praviloma so bili protagonisti novih iskanj razmishljujochi fotografi, avtorji, ki so se intenzivno in predano posvetili fotografiranju. Mednje spada tudi fotografinja Andreja Peklaj, ki je najbolj poznana po ciklusih fotografij Cerknishkega polja. V njenem obsezhnem fotografskem opusu srechamo tudi cikluse fotografij Bloshke planote, Planinskega polja, Prekmurja, Krasa, juzhne Italije, Benetk in Tibeta, posnete v tehniki barvnega diapozitiva, socialno chutech ciklus fotografij, ki je nastal v domovih za starostnike, in druge motive, zlasti v sklopu krajinske, naravoslovne in popotnishke fotografije. O avtorichini tezhnji po iskanju novih poti v fotografiji, po osebno zaznamovanih interpretacij krajinskih motivov in po eksperimentiranju pricha dejstvo, da je sprva nekaj let za krajinsko fotografijo ob chrno-beli tehniki uporabljala tudi infra-rdeche barvne dia filme, ki so spremenili barvna razmerja v fotografiranem motivu. Nekatera ustvarjalna izhodishcha, na katera je ob razstavi Andreje Peklaj leta 1980 opozoril dr. Cene Avgushtin, kot sta razpetost med realizmom in abstrakcijo ter izchishchenost kompozicije, srechamo tudi pri aktualnem ciklusu »Domovanje skrivnosti«. Tako kot velja za vse njene fotografske cikluse, ga je Andreja Peklaj zasnovala po pretehtanem premisleku in shele po vechkratnih obiskih prizorishch fotografiranja - razlichnih gozdnih ambientov. Motivi so vselej rezultat pazljivega opazovanja in prislushkovanja skrivnostnim narave, v kateri sodobni chlovek ishche zatochishche pred vrvezhem vsakdanjega zhivljenja. Sprva je s fotografskim aparatom belezhila zanimive kompozicijske izreze, prekrite z bogato barvno podobo narave v razlichnih letnih chasih in trenutkih dneva, pritegnili so jo razlichni pojavi, ki jih je soustvarila svetloba. V notranji strukturi gozdne narave je iskala njene bistvene poteze. Povezovala je detajle drevesnih kroshenj v asociativne oblike. Andreja Peklaj je hkrati s fotografskim dokumentiranjem gozdne motive predstavljala tudi svoj odziv nanje. Revija SRP 95 Dejstvo, da Andreja Peklaj s fotografiranjem naravni svet tudi interpretira, je she bolj ochitno pri fotografijah iz ciklusa »Domovanje skrivnosti«. Ciklus je logichno nadaljevanje nekaterih nekoliko starejshih fotografij, ki jih je Andreja Peklaj razstavila pod naslovom »Gozd shumi«. Na eni od njih je vetrich zanihal vejo, ki je za razliko drevesa, prekritega z jesenskim listjem, zaradi daljshega osvetlitvenega chasa nekoliko neostra. Gibanje naravnega pojava je Andreja Peklaj nadomestila s premikanjem fotoaparata med sorazmerno dolgo ekspozicijo. Premiki, zamiki oziroma potegi s fotoaparatom v trenutku osvetlitve so zabrisali ostre poteze motiva. Globinsko ostrino oziroma ostrino vsakrshnih detajlov so nadomestile drobne horizontalne linije chistih barv, ki se v primeru drevesnih debel povezujejo v barvne trakove, pri gozdnih pobochjih celo v pravcate barvne ploskve. Gibanje roke fotografinje je postal aktivni soudelezhenec fotografskih posnetkov. Fotografije podajajo barvni, svetlobni in kompozicijski vtis motiva, atmosfero delchka narave, ne da bi se spushchale v podrobno dokumentiranje. S prehajanjem ostrine v mehkobo oziroma z razblinjanjem motiva se dokumentarnost fotografiranih motivov preliva v impresijo in naposled v abstrakcijo. Na fotografijah so predstavljeni barvni vzorci gozdnih motivov, zvenenje in trepetanje svetlobe ter dimenzije prostora, zato se spreminjajo v samostojne likovne podobe. Fotografije uchinkujejo harmonichno in skladno, pri chemer je mishljena tudi ubranost z avtorichinim notranjim, duhovnim in chustvenim svetom. 96 Revija SRP Andreja Peklaj LIKOVNA DELA /FOTOGRAFIJE/ V likovni prilogi so predstavljene fotografije iz ciklusa Domovanje skrivnosti. ANDREJA PEKLAJ Rodila se je v Vikrchah pod Shmarno goro leta 1948. Fotografira in razstavlja od leta 1974. V letih od 1978 do 1981 je bila na natechajih Fotografske zveze Jugoslavije shtiri leta zapored izbrana za najboljsho fotografinjo. Njena dela so objavljena v shtevilnih domachih in tujih publikacijah. Leta 1982 je postala chlanica Drushtva oblikovalcev Slovenije in istega leta prejela tudi naziv Kandidat mojster fotografije pri Fotografski zvezi Jugoslavije. Leta 1991 je postala samostojna kulturna delavka pri Ministrstvu za kulturo in se povsem posvetila fotografiji. Doslej je pripravila 78 samostojnih razstav doma in v tujini, na vech kot 210 skupinskih razstavah in fotografskih natechajih je prejela preko 110 priznanj in nagrad. Imela je tudi 24 projekcij in multivizij s predavanji. Njena dela so doslej predstavljali likovni kritiki, umetnostni zgodovinarji, fotografski publicisti idr.: prof. Marko Aljanchich, dr. Cene Avgushtin, Aleksander Bassin, prof. dr. Bojana Boh, dr. Anton Dolenc, Boris Garbrshchik, Iztok Geister, ddr. Damir Globochnik, Lado Jaksha, dr. Mirko Jutershek, dr. Matjazh Kmecl, Brane Kovich, dr. Primozh Lampich, dr. Peter Skoberne, mag. Darko Slavec, prof. Polona Shkodich in Franc Zalar. Leta 1994 je v samozalozhbi izdala fotomonografijo Cerknishko jezero, za katero ji je Unesco podelil Znak desetletja za varovanje naravne in kulturne dedishchine. Leta 2007 je izdala drugo, dopolnjeno izdajo z naslovom Cerknishko jezero — skrivnostno presihanje. Istega leta je pripravila tudi najodmevnejsho razstavo 120 fotografij velikega formata Odstiranja (tudi tokrat o Cerknishkem jezeru) na Jakopichevem sprehajalishchu v ljubljanskem Tivoliju. Jeseni leta 2009 je Knjizhnica Jozheta Udovicha v Cerknici gostila njeno doslej najljubsho razstavo Planet Jezero, ki jo je kasneje razshirila in jo poimenovala Bila sem ptica. Leta 2008 je za promocijo Obchine Cerknica v svojih fotomonografijah in razstavah o Cerknishkem jezeru prejela priznanje »12. junij« — najvishje priznanje Obchine Cerknica. Andreja Peklaj je Mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije in nosilka naziva AFIAP (artist) pri Mednarodni fotografski zvezi FIAP. Revija SRP 97 sl 1 Revija SRP 99 100 Revija SRP 102 Revija SRP Revija SRP 103 sl 1 104 Revija SRP 104 sl 1 Revija SRP 105 Damir Globochnik MAKSIM GASPARI - KARIKATURIST Maksima Gasparija (1883-1980) je na shtudij slikarstva napotil kamnishki zhivinozdravnik in zbiralec starin Josip Niko Sadnikar (1863-1952), potem ko je leta 1900 po nakljuchju v izlozhbi neke kamnishke trgovine, kamor je oche Maksima Gasparija iz rodnega Selshchka poslal za trgovskega vajenca, opazil njegov akvarel »Slanik«. Gaspari je menil, da je njegova »prva zaresna slika« prikazovala satirichni motiv »Jernejeve muhe (chebele) v Begunjah«: »Naredil sem jo doma, v Begunjah pri Cerknici. Uchitej Janko Leben nam je v sholi razlagal o Turkih. Da bi se jih ljudje ubranili, so na tabor pri sv. Jerneju zvlekli vse ujnjake. Ko seje turshka vojskapriblizhala, so nadnjo spustili chebele.«1 Gaspari se je po ljubljanski Umetnoobrtni sholi leta 1902 ali 1903 odpravil na Dunaj. Najprej v Grafichni zavod (K. k. Graphische Lehr- und Versuchanstalt), saj mu ni uspelo opraviti sprejemnega izpita za Akademijo upodabljajochih umetnosti. Gaspari je v pismu Sadnikarju zatrdil, da ga je sram in ga ne bo na Kranjsko, dokler ga ne sprejmejo na akademijo: »Chez dan bom hodil risat na Akademijo, kar tako za vajo, zpecher pa v Graphische Kunstanstalt, ki je pripravjalka za Akademijo. Jaz bom tukaj res tezhko, tezhko izhajal, a toliko energije imam, da rajshi v veliki bedi zhivim, kakor bi shel nazaj v Ljubljano, ali mogoche v prodajalno. Jaz vem, gospod Sadnikar, da ste se v resnici trudili zame in da mi res zhelite dobro, vem tudi, da bodete s tem pismom izgubili kolikor toliko zaupanja do mene, a jaz Vas vseeno prosim za nadaljshe skromne podpore, che ne letos, pa vsaj potem ko pridem na Akademijo ...« Naslednje leto se je Gaspariju posrechilo vpisati na akademijo. Na akademiji je nanj najbolj vplival avstrijski slikar in kipar Rudolf Bacher. Kmalu se je prepisal na Streblowo privatno slikarsko sholo.2 Gaspari je bil leta 1903 med soustanovitelji drushtva Vesna. Ljubljanski zvon je novo drushtvo mladih umetnikov predstavil z naslednjimi besedami: »Drushtvo se bo pechalo z jugoslovansko narodno umetnostjo, raziskavalo in uporabljalo bo originalne motive narodne ornamentalne, arhitektonichne, keramichne, chipkarske i. d. umetnosti, navdushevalo bode svoje chlane, da uporabljajo pri svojih kompozicijah v figuralnem slikanju domache zhivljenje in domacho zgodovino. Na tak nachin bode izkushala 'Vesna' vzgojevati hrvashki in slovenski umetnishki narashchaj v narodnem duhu.«3 Podobo drushtva Vesne, ki zhivi v nashi zavesti, sta v veliki meri oblikovala Gasparijev obsezhen slikarski opus in chastitljivo dolga prisotnost na slovenskem likovnem prizorishchu. Gaspari, ki ga je za ljudsko blago navdusheval tudi Sadnikar, se je tesno oprl na program Vesne, ki ga poenostavljeno povezujemo z motivi iz zakladnice ljudskega zhivljenja. Med najbolj znachilnimi Gasparijevimi 106 Revija SRP 106 motivi so bili kmechki prizori, zhene in moshki, oblecheni v narodne noshe, ljudski obichaji, zaljubljeni par pred Blejskim jezerom in gorenjskimi vrhovi. Drushtvo Vesna je ob ustanovitvi jeseni 1903 shtelo okrog dvajset chlanov, tako slovenskih kot hrvashkih likovnikov, vendar so »idealom« Vesne ostali najbolj zvesti shtirje: Gvidon Birolla, Gaspari, Hinko Smrekar in Sasha Shantel, slednji naj bi se najbolj prizadeval za slovensko-hrvashki znachaj Vesne. Toda najbrzh najbolj nadarjen med njimi, Gvidon Birolla, je kmalu za vrsto let ustvarjalno umolknil (prevzel je vodenje druzhinskega podjetja, Smrekar pa pishe, da so ga »nashe abderske razmere kot umetnika kruto uzhaljenega 'zhivegapokopale'«), medtem ko je Sasha Shantel, ki je nekoch zapisal, da mu je bilo slikarstvo »zhena, glasba pa ljubica«, ostal razpet med obema umetnishkima medijema. Zgovoren je podatek, da je Shantlovo najobsezhnejshe delo lesorezni ciklus slovenskih glasbenikov (1913 do 1942), najvechja slikarska kompozicija pa so »Slovenski skladatelji« (1936). Tako sta ostala samo Gaspari in Smrekar, ki je pravilno ugotovil, »da se nekaterih 'Vesnanov'program sploh ni prijel.« »Peruzzi n. pr. se je tako temeljito vtopil v klasichno, posebej she grshko umetnost, da je bil 'ljudski' samo v prilozhnostnih karikaturah iz domachega sveta. Shantel n. pr. je bil in ostal bolj zaresni folklorist kot pa ljudski umetnik. Birolla, Gaspari, Klemenchich in jazpa smo bili tako polni vtisov iz otroshkih let, da smo se skladali s tem programom, preden se je rodil. Bili smo in ostali pravi kmetje ali malomestni kmetichi. Vsak pa se je v svoji smeri razvil, kakrshen je pach bil v njem kompleks te prave, srchne rodoljubnosti. Zmotno in zlobno je, che razglashajo Gasparija za navadnega folklorista, — in to spremljano s kretnjo prezira ali vsaj omalovazhevanja (toliko so nekateri ljudstvu odtujeni!): Gaspari je v resnici najchistejshi ljudski pesnik. Birolla je zgostil 'ljudsko' v kvintesenco vsega slovenskega, in she danes se ne morem prechuditi, da je on, ki je z vsem zharom srca gorel za svojo zemljo in umetnost sploh, mogel postatipridobitnik in vkleniti svoje srce v take neusmiljene spone.««4 Vesnani so drushtvo poimenovali po slovanski boginji pomladi Vesni (tudi naslov desetletje starejshega mesechnika slovenskega dijashtva, 1892—1894, izdajatelji in lastniki Vesnani). Programsko geslo »Iz naroda za narod!« so prevzeli od akademskega drushtva Slovenija.5 Oboje naj bi prichalo o tezhnji po pristni narod(opis)ni umetnosti (»'gojitev upodabjajochih umetnosti inprouchevanje slov. narodnega umetnishkega gradiva«),6 vendar je dobrshen del njihovega motivnega repertoarja odseval hrepenenje po idiliki kmechkega zhivljenja, ki je prelom stoletja slovenskemu kmetu ni mogel nuditi (propadanje kmechkih gospodarstev, izseljevanje). Poudarjen je bil nacionalni znachaj drushtva. Sasha Shantel pishe: »Nashe delo je temeljilo na preprichanju, da je napochila doba, ko se bomo juzhni Slovani osamosvojili na polju likovne umetnosti. Hoteli smo zato med seboj zbuditi zanimanje za narodno umetnost, kije takrat cvetela pri Rusih, Poljakih in Chehih. Nash idealje bil Uprka [op. slovashki slikar in grafik Jozha Uprka, 1861—1940, znan po folklornih in kmechkih motivih] in pripraviti smo hoteli pot, da bi tudi Slovenci in Hrvatje prishli do spoznanja, da nam samo kopiranje nemshkih vzorov ne more prinesti slave.« Vendar se je ime drushtva oziralo tudi po glasilu dunajske secesije Ver sacrum (Sveta pomlad), geslo pa zveni dokaj podobno zahtevi Williama Morisa »Iz Revija SRP 107 ljudstva za ljudstvo«. Na vesnane so vplivali cheshki, poljski in ruski slikarji realistichne smeri ter nemshki umetniki, pri katerih je prav tako cvetela narodna, folklorna umetnost z domoljubnim poslanstvom. Gaspari ni zanikal tovrstnih povezav: »Upam, da vrshim isto poslanstvo v nashi umetnosti, kakor sta ga vrshila med Chehi mojstra Mikulash Alesh in Jo%ha Uprka, kakor so ga vrshili med Nemci Hans Thoma, M. Schiesti in Ignatius Taschner, med Francozi Luden Simon, med Shpanci Ignacio Zuloaga in drugi. Sicer pa bosta moje delo in poslanstvo opredelila dva najpravichnejsha in nezmotljiva ocenjevalca: chas in narod.ič Velik je bil tudi vpliv secesijske umetnosti, zlasti pri risbi, ki je bila temeljnik pripovednega programa vesnanov. Marsikdaj se je pripetilo to, proti chemer se je prizadevalo drushtvo, namrech kopiranje nemshkih (npr. münchenskih in dunajskih) vzorov. Po sredini leta 1906 je skupno delovanje chlanov Vesne pochasi zamrlo. Na zachetku stoletja se je Gaspari na Dunaju moral otepati z eksistenchnimi tezhavami, po dveh letih je omagal. »Kmalu sem se znashel na dunajski umetnishki akademiji, pogledal pa sem tudi v München. V obeh mestih sem zaman chakal na kako podporo ali shtipendijo. Dvakrat so mi jo zavrnili. Takrat so ljudje govorili: Kdor hoche iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. No, mi jih nismo ubogali, zato smo pa precej pilharili, kakor smo takrat rekli takemu zhivjenju. Nekateri premozhnejshi shtudentje so tovarishko delili z nami hrano in pijacho, da nam ni zmanjkalo volje do zhivljenja. Sam sem bil med tistimi, ki so bili veseli, che so imeli kaj drobizha za ljudsko kuhinjo« Smrekar je v pismu Sadnikarju, s katerim je poskushal iz Gasparijevega obchasnega »mecena« iztisniti malce bolj izdatno podporo, zapisal, do Gaspari oziroma »Gashper«, kot so ga klicali prijatelji, »kmalu za oberhauptmana pri pilharjih [op. zastarelo malomeshchan, zapechkar]. Zdajle zhe po varzhetu drobtine ishche. V kafe Wien ga zhe ne poznajo ne... Dobro, da imamjaz kakshen zeksar, da ne gre pod tramvaj ...«10 Gaspari in Smrekar sta leta 1905 poskusila srecho tudi v Münchnu, kamor sta se odpravila z namenom, da bi obiskovala slikarsko sholo Antona Azhbeta. Maksim Gaspari se je spominjal: »V Monakovem sem srechalprecej parishkih impresionistov ter cheshkih in ruskih bogatashev, ki so tam shtudirali. S Smrekarjem sva skupaj hodila v neko kavarnico — zdaj ji ne vem vech imena. Tam sem slikal svoje prve karikature.«11 To so bile najbrzh karikature za satirichni list Osa, ki so v marsichem pripomogle, da je Dezhelni odbor v Ljubljani dvakrat zavrnil Gasparijevo proshnjo za shtipendijo. »Objavljal sem politichne karikature v satirichnem listu Osa, in to je bilo v precejshnji meri vzrok, da so mi odrekli shtipendijo,« je menil Gaspari.12 Gaspari je bil avtor karikature »Potomcev nashih imenitna dela« na naslovnici prve shtevilke Ose. Karikatura prikazuje shkofa Jeglicha, ki z gnojnico poliva oziroma omalovazhuje Preshernov spomenik z golo muzo. Gola figura na spomeniku, ki z lovorovim vencem simbolichno krona Presherna, je shkofa Jeglicha namrech tako ogorchila, da je poslal liberalnemu ljubljanskemu zhupanu Hribarju pismo, v katerem je predlagal naj se kip odstrani in zamenja z drugim, spodobno oblechenim. 108 Revija SRP 108 Zhe leto poprej je Gaspari na steno dunajskega lokala, v katerem so se zbirali Vesnani, narisal karikature chlanov odbora Vesne. Gaspariju likovne akademije ni uspelo zakljuchiti. Vplive secesije in Segantinija je z realistichnimi zlil v oseben slikarski slog, ki ga je z leti le nekoliko dopolnjeval. Aktualna secesijska umetnost, ki je porodila slovensko dunajsko Vesno, je bolj kot na Gasparijevo slikarstvo vplivala na risbo, ki se je izkazala kot narochena za knjizhno ilustracijo, pa tudi za uporabne naloge (npr. vinjete, reklame idr.) in nenazadnje za karikature. Med Vesnani in njim sorodnimi umetniki z zachetka stoletja je najbrzh prav Gaspariju uspelo risbo oziroma ilustracijo uveljaviti v najshirshem krogu narochnikov. Med najboljshe Gasparijeve ilustracije spadajo ilustracije Kettejevih Poezij iz 1907. »Ostal sem bolj realist in naturalist, ker sem se naslanjal bolj na realistichno umetnost ali pa naravo. Edino pri karikaturah sem se oddaljeval od tega,« je poudaril Gaspari.13 Secesijska stilizacija je namrech pustila najmochnejshe sledove v njegovih karikaturah. Gaspari je secesijsko risbo ohranjal she desetletja po zatonu secesije. Karikaturam v Osi so sledile karikature v Jutru (1910/1911), Dnevu (1912), Kurentu (1918/1919), Ilustriranem Slovencu (1925/26, 1928), v povojnem Pavlihi idr. Po shtevilu v tisku objavljenih karikatur Gaspari morda celo prekasha Smrekarja, cheprav je karikaturi pripisoval mnogo manjshi pomen in videl v njej predvsem uporabno nalogo — vechina Gasparijevih karikatur je namrech nastala po narochilu. Kot spretnega karikaturista so ga lahko uporabili pri idejno nasprotnih chasnikih (Osa, Jutro, Dan / Ilustrirani Slovenec). Maksim Gaspari je poudaril: »Na svojipremochrtnipoti narodopisne umetnosti sem se od chasa do chasa udejstvoval tudi kot karikaturist, dekorativen risar in ilustrator. No, kar se karikatur samih tiche, sem najvech nashih odlichnih osebnosti narisal po vojni za 'Ilustriranega Slovenca'. Mnogo jih je last inzh. Huga Uhlira. Karikatura mora kakor epigram govoriti sama, torej jim nimam chesa pripomniti. Izdelal sem vech chastnih diplom in risb za narodne razglednice, ilustriral sem sholske knjige, nashe revije in mladinske povesti. Kettejeve Poezije in Milchinskega Pravljice, Pratika za deco — to naj bi bilo omenjeno, kar se tiche mojega ilustratorskega dela.«14 Leta 1912 se je zaposlil kot uchitelj risanja na prvi drzhavni gimnaziji v Ljubljani in nato na strokovni sholi grafichnih obrti. Med prvo svetovno vojno je bival na Koroshkem. Gaspari se je po plebiscitu na Koroshkem preselil v Ljubljano. Uchil je risanje na umetnishki sholi Probuda, nato je bil profesor na sholi grafichnih obrti. Leta 1928 se je zaposlil kot restavrator v Etnografskem muzeju, v katerem je ostal do upokojitve 1952. Kar zadeva karikaturo, je Gaspari vedno veljal za nekakshnega Smrekarjevega sopotnika, ki pa se mojstru slovenske karikature ni priblizhal. Toda Gasparijeve »duhovite karikature«, »ki po jedkosti niso presegle Smrekarjevih«,15 so marsikdaj ustrezno dopolnjevale Smrekarjevo satiro (v Osi in Kurentu zasledimo karikature obeh, oba sodelujeta tudi z Ilustriranim Slovencem). Tudi Gaspari je v letih pred prvo Revija SRP 109 svetovno vojno, ko je Smrekar narisal tri znamenite skupinske portretne karikature, pripravil skupinsko karikaturo, »Slovensko gledalishche v letih 1912—13« s slovenskimi gledalishchniki, ki je izdelana v tehniki olja in gvasha. K političnemu položaju v Jugoslaviji. Pašičev minister Stipica Radie: »Sem se oženu, se kesam, za ta prelub moj ledik stan , za ta prelub moj ledik stan se jokam noč in dan .. .< Maksim Gaspari, »K politichnemu polozhaju v Jugoslaviji«, Ilustrirani Slovenec, 1926, sht. 9 Maksim Gaspari, »Zibelka slovenstva«, Kurent, 1919, sht. 2 110 Revija SRP 110 Literatura, viri I Po: »Imel sem najlepshi poklic na svetu« (intervju Janeza Kajzerja z M. Gasparijem), Teleks 1977, sht. 23. 2Po: Stane Mikuzh, »Spominu Maksima Gasparija«, Nashi razgledi, 1980, sht. 23. 3 »A-r. ». »Novo umetnishko drushtvo«, Ljubljanski zvon, 1903, str. 512. 4 Po: Umetnost, Mesechnik za umetnishko kulturo z literarno prilogo Zhiva njiva, VI, 1941—42, sht. 10-12, str. 257-259. 5 Geslo Iz naroda za narod je bilo tedaj v zraku, veljalo je tudi za geslo narodnih radikalov in mladih liberalcev. Ob shodu narodno-radikalnega dijashtva v Trstu leta 1905 je izshla broshura z naslovom Iz naroda za narod. 6 Po: »Drushtvo 'Vesna'«, Slovenski narod, 1905, sht. 261. 7 Sasha Shantel, »Spomini na dunajsko sholanje«. Umetnost VI, 1941-42, sht. 4-6, str. 96. 8 Izjava iz leta 1939, »Umetniki o umetnosti in zhivljenju«, Umetnishki zbornik 1 (uredil Miha Malesh), Ljubljana 1943, str. 279. 9 Po: »Imel sem najlepshi poklic na svetu« (intervju Janeza Kajzerja z M. Gasparijem), Teleks 1977, sht. 23. 10 Po: Stane Mikuzh, »Spominu Maksima Gasparija«, Nashi razgledi, 1980, sht. 23, str. 683. II Po: Metka Smeh, »Umetnost je rozha, Ob 90-letnici Maksima Gasparija«, Dan, Trst, 1973, sht. 4, str. 12. 12 Po: »Umetnost je rozha, skrivnosti polna / Srechanje z mojstrom Maksimom Gasparijem -Gashperjem« (intervju Marjana Kuneja z M. Gasparijem), Vecher 1967, sht. 302. 13 Po: »Redko posejana rozha« (pogovor Sandija Sitarja z M. Gasparijem), Delo, Sobotna priloga, 1976, sht. 91. 14 Po: Artem, »Maksim Gaspari«, Prijatelj 1939, sht. 9, str. 329. 15 Emilijan Cevc, »Maksim Gaspari, Beseda ob umetnikovi razstavi v krshki galeriji«, Nashi razgledi, 1969, sht. 19. Revija SRP 111 Esejnica Peter Amalietti SLOVENSHCHINA - PRAJEZIK CHLOVESHTVA JE SLOVENSHCHINA ADAMOV JEZIK? Sleherna bitka zajezik je jasen odsev bitke za osvobajanje chloveka. Jozhe Javorshek Vse smo pozabili in zapravili, kar so nam zapustili ochetje. Izrojenci smo, ljudje dveh jezikov in dveh dush. A nobena ni prava in zhiva. Vrniti se moramo k besedi in misli ochetov. Anton Slodnjak Najsvetejshe, kar chlovek ima, kar celo prekasha Sveto pismo, je njegov materin jezik. Bur razmishja drugache od Anglezha in svoje razmishljanje izrazha v svojem jeziku. Che ne bomo varovali svojegajezika, in to povsod, tako v cerkvi kot na dvoru, bomo izgubili svoje dushe. Zato pravim, da se moramo za svoj jezik bojevati kot za svoja zhivljenja, drugache ne bomo nikoli svobodni. James A. Michener Zgodovina nashegajezikaje zgodovina nashega naroda. Dr. Lovro Toman Ena sama chloveshka vrsta je, en sam svet, en sam Bog, zato je moral biti tudi — tako je Postel zapisal v delu De Foenicum litteris (1550) — en sam jezik, »sveti jezik, ki ga je Bog vdihnil prvemu chloveku«. Umberto Eco V teorijo lingvistike sem se prvich poglobil zhe med univerzitetnim shtudijem, zatem pa sem se dolga desetletja ukvarjal s slovenshchino pri svojem delu in sem zato o njej tudi veliko premishljeval. Vendar pa je bilo to moje jezikovno odkritje, ki se je nato razvilo v niz povezanih odkritij, nekaj povsem sluchajnega, kot velja za vechino iznajdb in odkritij. Najprej sem uvidel, da je v slovenshchini pomen besed zhe dolochen, vgrajen ali vsebovan v njihovi zgradbi, o chemer se teoriji lingvistike sicer niti ne sanja, iz tega pa sem nato ob nadaljnjih odkritjih in razkrivanjih razvil nauk, imenovan pomenoslovje, ki vam ga bom predstavil v nekaj nadaljevanjih. Slovenshchina ni namrech — kot je zhe dobro znano — od vseh zhivih in mrtvih jezikov samo najblizhja sanskrtu, je najblizhje tudi prvobitnemu prajeziku, saj se je v njej ohranilo najvech njegovih besed in korenskih jeder. Poenostavljeno recheno, praslovenshchina izvira naravnost iz Adamovega jezika, torej jezika prachloveka, njeno besedishche pa v sebi obenem na skrivaj hrani zakladnico starodavnih modrosti, vedo, ki jih preuchuje, pa sem poimenoval modroslovje. 112 Revija SRP 112 V knjigi Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi (slov. prev. 2003) Umberto Eco popolni jezik opishe zelo podobno kot jaz slovenshchino: »V tem prvobitnem in torej nadnaravnem jeziku so ohranjeni sledovi izomorfizma z naravnim redom stvarstva. Dokler se uposhteva pravilni red elementov, se med slovnichno zvrstjo in referentom vzpostavlja nekakshna ikonichna povezava.« Istochasno pa navaja kot nasprotni zgled Hobbsova in Lockova premishljevanja: »V Leviathanu (1651) Hobbes pravi, da 'kolikor je rab jezika, toliko je tudi zlorab, ko ljudje zaradi nestalnosti besednih pomenov napachno registrirajo svoje misli, ko besede uporabljajo metaforichno, to je drugache od njihovega vsakdanjega pomena, ko z besedami izjavljajo, da zhelijo nekaj, chesar nochejo, in kadar jih uporabljajo, da bi prizadeli drugega'. Locke v tretji knjigi Eseja o chloveshkem razumevanju (Essay concerning human understanding, 1690) o nepopolnosti besed pove, da 'ker so glasovi arbitrarni in indiferentni znaki katerih koli idej [podchrtal P. A.], lahko chlovek uporablja katero koli besedo hoche, da zaznamuje svoje ideje. V njih ne bo nobene nepopolnosti, che vselej uporabi isto znamenje za isto idejo /.../ glavni namen jezika pri sporazumevanju je to, da je razumljen, besede pa takemu namenu ne bodo dobro sluzhile, /.../ che beseda v poslushalcu ne zbudi enake misli, kakrshna je v govorchevem duhu'.« Na temelju tega Lockovega pojmovanja nestalnosti besednih pomenov vse lingvistichne teorije na sploshno ugotavljajo, da je jezik — z njim pa tudi njegove besede in njihov pomen — stvar druzhbenega dogovora. Seveda pa ti jezikoslovci ne poznajo slovenshchine. Obenem je tudi res, da se tujci s to svojo trditvijo, da je pomen besed odvisen od druzhbenega dogovora, prav tako ne motijo, ko govorijo o besedah svojih lastnih jezikov (angleshchine, francoshchine, nemshchine ipd.), vendar pa so ti jeziki vsi mladi in umetni, slovenske lingviste pa bodo moja odkritja prisilila spremeniti njihova naziranja, saj veljavna lingvistichna teorija za slovenshchino ne velja. Nashe besedishche je namrech bogato lovishche, v katerem kar mrgoli zhivih dokazov za mojo tezo o monogenetskem razvoju jezikov iz prajezika — praslovenshchine; to je bilo moje naslednje odkritje po tistem, da je pomen slovenskih besed ponavadi neposredno vgrajen vanje oziroma zakodiran, kar lepo ponazarjajo slovenska imena domachih zdravilnih rastlin, ki zhe s samim imenom sporochajo njihove zdravilne lastnosti ali pa organ oziroma bolezen, ki jo bodo pozdravile. Janez Kromar v knjigi Nashe domache zdravilne rastline jasno napishe: »Verjetno ste zhe opazili, da imajo nekatere nashe domache zdravilne rastline imena, ki kazhejo tudi na njihovo zdravilno delovanje: celnik, celivc, jetichnik, srchna moch, pljuchnik, sleznik, trebuhovka, bozhjastnica, bradavichnik ali krvavi mlechek, chrevesnik ali vratich, gorechica (tudi ime za zgago), grizhna trava, grizhnica, krchnica ali krchevec (shentjanshevka, ki kakor kamilice pomirja zhelodchne krche), kihavka, mrzlichnik, pljuchnica, purgacijonka, ranjek, skrechnik, serjak, srchnica, shenovka, treslichka, ushivec, vodenichnica, krvomochnic, zhelodchnik, zholchnica. Pridevnika pasji in volchji pred Revija SRP 113 rastlinskimi imeni (pasja jagoda, pasja smrt in volchja cheshnja, volchje jagode) opozarjata na nevarnost in strupenost teh rastlin.« O bogati strukturni notranji povezanosti sorodnih besed pricha tudi besedni niz, ki ga bom sicer podrobneje razlozhil drugich, je pa dovolj ochiten, da lahko sklepate tudi sami: KOL - LOK - LOKVA - LOKVANJ. Zdi se mi zelo zanimivo in spodbudno, da skoraj vsak moj sogovornik, ki mu razkrijem ta svoja odkritja o slovenshchini (to sicer sploh ni pogosto, ker le malo koga zanima lingivistika in jezik nasploh, she manj pa je takih, ki jih zanima nasha ljuba slovenshchina), ponavadi uvidi pravilnost mojega sklepanja zhe po moji prvi razlagi - to je najbrzh zato, ker to nezavedno vemo vsi sinovi in hchere slovenskih mater. In kako sem vse to odkril? Povsem sluchajno. Pred priblizhno desetimi leti mi je drushtvo Paradoks za svoje brezposelne chlane narochilo techaj Sporazumevanje in govornishtvo. Med pripravami nanj sem se vprashal: Kaj moramo narediti najprej? Opredeliti pojme, ki jih bom uporabil pri razlagi. — Zato sem si v duhu na ogled postavil kljuchno besedo 'sporazumevanje'. Da bi svojo preiskavo poenostavil, sem odstranil -evanje, in mi je ostala samo she beseda SPORAZUM. Cheprav se mi ni niti sanjalo, kaj neki sploh ishchem, sem si to besedo pozorno ogledoval, dokler se mi nazadnje le ni posvetilo! Seveda, beseda je sestavljenka: SPOR-A-Z-UM(om), pri chemer pa so besede, ki jo sestavljajo, pravzaprav zhe zelo strnjena in jedrnata njena popolna opredelitev (vsak sporazum namrech vnaprej dolochi reshitev morebitnega spora). To moje odkritje, da imajo slovenske besede zhe »zakodiran« pomen, sicer, kot recheno, nasprotuje vsem veljavnim lingvistichnim teorijam. Vendar je treba vedeti, da so angleshchina, francoshchina, italijanshchina in nemshchina zelo mladi in umetni jeziki, ki so besede nabirali od drugod in nakljuchno, slovenshchina pa neposredno nadaljuje stari naravni prajezik, ki se je razvijal skupaj s chloveshko civilizacijo, in je zato pravi zhivi fosil. To trditev chisto jasno in neovrgljivo dokazuje na tisoche besede iz zakladnice nashe materinshchine. Che si za zachetek ogledamo besedo 'pomen', uvidimo, da jo sestavljata dve besedi: PO in MEN (dandanes bi bilo sicer pravilneje 'po moje') — in torej zhe sama zgradba te besede pove, da je 'pomen' nekaj docela subjektivnega. Podobno je tudi z besedo 'resnica', ki je sestavljena iz RES-NI-CA, pri tem je -ca seveda obrazilo zhenskega spola, -ni- je nikalnica, korensko jedro pa je RES. Zgradba besede 'resnica' nam obenem tudi modro pove, da resnice sploh ni mogoche ubesediti, in da torej nobena (izrechena) resnica ni resnichna. Kaj pa -ca? Ta je pogosto obrazilo kot pri levi-ca, dev-ica, pesni-ca ipd., kar pove, da je resnica zhenskega spola, po chemer lahko sklepamo, da je zhenskam resnica blizhja kot moshkim. Podobno nas z besedo RESNICHNO - RES NICHNO slovensko besedotvorje v pravem budistichnem duhu pouchi, da je vse iluzija (nichno), seveda pa v 114 Revija SRP 114 vsakdanjem jeziku pomeni to, kar pomeni — da nekaj zares obstaja — cheprav nam besedi, ki jo sestavljata, sporochata prav nasprotno! Kot ve vsak chastilec Resnice, je Resnico mogoche z besedami izraziti le v obliki protislovja oziroma paradoksa. Po uradni zgodovini so bili stari Sloveni v 5. stol. neuki in nevedni pastirji, ki so govorili starodavni jezik svojih dedov enako, kot pach danashnji rodovi govorijo jezik svojih dedov; in kot jasno prichajo Brizhinski spomeniki (ta najstarejsha nelatinska ali negrshka listina na svetu!), pozneje pa protestantska knjizhevnost, je bil ta jezik she naprej en in isti. Prve vechje jezikovne reforme je slovenshchina dozhivela shele v devetnajstem stoletju, ko je tudi sprejela »gajichne« chrke, kot jezik pa se je shirshe zachela zares razvijati shele na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja v chasu nashe moderne. Ta neposredna zveza praslovenshchine s prajezikom, ki se je razvijal vzporedno s civilizacijo, se jasno odrazha v veliki sorodnosti slovenshchine in starodavnega sanskrta, ki ga sicer poznamo le v njegovi najvishje razviti klasichni obliki, zhe mochno oddaljeni od prajezika, vsaj v primeri s slovenshchino; in che obenem tudi uposhtevamo sploshno znano dejstvo, da je sanskrt umeten jezik duhovnikov in svechenikov, tudi lahko razumemo, da so njegovi ustvarjalci chrpali iz zakladnice praslovenskih besed. Sicer pa tudi Valvasor (pravzaprav njegov pomochnik Erazem) povsem jasno zapishe, da je na kranjske besede mogoche naleteti po vsej Aziji z Japonsko vred. A o razshirjenosti slovenskih besed po svetu bom pisal naslednjich. Da je v slovenskih besedah pomen zhe neposredno vgrajen, so menda dobro vedeli she v 19. stol., kot je mogoche sklepati iz njihovega spretnega klepanja novih besed za nove stvari (vlak iz vleka, kolodvor je kolo-dvor ...). V dvajsetem stoletju so na to pozabili in so uvozili raje kar tujke — telefon, telegraf, revolver ... Nezavedno vsi, katerih materni jezik je slovenshchina, takoj razumejo vsako slovensko besedo, tudi che jo prvich slishijo, njen pomen lahko namrech povsem pravilno uganejo (s sklepanjem): iz konteksta, korenskega jedra in obrazil oziroma pripon oziroma predpon. Pri umetnih jezikih pa je pomen besed resnichno bolj ali manj stvar zgodovinskega dogajanja, torej nekaj sluchajnega, kot tudi trdi sodobna lingvistika. V vechini besed iz mlajshih umetnih jezikov ni namrech nobene prave strukturne logike. V ponazoritev te moje trditve si oglejmo dve v slovenshchini po svoji zgradbi tesno povezani besedi: trpljenje in potrpljenje. V angleshchini imajo zanju na voljo vech besed — trpljenje — suffering (iz franc.), torture (iz itaL), pain (iz starogermanshchine), toil ..., za potrpljenje pa patience (iz lat.), forbearance (iz starogermanshchine) ... V angleshchini ni prav nobene povezave med obema besedama, v slovenshchini pa nam je ta povezava ochitna zhe iz same zgradbe obeh besed, ki nam sporochata: chlovek si pridobi potrpljenje shele potem, ko je dovolj (pre)trpel. Kot se boste lahko pozneje preprichali sami, v angleshchini (in vseh drugih meni znanih zhivih in mrtvih jezikih) sicer slovenskih besed in korenov kar mrgoli, vendar pa je teh podobnosti najvech v sanskrtu. In uradna zgodovina tega sploh Revija SRP 115 ne more pojasniti, lahko pa sklepamo, da se je v nashem jeziku pach she najbolj ohranil prajezik, iz katerega izvirajo vsi jeziki. Za sanskrt zdaj zhe vemo, da mu je od vseh zhivih in mrtvih znanih jezikov najblizhja prav slovenshchina, kar zachuda priznava celo nasha Filozofska fakulteta. Zahodnoevropski lingvisti (ne pa slovenski) so namrech odkrili, da imata vech kot 30 odstotkov skupnih besed ali korenskih jeder. Kako je to mogoche? Ker so njegovi tvorci sicer govorili prav taisti prajezik kot nashi predniki. Tudi nemshki leksikologi so zhe v zadnjem desetletju minulega stoletja z rachunalnishko analizo odkrili, da vech kot 60 odstotkov nemshkega besedishcha izvira iz praslovanskega jezika (beri staroslovenshchine); to so nemshki lingvisti tudi javno razglasili, pa vendar noben slovenski medij ni porochal o tem neverjetnem odkritju! Zato pa so na primer pred nedavnim prav po slovensko mazohistichno in navdusheno pozdravili knjigo Alenke Pirman (Arcticae horulae: slovar nemshkih izposojenk v slovenskem jeziku; 1997), ki vsebuje seznam slovenskih besed, ki smo jih menda prevzeli od nemshchine, o tem, kako nemshchina izvira iz slovenshchine, pa ni v njej niti besedice. Res so sicer nashi obrtniki v 19. stol. nesporno prevzeli nekaj nemshkih strokovnih izrazov — na primer shraufenciger, vendar pa je beseda shrauf staroslovenska oziroma venetska (za ciger pa /she/ ne vem) in smo Slovenci pravzaprav od Nemcev zgolj vzeli nazaj tisto, kar so nam najprej vzeli oni. Nekaj podobnega je tudi z vechino tujk, ki jih Slovenci tako radi uporabljamo, saj mnoge tujke ponavadi posredno izvirajo iz nashega jezika: na primer materija (mater-ija), likvid (lik-vid), prepucij (iz: prepucaj — umij), celibat (celi-bat) ... O tem bo govor naslednjich. Na primer: NEBO — OBEN — v nemshchini oben pomeni zgoraj. Podobno je tudi v angleshchini, saj so Anglijo najprej naselili nashi venetski predniki, ki so jih zgodovinarji zmotno preimenovali v Kelte, pozneje (leta 1066) pa so Anglijo zasedli tudi nashi sorodniki Normani pod vodstvom Viljema Osvajalca, ki se je bojeval pod praporom z likom panterja, tem starim karantanskim simbolom! Vendar pa se zdaj raje vrnimo k nashemu jeziku, katerega besede so povsem pozitivistichni dokazi, in teh besed je skorajda neshteto. Da je nasha slovenshchina dandanes najbolj pristno in neposredno nadaljevanje prajezika, je mogoche sklepati, che njeno besedishche razvrstimo po civilizacijskih krogih, saj se ti zrcalijo tudi v rasti slovenskega besedishcha. Iz vseh teh dokazov sem nato razvil monogenezo »praslovenshchine«, pri kateri lahko diahroni razvoj morfogenetske rasti besedishcha opazujemo vzporedno s posameznimi civilizacijskimi stopnjami. O svojih jezikovnih in zgodovinskih odkritjih pishem tudi v knjigi Ko lazh postane resnica, o tem pa lahko poslushate tudi moje predavanje na spletnem naslovu AMALIETTI ON VIMEO. Priporocham pa vam tudi knjigo Vedski jezik in izvor slovenshchine Bogdana K. Meshka, ki zelo preprichljivo opisuje razvoj prajezika (praslovenshchine) iz telesne govorice. 116 Revija SRP 116 Veliki lingvist John Sinclair (VB, 1933 — 2007) je — ne da bi to vedel — opisal prav slovenshchino, ko je razmishljal: »Da bi opravichili obichajno obliko besedishcha v vsej njegovi togosti, lochenosti in determinizmu, bi morali izumiti psevdozgodovinski koncept, po katerem bi bile v nekem oddaljenem chasu vse besede v jeziku urejeno povezane s pomeni [podchrtal P. A.]; v tem jezikoslovnem paradizhu, verjetno she preden bi kdorkoli zachel uporabljati jezik, bi se vsi pomeni vsake besede razlikovali in bili locheni med seboj. Pod brutalnim pritiskom rabe bi skozi stoletja prishlo do premikov v pomenih besed in skovane bi bile enote pomena, sestavljene iz vech kot ene besede.« Razvoj prajezika oziroma rast njenega besedishcha je namrech poganjala tako kolichinska kot kakovostna rast civilizacije, in to njeno rast je obenem poganjal razvoj jezika. Vsaka druzhba namrech neguje svoj lasten nabor besed, ki ji zadostuje za vsakdanjo rabo (Eskimi imajo na primer kar 38 razlichnih besed za sneg!). Ob pojavu specializacije v druzhbi se je pojavil tudi strokovni jezik; s tem ko se je druzhba stratificirala, so se razvile razlichne govorice za vsak druzhbeni sloj in starostno skupino posebej. Kot je mogoche razvoj civilizacijskih stopenj povzeti iz shiritve materialnih dobrin in uporabnih predmetov, se ta shiritev nenehno zrcali tudi na ravni besedishcha, ki je pravzaprav zhivo rastishche in gojishche novih besed, besednih zvez in pomenov. Slovensko besedishche je obenem tudi zhivi dokaz in varno zatochishche za moje pregreshne teze, ki pa vsekakor niso izmishljene ali brez osnove. Del vsakega (nujnega) prevrednotenja vrednot je tudi prevrednotenje zgodovinskih dejstev, mitov in legend. Vech o tem pishem v svoji knjigi Slachilnica Zgodovine. Da je namrech to moje odkritje v luchi zgodovinskih okolishchin sploh mogoche sprejeti, je treba korenito spremeniti poglede na zgodovino in predzgodovino ter torej povsem zavrechi uradno zgodovino. Uradna zgodovina mojih odkritij ne more pojasniti, na srecho pa je jezik sam, ta nasha mila materinshchina, s svojim besedishchem najboljshi dokaz, ki ga ni mogoche ponarediti. Jezik je tako ali tako vselej izdajalec, a to pot je njegova izdaja vsaj drzhavotvorno dejanje. Slovencem lahko namrech povrne samozavest, ki smo jo zaradi tisochletnega nachrtnega raznarodovanja in potujchevanja na kolektivni ravni skorajda zhe izgubili, pa tudi ker nam nasho preteklost zdaj prikrivajo kar »nashi« zgodovinarji, jezikoslovci in novinarji. Sicer pa enako »nashi« bankirji kradejo nash kapital, namesto da bi ga plemenitili, zdravniki nam kradejo zdravje, namesto da bi nam ga povrnili, psihiatri nam jemljejo dushevni mir, namesto da bi nam ga vrnili, vojaki pa kalijo mir, namesto da bi ga varovali ... Skratka, zhivimo v chasu, ko se na specializirane izvedence in strokovnjake ni mogoche vech zanesti, ker so izgubili prave vrednote in svoje prvotno plemenito poslanstvo — lajshati zhivljenje soljudi, in jih zdaj poganja samo she zhelja po zasluzhku. Revija SRP 117 JE SLOVENSHCHINA ZHIVI FOSIL? V nasprotju z veliko vechino znanih jezikov je slovenshchina po svojem izvoru in razvoju naravni jezik, kar potrjuje celo uradna zgodovinska paradigma, ki ji sicer oporekam sleherno verodostojnost in pri tem sploh nisem osamljen: da so namrech nepismeni pastirji, ki so se privalili iz Zakarpatja sredi prvega tisochletja, govorili staro slovenshchino. Ta je jezik staroslovenskih barbarov. Chez tisoch let pa je slovenshchina (jezik Slovencev) po Trubarjevi zaslugi postala pisni knjizhni jezik, to pa je bilo v primeri z drugimi jeziki precej pozno (16. stol.). Vendar pa je na zachetku 17. stol. protireformacija ustavila nadaljnji tisk slovenskih knjig za najmanj dvesto let in s tem onemogochila vsak razvoj nashega jezika, tako da je slovenshchina oziroma njeno besedishche dandanes pravzaprav »zhivi zgodovinski fosil«. O tem pricha tudi zhe omenjeno dejstvo, da je od vseh znanih jezikov slovenshchini she najblizhji sanskrt, cheprav podrobnejsha razchlemba njune sorodnosti hitro razkrije, da je slovenshchina od sanskrta manj razvita in je seveda tudi precej starejsha od tega umetnega jezika indijskih svechenikov, ki ga sicer she danes lingvisti zmotno imajo za ocheta indoevropskih jezikov.1 Stara slovenshchina se je sicer razvila iz istega prajezika kot sanskrt, vendar pa se je v njenem besedishchu ta prajezik bolje ohranil kot pa v sanskrtu, ki ga poznamo samo kot visoko razviti klasichni jezik, ki so ga dolga tisochletja govorili, pisali in razvijali milijoni ljudi. Tako je torej (pra)slovenshchina (jezik starih Slovenov) hchi prajezika in je tako kot prajezik tudi sama naravna, saj se je dolga tisochletja spontano razvijala skupaj z ljudmi, ki so jo govorili. Nasha materinshchina je slovenshchina in njeno znanje se prenasha matrilinearno, chlovek se je menda delno nauchi zhe v materinem trebuhu. Dete sprva sicer ne zna govoriti, vendar pa to ne pomeni, da zhe ne razume dogajanja okoli sebe in tudi besed, ki jih slishi. Naravni jezik je najbolj otipljivi in ochitni del kolektivnega nezavednega, njegovo besedishche pa je zakladnica pomenov (to preuchuje pomenoslovje), ki so obenem tudi sporochila sami zase (to preuchuje modroslovje). Slovenske besede v zhivo dokazujejo vse te moje trditve in prav zaradi besed kot fizichnih dokazov so te moje trditve znanstveno verodostojne. Preden pa se potopimo v nasho kolektivno nezavedno zakladnico, torej nashe besedishche, ponovimo mojo tezo sht. 1 - slovenshchina je naravni jezik in njegovo besedishche sestavljajo besede, katerih pomen in smisel je zhe zakodiran v njihovem korenskem jedru in celotni obliki. Vsebina besede tvori njen pomen, obliko pa njena zgradba oziroma ustroj. Ker nas je zen budizem pouchil, da je oblika vsebina, vsebina pa oblika, za slovenske besede velja, da je njena vsebina odvisna od njene zgradbe, ne pa kot sicer velja za umetne jezike, pri katerih vsebino posamezne besede oziroma njen pomen dolocha druzhbeni dogovor. 118 Revija SRP 118 Postopek iskanja vgrajenega pomena vkljuchuje razchlenitev ustroja besede na korenska jedra in obrazila. To tehniko razchlenjevanja besed je prvi do popolnosti razvil prav Mikloshich, pri chemer pa se je osredotochil zgolj na obrazila, pripone in predpone, korenskih jeder pa ni preucheval kot tudi ne pomenov besed, temvech zgolj njihovo zgradbo - bil je pach genialni predhodnik in pionir strukturalizma. Zanimalo so ga torej izkljuchno oblike, vsebina pa ne. Najbrzh so tudi zhenske Mikloshicha zanimale samo zaradi njihove zunanje lepote ... Primeri: Beseda pomen je torej nastala iz dveh besed: po meni, torej tako pach sam mislim. Obenem tudi sporocha, da je pomen nekaj povsem subjektivnega; to sicer nasprotuje moji zgornji tezi, vendar pa se resnica vselej pojavlja zavita v protislovje. Beseda sporazum je sestavljena iz dveh besed: spor & razum in pomeni razumno reshitev spora, she preden se je ta pojavil. Beseda miza je okrajshava njenega opisa: mi za njo sedimo. Beseda polje pomeni: zdaj ni, pol (pa) je. Pol je sicer danes narechna beseda, nadomestil jo je 'potem'. Torej zdaj ni (na polju nichesar), potem (torej chez nekaj mesecev) pa je, ker iz semen pozhenejo bilke. Za vsako rast je namrech potreben chas. Beseda pol/iti/ka pomeni: tisto, kar odlocha, kam bomo shli potem: pol iti kam. Beseda gos/pa ima za korensko jedro gos. Podrobneje tega ne bom komentiral, ker sicer zhenske prevech cenim. Beseda gos/podi/ch naravnost pove, da imajo gospe rade gospodiche, saj jih kar podijo. Beseda gospodich/na pa je neposredno vabilo: gospodich, na! Na je tukaj obrazilo zhenskega spola, obenem pa tudi prabeseda v smislu ponudbe. Beseda zel/en izvira iz besede zel. ZEL : LEZ - rastline med svojo rastjo lezejo, che se ne vzpenjajo. Beseda je/len pove, da jeleni ne delajo drugega, kot jedo, pijejo in se pojajo. Beseda med/ved pove, da zna medved poiskati med. Beseda te/ma opisuje obchutek chloveka, ki stoji v popolnem mraku, oziroma moch, ki jo ima noch nad chlovekom. Beseda vse/mir/je je star izraz za vesolje. Beseda res/ni/ca pove, da ni res, kar imamo za resnico. Beseda res/nichnost pove, da resnichnost temelji na praznini oziroma nichu. Beseda ljubi/ me/c v sebi skriva ukaz oziroma prikrito sugestijo: Ljubi me! Beseda v/bogaj/me v sebi skriva ukaz oziroma prikrito sugestijo: Ubogaj me! in mi podari tisti kovanec. Beseda mi/se/l pomeni - mi se je v glavi podilo. Beseda se/ve/da pomeni nekaj nespornega, nekaj, kar se ve. Revija SRP 119 Besedo samostan lahko razlagamo dvojno: a) kot SAMO/STAN in b) kot SAM/OSTAN. Seveda bi lahko tako podal she neshtete primere in jih pojasnil, vendar pa se pri tem pochutim kot vzgojiteljica v otroshkem vrtcu, saj razlagam stvari, ki bi morale biti bolj ali manj samoumevne vsakemu Slovencu, che le pomisli nanje. Poleg razkrivanja nosilcev pomena posameznih besed pa je mogoche v nashem besedishchu slediti tudi njegovemu naravnemu razvoju in rasti, ki je stregla nenehno rastochim civilizacijskim potrebam. Oglejmo si podrobneje primer, ki sem ga zhe navedel. Rastlina, imenovana lokvanj, raste v lokvah. Lokva pa ima ponavadi obliko loka. Lok pa naredijo iz kola (nazaj prebrana beseda lok je kol): kol — lok — lokva — lokvanj. Tukaj je korensko jedro kol — in kaj je lok drugega kot kol, na katerega privezhemo tetivo? Lok/va pa je malo vechja mlaka, katere oblika je ponavadi fraktalno zelo podobna loku. In v taki lokvi raste lok/va/nj. Iz korenskega jedra lok je zraslo she par drugih besed: lok/ati (piti, nacejati se), lok/ ostrelstvo, ter lok/ ot (stara beseda za kljuchavnico). Vseh teh povezav v nashem jeziku kar mrgoli in jih lahko odkrijete tudi sami. Slovenshchina je namrech jezik, ki ima svoje besedishche skoraj povsem urejeno in smiselno; vsi drugi meni znani danashnji neslovanski jeziki so umetni in visoko razviti ter so zato njihova besedishcha videti bolj kot smetishcha. Nashega jezika Bog ni pomeshal v Babilonu, kot je vse druge jezike, in nash narod je ta svoj jezik vselej pobozhno varoval in ohranil vse do danes. Zaradi njegovega naravnega razvoja je torej mogoche na temelju slovenskega besedishcha in njegove rasti preiskati tudi razvoj druzhbe, katere zrcalo je vselej prav jezik. Razvoj druzhbe in razvoj jezika sta namrech tesno povezana in soodvisna, jezik je temelj vsakega mishljenja in je razvoj mishljenja zato odvisen od razvoja jezika. Zanimiva je ugotovitev slovitega ruskega zgodovinarja Jurija Venelina iz Preshernovih chasov, da je v nekaterih jezikih (pri tem pa misli na slovenshchino) mogoche bolje premishljevati kot v drugih.2 Slovenshchina se namrech ne odlikuje zgolj po svoji tesni zvezi in sorodnosti s prajezikom ter po tem, da imajo njene besede zhe v sebi vgrajen pomen, temvech je zaradi velike natanchnosti obrazil, predpon in pripon ter nenavadno bogate slovnice (na primer dvojina, sklanjatve ipd.) tudi eden od najnatanchnejshih — che ne celo najnatanchnejshi — jezik sploh! Po mojih izkushnjah se tujci lahko slovenshchine dobro nauchijo le v dveh primerih: che so odrashchali pri nas in obiskovali nashe shole ali pa che so bili njihovi predniki delno slovenskega porekla. Skoraj vsak Slovenec pa se prav nasprotno lahko nauchi do popolnosti vsakega jezika, ki se ga loti. Znan je star partizanski test, s katerim so od tistih, ki so jih sumili, da so 120 Revija SRP 120 zakrinkani Italijani, zahtevali, da izgovorijo besedo 'hrib'. Glasu 'h' namrech Italijani skupaj z r-jem ne morejo izgovoriti. Razvoj prajezika Pri razkrivanju davnega razvoja pa nam bo v veliko pomoch tudi pomemben lingvistichni zakon, ki ga je odkrila moja malenkost, in ki je sicer zelo samoumeven vsaki zdravi pameti, z izjemo etimoloshki: Chim starejsha je beseda, krajsha je, najstarejshe besede pa so najkrajshe. Nashe najstarejshe besede oziroma prabesede so bile chista korenska jedra brez obrazil, pripon ali predpon. Kako so se razvile in nastale iz govorice telesa, je lepo in preprichljivo opisal B. K. Meshko v knjigi Vedski jezik in izvor slovenshchine, sam pa sem bom zdaj posvetil njihovemu nadaljnjemu razvoju. Korensko jedro Najmanjshi samostojni nosilec pomena je sicer lahko zhe zlog (ja, ne, na, she, tu, ta, to, ti, vi, mi, um, uch, uk, ve, up ...), vendar pa vechji del besed izvira iz korenskih jeder; ta jedra najpogosteje tvorita dva soglasnika, med njima pa je samoglasnik, ki se spreminja iz narechja v narechje. Nosilca ali prenashalca pomena sta zato skoraj vselej dva soglasnika. Kot vsako pravo pravilo ima tudi to izjeme, o katerih bom spregovoril pozneje. Zvok je najpomembnejshe evolucijsko orodje prezhivetja, velika vechina zhivali slishi obchutno bolje od chloveka; zvok namrech obichajno prvi izda napadalca, tenek sluh je v divjini torej nujen. Nasprotno kot ochi ima chlovek ushesa vselej odprta, celo v snu. Obenem ima vechina zhivali s chlovekom vred tudi zmozhnost oglashanja in artikuliranja svojih glasov; to se je v evoluciji razvilo z namenom zashchite vrste: na primer zhrtev plenilca s svojimi kriki posvari svoje sovrstnike celo med umiranjem, tako mochno je namrech nagon vrste vsajen v sleherno chuteche bitje. S chasom so se opozorilni in svarilni klici pri zhivalih in tudi pri chloveku zacheli malce razlikovati in je jezik glede na vrsto nevarnosti, ki je grozila, z razlichnimi klici neposredno sporochal nachin primernega ravnanja oziroma ukrepanja: na primer nashe poimenovanje kache izvira iz opozorila Chakaj! Chakaj! (KA-CHA - CHA-KAj). Na lastna ushesa sem se lahko preprichal, da sestradani vrabchki pozimi drugache chivkajo, che je njihova krmilnica polna, kot che je prazna. Kot lahko vidimo pri pticah, pa je svarilo le ena od nalog njihovih klicev in petja. Vemo tudi, da ptice najlepshe prepevajo tedaj, ko se zhenijo; to je tudi izraz nagona vrste. Vendar pa ob vsakem lepem sonchnem vzhodu in zahodu ptice s pesmijo svechano slavijo nov dan ali njegov konec, funkcij ptichjega petja je torej veliko, enako velja tudi za funkcije chloveshkega govora. Revija SRP 121 Diahroni razvoj prajezika 1. Prvotni neartikulirani chloveshki glasovi so zvochni del govorice telesa in jih lahko enachimo z zhivalskim oglashanjem. Ko se je pojavil prvi govor, prajezik ni uporabljal stavkov, temvech je bil najprej zgolj dopolnitev, potrditev, zanikanje ali pojasnitev govorice telesa in govorice polozhaja ter okolishchin danega trenutka. Na tej stopnji je bil chlovekov govor oziroma bolje recheno njegovo oglashanje zgolj ena od vselej pomembnih izraznih mozhnosti telesne govorice ter je izrazhal chustva preplaha, straha, zadovoljstva in ugodja. 2. V podkrepitev govorice telesa ali pa kot svarilo oziroma opozorilo so se pojavile prabesede oziroma enozlozhnice. 3. Prvo chlovekovo delo je bilo nabiranje sadezhev, pri tem govor she ni imel nobene posebne vloge (bolj pa so jo imele noge), zachel pa se je razvijati, ko je chlovek zachel uporabljati orodja in je torej pogosto imel zasedene roke, to pa je omejilo izraznost njegove telesne govorice. Na zachetku razvoja orodij v stari kameni dobi mojster, ki je v obeh rokah drzhal orodje, ni mogel vajencu z rokami pokazati na tisto stvar, ki bi mu jo moral vajenec podati, in je pri tem uporabil kazalni zaimek 'Tisto!' Ko pa se je v srednji kameni dobi shtevilo orodij obchutno povechalo, je mojster za lazhje sporazumevanje z vajencem orodja razlichno poimenoval: bat, nozh, vrch, prt idr. Ti primeri lepo ponazarjajo glavno lastnost tedanjih besed: velika jedrnatost oziroma kratkost. Na tej prvi stopnji razvoja, ki jo imenujem prvi civilizacijski krog, se pojavi potreba po poimenovanju shtevilnih na novo iznajdenih uporabnih predmetov. Besedishche se je zachelo shiriti in vechati. 4. Rast besedishcha je sprva potekala na dva nachina: a) sestavljanje prabesed oziroma enozlozhnic v dvo- ali trozlozhnice; b) pojav korenskih jeder kot nosilcev pomena. 5. Drugi civilizacijski krog Govor/jezik je nekaj zhivega in se spreminja v skladu z razmerami in potrebami; stiska pa je mati iznajdbe. Ko so se ljudje zhe toliko razmnozhili, da so zhiveli v vechjih skupnostih, so se lotili skupnega lova, pri katerem se je govor zachel pospesheno razvijati, saj se je prava potreba po natanchnejshem besednem sporazumevanju prvich pojavila tedaj, ko so ljudje zacheli loviti v vechjih skupinah, she najraje ponochi. V drami akcije, pri kateri je skoraj vselej shlo za 122 Revija SRP 122 zhivljenje ali smrt plena ali lovca, se je najbrzh pojavila tudi prva skladenjska raba kombinacij besed, s katerimi so lahko usklajevali svoje moshtveno delo in usmerjali ravnanje vsakega chlana moshtva. To seveda she niso bili pravi stavki, vendar pa so zhe kombinirali po dve ali vech 'povedi': »Pazi! Hrbet! Temni, bij! Desno!« Do te stopnje jezik she ni razlikoval med vrstami besed. Vechino besed je uporabljal enako, kot zdaj mi uporabljamo glagole, saj so opozorila, svarila, nasveti in ukazi vsi imeli namen, da neposredno usmerijo k takemu ukrepanju, ki bo v danem polozhaju uspeshno. Che je chlovek na primer rekel »Gor!«, je tisti, ki mu je bilo to namenjeno, glede na govorchevo govorico telesa, tedanji polozhaj in okolishchine vedel, kaj ta sporocha. In je ustrezno temu ravnal, cheprav ni bilo nobenega glagola, ki bi mu to sugeriral. Tudi she ni bilo nobenih chasov, z izjemo dramatichnega sedanjika, stavki so se zacheli shele oblikovati v polstavkih. Otrokov razvoj govornih sposobnosti najbrzh ontoloshko ponavlja ta evolucijski filogenetski razvoj jezika. Sprva otrok uporablja samo samostalnike, pozneje pa glagole in nazadnje stavke. Sicer pa tudi samo poimenovanje besedne vrste 'samostalnik' pove, da lahko samo/stalnik stoji sam oziroma sam/ostalnik lahko ostane sam, pa vendar sporocha svoj pomen. Razvoj govora je del evolucije chloveshke vrste, jezik pa je (nich manj pa tudi njegov glas) slishni in »vidni oziroma otipljivi« del kolektivnega nezavednega. Podobno kot je uporaba ognja sprozhila zachetek razvoja civilizacije, je nadaljnji kvalitativni skok pri razvoju prajezika trenutek (najbrzh v srednji kameni dobi), ko so iz rastoche potrebe po natanchnejshem besednem sporazumevanju zacheli korenskim jedrom dodajati obrazila, pripone in predpone ter tako shiriti njihovo rabo, pomen pa bolj jasno izraziti — na primer z dodajanjem pripon, ki oznachujejo spol predmeta, z dodajanjem obrazil, ki pomenu besede dodajo she nekaj bolj natanchnega, ga precizirajo v skladu z govorchevim hotenjem.3 Primeri korenskih jedrnih besed: HUD, SAD, SED, BES, RES, KES ... Iz korenskih jedrnih besed izvirajoche besede: HUD-OVATI (SE), HUD-OBEC, HUD-OBIJA SAD, SAD-EZH, SAD-NO, SAD-ITI SED, SED-E, SED-ECH, SED-ETI, SED-LO, O-SED-LATI, SED-EZH Veliko vechino korenskih jeder je mogoche brati tudi zrcalno in so smiselno povezane s prvo razlichico: HUD : DUH (tukaj je DUH sinonim za mir in spokoj in s tem nasprotje HUDEGA). BES : SEB(i) — Ta nasprotna dvojica pove, da chlovek BESni zaradi SEBichnosti. SEL : LES — Ko v okolici zmanjka LESA, se OD-SEL-ISH, je bilo starodavno nomadsko nachelo. Revija SRP 123 DAH : HAD sporocha, da gre chlovek brez daha (zraka) v Had in da torej umre. MEJ : JEM: Kdor jemlje, postavi meje; razumemo pa lahko tudi kot: Je tisti, ki ima. DAJ : JAD: Dajaj revezhem! ali pa: Kdor ne da, ga chaka nesrecha (uboshtvo). SEJ : JES(T) — Kdor seje, ta je. RAD : DAR (glej naslednje strani) Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so nekatera korenska jedra tudi samostojne besede. Kako in kdaj je slovenshchina dobila in razvila vsa ta korenska jedra, she ne vem, to vprashanje she raziskujem, je pa zhe marsikaj pojasnil B. K. Meshko. Prav na tej razviti stopnji prajezika se je ta zachel iz enega spreminjati v shtevilne starodavne, predantichne jezike. To se je dogajalo v kameni dobi, morda tudi pred vech kot sto tisoch leti. Jezik je bil tedaj she samo pomozhno sredstvo sporazumevanja, sicer pa se celo she dandanes za vechino stvari ponavadi ljudje (zlasti blizhnji ali sodelavci), che se vsi strinjajo, lahko dogovorijo tudi brez besed. Kot recheno, se je jezik razvijal vzporedno z razvojem civilizacije, cheprav bi lahko tudi rekli nasprotno, da se je namrech civilizacija razvijala vzporedno z razvojem jezika. Intenzivneje pa se je jezik zachel razvijati pri skupinskem lovu na vechje zhivali, saj so obichajno lovili ponochi, in so jezik potrebovali za usklajevanje svojih dejanj, ki so jih morali dolochati sproti glede na trenutni polozhaj. Kdaj pa je chlovek zachel loviti? Po legendah je bilo to po vesoljnem potopu, ko se nekaj chasa ni mogel prezhivljati z zelenjavo, v resnici pa najbrzh tedaj, ko se je toliko razmnozhil, da se ni vech mogel prezhiveti zgolj z nabiralnishtvom. Lov je postal sredstvo prezhivetja najbrzh v chasu velikih ohladitev. Tiste chase je chlovek vechji zimski del leta prezhivljal v jamah in tedaj je razvijal jezik v kratkochasne namene, z njim pa tudi glasbo. Pravi lov se je zachel, ko je chlovek iznashel lok (LO-V : LO-K), vendar pa tudi KOL : LOK, kar lepo opishe razvoj tega orozhja, obenem pa je lok zgolj kol s tetivo. Nich manj pomembna pa niso bila tudi kopja: KOP-JE, ki so jih prav tako naredili iz KO-LA. Obenem pa tudi KOP : POK — ko kopje prileti v meto, pochi. Beseda META izvira iz glagola META/TI. Kot vemo, je obdobju lovske civilizacije (Slovenija ima v svojem imenu tudi LOV, kot je ta celo v nashi besedi 'chLOVek'; menda je bil torej prej chlovek za chasa nabiralnishtva LJUD) sledilo obdobje govedoreje. Prav to nam pove tudi nasha ljuba in modra slovenshchina, namrech, da je bil najprej LOV, nato pa she VOL; LOV : VOL. Zanimiva je she nasha beseda za volka: VOL-K, obenem pa tudi VOLK : KLOV (klal), vendar pa menim, da je prvotna beseda VOLK izvirala iz VELK. Kdor tedaj she ni imel vola, je lovil naprej, che pa ga je imel, se je zachel prezhivljati z govedorejo. To je bilo namrech obdobje udomachevanja zhivali, seveda pa so bili takrat she vsi ljudje nomadi (SEL : LES), selivci. In prav zaradi 124 Revija SRP 124 nenehnih selitev in preseljevanj je nato prishlo do prve cepitve dotlej enotnega prajezika v razlichna plemenska narechja. O narechjih bom govoril kdaj drugich. Tega dogodka pa nikakor ne smemo pomeshati s precej poznejsho »babilonsko zmeshnjavo jezikov«, ki odrazha jezikovno zmedo po iznajdbi pisave. Pri teh selitvah so s sosednjimi plemeni ne le trgovali in se druzhili, temvech so se tudi medsebojno porochali in pomeshali besedishche z razlichnimi narechnimi znachilnostmi. Razvoj civilizacije je bil tiste chase zelo pochasen, besedishche je raslo skupaj s civilizacijo, novi predmeti, odnosi in dejavnosti so namrech potrebovali nove besede. Temeljni civilizacijski preobrat je nastopil ob uvedbi poljedelstva, ki je del nomadov pretvoril v kmetovalce, in bolj ko se je poljedelstvo razvijalo, dlje chasa so ostali na enem samem kraju. Nomadi so se sicer praviloma selili najmanj vsake shtiri mesece, zdaj pa so se zadrzhevali precej dlje; ko pa so razvili she vinogradnishtvo, sadjarstvo in gojenje oljk, so se kmetovalci nastanili za stalno. Nash veliki Janez Trdina trdi, da so poljedelstvo iznashli prav nashi predniki! Ti novi trajni viri hrane so omogochili prezhivetje vse vechjemu shtevilu prebivalcev. In v obdobju razcveta namakalne poljedelske civilizacije je besedno sporazumevanje postalo nujni dejavnik pri vzpostavljanju statusa quo v zhe zelo obsezhni in strukturirani druzhbi, v kateri pa so se zachele pojavljati specializacije in stanovsko razlikovanje. Zaradi vse vechjega shtevila govorcev, ki so se v vaseh veliko pogovarjali, v malo kasnejshih mestih pa she toliko vech, je prihajalo do vse vech govornih interakcij in jezik se je zachel zhivo in zhivahno razvijati. * Etimologija je veda, ki preuchuje pomen besed in njihov izvor. Zhe Platon v Kratibsu ishche in razlaga pomene in izvore besed, pa tudi Seneka in drugi rimski pisci, prvi moderni etimolog pa je bil slovenski vitez Jurij Krizhanich iz avstrijskega Senja v 17. stol., njegovo delo pa so nadaljeval Mikloshich in njegovi kolegi.4 Vendar pa je treba uposhtevati, da umetni jeziki potrebujejo etimologijo, naravnim pa zadostuje pomenoslovje, kajti velika vechina slovenskih besed se je rodila med razvojem druzhbe in so zato samonikle in naravne, drugi narodi, ki govorijo in pishejo umetne jezike, pa prav zato zares potrebujejo etimologijo, da preuchijo pot, po kateri je neka njihova beseda dobila svoj pomen. Za zdaj vechji del etimologij njihovih (angleshkih, francoskih, italijanskih, nemshkih ...) besed tako pokazhe, da izvirajo iz latinshchine ali grshchine, nobena etimologija pa ne pojasni, od kod so prishle te latinske ali grshke besede. Vendar pa danes dobro vemo, da se zgodovina in civilizacija nista zacheli z rimsko-grshko civilizacijo, da je bila ta zgolj kopija predhodne civilizacije — in ta je bila prava antichna civilizacija, imenovana antika in torej chas Antov — torej bi morali poznati tudi izvor latinskih in grshkih besed. Tega pa lingvist ne more, che ne pozna slovenshchine in je ne razume. Slovenski lingvisti pa vse gledajo skozi pangermanska ochala in se ne morejo znebiti preprichanja, ki ga je razshiril cesarjev knjizhnichar in zaupnik Mikloshich, da so namrech skupne nemshke in slovenske besede prvotno izshle iz nemshchine Revija SRP 125 in smo jih Slovenci le prevzeli, to pa se je odlichno skladalo s tedanjim polozhajem, v katerem so Nemci povsem pokorili Slovence. Resnica je, kot sem zhe povedal, prav nasprotna. Po slovensko (izraz se tu nanasha na jezik starih Slovenov, ne pa na nasho sodobno slovenshchino) se je namrech govorilo, ko Nemci she niso niti vedeli, da se bodo nekoch imenovali Nemci; enako velja tudi za Italijane, Anglezhe, Francoze, Shpance in druge neslovanske evropske narode. Vsi ti narodi tudi nimajo nobenih pisnih virov pred 13. stoletjem, ko so se zacheli drug za drugim pojavljati kot gobe po dezhju, mi, Slovenci, pa imamo Brizhinske spomenike iz 9. stoletja! To je najstarejshi pisni dokument sploh, ki ni v latinshchini ali stari grshchini; to obenem tudi dokazuje, da je bila prvotna starocerkvena slovanshchina stara slovenshchina. Zdaj pa se vrnimo k etimologiji. Na primer danes mednarodno besedo ARISTOKRAT slovenski Slovar tujk razlozhi kot starogrshko besedo za plemicha. Izvora te starogrshke besede pa nihche niti ne poizkusi najti. Cheprav je zadeva povsem preprosta, che seveda poznamo nekaj dejstev o Arijcih, neposrednih potomcih Noetovega sina Jafeta, ki pa jih lahko povsem mirno izenachimo z nashimi neposrednimi predniki Veneti, le da je Arijec starejshe ime za pripadnika ljudstva, ki se je prvotno imenovalo Karijci, in sicer to pomeni »chastilec boginje Kar«. Ko so se ti Karijci raztepli po svetu, so izgubili prvo chrko K in so postali Arijci, njihovo she sploshnejshe ime pa je bilo zhe od chasov sumerske civilizacije naprej tudi Anti. Beseda Arja v sanskrtu pomeni Plemeniti, tudi Etrushchani so sami sebe imenovali Raseni (Rasni, sinonim za Plemeniti). Ta dolgi uvod je bil nujen, da boste zdaj lahko z menoj skupaj prebrali to besedo: ARI-STO-KRAT — stokrat Arijec; to ime torej opisuje chistost plemenitega rodovnika njegovega nosilca. Ista razlaga velja tudi za enega najslavnejshih starih Grkov: ARI-STO-TELES. O izvoru starogrshkih besed bom pisal pozneje, ni pa nobenega dvoma o njihovem praslovenskem izvoru. Adam Mickiewicz, poljski pesnik in nacionalist, Preshernov sodobnik, je javno ugotavljal, da je vechina imen kmechkih orodij in opravil v Zahodni Evropi slovanskega porekla; podobno je v prvi polovici minulega stoletja odkril tudi Franc Jeza: da je namrech vechina skandinavskih besed, povezanih s poljskimi opravili, istovetnih s slovenskimi narechnimi izrazi. A ne le ta dva, o tem govori she na ducate avtorjev slovenskega in drugih rodov, vendar pa noben nash zgodovinar ali jezikoslovec. Na zachetku minulega stoletja je namrech celotno svetovno zgodovinsko vedo zgrabila v svoje roke germanofilska ideologija, ki je vso zgodbo o nashih prednikih postavila na glavo in zato nashe otroke she dandanes uchijo tujo in zlagano zgodovino. She konec devetnajstega stoletja je bilo na primer v Zgodovini sveta slovitega angleshkega pisatelja in zgodovinarja H. G. Wellsa mogoche prebrati trditev, da so bili prvi ljudje na Zemlji Rusi oziroma Slovani (beri Sloveni), a so nato Pangermani to njegovo trditev hitro prekrili s kopico 126 Revija SRP 126 lazhi. (Cheprav sam verjamem, da so vsi Germani nashi blizhnji bratranci, pa tudi, da so vsi ljudje nashi bratje, saj vsi izvirajo iz istega prvega prarodu prvih ljudi: staroslovenskega.) Resnica pa je, da so v chasu zachetka razvoja poljedelstva ves znani antichni svet naseljevali nashi predniki, ki so sebe imenovali Anti, kar je tudi staro poimenovanje Etrushchanov, Venetov, Kartazhanov in drugih antichnih narodov. Ti Anti so bili menda potomci prvega mezopotamskega vladarja Anuja in njegove soproge Ane. Vsekakor ni nakljuchje, da sta Anton (Tone) in Ana dve zelo pogosti slovenski lastni imeni. Tudi ni nakljuchno, da se je zadnje slovensko kraljestvo imenovalo Karantanija: KAR-ANT-ANIJA (KAR je koren lastnega imena naroda Karnijci, ANT je drugo lastno ime, skupaj torej pomeni »dezhela Karnijcev in Antov«), ANO pa lahko najdemo tudi v shtevilnih slovenskih zhenskih imenih: Dana, Jana, Mirjana, Silvana, Damijana ipd. ANA ima v dolenjshchini she danes tak pomen kot drugod sicer ENA. Od tod tudi izvira nasha beseda: ZH-ENA — ZHE ENA (tudi tega ne bom podrobneje pojasnjeval iz istega razloga, ki sem ga zhe enkrat navedel — ker namrech zhenske prevech cenim in sposhtujem), iz chesar je nato nastalo korensko jedro ZHEN (zhena, zhenica, zheniti, zhenitev, zhenska, zhenstven). Celo v kitajshchini najmochnejshi afrodiziak imenujejo ZHEN-SHEN (s pomenom, da je to zhenam vshech; prim. schön). Obenem nam nashe besedishche tudi pove: ljubice nas ljubijo, zhene zhenirajo. Tudi najbrzh ni nakljuchje, da imata ZHE-NA in ZHE-LJA skupni prvi zlog ZHE, ki ima sam zase zhe pomen, zaradi katerega so poimenovali zhenske kot zhenske, saj prav one vechno sprashujejo mozhe: (a si) ZHE (storil to in to)? Ali pa grozijo: ti bom ZHE pokazala ... Na primer: Zhena zhene svojega zhenina, da se zhene za zheninimi zheljami. Ko smo zhe pri tej uchinkoviti besedici ZHE, si ne morem, da vam ne bi mimogrede razkril tudi izvora nashe besede ZHE-LEZO. Ko so zhelezno rudo topili v pechi, je vajenec moral obvestiti mojstra, ko se je to utekochinilo, in je zaklical ZHE-LEZE. Seveda tega korenskega jedra ZHEN ne smemo pozabiti prebrati tudi zrcalno — ZHEN : NEZH. Torej slovenshchina pove, da je nezhnost za zhenske. Le one znajo biti nezhne, moshki pa si morajo za to vsaj prizadevati, ko imajo opravka z njimi. Beseda MOZH pa je zelo blizu besedi MOCH; mozh je mochen, ne nezhen. Korensko jedro -ZHEN najdemo tudi v BE-ZHEN, BLA-ZHEN, NADLE-ZHEN, NAJE-ZHE, KRO-ZHEN, PRA-ZHEN ... Modroslovje Chlovek zhanje, kar si je zhelel: ZHEL JE, kar si JE ZHELel. Nasprotno branje korenskega jedra ZHEL : LEZH sporocha: Kdor si nichesar ne zheli, samo lezhi. Tako sporocha nasha materinshchina. Slovensko besedishche ima v sebi neko mochno logiko, zaradi katere lahko na primer izvemo, da je le srchen chlovek lahko srechen (SRCHEN-SRECHEN), da tepe samo tepec (TEPE-TEPEC), ali Revija SRP 127 pa da beda doleti le bedaka (BEDA-BEDAK), kakor tudi, da je stara berashka proshnja »vbogajme« pravzaprav zgolj prikrita sugestija: UBOGAJ-ME! Slovenshchina sporocha, da je NERAVNO NEVARNO; da strup shkoduje zdravju (TRUP-STRUP); da je lev velik (LEV : VEL); da je rog zgoraj (GOR : ROG); da jeseni ne sej (JESEN : NE SEJ); da je siten, kdor ni sit (SIT-SITEN); da so bila prva kolesa iz lesa (KOLESA) in da je kolo zaokrozheni lok (KOL-KOLO); da je kolnik napravljen za kolesa vozov. Izvemo tudi, da so na oltarju prvotno trli (pripravljali) ol: OL - OLTAR. OL v sanskrtu imenujejo soma in je sveta pijacha, tudi ambrozija ali nektar bogov in chloveka iz vedskih chasov. Iz te besede izvira tudi arabska beseda AL-KOH-OL, kar bi morali brati AL-KOT-OL. Ol zatre bol in je potem chloveku bolje (OL-BOL-BOLJE). Kako zelo je bil OL za staroindijske vedske modrece pomemben, vidimo, da se po njem imenuje tudi SOL, ki je nujna za zdravje, enako pa OL vsebuje tudi nashe staro ime SOLNCE, in OL najdemo tudi v vseobsegajochi besedi vesolje - VES-OL-JE. Iz besedice OL izvirajo tudi stara poimenovanja bozhanstev: AL (Alah), EL (Jahve) in IL (mezopotamsko bozhanstvo). Veliko starost teh bozhanstev jamchi kratkost njihovih imen, stara so podobno kot zelo stari (egiptovski) RA, ki ima v slovenshchini vech izpeljank: RAD (imeti rad, radost, radovati se, rast), a tudi RAK (boginja KAR), RAJ (rajati, raja), pa tudi koroshki REJ, ki je bil po vsebini in obliki skoraj istoveten z danes priljubljenim prav tako plesnim obichajem, po angleshko rave (REJV). Iz zloga RA izvira tudi RASA, torej chlovek sam (namrech Rasen), pa tudi RALO, ki je prvo kmechko orodje. Nashtevali bi lahko she in she. Vsekakor pa ne smemo pozabiti zrcalno prebrati RAD : DAR. Sporochilo tega komplementarnega para je jasno: chlovek ima rad darila, pa tudi: kogar imamo radi, tega obdarujemo. Lahko tudi: Kdor nas obdaruje, ga imamo radi. Najvechje darilo pa je vednost. 1 Leta 1782 je sir William Jones, welshki filolog, ki je zhivel v Indiji, odkril genetsko sorodnost med sanskrtom, staro grshchino in latinshchino. Leta 1786 je izdal knjigo Sanskrtski je^ik, s katero je prvi zasejal zmotne nazore o sanskrtu kot tistem indo-evropskem jeziku, ki da je bil oche vseh drugih jezikov. 2 Gl. Jurij Venelin: Starodavni in danashnji Slovenci (slov. prev. Ana Brvar; Lj. 2009). 3 Nastanka in razvoja govora sicer ne smemo dokonchno razlagati, ne da bi obenem razlozhili tudi nastanek petja in glasbe, seveda pa bi to preseglo namen prichujochega spisa. 4 Krizhanicheva gramatika danes sicer velja za drugo hrvashko gramatiko, vendar pa je on le zapisoval narechne navade svojega okolja - besede Hrvat in hrvashki jezik pa ni uporabil, ker je bil sam primorski Kranjec. 128 Revija SRP 128 Za zgodovinski spomin Damir Globochnik SVOJI K SVOJIM! Znano je, da domoljubje lahko prinasha tudi ekonomske koristi. Tako so konec 19. stoletja slovenski trgovci, gostilnicharji, obrtniki in podjetniki tudi s pomochjo sklicevanja na rodoljubno geslo »Svoji k svojim!« hoteli privabiti kupce, goste ali narochnike. Slovenci naj podpirajo Slovence, poslujejo naj s sonarodnjaki in bojkotirajo narodne nasprotnike. V chlanku je nanizanih nekaj primerov poudarjanja narodne pripadnosti fotografov, ki so okrog leta 1900 delovali v nashih krajih. Katolishki chasnik Slovenec je leta 1896 z naslednjimi besedami porochal o gradnji novega fotografskega ateljeja ljubljanskega fotografa Davorina Rovshka: »Atelier bo kaj elegantna stavba, opravljena z vsemi novodobnimi ugodnostmi, tako, da nashe obchinstvo ne bo imelo povoda, da bi tu dejansko ne izvajalo precej zanemarjenega gesla: 'Svoji k svojim!' Skrajni chas je zhe bil, da dobimo v Ljubljano na fotografskem polju tako odlichnega svojca — veshchaka, ki more v vsakem oziru vredno tekmovati s tujimi nemshkimi zhidovskimi fotografi. Davorin Rovshek je znan po slovenskem svetu — prepotoval je Kranjsko in Shtajersko — po svojem solidnem, umetnishko dovrshenem delu in zato se nadejamo, da bo tukajshnje obchinstvo pa tudi obchinstvo na dezheli v potrebi obrachalo se na tega domachega umetnika.«1 Priblizhno v istem chasu je ljubljanski fotograf Wilhelm (Viljem) Helfer2 brezplachno iz lastne iniciative posnel skupinski fotografiji meshanega in zhenskega pevskega zbora Glasbene matice. Fotografijo skupnega meshanega in zhenskega zbora je razstavil v izlozhbi trgovine Vasa Petrichicha in Ant. Zagorjana, en izvod obeh fotografij pa je poklonil Glasbeni matici. »Posebno prva velika skupina, v kateri je blizu 180 oseb, je jako dobro uspela. Ako se pomisli, da chas za fotografovanje na prostem zdaj she ni ravno prevech ugoden, se mora rechi, da je g. Helfer se pokazal prav spretnega v svoji stroki in da je svojo ulogo izvrshil prav izborno. Skupina bode trajen spomin dunajskih koncertov, s katerima se bode prvikrat ponesla slovenska narodna pesem v shirshe kroge. V Ljubljani doslej she nobeden fotograf ni izyrshil tako velikanske skupine, kakor je ta, ki vzbuja sploshno zanimanje.«3 Helfer je pevski zbor najbrzh fotografiral na enem od dveh pripravljalnih koncertov (9. in 16. marca v Ljubljani) za koncertno gostovanje na Dunaju.4 Fotografija je bila na ogled v izlozhbenih oknih ljubljanskih in dunajskih trgovin. Objavljena je bila v Das neue Illustrierte Blatt in v Domu in svetu (velika dvostranska reprodukcija, 1896, sht. 8, str. 248—249; na tej fotografiji je 152 oseb). Slike pevk v narodni noshi je pred dunajskim nastopom objavil Illustriertes Extrablatt.5 Kmalu za Helferjem je tudi Davorin Rovshek fotografiral veliko skupino zbora Glasbene matice. Slovenec je z velikim zadoshchenjem poudaril, da je domachemu Revija SRP 129 umetniku uspelo tako odlichno prekositi prvo fotografijo istega zbora. »Domachemu delu chast in priznanje! Kar posebno dobro vpliva na Rovshekovi sliki je vzorno razvrshchenje oseb, izredna chistost in jasnost obrazov, to pa sprednjih, kakor stranskih in zadnjih. Da se dosezhe taka jednotnost na takó veliki skupini, treba je res fotografa — veshchaka. Shkoda, da so nekateri listipriobchilipovrshno prvo sliko, na kateri so se lepi obrazi nashih dam skregali s fotografom. Ker bi gotovo tudi nechlani 'Gl. Matice' radi poznali dame in gospode, ki so nas proslavili na Dunaju, izvrshilje gospod Rovshek sliko v toliki mnozhini, da jih lahko poshija tudi na dezhelo. /.../ Ogledali smo si vechje shtevilo njegovih slik in primerjali jih s slikami 'prvih' tukajshnjih fotografov. Opazili smo veliko prednost Rovshekovega dela: na Rovshekovih slikah so obrazi natanchno po naravi, ne izgubi se nobena poteza, noben izraz. Mnogi fotografi zhe pri prvih delih s pretirano porabo raznih pripomochkov veliko pregreshe, najvech pa pokvarijo pri retouchovanju, za katerega ima g. Rovshek posebno srechno roko. Krasno so uspele kabinetne slike 'Matichinih'pevk. Tu ni nich zamazanega, narodna nosha (sosebnopeche in avbe) kazhe se nam v vseh detailih. V kratkem izjozhi vechje shtevilo teh slik izvrshenih v naravnih barvah po najnovejshi metodi (Chromophotophane). Za Ljubljano bo to nekaj izvanrednega, ker se pri nas v tej stroki she ni videlo toliko popolnosti. Mislimo, da se, kakor g. Rovshek napram obchinstvu, tudi obchinstvo zaveda svoje rodoljubne dolzhnosti napram mlademu zavodu. V interesu obchinstva samega je, tu strogo izvajati nachelo: 'Svoji k svojim!'«6 Fotografski atelje Apolon, ki ga je leta 1895 v Celju odprl Srechko (Feliks) Magolich st. (1860-1943), je bil prvi narodni (slovenski) foto atelje v mestu ob Savinji. V Celju so dotlej delovali predvsem fotografi nemshkega rodu. Magolich je bil upravitelj tiskarne Dragotina Hribarja v Celju in ljubiteljski slikar. Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. Delo v njegovem foto ateljeju je nadaljeval Viljem Pick. Celjski tednik Domovina je leta 1897 pisal: »Kdor se torej she ne ravna po geslu: 'Svoji k svojim', ta nima srca za svoj narod, ta ni nash. Pred vech meseci ustanovil se je v Celji tudi narodni fotografichni zavod 'Apolon', katerega smo doslej tezhkopogreshali, in kateri v vsakem oziru nadkriljuje vsa jednaka tukajshnja podjetja nashih nasprotnikov. Tudi ta zavod more opirati svoj obstoj najvech na nashe okolishke Slovence, katerim imajo zahvaliti svoj obstoj tudi ostala tukajshnja podjetja. Da pa se temu nashemu podjetju po nashih nasprotnikih kar najbolj mogoche ovira razvoj, shvigajo zadnji chas po vseh nashih trgih in vaseh fotografi iz nam nasprotnega tabora ter pridobivajo z medenim jezikom nashe judstvo za se. Tudi temu je treba odpomochi. Vsled tega nujno opozarjamo vso nasho inteligenco po dezheli, da stori svojo narodno dolzhnost, da o pravem chasu pouchi nashe ljudstvo, kdo je nash in kdo ni nash. Pripominjam pa tudi, da je lastnik nashega fotografichnega zavoda g. Srechko Magolich v Celji, vedno pripravljen ustrezati zheljam nashega obchinstva po dezheli ter priti na zheljo v vsak kraj in o vsakem chasu. Prosimo toraj, da se, kadar je videti, da bi bilo dobro, ko bi bilo dobro, da bi obiskal kak fotograf njih kraj, obrnejo pismeno na g. S. Magolicha, kateri bode gotovo vedno pripravljen njih zheji kar najbolje ustrechi. Nashim nasprotnikom pa naj povedo, da naj ishchejo svojega zasluzhka v njih — rajhu. She enkrat: 'Svoji k svojim!'««1 130 Revija SRP 130 Novembra 1896 se je Sentinella del Friuli polotila gorishkega fotografa Antona Jerkicha,8 ki se je za stranke in zasluzhek moral boriti z italijanskimi in nemshkimi fotografi. Oznachila ga je za panslavista in odsvetovala Italijanom, da bi zahajali v Jerkichev foto atelje. Socha je poudarjala: »Kakshen bodi nash odgovor? Evo: Slovenci, ne Zahajajte nikdar vech v shtacune in delavnice nashih narodnih nasprotnikov. Ako to storite, tedaj bodo v malo letih obrazi nashih ljubeznivih Sentinellijashev takó uveli, upadli, mrshavi, pellagra jim bo takó strashno gledala iz ochij, iz nosa in iz ushes, da gotovo ne bodo hoteli nositi takih obrazov ne k slovenskemu ne k lashkemufotografu.«9 Socha je ob volitvah v veleposestnishko kurijo leta 1897 zapisala: »Kakorpriporocha 'Corriere' svojim somishjenikom, naj se ogibjejo slovenskih krajev in gostilen, tako priporochamo tudi mi vam, da opustite kupovanje v nasprotnih prodajalnicah bodisi sukno, platno, moko, kavo itd. Ne podpirajte nasprotnikov, temvech le svoje domache trgovce, obrtnike, odvetnike itd., drzhite se odlochno narodnega gesla: 'Svoji k svojim!' /.../ Podpirajmo svoje ljudi in schasoma dosezhemo to, da ne bomo odvisni od nasprotnikov. Zahajajmo kupovat le k takim trgovcem, za katere smo gotovi, da nam niso nasprotni. /.../ Imamo fotografa Jerkicha, podpirajmo samo njega in ne take, kateri se veselijo zmage nasprotnikov.«10 Leta 1898 so Jerkicha fizichno napadli, ker je s svojo soprogo javno govoril slovensko.11 Srechko Magolich je narodno geslo zapisal na chelo oglasa, s katerim je leta 1898 napovedal obisk fotografa iz njegovega ateljeja na Primorskem. »Svoji k svojim! Udano podpisani lastnik narodnega fotograf. zavoda 'Apolon' v Celji, naznanja slavnemu obchinstvu, da je njegov zastopnik F. W. Fotograf na potovanju po Primorskem, proti Kranjskemu. Nadejaje se, da bode chastito prebivalstvo izkoristilo ugodno to priliko ter mu bode izkazalo z obilnimi narochili svoje cenjeno zaupanje, zagotavljam samo umetnishko dovrshene podobe v vseh velikostih po jako znizhanih cenah.««12 Tudi med »narodnimi fotografi« je vladal konkurenchen boj za stranke in zasluzhek. Magolichev fotograf F. W. (F. Weiss) je posegel na teritorij, ki ga je suvereno obvladoval Anton Jerkich. Socha je objavila prispevek dopisnika z dezhele, ki je svaril pred fotografom iz Celja, ki naj bi se v vsaki vasi vsiljeval in nagovarjal ljudi »prav po sharlatansko k fotografovaju«. »Ako jih dobi na svoje limanice, pusti si najprej plachati ter jih ali spacka, ali pa ne naredi po pogodbi, kar se lehko dokazhe. Umestno se mi zdi, da se javnost o tem obvesti, da ne bodo ljudje zametovali svojega denarja. Sicer pa imamo v Gorici fotografa A. Jerkicha, do katerega se lehko z vsem zaupanjem obrachamo, kteri naspostrezhe tochnopo ceni in z najbojshim izdelkom.««13 »Slovenski potovalni fotograf« je Sochi poslal pojasnilo, da she nikdar ni nikogar prisilil k fotografiranju ali zahteval celotnega plachila vnaprej. Za navadne portrete je potrebno plachati polovico, kot je obichajno tudi pri drugih fotografih, pri skupinskih portretih (fotografije drushtev) pa po navadi ne zahteva predujma. »Che pa se skozi celoletno popotovanje par slik pokvari, na to pa se lahko in se je tudi zhe zgodilo mnogim drugim fotografom, kar se tudi prav lahko dokazhe. Potovali so tudi letos italijanski in Revija SRP 131 nemshki fotografi po nekaterih ravno istih krajih, kjer sem bil pozneje jaz, in cheravno so vechidel vse spackali, njih ni dal nobeden v chasopis. Pach pa, da se Slovenca unichi, je pa takoj kdo pripravljen. Da pa tudi jaz lahko ljudem postrezhem, tochno po ceni in z najboljshim izdelkom, kar lahko sedaj dokazhem. Toliko v pojasnilo dotichnemu, kateri misli, da smo slovenski fotografi samo zato, da bi zdelovali iz starih mlade in iz grdih lepe ter prav na velike podobe, in pri vsem tem she plache ne zahtevali, kar pa ni mogoche.«14 Anton Jerkich je v Sochi objavil izjavo, da potovalnega fotografa F. Weissa ne pozna, cheprav se ta po dezheli predstavlja kot njegov pomochnik. Poudaril je, da ne poshilja zastopnikov po dezheli, ker ima dovolj dela v Gorici, che pa prejme narochilo z dezhele, pride tja vedno osebno.15 Fotografi so s kopiranjem in razmnozhevanjem fotografij drugih fotografov lahko krshili avtorske pravice. Ljubljanski fotograf Davorin Rovshek je fotografiral ljubljanskega knezoshkofa Jakoba Missio. Anton Jerkich je po imenovanju Jakoba Missia za gorishkega nadshkofa konec leta 1897 Rovshkovo fotografijo razmnozhil za prodajo. Rovshek je Jerkicha tozhil, redarstvo je zaplenilo fotografije, ki she niso bile prodane, drzhavno pravdnishtvo je odredilo proti Jerkichu preiskavo.16 Rovshka je zastopala advokatska pisarna dr. Ivana Tavcharja. Rovshek je bil pripravljen ustaviti kazenski postopek proti Jerkichu, che mu ta izrochi vse ponarejene fotografije nadshkofa Missia in vse ploshche, ki jih je rabil pri kopiranju, ter placha 500 goldinarjev odshkodnine in povrne vse sodne stroshke. Ploshche in fotografije je potrebno unichiti.17 Jerkich je priznal svojo krivdo. Dr. Tavchar je julija 1898 umaknil obtozhnico.18 Jerkich je moral plachati 200 goldinarjev, od tega Rovshku 100 goldinarjev za »obrtno motitev«, ostalo pa za pravdne in potne stroshke.19 Jerkich je leta 1902 prodajal fotografijo kardinala Missie na mrtvashkem odru in fotografiji njegovega pogreba (pred Attemsovo palacho in na Travniku), ki pa sta bili njegovo delo.20 Prvi fotograf s stalnim ateljejem v Ljubljani je bil Ernest Pogorelec (1838—1892). Kot fotograf je bil uradno vpisan v mestni obrtni register septembra 1859. Pogorelc je bil povezan s slovenskim narodnim gibanjem. Deloval je pri chitalnici in Juzhnem sokolu. Veljal je za narodnega fotografa. Zato so mu zaupali fotografiranje slovenskih prvakov (Bleiweisa, Tomana, Zarnika idr.), narodnih drushtev, tabora v Vizhmarjih itd. Kasneje ljubljanski fotografi niso tako ochitno poudarjali narodne pripadnosti. Izjema je bil Julius Müller, ki je leta 1903 edini uporabljal samo nemshke napise.21 Müller se je Slovencem zameril leta 1887, ko je po narochilu prof. Binderja fotografiral onesnazheno spominsko ploshcho, ki so jo avstrijsko-nemshkemu pesniku Anastaziju Grünu (grofu Antonu Aleksandru Auerspergu) leto poprej na Krizhevnishkem trgu postavili ljubljanski Nemci. Fotografijo je prof. Binder 132 Revija SRP 132 nameraval poslati v nemshke liste. Spominsko ploshcho naj bi iz objestnosti pomazala dva rokodelska pomochnika slovenskega rodu.22 Ljubljanski fotograf Avgust Berthold23 je v popisu prebivalstva v Ljubljani leta 1910 navedel kot svoj obchevalni jezik slovenshchino, cheprav je imel domovinstvo v Trstu (po ochetu).24 Avgust Berthold se je opredeljeval za Slovenca. Med sodobniki je veljal za prvega slovenskega umetnishkega fotografa, za »prvega Slovenca, ki je fotografsko obrt dvignil na stopinjo umetnosti in se proslavil kot prvovrstni umetnik na strokovnih razstavah po celem svetu«25 Septembra 1908 je fotografiral Ivana Adamicha in Rudolfa Lundra na mrtvashkem odru. Adamicha in Lundra so ustrelili med protinemshkimi demonstracijami v Ljubljani. Razglednica z Bertholdovo fotografijo, ki je bila v Schwentnerjevi knjigarni naprodaj zhe nekaj dni po Adamichevi in Lundrovi smrti,26 je hitro poshla. Chisti dohodek od prodaje razglednice je bil namenjen druzhbi sv. Cirila in Metoda. Lavoslav Schwentner je sredi oktobra izrochil druzhbi sv. Cirila in Metoda dobichek od prodanih razglednic (150 kron).27 Avgust Berthold je sredi decembra prispeval za septembrske zhrtve 40 kron (od razglednic, prodanih pri J. Bahovcu in v Katolishki bukvarni).28 Adamicha in Lundra na mrtvashkem odru je fotografiral tudi ljubiteljski fotograf Fran Vesel. Shtiri razglednice s prizori pogreba septembrskih zhrtev je izdal fotograf Alojz Vengar iz Radovljice. Petino izkupichka naj bi prejeli tisti, ki so bili ranjeni 20. septembra.29 Shest ranjenih mladenichev in mozh je fotografiral fotograf Krema. Fotografijo je trgovec s papirjem Jernej Bahovec prodajal po 4 krone, razglednice pa po 20 krajcarjev. Chetrtina izkupichka je bila namenjena odboru za spomenik zhrtvam in za podpore ranjencev in njihovim druzhin.30 Bahovec je prodajal tudi razglednice, ki jih je za zhrtve poklonil fotograf Davorin Rovshek.31 Nemshka Sudmarka je zalozhila razglednice razbitega salona Kazine, ki so ga med protinemshkimi demonstracijami unichili Slovenci. Fotograf Aleksander Landau, rojen leta 1842 v Krakovu, ki je od leta 1889 prebival v Ljubljani, je bil judovskega rodu. V Slovenskem listu se je leta 1897 avtor nekega dopisa pritozheval nad tem, da se k Landauu v Franchishkanskih ulicah sht. 12 hodijo fotografirat tudi nekateri Slovenci, celo duhovniki. Aleksander Landau je piscu odgovoril v Slovenskem narodu: »Pisatelj dotichne notice bodipreprichan, da sem ponosen na to, da se dajo najodlichnejshi slovenski posvetnjaki in duhovniki pri meni fotografovati. Vsi imajo brez dvoma fino umetnishko razumevanje in vedo ceniti dobro in lepo delo, zato se mi pa zdi popolnoma neumestno, da jih hoche pouchevati in jim ukazovati, kje naj se dajo fotografovati. Ko bi bil pisatelj dotichne notice kaj razumel o fotografski umetnosti, bi se tudi dal pri meni fotografovati.«32 Naslednje leto je bila v Slovencu objavljena notica »Zhidovska nesramnost«: »Hchi nekega tukajshnjega zhida L., katerega umetnishki salon tudi chastita duhovshchina obiskuje, dasiravno v isti stroki vrli domachini tudi dobro postrezhejo, se je predrznila proti krshchanskemu otroku se izraziti: Bezhi, ti smrdish po krstu!«33 Revija SRP 133 Aleksander Landau se je skliceval na 19. § tiskovnega zakona in zahteval od Slovenca objavo preklica omenjene notice: »Ni res, da je moja hchi proti krshchanskemu otroku se izrazila: 'Bezhi, ti smrdish po krstu!' Moja hchi je predobro izobrazbena, nego da bi bila mozhna takih izrazov. Pa tudi v dotiko z nikomur ni prishla, da bi imela k takemu izreku povod.««34 »Slovensko-nacijonalen list« Jesenishka strazha je leta 1905 svaril pred nemshkima fotografoma, ki sta iskala zasluzhka v Kranjski Gori in na Jesenicah. »Priromala sta menda kar naravnost z Dunaja, da bi od Slovencev izvabila slovenskih groshev za svoj nenasitljivi pozhreshni nemshki zhep. Ta dva Shvaba sta menda mnenja, da se Slovenci zadovoljimo s vsako 'pacarijo', kajti, kakor chujemo, je delo — jako slabo. Ali nimamo morda med Slovenci prav nobenega, ki bi imel toliko podjetnosti, da bi zachel samostojno obrt, ali che zhe tega ne, da bi vsaj ustanovilfilijalko. Gospod Pavlin, Vasha fotografska dela so vendar zhe med celim slovenskim svetom priznana kot dobra, zakaj torej chakate? Na delo, da ne bo prepozno!«35 Fran Pavlin (1872—1945) je 1. maja 1905 odprl fotografski atelje na Jesenicah. Jesenishka strazha je poudarila: »Po Jesenicah strashi zhe dolgo neki nemshki dunajski fotograf, nasha dolzpnost je torej, da podpiramo domachina-Slovenca.«36 Jesenishka strazha je odsvetovala tudi fotografiranje pri pomochniku nemshkega fotografa Trebitscha, ki naj bi prevzel atelje Andreja Chuferja. »Preprichani smo, da se smemo zanashati na zavednost nashega obchinstva, da se bo vedelo ravnati po reku: 'Svoji k svojim!' Na Jesenicah imamo fotografa Pavlina, kije res izborna moch v svoji stroki.««31 Leta 1910 so slovenski chasniki objavili svarilo pred »tujimi agenti dvomljive eksistence«, ki obiskujejo slovenske kraje, se izdajajo za fotografe, »z veliko gostobesednostjo vabijo obchinstvo, da se pusti fotografirati«, sprejemajo narochila za povechane fotografije in razglednice. »Ker so slike, ki jih za vzorec kazhejo, navadno dobro izdelane, se jim jih zhalibog mnogo vsede na lim; seveda je treba dati pri tej priliki precejshen predujem. Ko je pa kdo kaj narochil, dobi v najboljshem sluchaju po preteku vech mesecev kako skrajno slabo mazarijo.« Najvechkrat pa fotografije ne prispejo, che pa narochnik potem tozhi, izve, da je postal zhrtev sleparja. Pritozhbe zoper take sleparje so prihajale na Dezhelno zadrugo fotografov38 iz vseh krajev Kranjske. Dezhelna zadruga je prosila bralce, naj porochajo o podobnih primerih oshkodovanja. »Slavno obchinstvo se torej v lastnem interesu opozarja na take agente-fotografe, kateri niti nimajo oblastveno potrjene pravice. Dandanes imamo zhe fotografov domachinov zadosti, ki bodo gotovo najbolje postregli, bolje ko tujec, od katerega se niti ne ve, odkod in kaj da je in ga vidite samo danes, potem pa nikdar vech.««39 Gledalishka igralka Marija Reisner (Marica Ogrincheva) je leta 1894 postala chlanica ljubljanskega opernega zbora. V gledalishchu je igrala ljubimske vloge in mlade tragedinje. Leta 1901 se je porochila s prof. Josipom Reisnerjem. Od leta 1904 je vodila gledalishke igre med dunajskimi Slovenci. 134 Revija SRP 134 Aleksander Landau, Marija Reisner (1876—1920) Revija SRP 135 1 »Davorin Rovshek«, Slovenec, 1896, sht. 45. Davorin Rovshek (1867-1949). Do leta 1894 se je izobrazheval na dunajskem Lehr- und Versuchsanstalt für Photographie. Prvi fotografski atelje je imel v Moravchah. Atelje v Ljubljani je odprl 6. aprila 1896. Atelje je bil na na vrtu kamnoseka Vodnika na Kolodvorski ulici sht. 34. 2 Wilhelm Helfer, rojen 1864 v Olmützu, je bil dunajski fotograf. Delal je tudi v Karlsbadu, Pragi in Opatiji. V zachetku leta 1895 je iz Voloskega pri Opatiji prishel v Ljubljano. Leta 1897 je odprl fotoatelje v Gradcu, v dvajsetih letih 20. stoletja je imel atelje tudi na Dunaju. 3 Po: »Fotografichna slika velike skupine pevskega zbora 'Glasbene Matice'«, Slovenski narod, 1896, sht. 63. 4 Za ublazhitev posledic potresa, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, so zbirali pomoch po vsej avstroogrski monarhiji. Zlasti se je izkazala cesarska prestolnica Dunaj. Dunajski obchinski svet je za Ljubljano namenil 150.000 goldinarjev. Pri odpravi posledic potresa so sodelovali chlani prostovoljnega reshilnega drushtva in dunajske izpostave Rdechega krizha. Chlanica pevskega zbora Glasbene matice Terezina Jenko (1870-1938) se je domislila, da bi drushtvo priredilo zahvalni koncert na Dunaju in dobichek od prodanih razglednic namenilo dunajskim organizacijam v zahvalo za njihov trud. Pevski zbor je imel v veliki dvorani drushtva Muskiverein na Dunaju dva koncerta - 23. in 25. marca. Na programu so bile skladbe za meshani zbor, ki jih je zbor izvedel samostojno ali ob spremljavi orkestra Dunajske opere (cesarska himna v slovenshchini, Gallusova Música sacra noster amor, Försterjeva Ljubica, Nedvedov Nazaj v planinski raj, Hubadove priredbe slovenskih narodnih pesmi, Fibichova Pomladna romanca, Brucknerjev Te Deum). Pevke so bile na koncertu v narodni noshi, pevci v temni gosposki obleki. Osrednja tochka sporeda drugega vechera je bila Dvorakova balada Mrtvashki zhenin (chesh. Svatbeni koshile, 1885). Pevovodja oziroma dirigent je bil sam skladatelj Antonin Dvorak (1841— 1904), poddirigent pevskega zbora pa Matej Hubad (1866—1937). Sodelovala sta dva solista iz Prage (po: Janko Pajk, »Dunajsko koncertovanje 'Glasbene Matice'«, Dom in svet, 1896, sht. 8, str. 253—254) Zaradi zanimanja javnosti so spored prvega dunajskega vechera ponovili v Ljubljani 14., 16. In 17. aprila. Cheshki skladatelj Antonin Dvorak je bil eden najslavnejshih skladateljev svojega chasa. Po zaslugi slovenskih pevcev je lahko prvich samostojno nastopal na Dunaju. Glasbena matica je zhe prej na svojih koncertih izvedla nekaj njegovih del. V spomin na dunajski koncert ga je Glasbena matica imenovala za chastnega chlana (po: -ter. (Vladimir Foerster), »Antonin Dvorak +«, Ljubljanski zvon, 1904, str. 384). 5 Po: Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani o drushtvenem in sholskem letu 1897/8, Ljubljana 1898, str. 16 in 47. 6 Po: »Domacha umetnost«, Slovenec, 1896, sht. 107. 7 »Svoji k svojim«, Domovina, 1897, sht. 35. 8 Anton Jerkich, rojen leta 1866 v Dobravljah na Vipavskem. Za fotografa se je izuchil na Madzharskem. Leta 1891 je odprl atelje v Gorici. V letih 1898 in 1908 do 1921 je imel atelje tudi v Trstu. Leta 1902 je zachel v ateljeju Gorici prirejati kinematografske predstave. Umrl je leta 1928. 9 Po: »Le tako naprej«, Socha, 1896, sht. 48. 10 »Pozor, Slovenci!«, Socha, 1897, sht. 13. 11 Po: »V Gorici ne smejo Slovenci govoriti slovenski«, Slovenski narod, 1898, sht. 36. 12 Oglas v Edinosti, 1898, sht. 85. 136 Revija SRP 136 13 Po: »Z dezhele nam pishejo ...«, Socha, 1898, sht. 89. 14 Po: »Z dezhele odgovarjam«, Socha, 1898, sht. 92. 15 Po: »Poslano / Izjava«, Socha, 1898, sht. 93. 16 Po: »Dr. Tavchar proti dr. Krisperju«, Socha, 1898, sht. 62. 17 Po: »Dr. Ivan Tavchar in zadeva Rovsheka proti Jerkichu«, Socha, 1898, sht. 64. 18 Po: »Gorishka 'Socha'«, Slovenski narod, 1898, sht. 177. « Po: »'Slov. Narod' proti 'Sochi'«, Socha, 1898, sht. 63. 20 Po: »Fotografije pogreba kardinala Missie«, Slovenec, 1902, sht. 78. 21 Po: »Ljubljanske novice«, Slovenec, 1903, sht. 264. 22 Po: »Zelenchev spomenik«, Slovenski narod, 1887, sht. 115. 23 Avgust Berthold (1880-1919) je v sholskem letu 1902-1903 obiskoval prvi in drugi semester na dunajski visoki sholi (Hochere Graphische Bundes-Lehr- und Versuchanstalt). Fotografsko znanje si je najbrzh nabiral tudi v Münchnu in Frankfurtu. Leta 1904 se je prvich predstavil shirshi javnosti na I. jugoslovanski umetnishki razstavi v Beogradu. Naslednje leto je v Ljubljani odprl moderno opremljen fotografski atelje. V ateljeju je imel zaposlene pomochnike. Sam se je ukvarjal predvsem z »umetnishko« fotografijo. Krajinske in zhanrske fotografije, izdelane v t. i. gumijevem postopku, je do leta 1911 poshiljal na skupinske fotografske razstave (Beograd, Sofija, Bruselj). 24 Po: Mirko Kambich, »Avgust Berthold (1880-1919)«, Fotoantika, sht. 11, 1988, str. 7. 25 Po: »S smrtjo Avgusta Bertholda ...«, Slovenec, 1919, sht. 187. 26 Po: »Razglednice s slikama nedolzhnih zhrtev«, Slovenski narod, 1908, sht. 223. 27 Po: »Druzhbi sv. Cirila in Metoda«, Narodni list, 1908, sht. 42. 28 Po: »Za zhrtve«, Slovenec, 1908, sht. 292. 29 Po: »Pogreb zhrtev 20. septembra«, Slovenski narod, 1908, sht. 225. 30 Po: »Fotografichne slike ljubljanskih zhrtev«, Slovenski narod, 1908, sht. 238. 31 Po: »38. izkaz prispevkov za spomenik in zhrtve 20. septembra 1908«, Slovenski narod, 1909, sht. 35. 32 Po: »Poslano / To ni prav!«, Slovenski narod, 1897, sht. 73. 33 »Zhidovska nesramnost«, Slovenec, 1898, sht. 136. 34 Po: »Zhidovska nesramnost«, Slovenec, 1898, sht. 152. 35 Po: »Nemshka fotografa«, Jesenishka stra^ha, 1905, sht. 1905, sht. 12. 36 Po: »Iz sluzhbe pri gradbenem vodstvu ...«, Jesenishka stra^ha, 1905, sht. 22. 37 Po: »Nemshki fotograf Trebitsch«, Jesenishka stra%ha, 1905, sht. 31. 38 Dezhelna zadruga fotografov, prva organizacija poklicnih fotografov na Kranjskem. Ustanovljena je bila novembra 1910 v Ljubljani. 39 Po: »Na dezhelno zadrugo fotografov v Ljubljani«, Slovenski narod, 1910, sht. 410, in »Za domache fotografe«, Slovenec, 1910, sht. 298. Revija SRP 137 Branko J. Hribovshek ZATON ZAHODA Na zachetku je bila BESEDA, na koncu pa so ostale samo besede: lazh, pohlep, rop, umor. Predvsem poudarjam: tukaj bom poskusil pisati o tem, kar obljublja naslov. Uporabljam ga namenoma — ni nichesar novega, chesar bralec ne bi zhe vedel, zavestno ali ne, slishal, videl, bral ali pa na lastni kozhi izkusil. Le da je vse — tako si domishljam — osvetljeno z druge strani z belo svetlobo, da bi pregnal obarvanost in sence ter pokazal povezanost. Toda pri pregledu virov, literature in podatkov (vsak dan prinese nove, sicer pa ne rachunam z nekim novim, na sploshno popolnoma neznanim pogledom) sem ugotovil, da je pravzaprav zhe vse prav obshirno napisano, opisano in napovedano. Seveda ne v tako imenovanih »mainstream« medijih — ti so pach vedno glas tistih, ki jih plachujejo — marvech v manj znanih, ki so zato trn v peti dejansko vladajochih. Zhe zgolj z naslovi teh kritichnih del bi lahko sestavili celoten spis, ki bi opisal danashnjo ekonomsko in druzhbeno stanje ter pot, po kateri smo krenili v nasho pogubo. Z Zahodom vred! Se je tej pogubi mogoche izogniti? Imamo sploh kakshno prilozhnost za to? Veliko se jih ne bo strinjalo z mojimi izvajanji, morda tega pisanja niti ne bodo dalje brali, toda verjemite mi, da me to sploh ne moti. Pomislite le na neprimerljivo bolj pomembne zadeve, ki jih mnogi vedno znova popolnoma prezrejo, kljub temu da je bil, da je in da bo ochiten njihov velikanski vpliv. Ne, tudi naslova nisem ukradel ali si ga izposodil. Oswald Spengler ima chast, da je bil prvi, ki je razmishljal, pisal in prerokoval o eshatologiji Zahoda. Njegova knjiga (naslov je skoraj tak kot moj) Der Untergang des Abendlandes (1918) je najbolj briljanten opis takratnega evropskega fashistichnega in nacistichnega duha v jedru, ter je najboljshi in najbolj natanchen opis tudi danashnjega zahodnjashkega mishljenja, kakrshno je bilo in je ostalo kot odsev zahodne mentalitete, ki je edinstvena v svoji intelektualni moralni dekadenci, v pokvarjenosti, ki se skriva za leporechjem, varljiva in pogubna v svojem delovanju — taka je bila pach vedno. Vse zelo plemenito, idealno, pozhrtvovalno in neskonchno tragichno, usodno, zgodovino ustvarjajoche — faustovsko seveda! No, v danashnjem chasu so stare »vrline« zamenjane z novimi — s svobodo, z demokracijo, s chlovekovimi pravicami in svobodo govora, a vse nastopajo le kot besede, dejansko le kot antiteze. Toda o tem vech kasneje. 138 Revija SRP 138 Kdo in kaj je Zahod? Najprej, kdo je pravzaprav Zahod? V lastni perspektivi so to drzhave, ki se oznachujejo kot mednarodna skupnost, ki jo vodita Izrael in ZDA, ponizhno in suzhenjsko jima sledijo Velika Britanija in druge vechinsko anglosaksonske drzhave, nato nekoliko nejevoljno, nekoliko zastrasheno in nekoliko oportunistichno sledita Nemchija in Francija, za njimi pa izjavljajo svojo pravovernost ostale dezhele Evropske unije — najbolj tiste iz vzhodne Evrope, ki jih Zahod nikdar ne bo priznal za sebi enakovredne in niti ne za pripadnice pravega Zahoda. Americhani imajo drzhave Evropske unije za svoje vazalne drzhave, kakor jih tudi neuradno imenujejo, celotno Evropsko unijo pa — po izbruhu grshke krize — za »Zdruzhene drzhave Nemchije« (CNN komentator). Pomislimo samo na Snowdenova in Asangeova razkritja, na skoraj slepo poslushnost EU v politiki na Blizhnjem Vzhodu, tu so she migrantska katastrofa, ukrajinska kriza, sankcije proti Rusiji itd. Zahodni Evropejci se sami prishtevajo k Zahodu, toda vodje »svobodnega« anglofonskega Zahoda jim ne bodo nikdar povsem zaupali niti jih ne bodo popolnoma uposhtevali, cheprav ti »ostali« neprestano poudarjajo svojo zvestobo in prilagojenost, kakor podobno tudi vse chlanice NATO pakta. Pravzaprav sta strah in pohlep tisto, kar »ostale« najbolj vezhe na Zahod, kot ga oni sami pojmujejo. Strah jih je ZDA kot tistega mogochnika, ki poskusha graditi imperij in na tej poti ne pozna nobenega usmiljenja za odpadnike; pohlepu pa se kazhe za sedaj vedno manjsha ekonomska korist sodelovanja s tistim, ki hoche biti imperij. Tiste vzhodne Evropejce, ki so se prislinili ali pa bili »prislinjeni« v EU, so na Zahodu le navidezno sprejeli; namenjena jim je vloga, da se ponizhno pustijo izropati in zlorabiti, da lajajo, ko je in kot je zapovedano ... Tisti iz juzhne Amerike pa so sploh popolnoma nezanesljivi — njihova vloga je v glavnem postranska. Zahod, se pravi ZDA imajo Juzhno Ameriko za svoje lovishche, vendar se to vedno bolj odmika od njih. To, kar po definiciji ni Zahod, sta Rusija (pravzaprav ves slovanski svet) in Kitajska, za njima pa Iran in Severna Koreja ter Venezuela, Kuba in she kakshna »eksotika«; namrech vsi, ki ne pleshejo po amerishki taktirki, so po zahodnjashki oznaki »nasprotniki« Zahoda, kajti »tam ne vlada demokracija, ni svobode govora, da ne govorimo o chlovekovih pravicah«. Dokler bodo ti malopridnezhi obstajali, ne bo miru in pravice na tem planetu, zato je »bozhja naloga« Zahoda, da jih premaga, razkosa in podjarmi. Toliko o tem na »politichni« ravni. Drugich, kaj je pravzaprav Zahod? Ali je to civilizacija, je to kultura ali morda oboje? Ta dva pojma na anglofonskem podrochju nimata istega pomena kot pri nas. Zato moramo najprej vedeti (na to posebej opozarjam), kaj pomenita za nas, ker dolochil in opisov teh dvoje besedi kar mrgoli. Vsi imamo nekak pojem o njunem pomenu, vendar ju je pravzaprav precej tezhko in za vse sprejemljivo in izchrpno opisati, ker ju vechkrat uporabljamo, skupaj z njunimi izpeljankami, ne le v medsebojno razlichnem, ampak tudi v podobnem smislu. Tukaj sem izbral dvoje razlag, ker sta kratki in pravzaprav vsebujeta vsakdanje pojmovanje vechine ljudi; Revija SRP 139 prilagodil se ju v svoj namen, cheprav se sicer z zadevnima pojmoma tukaj ne nameravan shirshe ukvarjati. Civilizacija naj bi tako bila stanje chloveshke druzhbe, ki je dosegla visoko stopnjo intelektualnega, socialnega, tehnichnega in kulturnega razvoja. Seveda lahko postavimo vprashanje, katera so merila za stopnjo razvoja in za razvoj nasploh. O tem je mozhno pisati knjige, a prek tukajshnjega okvira. Zato naj za sedaj zadostuje zgolj nakazani obris. Kultura pa naj bi bila celotna vsota (celoten skupek) vseh dosezhkov in delovanja dolochene dobe ali druzhbe kot skupine ljudi, vkljuchno z njihovimi sredstvi, obrtjo, poljedelstvom, gospodarstvom, glasbo, umetnostjo, verovanji, izrochili, jeziki in zgodovino. S tem je kultura bolj jasno opisana in po svoje pravzaprav tudi bolj razvidno dolocha pojem stopnje civilizacije. Pri civilizaciji sem sam dodal she tehnichni razvoj, ki za nashe pojmovanje bolj dolocha stopnjo civilizacijskega razvoja. Ta kriterij omogocha boljshe razlikovanje med predvsem civiliziranimi in predvsem kulturnimi druzhbami. Tadva pojma se med sabo ne izkljuchujeta; civilizacija je shirshi pojem, saj vkljuchuje tudi razlichne kulture. Leta 2010 je Ian Morris izdal knjigo: Why the West rules — for now, podnaslov: The Patterns of History, and What They Reveal About the Future1 Ta knjiga je ena redkih, che ne edina, ki predstavi zgodovinski razvoj dolochenega dela chloveshke druzhbe kot razvoj, pogojen s trenutno kolichino energije, ki jo je bila ta druzhba ob svojem chasu sposobna pridobiti in uporabiti. Kot je zhe iz naslova razvidno, Morris s tega stalishcha primerja razvoj Vzhoda in Zahoda. Tako k Vzhodu prishteva le Kitajsko in njeno okolico, k Zahodu pa celotno Evropo, Blizhnji in Srednji Vzhod ter Severno Ameriko. Jezikoslovci bi dejali, da je preucheval in vzporejal razvoj skupine narodov, ki govorijo t. i. nostratichne jezike, s skupinami narodov, ki govorijo sino-tibetanske jezike. Seveda je to razumljivo, she posebno, che pri tem uporabim pripombo kustosa muzeja v Beninu v Zahodni Afriki ob otvoritvi razstave stare beninske umetnosti (umetnine iz litega zheleza) v Zuerichu, da so v chasu nastanka teh del »v Veliki Britaniji she plezali po drevju ...« Kljub svoji precej obsezhni knjigi je Morris prishel do razmeroma preprostega sklepa: danes je Zahod vodilen le zaradi tega, ker je amerishki kontinent blizu Evrope — to je namrech Evropejcem omogochilo, da so najprej temeljito izropali, nato pa osvojili in poselili oba amerishka kontinenta. Tako pridobljene dobrine so pospeshile razvoj Zahoda, kitajska izoliranost — tudi politichno in tradicionalno pogojena — pa je Kitajsko bistveno zavrla v razvoju; zahodna kolonialna politika je to njeno zaostajanje she utrdila. 140 Revija SRP 140 Danes je Kitajska gospodarsko pravkar presegla ZDA, in tako bo ostalo, che ne bo prej katastrofalnih klimatskih sprememb, razpada svetovnega gospodarstva ali pa svetovne vojne; k takim posledicam namrech razvidno vodita imperialna politika in delovanje Zahoda. O najglobljih vzrokih tega tudi kasneje. Danashnjemu pojmovanju Zahoda — z zahodnega stalishcha — pa bolj ustreza prispodoba iz neke televizijske oddaje o Schliemannu: prvi spor med Vzhodom in Zahodom naj bi bila trojanska vojna, meja med njima je bila vedno nekje na Balkanu in v njegovi okolici, na zahodni strani so Germani, Romani in Kelti, tudi nekaj Ugrofincev, na vzhodni strani so Slovani in Kitajci kot prvi naravni sovrazhniki Zahoda, tem pa sledijo she turkmenski in semitski narodi, pach odvisno od dnevne politike. Slovane nacheloma povprechni prebivalci na Zahodu ne marajo, imajo jih za svoje zgodovinske in naravne sovrazhnike; to je zelo globoko ukoreninjeno v zahodnjashki mentaliteti in je razvidno iz vsakodnevnega zahodnega tiska in propagande. Vsak Slovan, ki je vsaj nekaj chasa zhivel na Zahodu, se je neizogibno srechal s to mentaliteto. Slovanske drzhave, ki so sedaj chlanice EU, zgolj prenashajo kot osvojen trg s ceneno delovno silo in z drzhavljani tretje vrste. V to zvezo sodi pravo nasprotje Morrisovega dela — knjiga Nialla Fergusona Civilization. The West and the Rest,2 njena televizijska razlichica in morda she kakshna dopolnitev. Ta knjiga in njene televizijske poenostavitve opisujejo Zahod v primeri z Vzhodom v natanko taki luchi, kot si Zahod predstavlja samega sebe. Naj omenim, da je Fergusonov Zahod v glavnem omejen le na ZDA, Veliko Britanijo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, torej na anglofonske drzhave z »belimi« vechinami; ta Zahod je sam zase posebna civilizacija. Zahod je vodilen, ker je bolj konkurenchen, iznajdljiv, demokratichen, pravichen, delaven — in plemenit; tako Ferguson govori podobno kot Spengler, le z drugimi besedami. Zahod je tehnichno najbolj razvit del danashnje svetovne civilizacije. Pri tem je treba spet uposhtevati razliko med pojmom kulture in civilizacije. Ko govorimo o Zahodu z nashega stalishcha, govorimo pravzaprav o vseh narodih, ki pripadajo k zahodnemu kulturnemu krogu kot skupina drzhav s formalno podobnim politichnim ustrojem in miselnostjo, cheprav ne z enako mentaliteto. To so zhe omenjene anglofonske drzhave z »belo« vechino in drzhave zahodnega dela Evrope, namrech zahodno od lochnice s severa proti jugu: Shvedska, Danska, Nemchija, Avstrija in Italija, vzhodni enklavi pa sta Izrael in Grchija. Vzhodno od te lochnice so Zahodnjakom »najblizhje« in »najljubshe« Finska in baltske drzhave ter Madzharska in Romunija. Vidimo torej: Zahod stoji in pade zgolj z ZDA. Revija SRP 141 Americhani — pa tudi nekaj drugih — o ZDA Znachilno je, kaj menijo sami Americhani o svoji domovini. Ne gre za »elito« — ritoliznike, politichne klovne, ki se razglashajo kot svobodoljubni domoljubi, demokrati in borci za chlovekove pravice, dejansko pa so pohlepni, neodgovorni vojni huskachi, AIPAC-ovi plachanci; gre za prave domoljubne Amerikance, ki so s svojo dejavnostjo dokazali, da nekaj zmorejo, da skrbijo za svojo domovino, se ne pustijo kupiti in se ne strinjajo z imperialno politiko amerishke »elite« v vseh njenih oblikah. Za sploshen vtis o amerishkih kritichnih publikacijah, ki obravnavajo lastno drzhavo, njeno gospodarstvo, notranjo in zunanjo politiko, kot tega ne najdemo, ali pa zelo redko, v »uradnih« medijih, navajam nekoliko izvlechkov: Zadnjih trideset let, vzporedno z deregulacijo in rastjo mochi denarja v amerishki politiki, je pomembno shtevilo amerishkih akademikov padlo na raven delovanja »plachaj za igro«. (-) Ta problem sedaj tako vse prezhema, da so akademske vede ekonomije, trgovine, javne politike in sodstva tezhko izkrivljene z nasprotji interesov, ki so jim lastni. (...) Amerika je polagoma postala zelo drugachen prostor, s svojo ekonomsko konkurenchnostjo, s svojo osnovno poshtenostjo, z vzgojo svojega prebivalstva, s svojo politiko v naglem propadanju. (... ) Izid vsega je, da Zdruzhene drzhave vse bolj kontrolira amoralna oligarhija, ki je vechinsko skorumpirala zvezno vlado in politichni sistem, vkljuchno z obema politichnima strankama. Ta politichna korupcija je nato prepletla premozhenjski in financhni sektor in je sedaj postala najvechje goniloo amerishkega ekonomskega in socialnega zatona. (... ) ... vidimo spet vedno znova isti vzorec. Neka, na zachetku majhna, nemochna tvrdka ali pa narod iznajde izreden nachin poslovanja, postane neverjetno uspeshna, premaga vse tekmece; toda potem, na vishku svoje navidezne mochi, zachenja razpadati od znotraj. Nazaduje. Postane lena, spolitizirana, samozadovoljna, neuchinkovita, skorumpirana, in eventualno se, po dolochenem chasu notranjega razpada, zrushi pod lastno tezho ali pa jo pozhre kakshen drug tekmec.3 To so kratki povzetki iz Fergusonove knjige Narod grabezhljivcev: korporacijski kriminalci, politichna korupcija in ropanje Amerike.3 Tu lahko le she dodamo: ko so korenito oropali Ameriko, so se odlochili osvojiti in oropati she ves planet. Ali bo ta zalogaj prevelik? She zlasti zato, ker so popolnoma oslabili svoje osnovno gospodarstvo, o chemer govori knjiga Morrisa Bermana Zakaj je Amerika propadla: Korenine imperialnega zatona. Nekaj izvlechkov iz recenzije te knjige: 4 Konchno: Nekdo, ki razume, daje Amerika propadla ... John Adamsje to videl zhe na zachetku: ZDA so »bolj pozhreshne kot katerikoli drug narod, kije kadarkoli obstajal..« Ali kot je de Tocqueville kasneje dejal: »Ko kopljesh globlje v narodni znachaj Americhanov, tako vidish, da oni ishchejo vrednost vsega na tem svetu zgolj v odgovoru na edino vprashanje: koliko denarja bo to prineslo ?« 142 Revija SRP 142 (...) to je vse, karje dosegla osredotochenost na stremushtvo, ki tvori nashe celotno zhivljenje: da smo izgubili obchutek za javne dobrine zaradi osebnega dobichka, razumevanje za skupnost zaradi pretiranega individualizma, obchutek za dushevno dobro zaradi materialnega pritiska in stresa, sposhtovanje preprostega zhivljenja zaradi tehnoloshke zapletenosti, celo resnichni obchutek za drzhavo in skupno politichno blaginjo zaradi zlorabe in vsiljivosti oligarhije in osebne politichne koristi. Vishek stremushtva, laissez-faire kapitalistichne kulture, je to, da je vse zamolchano, da so vsa vazhna vprashanja prezrta in da je vsako chloveshko delovanje spremenjeno v proizvod, in je vse sprejemljivo, che se prodaja. To, kar imamo, je prevlada medijskih druzhb, politika z volitvami po glasbenem ritmu, zunanja politika na enostranski osnovi in s »preprechevalnimi« napadi, propadajoche chasnikarstvo, slabo obveshcheno prebivalstvo, brezposelni, neuchinkovit, slab ali nikakrshen javni promet, in zdravstvo, kije sedemintrideseto v svetovnem merilu. Cesar in imperij nimata obleke? Morris Berman (iz knjige): Zlom bo prishelprej, kot si mislimo — napovedal sem, da v enem desetletju — in bo povzrochil odcep (nekaj podobnega, kot so mestne drzhave ali srednjeveshka obzidana mesta) kot edino mozhno prilozhnost za novo druzhbo z novimi izbirami po chloveshkih merilih. Tega ne prerokujem, zapomnite si, zgolj pravim, daje to edina pot. To je tisto, zaradi chesar Berman sklene, da ne bo nikoli spremenilo nashe stremushke civilizacije in da so vsi podvigi, da bi jo poskusili zamenjati, zaman: »Gledam na fantaziranje o okrevani bodochnosti kot na chisto blebetanje« Tej Bermanovi porazni oceni lastnih sonarodnjakov lahko dodamo she naslednji vidik: druzhba in posameznik v medsebojnem delovanju, vsak vpliva na drugega in oba se medsebojno oblikujeta (v citatu moji poudarki): ... o nezadovoljstvu poosebljanja v potroshnishki druzhbi: prav ta je ustvarila »suzhnje najboljshe vrste: suzhnje, ki mislijo, da so svobodni, suzhnje, ki mislijo, da so pomembni«. Opazil je, kako gladko, kako neopazno, kako lagodno posameznik zdrsne v samoljubje (narcisizem). In tako so te ujeli. Nenadoma je ves svet nicheva igra. (...) ... ni tvorba enotne druzhbe, marvech je idealnipotroshnik: narcistichniposameznik.6 In tako je namen stremushke in potroshnishke druzhbe, da bi ustvarila idealnega potroshnika, pravzaprav unichil najvech potroshnikov, tistih, ki so bili nosilci potroshnishke druzhbe, kot dobro prikazhe naslednja slika: (...) (...) Rast bogatstva - bogati bogatejši, siromašni revnejši zgornjih 0.01% ~~ [izbranci) ^^ 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 Povprechna rast dohodka (»recoveries«) v ZDA (Pavlina Tcherneva) Revija SRP 143 Obichajno pojmovanje bogatih, da je »ekonomija« sistem naravne razdelitve, je bolj razumljivo z bilijoni javnega bogastva, ki so bili preneseni neposredno na Wall Street v dokapitalizacijah, subvencijah in garancijah federalne vlade, v monetarni politiki Federal Reserve, ki so tako povechale cene financhnega premozhenja v vechinski lasti bogatih, ostajajoch pri tem brez vsakega izgovora, da je narodnim demokratom kaj mar, che mi ostali zhivimo ali pa umremo. Brez opombe je, koliko vechjaje sled shtevila nichel vpremozhenju teh 0,01% (leva lestvica) od tistih 90%. (vir: Emmanuel Saez)7 Tukaj je delno pojasnilo delovanja mehanizma, ki je omogochil to osiromashenje in obogatenje ter poostril razredno vojno. Seveda vse to vpliva tudi na ostali svet; Japonska je ta sistem kopirala in ni reshila svoje krize, Evropska unija pa ga je prevzela in tiska evre na veliko — tako imenovani sitem QE (quantitative easing), a uspeh doslej she ni bil viden, in verjetno nikdar ne bo. Federalna vlada v ZDA lahko legalno ustvarja denar, medtem ko gospodinjstva, ki to delajo, gredo v zapor, che jih ujamejo. Ta neodgovornostje proces, ki zmanjshuje finance; je povechan posegg, ki vlaga kredit v vedno manj pomembne dele zahodnih gospodarstev. (... ) Pojasnilo uradnih ekonomistov, da je to »presezhek prihranka«, so razglasih za neshkodljivega »Wall Streetovi plenilci«, ki so vedeli, da dajejo nemogocha posojila ljudem, ki si niso mogli privoshchiti, da bi jih povrnili. (...) bogati so uporabili Wall Street, da so se she bolj obogatili, medtem ko so zaj... nas ostale 8 Pri tem so imele kljuchno vlogo banke: Banke so postale igralnice z najvishjimi zastavljalnimi vlogami in one stavijo na vash denar, kjer tvegajo vasho penzjo in bodochnost. Banke imajo vech »trgovcev« kot »izklicevalcev« in vsi sedijo pred svojimi rachunalniki ter stavijo za dobichek ne le nekaj procentnih tochk s posojanjem denarja, marvech to mnozhijo vech tisochkrat. Zaradi tega lahko tudi posamezen nevesten trgovec unichi banko ... Vsota denarja v tem »derivativnem kazinu«je sedaj vechja kot trilijon dolarjev, nekajkrat vech kot ves denar in vsepremozhenje tega sveta. Konchno, (banke) niso le prevelike, da bi propadle, tudi ni vsote denarja na vsem svetu, da bi jih lahko reshili.8 »Da bi se izognili vmeshavanju tezhke roke vlade v banchni sektor, je potrebna revolucija v upravljanju, nadzoru in etiki.« (... ) Christine Tagarde: 85 najbolj bogatih ljudi, kijih lahko spravite v en sam londonski dvonadstropni avtobus, kontrolira toliko imetja kot najrevnejsha polovica svetovnega prebivalstva — to je 3,5 milijarde ljudi? Bogastvo: Imeti vse in zheleti she vech, raziskovalni chlanek, ki ga je bil objavil Oxfam, kazhe, da je 1% najbogatejshih povechal svoj delezh v svetovnem premozhenju od 44% v 2009 na 48% v 2014 in da bo ta rast vechja kot 50% v 2016. Chlani te globalne elite imajo povprechno premozhenje $2,7 milijonov po odraslem v 2014. 144 Revija SRP 144 Ostalih 52% svetovnega premozhenja je skoraj vse (46%) v lasti najbogatejshe petine svetovnega prebivalstva. Ostalih 80% imajo samo 5,5% in imajopovprechno v lasti $3851 po odrasli osebi — to je 1/ 700povprechnegapremozhenja bogatega 1 %.10 ... »Oh, ljudje niti ne vedo. Imeli bi izgrede na ulicah, che bi siromashni vedeli, kako bogati so bogati ... Niti nimamo pojma, kako neenakaje postala nasha druzhba.«11 Prevech prilagodljiva monetarna politika Fed-a (ZDA, Federal Reserve) je ustvarila okolishchine, v katerih si vodje korporacij lahko izposojajo tovore denarja po zgodovinsko nizkih obrestih na trgu obveznic, ki jih nato uporabijo za kupovanje delnic svojega podjetja. Borzne cene porastejo, ko podjetje zmanjsha shtevilo delnic na trgu, kar omogochi potratna plachila managementu in delnicharjem.12 (•••) Tlachanstvo je boljshee kakor to, kamor vodi Zahod1 Vsaka revolucija doslej se je zachela nekje na robu, z nekim v danem trenutku nepomembnim povodom, ter se nato naglo razshirila- Napovedovala pa se je dolgo pred tem povodom v vrsti lokalno omejenih neredov, kot so to danes protesti proti policijski brutalnosti do »obarvanih«, vzroki pa so globoko zakoreninjeni v amerishki druzhbi, pri chemer je gonilo vedno le dobichek: Amerishka politika je kraljestvo Brezmadezjpnega Spochetja, kjer sedanja politika in nakopichena zgodovina izgineta za pajcholanom osebnih znachajev in nesmiselnih dejanj. Vodilni razred se pretvarja, da spletke tega vladajochega razreda — trgovski sporazumi, financhne sprostitve, imperialne vojne, nadzor in politika — ne obremenjujejo druzhbene blaginje. Amerishka mesta nosijo pechat te politike in ostanke suzhenjstva, genocida ter posebnosti zahodnega kapitalizma, ki so vtisnile zgodovino v sedanje druzhbene odnose. Individualistichna razlaga zgodovine Zahoda je morda zanimiva za tiste, ki k temu tezhijo, toda omenjeno je razlog, da je napachna v vsaki pojmljivi (•••) Kdorkoli je bil na javni oblasti v ZDA — tako posamezniki kot tudi stranke — je nenehno izvajal skoraj isto zunanjo politiko, she posebej v zadnjih desetletjih Neoliberalizem jepost-merkantilistichen »trzhni« kapitalizem ... (•••) Zakaj bi nekdo, ki se ima za nosilca »svobodne trgovine«, brez posledic podpiral intervencije vlade, da bi reshila kapitalistichna podjetja, ki so napravila slabe odlochitve in unichila »svoj« posel? Izjavljati, da banchnishtvo sluzhi »posebni« vlogi, ustreza uporabi »zunanjih« kriterijev na marketinshke odnose. In v preteklosti je IMF, organizacija, ki je skoraj lastnorochno vzdrzhevala neoliberalizem pri zhivljenju, v vseh svojih letih v ekonomski divjini zapirala skorumpirane, izzhemalske banke v prvi poslovni vrsti, ko se je »ukvarjala« z obrobnimi dezhelami. (•••) Kot stvari stojijo, managerji kratkorochnih hedge-fondov na veliko kupujejo lastnino v periferiji po najnizhjih cenah, da bi jih dali potem v najem ljudem, ki so bili prej njeni »lastniki«. Priche smo globalnemu financhnemu tlachanstvu.15 Revija SRP 145 Dva nachina sta, kako Zahod, posebno pa ZDA, vsiljuje to svojo ekonomsko politiko, in z njo svojo hegemonijo, po svetu — mehki in trdi nachin. Trdi nachin je z vojashko silo ali pa s »podporo« barvnim revolucijam, za »demokracijo« in »chlovekove pravice«, za »zashchito« lokalnega prebivalstva uvesti »regime change«, to je postaviti novo vlado svojih lutk, ritoliznikov, ki nato podpishejo in storijo vse zahtevano. Mehki nachin pa je vsiljevanje trgovskih sporazumov, ki jih vazalne vlade sprejmejo pod ekonomskim ali pa politichnim pritiskom in ki so bistveno shkodljivi podpisnikom: Ljudje proti mochnim je najstarejsha zgodba v chloveshki zgodovini ... (...) Projekt za Novo amerishko stoletje (Project for the New American Century — PNAC) je v Washingtonu leta 1997 ustanovljeno zdruzhenje istomishljenikov. PNAC predvsem zheli in zahteva naslednje: ustanovitev ghbalnega amerishkega imperija, da bi obvladoval voljo vseh narodov. Ukvarjajo se z mislijo, da ZDA, edina preostala supersila, ne storijo dovolj, da bi z gospodarsko in vojashko silo spravile ostali svet pod okrilje novega druzhbeno-gospodarskega Pax Americana.16 (...) Kyle prikazuje amenshki imperij v najslabshem. To je imperij, prepojen s skrajno nasilnostjo, pripravljen, da potepta katerokoli dezheloo v imenu vojne proti terorizmu in pusti na svoji poti ogromno bede, trpljenja, pregnanstva in pomanjkanja. 17 Pogodba Trans-Pacific Partnership vsebuje nekaj, kar je imenovano »investor-state dispute settlement« (ISDS) — »sporazumevanje v sporu investitor-drzhava«, to je v trgovskem sporu oporechni mehanizem, ki je bil vkljuchen v najbolj tajnih pogajanjih trgovskega poslovanja. ISDS dovoljuje multinacionalnim podjetjem in investitorjem, da tozhijo drzhave v zvezi z ekonomsko politiko ali pa z dolochili, ki preprechujejo njihove bodoche dobichke. Te pravde so tajne pri posebnih »arbitrazhnih tribunalih« — sodishchih, ki so v bistvu privatna v lasti korporacij, s pravniki in sodniki, ki so izbrani iz nekajpravnishkih podjetij v korporacijah. V februarju 2014 je Public Citizen izjavil o ISDS-u: Ta mehanizem povzdigne privatna podjetja in investitorje v isti status kot suverene vlade in tako postane privatizacija pravnega sistema. Ta ochitni rop pravnega sistema v korist investitorjev in multinacionalnih korporacij je bil prvich institucionaliziran v North American Free Trade Agreement (NAFTA) pred dvajsetimi leti. Potem je deloval tako dobro za korporacijsko stran, da sedaj ISDS vkljuchujejo v skoraj vsako bilateralno in regionalno pogodbo na planetu, vkljuchno s TPP, Canada-European Union Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA) in ZDA-Evropa Transatlantic Trade and Investment Partnership (T T IP). O teh sporazumih se tajno pogajajo. To, kar je vkljucheno, je grozljivo, poseno za okolje in za ljudi.18 Globalizacija, podobno kot neoliberalna ekonomija, je orodje ekonomskega imperializma. Delo je izkorishcheno, medtem ko so kulture in okolice unichene. Toda propagandaje tako mochna, da ljudje sami sodelujejo v svoji pogubi.19 (...) 146 Revija SRP 146 Tehnologija je skoraj nekak potrpezhljiv morilec, ki se le pretvarja, da je chlovekov prijatelj, a se pripravlja, da nas izmeri in cementira nasho usodno odvisnost. Blizhamo se zatonu gospodarskega delovanja mnozhic, kot so ga bili poznali celirodovi. ... Dobe vechnega Blagostanja in Brezdelja ... ne bodo delili z vsemi... Hiper-ekscepcionalistichno nagnenje elite ne dovoljuje take velikodushnosti, chepravbibila tehnichno in ekonomsko uresnichljiva. Naslednje leto bo imel vrh 1% v svoji lasti vech kot 50% svetovnega bogastva. To bogastvo ne bo nikdar curljalo nazaj navzdol. Prej bo izhlapelo, izgubilo svojo uporabno vrednost, postalo malo vech kot zlato povabilo v kakshno zaprto (zashchiteno) podrochje na Zemlji. Bogastvo je bilo tako le zachasna lestev, merilna enota navzgor, zarisana na zidu Drzhave-Mesta v najhujshem mozhnem chasu. Raja, plebs bo prepushchen samemu sebi za Leviatanovimi vrati.20 Seveda elita vidi svojo bodochnost, pravzaprav svojo reshitev, v tehnologiji, ki naj bi zamenjala vechino proletarcev — namrech vseh nas. Vojne, ki jih vodi ta elita, so zhe skoraj tako dalech — le zhrtve so vedno enake, s tehnologijo ali brez nje. Trdi nachin, se pravi vojne in barvne revolucije, ki ga uporabljajo ZDA za shiritev svoje hegemonije in imperija, pravzaprav ni vsakomur razviden. Delno je to zaradi razlichnih, vchasih medsebojno nasprotnih sil, ki krojijo amerishko politiko, kot je to vpliv AIPAC-a, dosledna podpora izraelskim vojnam in politiki, pa zahteva po popolni kontroli nad energetskimi viri in tokovi; o najbolj zloveshchi zahtevi pa kasneje. Sledi nekaj citatov iz chlankov o amerishkih vojnah: (-) Pravzaprav je Pentagon po 2. svetovni vojni spoznal, da lahko popolno unichenje nasprotnika povzrochi zmanjshanje dovoljenega obsega potroshnje za obrambo. Zvezno vodstvo je bilo odtlej alergichno na zmago. Odlochilne bitke so postale izkljuchno podrochje dejansko provincialnih drzhavljanskih vojn. (... ) ... nasha vojska je poklicna. To pomeni evolucijski korak naprej le toliko, kolikor verjamesh, da vojna zagotovlja kariero, poklicno napredovanje. Poklici so prevzeli mentaliteto cehov. Za mesarje, peke in kreatorje vojn je nadaljevanje postalo vojni namen. (... ) Tisti, ki je proti posredovanju, vztraja pri mnenju, da je potrebno vojno tvegati zadrzhano in le kot skrajno sredstvo s strogo dolochenim zakjuchkom. Taka krotkost je brez domishljije in sociopatskega namena. Vse to ustavljanje in zachenjanje prav takrat, ko postanesh nechesa veshch — je chista norost! (... ) Permanentna vojna za vojni namen z nasprotniki po narochilu, izbranimi iz strogih guantanamskih (vzgojnih) zapisov. Ne bo vech ponujanja (prikritih) casus belli in fantazij o orozhjih za masovno unichenje, ki jih pametnjakovichi razshirjajo po internetu. Navijanje za vojno je oboje: je tvegano in ponavljajoche se. Permavojna vse to reshi. (... ) Vchasih se infrastruktura ne zrushi dovolj hitro. Zato je pri tem potrebna pomoch. Javna dela so kotzhelve. Vojna je zajec. Revija SRP 147 (•••) Ta popolni korporativni nihilizem vkljuchuje previdno uravnotezheno stanje: ekonomsko delovanje brez opaznega gibanja. Vsak vojashkiproizvod unichiproizvod, kiga je izdelal neki zhivljenjski del ekonomije. Zgradish tovarno. Zgradim bombo, da unichi tvojo tovarno. Ljudje umirajo. Rekonstrukcijska dela cvetijo v senci njihovih grobov. Velichastni napredek! (... ) Zhivljenje kot tako postane kolateralna s h koda na poti k — chemu drugemu? H gospodarski rasti... (...)) Seveda, vojna uchinkovitost, merjena s podrochno zmago, zgreshi vojno gospodarsko metriko na milje. Kaj bi lahko bilo bolj preprosto? Zmaga je poraz. Vprashajte fante v sobi 101, che mi ne verjamete. (... ) Nekaj veselih optimistov trdi, da permavojna lahko traja zelo dolgo. Seveda so zgreshili bistveno tarcho: progresivno smrtonosnost. Preostali zagotovljeni nihilizem dela nadure, da izpopolni orozhje za unichevanje vseh udelezhencev trga, in tako pride vojno gospodarstvo do popolnega zastoja. Tako kot kazhe Lafferjeva krivulja: 100% meja smrtnosti ne prinese nikakrshnih davchnih dohodkov. (... ) Smrt. Davki. Vojna. Nikjernicilja. Vsaporabaznamenom, da bito dosegli.1 Permavojna ali stalna vojna kot gospodarsko gonilo je seveda le eden od razlogov — in ima svojo mejo. Zato se nekateri sprashujejo, chemu sploh taka vojna — in pravzaprav ne najdejo pravega razloga. In she eden, ki se sprashuje, kje je zdrav razum: (... ) Ali bodo bodochi zgodovinarji imenovali chas, ko so bile ZDA svetovna hegemonska sila, »neizogibna nacija«... —kotabsurdno dobo? (... ) Porast verske gorechnosti, pojav, ki je povezan z^ vsemi temi vojnami, je razlog, zakaj je postalo tezhje kot kadarkoli najti smisel tega, kar se danes dogaja po svetu. Vlada zmeda. (... ) Neprestana vojna. Za kajje dobra? (... ) Odgovorje isti kot za vojno nasploh — za popolnoma nich. (... ) ... (Tisti) ki sluzhijo drzhavni varnosti, hochejo vojno brez konca ali pa da jih ne zavirajo najosnovnejshe zahtevepraktichnega razuma. (... ) Dushevna bolezen je lahko olajshevalni dejavnik. Toda nashi vodje niso dushevno bolni — nev klinichnem smislu. Ne moremo zanikati njihove krivde, chepravsonjihova dejanja iracionalna. (... ) Toda marlahko vse to pripishemo zgoljnesposobnoti? (... ) Na to vprashanje nijasnega odgovora, ker ochitno namenoma izvajajo neumne podvige — 148 Revija SRP 148 (-) Kar zadeva vprashanja vojne ah miru, vse kazhe, da je dejansko to: zdi se, da je nenehna vojna to, kar hochejo Obama in njegovinesposobnipodlozhniki. (•••) Zakaj? Ne zaradi obchudovanja vojashkih vrlin ali pa zaradi nostalgije po bolj barbarskih chasih. (•••) Toda brez vojne ali brez vojne nevarnosti bi se zamajal vojashko-industrijsko-nacionalnikompleks drzhavne varnosti. (•••) Zaradi tega ni mozhnosti stalnega miru. ZDA si morajo izmisliti sovrazhnike, che ti ne obstajajo. (•••) Kar je neverjetno, je gola hinvshchina vsega tega. Oni, orientalski »drugi«, so neobrzdane poshasti, kadar pa mi storimo isto, ko je prepozno, potem le rechemo, da so bile »storjene napake«<. (...) To je absurd na kvadrat. Vsi medijski pisuni sveta ne morejo dovolj ochrniti Vladimirja Putina, da bi spremenili ochitno in osnovno resnico, ki je najbolj vazhna v tem primeru: neverjetno je lahkomiselno — je neopravichljivo lahkomiselno — ogrozhati osnovne varnostne zahteve velike nuklearne sile. (•••) Ne rachunajznjim. Vabsurdni dobinima zdravrazum nobene prilozhnosti.22 In tukaj she dva, ki sta mnenja, da je taka zunanja in vojashka politika ZDA zgreshena, cheprav sama delno ugotavljata, da je to edini nachin, s katerim se sedanja vrhushka ZDA namerava obdrzhati na oblasti, si zagotoviti svetovno hegemonijo in stalni dobichek z neprestano vojno-(•••) Govorice o izumljenikrizi. NATO je vnadaljevanju svojih prizadevanj, da bi si ustvaril sovrazhnike in si tako zagotovil razlog za svoj obstoj, sedaj razglasil Rusijoza najvechjogrozhnjo. Z drugimi besedami, resnichno ni grozhnje, dokler NATO ne izprovocira Moskve, in tako ustvari to grozhnjo. V danashnjem chasu — v tem, katerega predhodnica je bila skoraj popolna svetovna vojashka prevlada ZDA — so bile sedanje relativno blage ruske reakcije na obkolitev s strani rezhima ZDA in vojashkih sil NATO napihnjene do tega, kar NATO oznachuje kot najvechjo grozhnjo zoper njega. Pustimo ob strani za trenutek vprashanje, ali je SZ sploh bila kdaj taka grozhnja, kot so to v njihovi vladi prikazovali amerishkim drzhavljanom; ta najnovejsha trditevNATA je prenapihnjena, she bolj vazhno pa je, da je potencialno zelo nevarna. (•••) Zdrugimibesedami: Washington je spetlagal.23 Dobro storjeno, gospodje Obama, Bush, Clinton, Bush, Reagan, Carter po vrsti in nazaj. Vsak je zvesto sledil geopolitichnim in gospodarskim interesom, ki uteleshajo zamisel amerishke hegemonije. Vidimo sadove: pobijanje in pozhiganje v tujini (pogosto z daljinskim upravljanjem), humanitarne katastrofe za prezhivele brezdomce, amerishke smrti in rane dalech bolj shtevilne od tistih v napadu 9./11. kot odgovor na desetletje ubijanja in zatiranja uporov v muslimanskem svetu, katerih povzrochitelj in pokrovitelj so bile ZDA. In potem so tu she fiskalni stroshki Americhanov. Revija SRP 149 Ni presenechenje, da vladajocha elita nima namena, da bi spremenila premise zunanje politike ZDA, namrech da Amerika lahko in mora vladati svetu. To je razglas »nashe« usode, o katerem ne moremo dvomiti. Seveda moramo priznati, da tisto, kar je videti kot napaka za nas Amerikance, ki nismo del elite, ni napaka za nashe vrhovne gospodarje. Navsezadnje, vznemirjenje je sestavina bistroumnega politichnega perpetuum mobila. Nemir priskrbi »grozhnje«, na katere se lahko sklicujejo, da bi opravichili prav to politiko, ki predvsem ustvarja grozhnje. Kako domiselno! Ne bomo vechposlushali klepeta o »dividendah miru«, o tej nevarni zamisli — to pomeni, da je nevarna Pentagonu in vohunskim skladom ter chrtam pod rachuni vladnih dobavljachev; skoraj so tekli amok, ko je propadla Sovjetska zveza Z Varshavskim paktom med 1989-1991. To je bilo resnichno preblizu. Predstavljajte si edino svetovno supersilo brez sovrazhnika. Ljudje bi se morda zacheli chuditi, kaj je smisel vsega tega. Hvala bogu, bila so leta vmeshavanja v muslimanski svet, in v banki se je nabiral skupni dobichek.24 Zunanja in vojashka politika ZDA imata tudi notranjepolitichno vlogo — ustvarjanje »varnostne« drzhave, to je policijske drzhave, bolje recheno — fashistichnega rezhima z ustrahovanjem drzhavljanov z izmishljenimi ali pa z rezhiranimi nevarnostmi znotraj in zunaj. Posebej pa je vazhna ugotovitev, da ZDA ustvarjajo nered po svetu s tem, ko igrajo svetovnega policaja, ki ta nered upravlja. Nekaj globljih vpogledov v to stanje: Kaj si lahko mislimo o politiki, ki bombardira dezhele in jih prepusti njihovi usodi? Vechina opazovalcev zunanje politike ZDA vidi to politiko kot zgresheno. Gledajo rushevine Iraka, Afganistana, Libije, Somalije, Jemena in ne vidijo zmagoslavnih povork, nikakrshne ponovne izgradnje, nobene stabilne vlade, nikakrshne demokracije, nobenih chlovekovih pravic. To so opazovalci, katerih mishljenje je ostalo v modelih preteklosti. Mogoche imajo v glavi drugo svetovno vojno, napovedano vojno, bitke, zmago, pogajanja, pogodbe in izgradnjo. Recimo, Evropo in Marshallov plan ali pa Japonsko. Mogoche premishljujejo o svetu, ki mu vladajo mednarodni zakoni, Zhenevske konvencije, Zdruzheni narodi, in o Ameriki kot zashchitniku tega reda. Posledica je, da nered, ki ga ZDA sejejo po vsem planetu, nima smisla. Politikanti na Potomaku morajo biti nori — tak je zakljuchek. K Ni tako. Mogoche so megalomam, toda imajo nachrt za natanchen nered, mch manj kot nachrt za vojashko pokoritev sveta svojemu gospodarstvu. Amerika drsi iz svojega polozjpaja kot prvo svetovno gospodarstvo, rekord, ki ga drzhi od leta 1870. Zgodovina uchi, da je nemogoche vzdrzhevati svetovni imperij brez gospodarskega primata. Amerishki imperij je pritisnjen ob zid, toda she vedno ima vojashko premoch po propadu svojega glavnega izzivalca, Sovjetske zveze, kar je najvechja tragedija relativnega miru v nashem svetu in nashi dobi. Svet se je resnichno spremenil 11. septembra 2001. Amerika je dobila opravichilo za izbiro vojashke opcije, da bi obdrzhala svetovno prevlado, ki je gospodarsko ni vech zmogla. ZDA so izkoristile prilozhnost, da so naredile tihi drzhavni udar doma, ko so ustanovile Patriot Act, in zachele postopoma spreminjati ZDA iz demokracije v varnostno drzhavo ter brez nasprotovanja prestrashenega domachega prebivalstva unichevati dele sveta, vsakich po eno neugodno drzhavo. To je nachin vodenja tretje svetovne vojne, chesar ne opazi nihche razen zhrtev. (...) 150 Revija SRP 150 Vojna proti terorju je bila briljantna propagandna zamisel. Povzrochila je izredno stanje v demokratichnem redu Zahoda, stanje, ki pospeshuje hrepenenje in nesporni prehod ustavnih demokracij v kontrolirane drzhave. V ZDA je Patriot Act uvedel to kontrolirano drzhavo, ki jo politologi raje imenujejo »varnostna drzhava«, da se izognejo oznaki policijska drzhava, v kateri je vsak drzhavljan obravnavan kot potencialni terorist. Delovanje drzhave s takim ustrojem ni vzdrzhevanje reda, marvech upravljanje nereda, ki ga ustvarja. V svetovnem meriluje terorizem orodje za ustvarjanje nereda, tako daje svetovni policaj — ZDA z »zavezniki« — poklican, da upravlja.25 Oblikovanje kontroliranega kaosa deluje kot taktika za izoblikovanje kolektivne psihoze prebivalstva, ker ljudje obichajno tezhijo za ustaljenostjo, varnostjo in redom, kljub zhrtvovanju svoje osebne svobode. Kolektivno stanje strahu, ki ga ustvarja kaos, povzrocha, da vechina ljudi pozdravlja najhujshe oblike tlachenja s strani najbolj zatiralskih vlad. Strah in paranoja sta bistvena vsebina policijskih drzhav. (•••) Vprashanje ninikdar, alinaj vodiAmerika, temvech le, kako vodi. Narodi, po vsem svetu, morajo zopet pridobiti svojo suverenost najprej s spoznanjem, da pretorijanska strazha orwellovskega imperija ni zaveznik, marvech okupator. Boriti se proti »vodstvu« ZDA je edina pot iz perverznega globalnega ustroja, kjer je vojna mir, svoboda suzhenjstvo, neuposhtevanje moch in resnichnost izmishljotina.26 (...) Kaj lahko prichakujemo od nashih zahodnih »prijateljev« in »zaveznikov«, ki nas »branijo« (ne vem, pred kom), ko se bo she zaostrila klimatska kriza, ko bo potrebno deliti surovine, hrano in zhivljenjski prostor — zanje namrech sodimo med »dispensable nations«? (... ) Danes amerishki politiki obeh vechinskih strank — konservativci, »umerjeni« in tako imenovani liberalci enako — vztrajajo, da so ZDA »>izjemen«<, celo »neobhoden« narod. Dejansko to pomeni, da le za ZDA veljajo posebna pravila. Zlasti vmednarodnih odnosih vlada ZDA in njeni nameshchenci lahko naredijo karkoli, kot se jim zdi potrebno, da izpolnijo svoje namene, vkljuchno stvari, zaradi katerih bi bila vsaka druga vlada razglashena za kriminalno. Sodech po tem, kako vlada ZDA ostaja nekaznovana pri umoru, terorizmu in ostalih strashnih prestopkih, je videti, da ima dejansko licenco za ubijanje. Pravzaprav zhepo definiciji nobeno dejanje ZDA ne more biti oznacheno kot umor ali terorizem?1 (... ) Kot je obichajno, nihche ne zvoni, che kak narod ali pa imperij izgine. Kar se zgodi, je postopen propad, nereshljive okolishchine kot osnovni nachin socialne organizacije. Zlom ali pa razdor, ki se pojavi kot razlichnapolitichna ekonomija, je predhodnica tochke brez vrnitve. PolozhajZDA vzgodnjem 21. stoletju je tak, da njihovsistem oblikuje politiko, ki po lastni krivdi tezhi proti Armagedonu in grozi, da bo s sabo zvlekla she ostali svet. Kar je pokazala dejanska politika predsednika Baracka Obame — umori z droni, nadzor in zatiranje, stalna ekonomska zloraba v korist zhe bogatih, vojna kjerkoli jo ZDA lahko najdejo in preprechevanje vseh naporov za zashchito okolja — to je politichni prostor, ki ga zavzema; zmerna Revija SRP 151 sredina je resnichna radikalna »obrobna resa«, che gledamo skozi ochala ohranitve »sveta«, v katerem zhivimo. Zahodne vlade si sedaj na vse nachine prizadevajo, da bi prestrashile ljudi, ki naj bi tako podprli she eno vojno za naftne zaloge Srednjega Vzhoda. Grozhnja »terorizma« je cinichna diverzija in nich drugega ... (■■■) Amerishki imperijpropada v smrtnih krchih. Sile, ki naj bi take tudi ostale, so vedno bolj brez upa, in to jih dela vse bolj nevarne. Luzhenje, nuklearno orozhje, bombardiranje afganistanskih porok in bankirske prevare je vse, kar to vodstvo zna- Reshitev znotraj zahodne politichne ekonomije je zhe nekaj desetletijnemogocha. Ljudi je mozhno premotiti s postopno reformo, toda premislite tole: tisti, ki krichijo »evolucija in ne revolucija«<, imajo zdaj zhe vech desetletij devolucije kot odgovor na nuklearno orozhje ... V letu 2014? Resnichno? ...28 (■■■) Washington potrebuje vojno v Ukrajini, da bi dosegel svoje strateshke namene. Ta tochka ne more biti precenjena. (■■■) ZDA hochejo potisniti NATO do ruskih zahodnih meja. Hochejo kopenski prehod v Azijo, da bi razshirile vojna oporishcha prek kontinenta. Hochejo kontrolirati cevovodne koridorje iz Rusije v Evropo, da bi nadzirale dohodke Moskve in zagotovile, da bi bil plinplachevan z dolarji. (■■■) Kako bi to koristilo Washingtonu? (■■■) Ne bi. Preprechilo bi sploshni nachrt Washingtona, da bi vkjuchili Kitajsko in Rusijo v prevladujochi ekonomski sistem, v dolarski sistem. Meshetarji mochi v ZDA so spoznali, da morajo sedanji sistem razshiriti ali pa bo propadel. Ali bosta Kitajska in Rusija udarili s petami in sprejeli podrejeno vlogo v svetovnem redu, ki ga vodijo ZDA, ali pa bo konec polozhaja Washingtona kot svetovnega hegemona. (■■■) Vsa dejanja Washingtona so nachrtovana le z namenom, da se zaostrijo spopadi in razpihajo spori. Tezhke izgube, ki jih je imela neizkushena ukrajinska vojska, in strashno trpljenje prebivalstva v Lugansku in Donecku ne zanimajo amerishkih vojashkih nachrtovalcev. Njihova naloga je, da preprechijo mir ne glede na stroshke, ker bi mir iztiril vse nachrte ZDA glede obrata k Aziji ter hkrati ostati edina svetovna supersila. Tukaj citat iz WSWS: (■■■) Konchni namen ZDA in njihovih zaveznikov je, da potisnejo Rusijo v osiromashenje in v polkolonialni polozhaj. Taka strategija, zgodovinsko povezana s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Zbigniewom Brzezinskim v Carterjevi administraciji, zopet dobiva javno podporo. (■■■) . Vidite, kaj se dogaja? Kocka je zhe padla. Z Rusijo bo vojna, ker prav to je tisto, kar establishment hoche. Tako preprosto. In ker so prejshnje provokacije, da bi Putina zvabili v ukrajinsko zmedo, propadle, ta novi val nasilja — pomladanska ofenziva — mora izpolniti ukano. Putin ne bo mirno sedel, ko bodo plachanci z amerishkim orozhjem in logistichno podporo ZDA tolkli Donbas v prah kot v Falluji. (■■■) 152 Revija SRP 152 — z Ukrajino smo vstopili v novo obdobje: Imamo bistven, geostrateshki spor, toda to je dejansko geofinanchna vojna med ZDA in Rusijo. Imamo zlom cen nafte, imamo valutne vojne, povzrochili smo namenski »shorting« — razprodajo rublja. Imamo geofinanchno vojno, in to, kar vidimo kot posledico, je prineslo predvsem tesno povezavo med Rusijo in Kitajsko. Kitajski je jasno, da je Rusija prva domina; che pade Rusija, bo naslednja Kitajska. Ti dve drzhavi nameravata skupaj narediti nov, vzporedni financhni sistem, lochen od zahodnega financhnega sistema ...29 Seveda nekateri, ki ne sodijo v uradno propagando, she vedno mislijo, da je ta zahodni sistem she tako mochan, da bo vse prevladal in se bo nato »konsolidiral«: i:::) Razkritje nadzornih mrezh zahodnega sveta je povechalo obchutek, da demokratichne ustanove ne delujejo tako, kot bi morale, da zhivimo, che vam je vshech ali ne, v dobi somraka demokracije. (:::) Mrak je nastopil v zgodnjih 90-ih z razpadom nekdanje Sovjetske zveze, ko so Rusijo, Srednjo Azijo in vechino Vzhodne Evrope prevzeli birokrati prejshnjih komunistichnih partij, med katerimi so mnogi na hitro postali milijarderji. (:::) In seveda smo videli vzpon globalnega imperija doslej nepresegljive mochi. Zdruzhenih drzhav ne more nihche vojashko izzvati, saj prevladujejo v svetovni politiki, celo v politiki drzhav, kijih ZDA imajo za svoje sovrazhnike. (:::) Primerjava sedanje demonizacije Putina z odnosom do Jelcina, ki je naredil veliko vech grozljivih ogabnosti — na primer: unichil je celo mesto Grozni — pokazhe, da ni ogrozhena nachelnost, marvech gre za interese prevladujoche svetovne sile. Nikdar prej ni bilo takega imperija, in verjetno ga tudi nikdar vech ne bo. ZDA so podrochje najbolj opaznega ekonomskega razvoja v sedanjem chasu — pojava IT (informacijska tehnologija) revolucije na zahodni obali. Toda kljub temu napredku v kapitalistichni tehnologiji se je politichni ustroj ZDA komaj kaj spremenil v sto petdestih letih. Lahko da je vojashko, ekonomsko in politichno prevladujoch — njegova mehka sila vlada svetu — toda doslej ni bilo znamenja notranje politichne spremembe. Ali to protislovje lahko traja? (:::) Po svetu krozhijo razprave o vprashanju, ali je amerishki imperij v zatonu. O tem zatonu obstaja obshirna literatura, v kateri dokazujejo, da se je zaton zhe zachel in da je nezaustavljiv. Zame je tako mishljenje odsev zhelja. (:::) Toda neoliberalni ekonomski sistem, ki ga je postavil globalni kapital, ne trpi socialdemokratske reforme. Mnenje, ki ga imajo (che ne ochitno, pa prikrito) tisti na oblasti, da je nujen tak politichni ustroj, ki ne dovoljuje izziva sistemu, kazhe, da zhivimo v nevarnih chasih. Povzdigovati terorizem v grozhnjo, ki naj bi bila enakovredna stari komunistichni grozhnji, je chudno. Zhe uporaba besede »terorizem«, zakoni, ki so jih uspeli dosechi v parlamentu in kongresu, da bi ljudem zamashili usta, prepoved mnogim, ki so bili povabljeni, predavati na univerzah, misel, da je treba izprashati tuje predavatelje o tem, kar nameravajo govoriti, preden jim dovolijo vstopiti v drzhavo — vse to so videti malenkostne stvari, vendar so znachilne za dobo, v kateri zhivimo. Lahkotnost, s katero ljudje to sprejemajo, je zastrashujocha. Che je to, kar nam dopovedujejo, namrech da sprememba ni mogocha, da je sedanji sistem edini sprejemljiv, potem bomo v tezhavah. Revija SRP 153 (-) Skrajna sredina tvega vojne, na svoj rachun ali pa v korist ZDA; podpira sredstva ekonomske prisile; zagovarja nadzorovanje kot neogibno nujnost za zmago nad terorizmom, ne da bi se vprashala, zakaj se terorizem sploh pojavlja — to sprashevati je skoraj isto kot biti terorist. Kaj je vzrok delovanja teroristov? (•••) Kdor vprasha, ali je amerishka imperialna politika, ali pa tudi britanska ali francoska zunanja politika, kakorkoli odgovorna, dozhivi napad kritike. Seveda, vohunske ustanove in varnostne sluzhbe vedo popolnoma tochno za razlog, da ljudje ponorijo — in tu gre za obliko norosti — da jih namrech k temu navaja to, kar vidijo, ne pa religija. (•••) Pred vojno leta 2003je imel Irak pod Sadamovo, kakor tudi pod diktaturo njegovih predhodnikov, najvishjo stopnjo izobrazbe na Blizhnjem vzhodu. Che to omenish, te obtozhijo kot zagovornika Sadama, toda univerza v Bagdadu je imela v 80-tih lettih vech profesoric kot Princeton leta 2009. Imeli so otroshke vrtce, da bi profesoricam olajshali pouchevanje na sholah in univerzah. V Bagdadu in Mosulu, ki ga je sedaj okupirala Islamska drzhava, so delovale stoletne knjizhnice. Mosulska knjizhnica je delovala zhe v osmem stoletju in je imela v svojih skladishchih grshke rokopise. Bagdadska knjizhnica je bila, kot vemo, po okupaciji izropana, in ne presenecha, da v mosulski knjizhnici unichujejo na tisoche knjig in rokopisov. Vse, kar se je zgodilo v Iraku, so posledice te strashne vojne, kije dosegla obseg genocida. O shtevilu pobitih razpravljajo, ker Coalition of the Willing ne shteje civilnih zhrtev v dezheli, ki jo je okupirala. Zakaj bi se sploh menila zanje? (•••) Okupacija Iraka je eno najbolj umchevalmh dejanj v moderni zgodovini. Cheprav so Hiroshimo in Nagasaki zbombardirali z nuklearnimi bombami, je socialni in politichni ustroj japonske drzhave ostal; cheprav so bili Nemci in Italijani premagani v drugi svetovni vojni, je bila ohranjena vechina njihovega vojashkega, obveshchevalnega, policijskega in pravosodnega sistema ... (•••) Zahod je umchil irashko sholstvo in zdravnishko sluzhbo; izrochil je oblast skupini shiitskih duhovnishkih strank, ki so takoj zachele z mashchevalnim klanjem. Nekaj stotin univerzitetnih profesorjev so pobili. Che to ni nered, kaj je to potem? (•••) In kakshno je stanje v Evropi? Najprej naj poudarimo, da tam ni niti ene drzhave vEvropski Uniji, ki bi uzhivala resnichno suverenost. Po koncu hladne vojne in zdruzhitvi je Nemchija postala najmochnejsha in strateshko najbolj pomembna drzhava Evrope, toda celo ona nima popolne suverenosti: ZDA vladajo na veliko ravneh, posebno v vojashkih zadevah. Britanija je po drugi svetovni vojni postala napol vazalna drzhava. (•••). ... Politichno, ideoloshko in vojashko, celo ekonomsko dejstvo je, daje Evropska unija pod roko globalne imperialne sile. Vsa upanja, ki so nastala v chasu, ko se je zachela razprava o evropski ideji, o kontinentu, ki naj gre po svoji poti, neodvisno od ostalih velikih sil, so se izgubila po koncu hladne vojne. Prav takrat, ko se je zdelo, da bi mogla dosechi svoj namen, je Evropa postala kontinent, izrochen koristim bankirjev — Evropa denarja, prostor brez socialne perspektive, ki ni povzrochil neoliberalnega sistema. 154 Revija SRP 154 (-) To je ra%se%hnost problema, in che se bo evro-elita she naprej obnashala kot sedaj, se pravi kot skrajna sredina, je to kratkovidno in nespametno. Toda tudi Kitajska she ni tako dalech, da bi nadomestila ZDA. Vse shtevilke, ki jih navajajo ekonomisti, kazhejo, da so Kitajci she dalech zadaj. Mnenje, da bodo Kitajci nenadoma postali sila in bodo nadomestili ZDA, je nesmiselno. Ni utemeljeno vojashko, ne ekonomsko, ne politichno, ne ideoloshko, in jasno je, da to ni nakljuchje. Kje bomo na koncu tega stoletja? (...) nujno potrebujemo drugachen ustroj Evropske unije, v kateri je potrebno vech demokracije na vsaki ravni ... Veliko ljudi v vzhodni Evropi je nostalgichnih za druzhbami, ki so obstajale pred razpadom Sovjetske zveze. Komunistichni rezhimi, ki so vladali v sovjetskem bloku po prihodu Hrushchova, so bili socialne diktature: dejansko slabotni rezhimi z avtoritarnim politichnim ustrojem, toda z ekonomskim ustrojem, ki je nudil ljudem bolj ali manj isto kot shvedska ali britanska socialna demokracija. V januarski raziskavi je 82% vprashanih v nekdanji vzhodni Nemchiji dejalo, da je bilo zhivljenje boljshe pred zdruzhitvijo. Kot razlog so navedli, da je bilo vech druzhabnega obchutka, vech ustanov, denar ni bil najvazhnejshe, kulturno zhivljenje je bilo boljshe in ljudje niso bili obravnavani, kakor je to sedaj, kot drugorazredni drzhavljani. (•••) Razlog, da so bili Nemci tako globoko pretreseni zaradi Snowdenovih razkritij, je bil ta, da jim je nenadoma postalo jasno, da zhivijo pod nenehnim nadzorstvom, nekoch pa je ena velikih ideoloshkih razprav v zahodni Nemchiji obravnavala zlo Stasija, ki je, kakor so govorili, ves chas vohunil za slehernikom. Seveda Stasi ni imel tehnichnih zmogljivosti za vsesploshno neprestano vohunjenje — glede na raven nadzora so ZDA dalech pred starim sovrazhnikom zahodne Nemchje.30 Seveda so ti tako imenovani uspehi amerishke politike - »naftna in monetarna vojna« proti Rusiji, obkrozhevanje Rusije in Kitajske z vojashkimi bazami, organiziranje hujskanja in provokacij njihovih sosedov pri teritorialnih sporih itd. - zgolj uspehi destruktivne politike. Lazhje je nekaj porushiti kot pa zgraditi. Vse poteze ruske in kitajske mednarodne in ekonomske politike so konstruktivne, tako tudi vechine drzhav skupine BRICS. Nobeno nasprotovanje ZDA zoper banko AIIB ni zadrzhalo niti njihovih tradicionalnih vazalnih drzhav, kot so Velika Britanija, Nemchija in Francija, da se ne bi pridruzhile tej banki. Vse bolj postaja jasno, kje je prihodnost, che jo sploh she bomo imeli. She nekaj o blizhnji prihodnosti amerishke politike, o kandidatih za naslednjega predsednika ... (... ) Ta dezhela ima 323 milijonov ljudi, 88% starejshih od 25 let ima zakljucheno srednjo sholo. Svet ceni kulturo, znanost in tehnologijo ZDA. Kako to, da je od vseh nashih dobro izobrazhenih, kreativnih ljudi, najboljshe tisto, kar izberejo ti, ki odlochajo o teh stvareh — skrivnostne klike v dveh uradnih, politichno nerazlochljivih strankah, ki pomenijo 1% in ki odlochajo, kako prodajati elektorske rezultate — in tako lahko pridejo s podobnimi kandidati za predsednishke volitve naslednjega leta? Zakaj je to, za kar menimo, da je smeshno, ko ima Severna Koreja vlado s svojim tretjim Kimom, Sirija s svojim drugim Assadom, Kuba s svojim drugim Castrom, ponujeno Revija SRP 155 volilnemu telesu ZDA kot izbira med drugim Clintonom in tretjim Bushem? Kakor da njihovi predhodniki istega imena ne bi bili nich drugega kot osramocheni lopovi in vojni huskachi?31 Kakor je sploshno znano, niso pravi sovrazhniki ZDA islamisti, Rusi ali pa Kitajci, temvech »demokratichno izvoljene« politichne elite ZDA in njihovi gospodarji velikega vojnezheljnega kapitala, ki skusha zgraditi svetovni imperij. Podobno pravi tudi Noam Chomsky v intervjuju za Evronews, maja 2015 (The Global Conversation);32 tukaj delno skrajshano: Euronews: Ali gledate na vsesploshno stanje bolj optimistichno ali bolj pesimistichno? Noam Chomsky: Na mednarodnem prizorishchu drvimo proti prepadu, v katerega bomo strmoglavili in ki bo bistveno zmanjshal mozhnost za spodobno prezhivetje chloveka. Euronews: Kakshen prepad? Noam Chomsky: Dejansko sta dva; ekoloshka katastrofa, ki je tik pred nami. Chasa, da se temu prilagodimo, nimamo vech in smo na napachni poti. Drugi prepad pa je tu zhe 70 let, to je nevarnost atomske vojne, kije vedno vechja. Iz zgodovine je razvidno, da je chudezh, da smo doslej prezhiveli. O ekoloshki katastrofi in klimatski spremembi: Noam Chomsky: Chloveshki rod obstaja verjetno zhe 100.000 let in je sedaj pred izjemnim trenutkom v svoji zgodovini. Ta rodje sedaj prispel do tochke, na kateri bo kmalu odlocheno, ali se bo v naslednjih generacijah poizkus tako imenovanega inteligentnega zhivljenja nadaljeval ali pa smo trdno sklenili, da ga unichimo. Vechina znanstvenikov je spoznala, da morajo fosilni nosilci energije ostati v tleh, che hochemo, da bodo nashi vnuki imeli prihodnost. Toda institucionalne strukture nashe druzhbe poskushajo iztisniti iz zemlje vsako kapljico. Posledice vpliva predvidenega delovanja klimatske spremembe za chloveshtvo v blizhnji prihodnosti so katastrofalne in mi drvimo v ta prepad. O atomski vojni in upanju: Noam Chomsky: Sem za pogajanja z Iranom, toda ta so popolnoma napachna. Dve drzhavi sta, ki na Blizhnjem vzhodu povzrochata zlo, ki sta nenehni napadalki, nasilnici in ki neprestano izvajata teroristichna in ilegalna dejanja. Obe sta veliki drzhavi z atomskim orozhjem in z velikimi zalogami nuklearnega orozhja. Euronews: Kateri drzhavi? Noam Chomsky: ZDA in Izrael. Obe sta veliki svetovni atomski sili. Za to, da v mednarodno izvedenih anketah, ki jih izvaja volilni urad ZDA, velika vechina vidi ZDA kot najvechjo nevarnost za svetovni mir, obstaja razlog. Nobena druga drzhava ni temu tako blizu. Zanimivo je, da mediji v ZDA tega nochejo objaviti. Toda to je dejstvo. ... (Obama) je pravkar vpeljal program modernizacije nuklearnega orozhja ZDA, vreden milijarde dolarjev. To je eden od razlogov, da je bila slavna »ura sodnega dne«, ki jo je postavil strokovni chasopis 'Bulletin oft the Atomic Scientists', pred nekaj tedni pomaknjena za dve minuti blizhje 156 Revija SRP 156 polnochi. Polnoch je konec. Sedaj so tri minute do dvanajstih. Tako blizu katastrofi ni bila ura zhe trideset let, od takratnega velikega strahu pred vojno v zgodnjih Reaganovih letih. O ZDA, Izraelu in Iranu — zakaj je Netanjahu proti pogodbi z Iranom? Noam Chomsky: Vemo, zakaj. Iran ima zelo skromne vojashke stroshke, celo v regionalnih merilih, da ne govorimo o ZDA. Strateshka doktrina Irana je defenzivna, usmerjena, da bi se ob napadu tako dolgo branil, dokler ne bi stekla diplomacija. Tako ZDA kot Izrael, obe lopovski drzhavi, tega nocheta tolerirati. Noben strateshki analitik, ki ima vsaj nekaj mozhganov, ne misli, da bi Iran kadarkoli uporabil atomsko orozhje. Che bi to nameraval, bi se drzhava preprosto spremenila v paro. Ni nikakrshnega znamenja, da bi vladajochi kleriki — pa naj mislimo o njih karkoli — unichili vse, kar imajo. ZDA nenehno izvajajo dejanja, ki so za Izrael resnichno nevarna. Na primer — podpirajo izraelsko politiko. V zadnjih 40 letih je bila za Izrael najvechja nevarnost njegova lastna politika (...) — (...) che daste prednost shiritvi in ne varnosti, vodi to v notranji propad, v bes, upor, izolacijo in morda v konchno unichenje. In s podporo taki politiki ZDA prispevajo k nevarnostim, ki ogrozhajo Izrael. O terorizmu in odgovornosti ZDA: Noam Chomsky: Dalech najhujshi teroristichni pohod na svetuje ta, ki ga je naredil Washington. To je globalni morilski pohod. She nikdar ni bilo tako obsezhnega teroristichnega pohoda. Euronews: Kaj menite z globalnim morilskim pohodom? Pohod z droni — lahko ga tochno tako imenujemo. ZDA shirom po svetu sistematichno, javno, odkrito — nichesar skrivnega ni v tem, kar govorim, vsi to vemo — izvajajo nenehne akcije, da bi umorili ljudi, kijih vlada ZDA sumi, da bi lahko kadarkoli shkodovali drzhavi. In to je, kot ste pravkar omenili, delovanje, ki povzrocha teror: na primer, bombardirate neko vas v Jemenu in nekoga ubijete, morda — ali pa tudi ne — osebo, ki ste jo hoteli zadeti, obenem z drugimi ljudmi, ki so bili po nakljuchju v blizhini — mar ne veste, kako bodo odgovorili? Hoteli se bodo mashchevati. Euronews: ZDA opisujete kot vodilno teroristichno drzhavo. Kam pri tem sodi Evropa? Noam Chomsky: To je zanimivo vprashanje. Pred kratkim je bila narejena neka raziskava; mislim, da jo je napravila 'Open Society Foundation'; ugotovljeno je bilo: najhujsha oblika muchenja je ilegalna izrochitev. To pomeni, da osumljenca poshljemo k svojemu priljubljenemu diktatorju, mogoche Assadu, Gadafju ali Mubaraku, da ga bodo tam muchili, in upamo, da bomo pri tem kaj izvedeli. To imenujejo »izredna izrochitev« (premestitev osumljenega terorista). Raziskava je dala pregled drzjpav, ki pri tem sodelujejo: seveda so to diktature na Blizhnjem vzhodu, kajti tja poshiljajo osumljence, da jih muchijo, in Evropa. Vechina drzjpav Evrope sodeluje: Anglija, Shvedska, druge drzhave. Dejansko je le eno podrochje tega sveta, kjer nobena drzhava ne sodeluje: Latinska Amerika. To je zelo dramatichno. Latinska Amerika se je reshila kontrole ZDA. She pred kratkim je bila pod kontrolo ZDA in tedaj je bila svetovni center muchenja. Sedaj vech ne sodeluje pri najhujshi obliki muchenja — ilegalni izrochitvi. Evropa pa sodeluje. Sluzhabniki se potuhnejo, ko gospodar rjove. Euronews: Evropa je tako sluzhabnik ZDA? Revija SRP 157 Noam Chomsky: V vsakem primeru. So prevech strahopetni, da bi samostojno odlochali. Euronews: Kam pri tem sodi Vladimir Putin? Velja za najvechjo grozhnjo varnosti? Je to res? Noam Chomsky: Kot vechina drzhavnih voditeljev je nevaren lastnemu prebivalstvu. Delovalje ilegalno. Toda o%nachevati ga kot noro poshast, ki ima bolne mozhgane, Alzheimerjevo bolezen, zlobno bitje z podganjim obrazom, je najchistejshi orwellovski fanatizem. Karkoli mislite o njegovi politiki, je ta politika logichna. Misel, da bi Ukrajina pristopila k neki zahodni vojashki zvezi, bi bila za vsakega ruskega drzhavnega voditelja nesprejemljiva. To sledi iz leta 1990, ko se je Sovjetska zveza razsula. Takrat je bilo vprashanje, kaj sedaj z NATO paktom. Gorbachov je pristal na zdruzhitev Nemchje in njeno chlanstvo v Natu. To je bilo zelo pomembno dovoljenje, vezano za nasprotno uslugo (quid pro quo): da se NATO ne premakne niti za centimeter proti vzhodu — tak je bil stavek, ki so ga uporabili. Euronews: Torej so Rusijo izzvali? Noam Chomsky: Kaj se je zgodilo? NATO se je takoj premaknil v Vzhodno Nemchijo, nakar je prishel Clinton in ga razshiril do meja Rusije. Pred kratkim je, po padcu predhodne, glasovala nova ukrajinska vlada: parlamentje s 300proti 8, tako nekako, glasoval za pristop k Natu. Euronews: Toda mar ni razumljivo, zakaj hochejo v NATO — verjetno vlada Petra Poroshenka v tem vidi zashchito za svojo drzhavo? Noam Chomsky: Ne, ne, ne, ne. To ni nikakrshna zashchita drzhave. Krim so anektirali po padcu rezhima, to je resnica. To ni za zashchito Ukrajine, Ukrajini grozi zelo velika vojna. To ni zashchita. Tochno je, da je to resna strateshka grozhnja Rusiji, vsak ruski predsednik bi moral ob tem ukrepati. To je zelo razumljivo. V nadaljevanju je Chomsky odgovarjal na vprashanja o Evropi. Mnenja je, da bi bilo potrebno odpisati vse dolgove drzhav v tezhavah, kot so Grchija, Shpanija in Portugalska, tako bi lahko njihovo gospodarstvo ponovno zazhivelo — podobno odpisu dolgov Nemchiji leta 1953. Za velik del sedanjih dolgov so krive nemshke in francoske banke. Nove leve stranke, kot sta grshka Siriza in shpanski Podemos, dajejo upanje na mozhnost sprememb. (... ) Evropa ima velike probleme, ki so posledica gospodarske politike bruseljskih birokratov; nastali so pod pritiskom NATO in velikih bank, vechinoma nemshkih. Te izpodkopavajo javno blaginjo, najvazhnejshi evropski prispevek k moderni druzhbi. Evropa ima tudi resen kulturni problem — rasizem, kije verjetno bolj izrazit kot v ZDA. Svoje poglede je Noam Chomsky sklenil z besedami: (...) Upajmo, da bo naposledprishlo do ljudskega upora proti unichevalni, rushilni gospodarski in socialni politiki birokratov in bank. To daje upanje. Moralo bi v vsakem primeru. Priblizhno sochasno s to oddajo na Euronews je Seymour Hersh33 razkril resnico o amerishkem »junashkem« podvigu — likvidaciji Osame bin Ladena. O tem ne bom razpravljal, ker gre za tipichno propagandno potezo. Bolj zanimivo je, da so po 158 Revija SRP 158 intervjuju Chomskega, prav tako na Euronews, vendar pa precej na kratko, porochali, da je »javnost zahtevala« objavo dokumentov, odkritih v Ladenovi hishi. Med drugim je bilo recheno (v isti sapi), da so nashli dela Noama Chomskega in pornografijo ... Navedeno pove dovolj o amerishki zunanji in notranji politiki ter o odnosu, ki ga imajo do planeta amerishke in zahodne elite z njihovimi plachanci drugod. Njihov osnovni namen je svetovna hegemonija, kot je to opisano v PNAC-u. To hochejo dosechi tako z gospodarsko kot z vojashko silo, saj se oba nachina zhe toliko prepletata, da lahko govorimo o ekonomsko-monetarni vojni, vojashki pritisk pa ima gospodarski vpliv v trgovini z orozhjem in v trgovskih sankcijah. Svetovna hegemonija naj bi tem elitam omogochila popolno nadzorstvo in dostopnost trgovine, surovin in naravnih dobrin, vojashka sila pa vlogo svetovnega policaja in preprechevanje nastanka katerekoli sile, ki bi jim lahko kljubovala. Po popolnem unichenju sekularistichnih muslimanskih drzhav (vsaj delno po izraelski zheljah), ki je omogochilo vzpon verskih skrajnezhev, kakor jih je tudi podprlo, je sedaj na vrsti demontazha Rusije, nato pa she Kitajske. V svoje okrilje pa hochejo zopet dobiti Juzhno Ameriko in afrishke drzhave. Mislim, da je zmotno trditi, da imajo ZDA »dvojne standarde« v odnosih z drugimi drzhavami in seveda tudi znotraj sebe. Vladajochi imajo en sam standard, ki pa nima nichesar skupnega ne z moralo, ne s pravico, ne z demokracijo, ne s chlovekovimi pravicami, zlasti pa ne z mednarodnim pravom — namrech standard, da je to, kar oni hochejo in kar oni mislijo, da jim koristi, zhe po definiciji dobro, kar pa jim ni vshech ali jim celo nasprotuje, je »absolutno zlo«. Na vse to se sklicujejo, kadar jim koristi, in tovrstne izjave so postale tako vsakdanje, kot je bilo na primer sklicevanje na marksizem, leninizem in gradnjo socializma v nekdanjih »socialistichnih« in »komunistichnih« drzhavah, ki pa prav tako niso bile to, za kar so se razglashale, kakor tudi ZDA in zahodne drzhave niso niti demokratichne, niti pravne, niti ne sposhtujejo chlovekovih pravic itd., cheprav to nenehno deklarirajo. Druga zmota je, da je namen vodilnih elit ustvariti »manageable« kaos zgolj zaradi kontrole nad energetskimi viri, kot to izvajajo muslimanskih drzhavah, ki so jih unichili — ne, njihov namen je veliko bolj zloveshch, toda o tem kasneje. V zvezi z vsesploshnim nadzorom in prislushkovanji so »gospodarji« pokazali popolno nezaupanje do svojih »zaveznikov in prijateljev«, to pa kazhe, da te oznake ne ustrezajo, ker so pach le vazali, kakor tudi, da so chlani Nata bolj prisiljeni kot prostovoljni; slednje potrjuje tudi javno mnenje v zadevnih drzhavah. Z gospodarske strani pa je jasno, da jih imajo bolj za konkurenco kot pa za partnerje. S tem vohunjenjem so »gospodarji« tudi pokazali, da se ne pochutijo varne pred svojimi lastnimi ljudmi — borba proti »terorizmu« je dobrodoshel izgovor za nadzor in pritisk kot sredstvo za ustrahovanje. Amerishka policija je vedno bolj militarizirana in nasilna, za svoje prestopke pa le redkokdaj odgovorna. Tretja zmota je, da so podatki, zbrani z vohunjenjem povsod, o vsem in o vsakem, praktichno odvechni, saj zhe njihova kolichina preprechuje zanesljivo lochitev koristnega od neuporabnega pa tudi ustrezno razchlenitev. NSA poleg zhe obstojechih centrov gradi velikansko sredishche s superrachunalniki — za obrambo pred kibernetichnimi napadi, za kibernetichno vojno in vojno »proti« propagandi, kakor so to sami oznachili. Ob tem se spomnimo charobnih pojmov iz informatike, kot so »data mining«, »inference machine«, »neural networks«, ki so poimenovanja Revija SRP 159 rachunalnishke tehnologije za obdelavo in pridobivanje smiselne in povezane informacije ter za modeliranje sistemov, ki jih ne moremo matematichno opisati-Primer slednjega so rachunalniki za vremensko napoved ali pa za upravljanje zapletenih industrijskih procesov^ Chim vech podatkov imamo o vplivih na neki sistem, o njegovem delovanju in stanjih pod temi vplivi — vse kolichinsko — toliko bolj se rachunalnishki model sistema tako uskladi, da vedno bolj zrcali delovanje sistema, katerega model je^ V gradnji in nastajanju je to, kar je bila znanstvena fantastika sedemdesetih let — rachunalnishki model chloveshke druzhbe, ki ne le da omogocha analize, temvech dopushcha napovedovanje obnashanja celotne druzhbe, raznih skupin in posameznikov v dolochenih razmerah Tak nadzor pravzaprav omogocha popoln, neopazen vpliv ter usmerjanje obnashanja in stanja celotne druzhbe ali pa izbranih delov^ Ko smo zhe pri znanstveni fantastiki, lahko she omenim, da so bila zhe v omenjenih 70-ih letih napisana dela, ki so opisovala migrantsko krizo34 ter nastanek totalnega fashistichnega sistema v ZDA s pojavom dinastichne oblasti — tu ne mislim le na Orwella in Huxleya^ Baje se FBI zelo zanima, kdo si ti dve knjigi izposoja v knjizhnicah; Vatikan in SZ sta vsaj imela vsak svoj seznam »librorum prohibitorum«, se pravi knjig, ki niso bile dostopne javnosti, pa se je bilo tako nemogoche z njimi kompromitiratL Najvechje kriminalno dejanje v zgodovimi bojev chloveshtva proti chloveshtvu je poleg morebitne nuklearne vojne delovanje vechine vodilne »elite« ZDA, ki zanika klimatsko spremembo, ki je narochila ponarejati znanstvene ugotovitve o tej spremembi, ki plachuje nasilnezhe, da ogrozhajo znanstvenike in aktiviste, svareche pred posledicami klimatske spremembe^ Ta »elita« za svojo trenutno korist zhrtvuje prihodnost celotnega chloveshtva; nekoch je prepovedovala, sedaj pa ovira raziskave v smeri alternativnih virov energije ••• Na zhalost pri vsem tem molche sodeluje vechina ljudi iz sebichnih razlogov^ Trenutno vodilo zahodne politike in ekonomije je neoliberalizem — kapitalistichni sistem, katerega osnovni smisel je dosechi neposredni popolni osebni dobichek brez obzira do chesar koli, najmanj glede izkorishchanih in sploshne dolgorochne shkode^ Oche neoliberalizma Milton Friedman35 je pravzaprav predpostavil, da bo trzhna samoregulacija storila vse »potrebno« za stabilnost gospodarstva^ Kljub temu je prishel do spoznanja, da ta sistem ne more biti v skladu z demokratichno druzhbo, saj je pravzaprav njen sovrazhnik in jo v konchnem izidu celo odpravi Nekateri to imenujejo socialni darwinizem — prezhivetje najbolj prilagojenega v kapitalistichni druzhbk Kapitalistichna druzhba v bistvu nima nikakrshnega filozofskega nachela, cheprav ima v svojem poimenovanju tudi -izem, podobno kot socializem ali komunizem^ Kapitalizem kot zelo nedolochen gospodarski sistem v osnovi dolocha le zbirka zakonov, ki omogochajo mochnim in bogatim izkorishchati slabe in revne, obenem pa preprechujejo revnim, da bi prerezali vratove bogatim^ Da je ta oznaka resnichna in ni pretirana, potrjuje dejstvo, da razpon politichnih sistemov s kapitalistichnim gospodarstvom zajema vso raznolikost — od najbolj demokratichnih drzhav do najhujshih in najbolj krvavih diktatur V ZDA so neoliberalci in neokoni nashli »filozofsko« opravichilo v tako imenovani »Ayn Rand36-filozofiji« ali, bolje recheno, v nekakshni psevdoreligiozni miselnosti 160 Revija SRP 160 Nachelo skrajnega osebnega dobichka je popolnoma v nasprotju s sodelovanjem, ki je pogoj napredka in koristnega razvoja. Posledice tega so daljnosezhne in usodne — nasprotovanje sodelovanju razkraja druzhbo, ki tako postaja le razslojena druzhba socialnih parazitov pod vodstvom podobnih socialnih parazitov. Taka oblika gospodarstva je mozhna le ob nenehni rasti na rachun nekoga drugega, zato je usodna za ves planet Zemljo, saj vse in vsakogar jemlje kot predmet trgovine v kratkorochno korist vladajoche manjshine. 1 Ian Morris: Why the West Rules — for Now: The Patterns of History, and What They Reveal About the Future; Profile books LTD, London 2010. 2 Ferguson, Niall: Civilization. The West and the Rest; Penguin Books, London 2011. 3 Ferguson, Charles H.: Predator nation: corporate criminals, political corruption, and the hijacking of America / Charles Ferguson: Crown Business, Crown Publishing Group, Random House, Inc., New York 2012. 4 Morris Berman: Why America Failed: The Roots of Imperial Decline; Wiley, 2011. 5 Kirkpatrick Sale: At last: Someone Who Understands America Has Failed; Second Vermont Republic, Essays, January 25, 2012. 6 Christy Rodgers, Jeff Chang's »Who We Be: The Colorization of America«, Chasing the Rainbow; Counterpunch, February 04, 2015. 7 Mike Whitney, Draghi's »No-growth« QE Money for Stocks, Zilch for the Economy; Counterpunch, January 23-25, 2015. 8 Rob Urie: Class Warfare, Any One? Economic Crises and the Radical Center; Counterpunch, February 13-15, 2015. 9 Rob Urie: Capitalism is Worth Saving? QE, Debt and the Myth of a Liberal Left; Counterpunch, Oct 31-Nov 02, 2014. 10 Oxfam International; Richest 1% will own more than all the rest by 2016; Published: 19 January 2015. 11 Nicholas Fitz: Economic Inequality: It's Far Worse Than You Think; The great divide between our beliefs, our ideals, and reality; Scientific American, March 31, 2015. 12 Mike Whitney: Titanic Stock Bubble Fueled by Buyback Blitz; The Rich Get Richer; Counterpunch, May 06, 2015. 13 Ian Welsh: Serfdom Is Better Than What the West is Heading For; 2015 March 20. 14 Rob Urie: The Economic Destruction of Baltimore; Baltimore, Police Violence and Economic Justice; Counterpunch, May 1-3, 2015. 15 Rob Urie: The Creation of Global Financial Serfdom Greece, Germany and Global Finance; Counterpunch, February 20-22, 2015. 16 William Rivers Pitt: The Project for the New American Century; Information Clearing House, February 27, 2003. 17 Henry A. Giroux: From Citizenfour and Selma to American Sniper, Celluloid Heroism and Manufactured Stupidity in the Age of Empire; Counterpunch, February 12, 2015. 18 Joyce Nelson: Corporate Coup d'etat, Those Crappy Trade Deals; Counterpunch, February 13-15, 2015. Revija SRP 161 19 Paul Craig Roberts: The Consequences of Globalism, Whatever Became of Economists (and the American Economy)? Counterpunch, February 23, 2015. 20 Norman Ball: Beyond Leviathan's Gates; Transhumanism: the Ultimate Annihilator; Counterpunch, February 20-22, 2015. 21 Norman Ball: Shock and Awe Has PTSD. Yet Obama's Game for More. What Did People Do Before the War, Daddy? Feb 27-Mar 01, 2015. 22 Andrew Levine: Farewell to Rationality!; Playing With Fire in an Age of Absurdity; Counterpunch, February 13-15, 2015. 23 Ron Jacobs: Washington Lied, Creating a Crisis - It's NATO's Way; Counterpunch, February, 13-15, 2015. 24 Sheldon Richman: Foreign Policy Failure Across All Fronts, Why Does Non-nterventionism Horrify Our Rulers? Counterpunch, February 19, 2015. 25 Luciana Bohne: The Wreckage of American Democracy, The Logic of the Imperial Security State; Counterpunch, February 20-22, 2015. 26 Gilbert Mercier: US Military and NATO, Praetorian Guard of the Orwellian Empire; Counterpunch, March 02, 2015. 27 Sheldon Richman: The Double-0 Nation, America's James Bond Complex; Counterpunch, March 02, 2015. 28 Rob Urie: The Death Throes of Decline, U.S. Wars and the Climate Crisis; Counterpunch, September 26-28, 2014. 29 Mike Whitney: The Real Reason Washington Feels Threatened by Moscow; The Fallujah Option for East Ukraine; Counterpunch, February 6-8, 2015. 30 Tariq Ali: They Knew Exactly What They Were Doing, The New World Disorder; Counterpunch, April 17-19, 2015. 31 Gary Leupp: »I urged him to bomb...« The Warmongering Record of Hillary Clinton; Counterpunch, February 11, 2015. 32 http://www.euronews.com/2015/04/03/chomsky—a-rebel-with-a-cause/ 33 Shamus Cooke: More Than a Newsman, Behind the Media's Assault on Seymour Hersh; Counterpunch, May 19, 2015. 34 Christopher Priest, Schwarze Explosion, Goldmann München 1972. 35 Friedman, Milton: Capitalism and Freedom; The University of Chicago Press, Chicago, 1962, 1982. 36 Dr Albert Ellis, Phd: Are Capitalism, Objectivism, and Libertarianism Religions? Yes!, Walden Three, Santa Barbara, CA 93130, 2006. (julij 2015) 162 Revija SRP 162 Iz zgodovinskega spomina Damir Globochnik KRANJSKI JANEZ NA SPOMENIKU PADLIH VOJAKOV V PRVI SVETOVNI VOJNI V Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so se decembra 1918 povezali narodi, drzhave in pokrajine, katerih prebivalci so se med vojno bojevali na nasprotnih straneh. Proslavljanje bitk srbske vojske, ki so privedle do zmage, osvoboditve in nastanka jugoslovanske drzhave, je imelo drzhavotvoren znachaj. Chastili so spomin na prostovoljce v srbsko vojsko. Slovenski vojaki, ki so v avstrijski uniformi oblezhali na bojishchih, so bili razumljeni kot zhrtve tuje, v vojni porazhene vojske. V bojih je sodelovalo okrog 160.000 vojakov iz slovenskih dezhel. Padlo je med 35.000 do 40.000 vojakov, ki so vechinoma pokopani na vojashkih pokopalishchih in nekdanjih bojishchih v Galiciji, Krpatih, na srbski, tirolski in soshki fronti. Vojnih invalidov je bilo okrog 11.000. Bivshi vojni duhovnik (kurat), katehet Franc Bonach (1885—1935) je oktobra 1923 v Slovencu opozoril na dejstvo, da so Italijani in drugi narodi zgledno poskrbeli za vojashke grobove in grobishcha. Cheprav so meddrzhavni dogovori in mirovne pogodbe tudi Kraljevini SHS nalagali skrb za vse vojashke grobove, brez razlike narodne in drzhavne pripadnosti pokojnikov, pa se zhiva dusha ne briga niti za grobove slovenskih vojakov, je poudaril Franc Bonach. »Sram je chloveka danes, che pride na nasha pokopalishcha, kjer raste prek grobov teh revezhev trava, pogosto vsa pohojena in le tu in tam te spominja kak prevrnjen in preperel krizh, da lezhe tu nekdanji vojaki. Sram je chloveka pred samim seboj, she bolj pa pred tujcem, ki bi znal zaiti kdaj na ta pokopalishcha iskat zadnjega pochivalishcha svojega dragega mozha, ocheta ali sina. Da, nasha pokopalishcha so danes v tem pogledu dokumenti nashe nekulturnosti, nashe sramote.« Bonach je predlagal, naj si zhupni uradi prizadevajo, da bodo skrb za vzdrzhevanje vojashkih grobov na domachem pokopalishchu prevzele obchine. Za zachetek bi bilo potrebno grobove popraviti in renovirati krizhe z napisi. Preden pa bi grobove prekopali, bi morali na mestu, kjer sedaj lezhijo vojaki, postaviti skromen spomenik ali vsaj spominsko ploshcho z imeni vseh pokopanih vojakov.1 Bivshi vojni kurat, kaplan Jernej Hafner (1888—1955) je menil, da bi pri ureditvi vojashkih grobov morala priskochiti na pomoch drzhava. V Avstriji so z nabirkami denarja postavili spomenike padlim v vojni v vsaki vechji obchini in zhupniji. Doma pa je samo nekaj zhupnij in obchin uredilo grobove, postavilo majhen spomenik ali vzidalo ploshcho z imeni padlih. Ni nobenih spominskih, zhalnih ali vsaj nabozhnih slovesnosti za padle vojake, kot to delajo v vseh Revija SRP 163 drzhavah vsi kulturni narodi. Duhovshchina bi lahko storila vech, che ne bi morala poskrbeti za nove zvonove, popravilo cerkvenih stavb, za obnovo kulturnih organizacij idr. »Naposled paje treba zhe enkrat zavpiti, da smoprezhiveli dolzhni hvalezhno chastiti spomin ne le onih, ki so padli kot borci proti Avstriji, ampak vseh, ki so pokopani v nashi zemlji kot zhrtve vojne, zlasti pa nashih rojakov, ker so nashi, ker so za nas in zaradi nas trpeli, ker je tudi iz njihovih grobov vzklila nasha svoboda. Dosti bodi brezbrižnosti! Imamo zvonove, popravili smo cerkve in domove, zdaj hochemo in moramo na delo, da popravimo grobove zapushchenih bratov, da v nashe cerkve vzidamo ploshche, na pokopalishcha in trge postavimo spomenike z imeni nashih muchenikov. Na chastno delo krshchanske in narodne hvahezhnosti kulturnega naroda! Zhupnije, obchine, drushtva, svojci padlih, vsi, ki vas peche vest vsled zanemarjene dolzhnosti, poskrbite za grobove, pokopalishcha, vzidavajte spominske ploshche z imeni, stavite spomenike, poskrbite vsako leto za sveto daritev bratom, ki pochivajo v tujih dezhelah morda brez groba in krizha!«2 Spomeniki padlim slovenskim vojakom so bili lahko kiparski, arhitektonski ali spominske ploshche. Postavljali so jih na pokopalishchih, vzidavali na zidove zhupnih cerkva. Redkeje stojijo samostojno na izbranem prostoru v vasi ali mestu. Sredstva zanje so najpogosteje pridobivali z nabiralno akcijo med farani. V prvem povojnem desetletju so uspeli postaviti skoraj 150 spominskih ploshch in spomenikov padlih vojakov. Fran Bonach je na spominski svechanosti in zborovanju Zveze slovenskih vojakov 12. avgusta 1928 na Brezjah poudaril, da je denar zanje shel iz ljudskih zhepov. Oblasti niso nich prispevale. Izjema je ljubljanski magistrat (za vojne grobove pri Sv. Krizhu). Bonach je opozoril tudi na pokopalishcha slovenskih in tujih vojakov, ki so ponekod zgledno urejena (Shkofja Loka, pri Bohinjskem jezeru), ponekod pa je chloveka sram, da je Slovenec. »Na nekem takem pochivajo sinovi najmanj osmero narodov. Toda po travi in grmovju, ki se je izbohotilo na teh revnih grobovih namesto krizhev, se pase rogata zhival, igra se umazana vashka dechad, sushi se perilo, posteljna oprema in izvun polomljenega resheta na nekem plotu gleda tabla, na kateri se she poznajo ostanki napisa: dulce et decorum est pro patria mori — sladko in chastno je za domovino umreti!« Fran Bonach je predlagal, naj bi obchine poskrbele za izkop ostankov trupel, ki bi jih polozhili v skupen grob. Na grobu bi stal preprost lesen krizh, kapelica ali mavzolej, odvisno od financhnih zmogljivosti posamezne obchine. O takshni reshitvi razmishljajo v Ljubljani, v Rogashki Slatini idr. Stroshki za vsakoleten okras grobov bi bili manjshi, padli junaki pa bi dobili dostojno grobnico. »Vsekakor pa vech sposhtovanja in pietete ponekod do umrlih in padlih! Spomeniki naj klichejo k molitvi in zbranosti, naj vzbujajo k resnobnemu, zhrtevpolnemu delu, zatajevanju samega sebe. Iz mrtvega kamna naj pada kot zhiv vodopad v nasha srca resen memento: Ne sejte razpora in sovrashtva, krvavo njima zhetev zori — bratom sluzhite v ljubezni, le ona lajsha bolest nashih dni!«3 164 Revija SRP 164 Eden prvih spomenikov, na katerega so postavili kip, je bil nagrobnik judenburshkim zhrtvam na novem ljubljanskem pokopalishchu pri Svetem Krizhu (danashnje Zhale). Kip na spomeniku je bil zasnovan zhe med vojno za spomenik c. kr. 11. pehotnemu polku kranjskih Janezov. Pobudo za spomenik 11. peshpolku v Ljubljani je dal nek enoletni prostovoljec. Osnutek je izdelal slikar Ivan Vavpotich (1811—1943). »Osnutek obstoja iz navadnega peshca vojaka, na kamenitem podstavku s pushko ob nogi, chepico v roki, torej odkrit, brez telechnjaka pach pa s patronskimi torbicami spredaj; hlache ima spete spodaj s pasom. Glava muje navzdolpoveshena, zamishjena, kot pri molitvi, terje pleshasta, kar naj znachi, da so bili brez razlike starosti vpoklicani.« Vojaki oziroma nekdanji vojaki so zbirali prostovoljne prispevke za spomenik. Preostanek denarja so nameravali porabiti za vdove in sirote padlih tovarishev. Moshtvo letnika 1869 je pri neki stotinji nabralo 133 kron, pri neki drugi stotinji pa 86 kron. »Nashe mnenje je, da naj se s spomeniki sedaj pochaka. Porochali smo zhe, da se namerava v Ljubljani postaviti po vojski velik spomenik slovenskemu junashtvu in zvestobi do Avstrije, zato naj bi se za sedaj s posameznimi nachrti shepochakalo,« je poudaril Slovenec.4 Poveljstvo c. kr. 11. pehotnega polka kranjskih Janezov v Judenburgu je enoletnemu prostovoljcu, kiparju Svetoslavu Peruzziju (1881—1936) narochilo izdelavo kipa vojaka v uniformi »Cesarjevichevega« peshpolka po Vavpotichevem osnutku. Revija Zvonchek je pisala o kipu zhe med njegovim nastajanjem: »Ako opazujemo spomenik 17. peshpolka, se nam zdi, dapremishlja odkriti vojak s pushko ob sebi, v neomejeni zvestobi do cesarja in domovine, koliko je zhe storil njegov polk za drzhavo koliko slave je pridobil z mechem, s pushko v roki. Vojak premishlja proshle in bodoche dni slave in zmage, spominja se junakov, ki so jo, ki jo bodo dosegli s tem, da so zhrtvovali vse najdrazhje na altar domovinski — svoje zhivjenje. Ni zhalosten zaradi tega, marvech miren, resen, ponosen, kakor da ponavlja: 'Tukaj sem, tukaj ostanem jaz, in moja slava ne mine, dokler bo dihal moj rod po kranjskih hribih in dolinah, po planinah in Ljubljanskem polju — celo tam pod chrnim Krimom na Barju.' Vsaka zhilica na ustvarjenem junaku diha zhivjenje, ponos in samozavest. Takshen je Kranjski, slovenski vojak — junak! Chim dalje motrimo Peruzzijev umotvor tem ochitneje se nam dviga misel, da diha iz njega umetnikova dusha sama: njegovo umetnishko preprichanje, vzore in nazore, vnemo za dobroto in lepoto, neuteshjivo zheljo po vishku umetnosti in vseobsezhno ljubezen do domovine, do chloveshtva, najizrazitejshe pa ljubezen do nepozabne grude, ki gaje rodila. Pristna, nesebichna slovenska dusha! /.../ Med temi gorami se zbirajo bistre reke in druzhijo v Savo. Po teh dolinah stanuje nash slovenski rod, rodjunakov, kakor nam ga kazhe remek-delo Peruzzijev 'Kranjski Janez.' Junake pa vodi v boj ena sama misel: Za dom med bojni grom! Umetnik nam je dovolj pojasnil, kako umeva on slavo kranjskega peshpolka Cesarjevich in kako jo umevajmo mi. S tem je dosegel, karje nameraval. Slava mu!«5 166 Revija SRP 165 Peruzzi je leta 1916 je izdelal osnutek kipa v polovichni velikosti v glini. V letu 1917 je zachel klesati kip v tirolskem marmorju. Peruzzi je delo zavlacheval, kot je le mogel,6 saj se je s kiparskim delom lahko izognil odhodu na fronto. Obklesal je figuro in dokonchal glavo, nato pa je bil odpushchen iz Judenburga. Kip je dokonchal enoletni prostovoljec, kipar Lojze Dolinar (1893—1970), ki je v tem chasu prishel v Judenburg. Spomladi 1917 je poveljstvo nadomestnega bataljona c. kr. peshpolka »Cesarjevich« sht. 17 poslala dopis ljubljanskemu obchinskemu svetu, v katerem je navajalo, da zhe dalj chasa namerava sporazumno s poveljstvom polka postaviti spomenik vojnim junakom v glavnem mestu dezhele Kranjske. »Chasje, da se dolochi prostor, kjer bo stal spomenik in da se prichno temeljna dela itd.., ko napochi boljshi chas.« Nadomestno bataljonsko poveljstvo je poslalo nachrt za izvedbo podstavka in ureditev okolice s proshnjo, naj ga obchinski svet pregleda in odobri. Zaprosilo je za dovoljenje za postavitev spomenika in za prihod chastnika in enoletnega prostovoljca Lojzeta Dolinarja, ki bosta soodlochala pri izbiri lokacije. Izdatki za spomenik in transport so zhe pokriti. »Z ozirom na vzyisheni namen in umetnishke izyrshitve spomenika velecenjeni obchinski svet gotovo ne bo odrekel svoje pomochi podjetju in Zadovoljivoprichakuje odgovora.« Zhupan Tavchar je na seji obchinskega sveta dejal: »Samoobsebi umevno je, da bo Ljubljana pozdravila to misel. Misli, da bo primeren prostor spomeniku park na trgu Tabor ali pa pred shentpetersko vojashnico.«7 Spomenika tedaj niso postavili. Leta 1923 so prepeljali na pokopalishche pri Sv. Krizhu v Ljubljani ostanke shestih judenburshkih upornikov in postavili kip Kranjskega Janeza na njihovo gomilo. Kip je dobil kockast podstavek iz belega kamna s chrnimi napisnimi ploshchami. Na podnozhju je bil napis: VSEM, KI SO PRELILI KRI IN DALI DUSHO V BORBI ZOPER NASILJE NAM ZA SVOBODO. Nova vloga je spremenila tudi razumevanje kipa slovenskega vojaka. V reviji Mladika lahko preberemo: »Vojak, pravi 'kranjski Janezjj, stoji ves zamishljen ob grobeh. Zdi se, kot da bi izprasheval: 'Alije tega treba? Alije svet pravico pokopal?'V8 Jutro je zapisalo: »Nash 'le soldat inconnue', nasha zhrtev, ki je shla in padla ne vedoch, Zakaj in poprej pretrpela vso bol ponizhanja. Desettisochi nashih mozh, ki so se borili za razpadajocho Avstrijo, ne vedo, da se bore proti Jugoslaviji, so umirali v rovih, bolnicah, kasarnah, bili opsovani, — zadnja hekatomba, polozhena v toku neizprosne zgodovine; zadnje ponizhanje, preden je prishlo prvo povishanje. Kipar Peruzzi je dobro pogodil tip tega nashega zhrtvovanega vojaka. Razoglav, kratko ostrizhen, kakor kaznjenec, sklonjene glave, krotak in ponizhen stoji, kakor je stal v chlenu in chetipo povelju 'Ruht'. Oblechen je v znani sivi plashch, z dvema tashkama na pasu, mozh iz chete. Toda v lice je vklesan neizmeren obup in nemo, skoraj zhivalsko vprashanje: Chemu? Zakaj? Toda roka se zhe stiska v pest« 166 Revija SRP 166 Najvechje pokopalishche padlih vojakov na slovenskem ozemlju je bilo pri Sv. Krizhu v Ljubljani. Poleg slovenskih vojakov so bili tu pokopani vojaki vseh narodnosti avstrijskega cesarstva in italijanski ujetniki (italijanska vlada je skupno grobishche za 1132 italijanskih vojakov dala urediti 1931). V letih 1922 in 1928 sta bila sprejeta zakona o ureditvi vojashkih grobov v drzhavi in v inozemstvu. Odrejala sta dostojno vzdrzhevanje in urejanje mavzolejev. Ministrstvo pravde je leta 1929 opozorilo velikega zhupana ljubljanske oblasti na nujnost ureditve vojashkega pokopalishcha.10 Toda shele po skoraj dvajsetletnih prizadevanjih je bilo urejeno tudi vojashko pokopalishche pri Sv. Krizhu. Prvi nachrt za Spominski gaj je leta 1923 pripravil inzh. Jeglich. Arh. Jozhe Plechnik je leta 1931 izdelal nachrt za tri piramide in manjshe arhitekturne spomenike, ki pa je bil predrag. Plechnikov nachrt je predvideval, da bo kip Kranjskega Janeza vkljuchen v spomenishko celoto. Leta 1936 so ustanovili Odbor za ureditev vojashkih grobov. Jeseni 1937 so izpeljali natechaj, na katerem je prvo nagrado prejel Plechnikov uchenec, arh. Edvard Ravnikar (1907—1993).11 Vojashko pokopalishche pri Sv. Krizhu so preuredili v letih 1938 in 1939. V novembru in decembru 1938 in od 1. junija do 20. avgusta 1939 so izkopali telesne ostanke 3413 vojakov na pokopalishchu in 20 vojakov na Suhem bajerju. Kosti so vlozhili v lesene skrinjice in jih (»»locheno po veroizpovedi umrlih vojakov««) shranili v grobnico padlih vojakov oziroma v kostnico. Okostja neznanih vojakov so shranili v skupni grobnici. Zemske ostanke okoli 2200 vojakov, pokopanih v shtirih etazhah, niso ekshumirali. V pritlichju kostnice valjaste oblike s premerom 14 metrov, za katero je nachrte izdelal arh. Edo Ravnikar, so sarkofagi s telesnimi ostanki preporodovca Ivana Endlicherja in petih judenburshkih zhrtev. Na galeriji so vdolbine s kostmi 15 koroshkih borcev, ki so umrli za ranami v Ljubljani.12 Kip Kranjskega Janeza so postavili na stopnishche grobnice, ki ima simetrichni dohodni stopnishchi na sprednji in zadnji strani. Grobnico (Kostnico zhrtev prve svetovne vojne, Kostnico Kranjskih Janezov) so slovesno odkrili in blagoslovili 10. decembra 1939. Predsednik Odbora za ureditev vojashkih grobov upokojeni polkovnik Viktor Andrejka je govor zakljuchil z mislijo: »»Naj bo grobnica in spomenik na tej sveti zemlji poznim rodovom opomin na strashno klanje svetovne vojne, naj se pa tudi vsi odlochujochi zavedajo, da je najvechja blaginja narodov mir in napredek. To je gotovo tudi zhelja vseh, ki so na tem vojashkem pokopalishchu pokopani. Che pa ne gre drugache, potem sem pa preprichan, da bomo vsi v obrambo nashe lepe in velike Jugoslavije nasho sveto dolzhnost v polni meri izpolnili.« Shkof dr. Gregorij Rozhman je ob asistenci kanonikov dr. Zherjava in dr. Zupana blagoslovil spomenik. Za njim so opravili verske obrede duhovniki drugih veroizpovedi, za pravoslavne vernike prota Matkovic, za evangelichane pastor dr. Schaffer in za vernike muslimanske veroizpovedi imam Huseinovic. Po govoru dr. Rozhmana je spomenik sprejel v varstvu ljubljanski zhupan dr. Juro Adleshich, ki je imel ganljiv govor: » ... Iz 6.000 strohnelih src, ki so v njih ugasnili plameni do smrti zveste ljubezni do domovine, — iz 6.000 src, zgorelih v zadnjem izdihu hrepenenja po starshih, 166 Revija SRP 167 zhenah in otrocih, — iz 6.000 ubogih src, ki jim je vojna izpila kri, ugasnila ljubezen in umorila zhivljenje. — Iz vseh teh tukaj v prah in pepel strohnelih src plavajo dushe ter pomirjene in potolazhhene shepechejo zahvalo za ta dom svojega miru. Tiho plavajo dushe med nami in neslishno shepechejo nad skladovnicami svojih kosti, ki mirno in spokojno pochivajo — enake med enakimi, cheprav z vseh strani nashe domovine, z vseh vetrov Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Slozhhno pochivajo druga poleg druge njih lobanje, ki so se v njih vnemali najrazjichnejshi ideali in gorele najbolj nasprotujoche si kreposti in strasti — najrazjichnejshe misli in nachela. — Slozhhno in zgovorno nam pa pricha ta koshcheni zbor, da je zhrtev tistih, ki so greshili proti temeljnemu nachelu vsega kulturnega chloveshtva, ker so zavrgli ljubezen do blizhnjega. Tako naj bo ta kostnica hkrati nauk in zgled, kakor neizmerno gorje je vojna — obenem pa nauk in zgled, kak blagor in srecha za chloveshtvo je na krepostih resnice in pravice, na strpnosti in ljubezni zgrajeni mir!«13 Tudi na spomeniku, ki so ga leta 1925 postavili v spomin padlim vojakom iz obchine Dovje-Mojstrana pred pokopalishchem v Dovjem, je bil kip vojaka v uniformi 17. slovenskega peshpolka. Pripravljalni odbor je namrech menil, da zgodovine ni mogoche potvarjati, zato naj ima vojak avstrijsko uniformo. »Spomenik ni bil — to razume vsak otrok — noben slavospev rajnki Avstriji, ampak je bil dokument chasa, zhhalosten spomin na she bolj zfalostno preteklost, ko so bili slovenski fantje in mozhje prisiljeni sodelovati v svetovnem pokoju.« Spomenik je izdelal kamnosek Franc Cengle iz Radovljice. V nochi med 23. in 24 septembrom 1938 so neznani storilci s pomochjo late iz blizhnjega kozolca vrgli na tla kip s podstavkom, na katerem sta bili letnici 19141918. Poshkodovali so kip avstrijskega vojaka. Marmorno ploshcho z vklesanimi imeni okrog 60 padlih ali pogreshenih vojakov so pustili nedotaknjeno. »Zhalosten je zdaj pogled na razdejani spomenik — nema pricha trpljenja slovenskih fantov in mozhh, ki so se morali boriti za tuje samogoltnike in zatiralce nashega naroda. In vprav zato je imel spomenik svojevrsten zgodovinski pomen in namen.«14 166 Revija SRP 168 Kipar Svetoslav Peruzzi izdeluje osnutek za kip Kranjskega Janeza (objavljeno v : Zvonchek, 1917, sht. 5, str. 114) Nagrobnik judenburshkim zhrtvam (objavljeno v: Mladika, 1923, sht. 7) Slovesno odkritje Grobnice zhrtev prve svetovne vojne na Zhalah, 10. december 1939 (objavljeno v Slovencu, 1939, sht. 283) 166 Revija SRP 169 Viri 1 Po: Fran Bonach, »Nasha sramota«, Slovenec, 1923, sht. 241. 2 J. H. (Jernej Hafner), »Skrb za vojashke grobove«, Slovenec, 1923, sht. 244. 3 Po: Fran Bonach, »Ob sestanku na Brezjah«, Slovenec, 1928, sht. 182. 4 Po: »Zgodovinski spomenik 17. peshpolka v Ljubljani«, Slovenec, 1916, sht. 58. 5 Po: Oreshan, »Slovenski umetnik (Svetko Peruzzi)«, Zvonchek, 1917, sht. 5, str. 115-116. 6 Po: Bojana Hudales-Kori, »Kipar Svetoslav Peruzzi«, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. VIII, 1970, str. 188. 7 Po: »Ljubljanski obchinski svet / Spomenik junakov 17. peshpolka«, Slovenec, 1917, sht. 77. 8 Po: »Nagrobnik judenburshkim zhrtvam«, Mladika, 1923, sht. 7, str. 277. 9 »Grobovi tulijo«, Jutro, 1924, sht. 258. 10 Po: »Ljubljana zhrtvam svetovne vojne«, Slovenec, 1938, sht. 275. 11 Po: Shpelca Chopich, »Kostnica za padle v prvi vojni«, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, Ljubljana 2000, str. 368. 12 Po: »Ljubljana se je oddolzhila vojnim zhrtvam«, Slovenski narod, 1939, sht. 280. 13 »Zhrtve svetovne vojske so dobile svoj dom«, Slovenec, 1939, sht. 283, in »Padli borci iz svetovne vojne so dobili skupni zadnji dom«, Slovenski dom, 1939, sht. 280. 14 Po: »Nochni napad na spomenik v vojni padlim«, Slovenec, 1938, sht. 224. 166 Revija SRP 170 Franc Kri%hnar ZGODNJA SLOVENSKA GLASBA OD NEKDAJ DO DANES Uvod - Zgodovinski pregled od zachetkov do 18. stoletja ... Slovenci so prinesli dolocheno glasbeno umetnost s seboj v novo domovino zhe v 6. stol.1 V tem chasu so, kot navajajo viri, zhe poznali izraza pesem in peti. S pokristjanjevanjem (od 8. stol. dalje) so pricheli negovati koral, kar je od 10. stol. dalje ohranjeno v vrsti nevmatskih rokopisov. V chasu med 11. in 15. stol. se je na Slovenskem zhe oblikovala srednjeveshkapesem. Za petje enoglasnega korala so skrbeli samostani, zhupnijske cerkve in shole, pojavljalo pa se je tudi zhe liturgichno vechglasje. Vsaj ob koncu srednjega veka2 in verjetno zhe nekoliko prej, je dosegla cerkvena glasba relativno visoko raven in umetnishko razvito polifonijo sochasne Evrope. Ob religiozni glasbi je zhivela tudi posvetna glasba, ki so jo gojili potujochi muziki. Zaradi neugodnih razvojnih razmer na Slovenskem so sposobnejshi glasbeniki odhajali v tujino, med njimi organist (v Dubrovniku) in glasbeni teoretik Franciscus de Pavonibus (15. stol.?), glasbeni teoretik Balthasar Praspergius (Baltazar iz Mozirja; 15. in 16. stol.?) in duhovnik in zborovodja Jurij Slatkonja (1456-1522). Dunajski shkof in glasbenik slovenskega rodu J: Slatkonja (iz zbirke upodobitev znanih Slovencev; orig: hrani NUK, Ljubljana) Tudi v 16: stol: so polifonijo gojile cerkve in samostani, cheprav zaradi slabshih politichnih in gospodarskih razmer, ne vech tako uspeshno kot prej: Za enoglasno 166 Revija SRP 171 cerkveno pesem in negovanje polifonskih koralnih obdelav je prizadevno skrbela reformacija (16. stol.). Stiki nekaterih nashih protestantskih plemishkih druzhin s sosednjimi-italijanskimi skladatelji kazhejo, da protestanti niso zavrachali novejshe italijanske renesanchneglasbe. To je razvidno tudi iz ustvarjalnosti skladateljev kot sta (Louis) Joseph Herold in pevski uchitelj Wolfgang Striccius (ok. 1570-17. stol.?). V tem chasu so glasbeniki she shtevilneje odhajali v tujino (Iacobus Handl Gallus, 1550-1591),3 Jurij Prenner (po 1500?-1590) in Daniel Lagkhner (druga polovica 16. stol.?-po 1607?). Z nastopom protireformacije (16.-17. stol.) se je na zachetku 17. stol. glasbeno zhivljenje mochno razcvetelo. K temu so prispevale bolj urejene gospodarske razmere. Iz Italije je prihajalo veliko renesanchne glasbe, hkrati pa se je uveljavljal zgodnji barok. To stilno smer so zhe od zachetka podpirali stolna kapela in jezuiti v Ljubljani, pozneje pa zlasti italijanske operne druzhine z bolj ali ne rednimi gostovanji in s tem z opernimi predstavami. Barochne znachilnosti opazhamo zhe pri Gabrijelu Plavcu (/Zhelezniki/ ?—1642), bolj razlochno pa sta novemu slogu sledila Gabriello Puliti (ok. 1575?-1641/42?) in Isaac Posch (?-1621 ali 1622?). Najpomembnejshi ustvarjalec v drugi polovici 17. stol. je bil Janez Krstnik Dolar (ok. 1620-1673), ki se uvrshcha med vidne predstavnike dunajskega visokega baroka. V prvih treh desetletjih 18. stol. je bilo najpomembnejshe zharishche barochne glasbe Academia philharmonicorum (1701), s katero je povezano delo skladateljev Janeza Bertolda Hofferja (1667-1718), Janeza Gashperja Goshla (?-1716) in Wolfganga Konrada Andreja Siberauja (1688-1766). Iacob Handl Gallus (1550-1590; lesorez iz l. 1590) Na zachetku druge polovice 18. stol. so se glasbene razmere na Slovenskem omembe vredno spremenile, kar je bil spet odsev sploshnih: druzhbenih in 166 Revija SRP 172 umetnostnih procesov v Evropi, ki so usmerjali glasbo iz baroka v klasicizem. Zhe od 1757 opazhamo stilno spreminjanje v operni glasbi; patetichna opera seria se je umaknila lahkotnejshi operi buffi. Povsem dosledno in nachrtno se je zavzela za novo slogovno smer she Filharmonichna druzhba (Philharmonische Gesellschaft; 1794). Sprva je bila glasbena ustvarjalnost she povezana z razsvetljenstvom (tedaj je nastala tudi prva slovenska opera Belin skladatelja Jakoba Franchishka Zupana; 1734-1810 na libreto pesnika in duhovnika Janeza Damascena /Feliksa/ Deva; 1732-1786).4 Prvi izraziti primer zgodnjega klasicizma na Slovenskem pa je glasba Janeza Krstnika Novaka (1756-1833) k Linhartovi5 veseloigri Matichek se zheni-Figaro. Glavno skladateljevo delo tistega chasa pa so na Slovenskem opravili tujci: Chehi in Avstrijci (Franz Josef Benedikt Dusik, 1765-po 1817?; Josef Benesh, 1795-1873; Anton Holler, ok. 1760?-1826; Leopold Ferdinand Schwerdt, ok. 1770?-1854; Kaspar/Gashpar Mashek, 1794-1873), hkrati pa so nekateri nashi skladatelji she vedno delovali na tujem. ... Schola labacensispro musica antiqua (1964-1973) ... V Sloveniji zgodnja ali starejsha glasba na podrochju inshtrumentalne ali/in vokalno inshtrumentalne glasbene reprodukcije nima posebno bogatega in dolgega razvoja zadnjega pol stoletja. Na vokalnem podrochju so se z zgodnjo glasbo prvi pojavili v novodobnem chasu Slovenski madrigalisti (Janez Bole, Ljubljana, 1967-70). Danes pa so na tem-vokalnem (zborovskem) podrochju priblizhno slogovno delujochi le she Consortium musicum (dr. Mirko Cuderman in Gregor Klanchich, Ljubljana, 1968 —»), komorni zbor AVE, Andrazh (Hauptman in Jerica Gregorc Bukovec, Ljubljana 1984—), Ljubljanski madrigalisti (Matjazh Shchek, Valter Lo Nigro, Andreja Martinjak, Mateja Kalishnik, Ljubljana,—* 1991), edini slovenski poklicni Slovenski komorni zbor (Dr. Mirko Cuderman in Martina Batich, Ljubljana 1991—) idr. V 60. letih 20. stol., ko she ni bilo pretiranega evropskega razcveta specializiranih ansamblov, festivalov in posnetkov za zgodnjo glasbo, je takratni shtudent ljubljanske muzikologije in umetnostne zgodovine /dr./ Janez Hofler6 ustanovil prvi tak ansambel na celotnem juzhnoslovanskem prostoru in ne le v Sloveniji — v Ljubljani Scholo Labacensis pro musica antiqua (Ljubljanska shola za zgodnjo glasbo, 1964-73). Njen zachetek je bil zelo skromen, saj so njeni po vechini mladi chlani, sicer poklicni glasbeniki v Simfonikih RTV Slovenija in shtudentje glasbe v Ljubljani: Jozhe Pogachnik/kljunaste flavte, Franjo Bregar, ml./kljunaste flavte in oboa, Jozhe Shivic/viola in lutnjica, Edi Majaron/violonchelo, Anton Chare/viola in lutnja, Kristijan Ukmar/chembalo, shpinet in tolkala in Janez Hofler/program in umetnishko vodstvo igrali she na ti. moderne-klasichne (glasbene) inshtrumente, sporadichno pa so jim zhe dodajali izvirne inshtrumente oz. njihove kopije. Zhe kmalu (1965) pa so na prvem ansamblovem (javnem) nastopu v Ljubljani z njimi peli kar trije vokalisti: Eva Novshak (Houshka)/alt-mezzosopran, Ludvik 166 Revija SRP 173 Licher/tenor in Jozhe Cherne/basbariton. Pevci so tudi kasneje — tja do leta 1973, — ko je ansambel odpel in odigral svoj zadnji koncert v ljubljanskih Krizhankah z ok. 45 ugotovljenimi koncerti (doma in v tujini) v manj kot devetih letih delovanja, redno sestavljali ansambel Schola Labacensis. V njegovih vrstah so se v chasu 196473 izmenjali she pevski solisti in solistke: sopranistki Breda Senchar in An(-ic)a Pusar (Jerich) ter avstrijski tenorist Martin Klietmann. Ansamblov inshtrumentarij se je kmalu razshiril na najbolj pogosto uporabljene in razlichno uglashene kljunaste flavte (diskantna, altovska in tenorska), she vedno pa so ostale prisotne (prechna) flavta, oboa in angleshki rog. Med njimi pa se pojavijo zhe veliko bolj zanimivi inshtrumenti za reprodukcijo zgodnje glasbe kot so to npr.: diskantna in altovska viola, lutnjica, lutnja, altovska viola (da gamba), psalterij in shpinet, od tolkal pa she triangel, tamburin, bobni, ... »Agens spiritus« ansambla je bil (ddr.) Janez Hofler, njegov pobudnik, ustanovitelj ter idejni vodja. Skrbel je za redakcije programov in njihove izvedbe, bil ansamblov programski in organizacijski vodja, inshtrumentator, glasbeni raziskovalec, redaktor in pisec priredb; bil pa je tudi aktivni glasbenik ansambla Schola Labacensis od njenih zachetkov do konca (tamburin), ko se je spoprijemal z najrazlichnejshim inshtrumentarijem, vchaih pa je tudi pel (glas). Igral je she kljunaste flavte, krumhorne, jezichna pihala in zaviti rog. Shlo je za res pravi consort7 poliinshtrumentalistov.8 V ansamblu pa so do njegovega konca igrali she Tomazh Buh (kljunaste flavte), Primozh Soban (fidula, psalterij, viella), Tomazh Shegula (lutnja), Jozhe Shkrlovnik (renesanchna pozavna) in Alojzij Mordej (viola da gamba). Po letu 1973 se ansambel Schola Labacensis ni vech oglashal in je razpadel predvsem zaradi financhne narave, ko zaradi pomanjkanja denarja ni mogel vech loviti koraka s podobnimi ansambli po Evropi na podrochju inshtrumentarija (avtentichni tj. izvirni inshtrumenti, njihove kopije, ...). She vedno pa je ostal tudi velik razkorak med profesionalno tj. poklicno in aktivno glasbeno provenienco in publiko, obchinstvom, torej ljubitelji in pasivnimi glasbeniki. Vprashljivi sta bili torej obe: percepcija in recepcija zgodnje oz. starejshe glasbe. V tem smislu pri nas she dandanes ni nobene vmesne stopnje na podrochju inshtrumentalne in vokalno inshtrumentalne glasbene reproducije, razen na podrochju vokalne (zborovske) glasbe, saj ostaja redno prisotno ljudsko petje in pa vedno vechje obujanje korala. Glasba, ki jo je pel in igral ansambel Schola Labacensis je bila po dosegljivih sporedih in kritikah sestavljena iz svetovnega oz. evropskega repertoarja (cerkvena in posvetna glasba), skratka zahodnoevropske glasbe od 13. do 18. stol. nekaterih neznanih avtorjev (anonymus) pa she iz kodeksov v Montpelierju, Tridentu, iz Notredamske shole in Ghgauer Liederbuch ter izpod peres avtorjev izvirne in prirejen glasbe. Le-to so podpisali: Jacques Arcadelt, Pierre Attaignant, Gilles Binchois, Antoine Brumel, Pierre Certon, Josquin Desprez, John Dowland, Guillaume Dufay, John Dunstable, Pedro de Escobar, Heinrich Finck, Giovanni Giacomo Gastoldi, Claude Gervaise, Johannes Ghiselin, Adam de la Halle, Paul Hofhaimer, Heinrich Isaac, Orlando di Lasso, Lorenz Lemlin, Hellinck Lupus, 166 Revija SRP 174 Guillaume Machaut, Giovanni Battista Martini, Claudio Monteverdi, Jacob Obrecht, Johannes Ockeghem, Caspar Othmayr, Giovanni Pierluigi Palestrina, Cambio Perissone, Pierre Phalese, Isidor Philipp, Matthaeus Pipelare, Angelo Poliziano, Pierre de la Rue, Ludwig Senfl, Thomas Stoltzer, Tielman Susato, Bartolomeo Trombocino in tudi „Slovenec" Isaac Posh. Vse do dandanashnjih dni pa so tudi k razvoju in popularizaciji zgodnje slovenske glasbe najvech prispevali GALLUS CONSORT (Trst), SOBAN CONSORT, RAMOVSH CONSORT, BIZJAK CONSORT, BRODNIK CONSORT, ansambel MUSICA CUBICULARIS (vsi v Ljubljani), SLOKARJEV kvartet pozavn (Wolfwil, Nemchija), TRIO CARNIUM (Kranj), ALTA CAPELLA CARNIOLA (Shkofja Loka), Drushtvo ljubiteljev stare glasbe v Radovljici z Mednarodno poletno akademijo %a staro glasbe (danes Festival Radovljica), Festival SEVIQC Bre%hice (= Semper Viva Quam Creata/Vedno %hiva kakor ustvarjena v Brezhicah), Musica Locopolitana (Shkofja Loka) itd. 1 Prim. Cvetko D., Stoletja ... 1964. Ljubljana: Cankarjeva zalozhba, str. 9. 2 Od propada zahodnorimskega cesarstva (416. leta) do odkritja Amerike (Amerigo Vespucci jo je odkril 1501. l., nemshki reformator in kartograf Martin Waldseemuller pa je obe nanovo odkriti celini 1516 vrisal na zemljevid sveta, Carta marina navigatoria; op. avt., FK!). 3 Domovino je zapustil zhe zelo zgodaj in kot pevec in skladatelj na Dunaju, v Olomoucu in Pragi s svojimi madrigali, moteti in mashami prestopil lokalne meje. Njegov opus je tako postal last celotnega evropskega prostora, se tam (umetnishko) shele prav razvil, sprostil svoje ustvarjalne mochi in kot Carniolus, tj. Kranjec (= Slovenec) postal glasbena osebnost evropskega formata. 4 Libreto je izshel v tisku (Pisanice, 1181?). Do nedavna (2008) je bilo to delo navedeno v leksiki in glasbeni znanosti kot neohranjeno, potem pa je parte, njene dele nashel in transkribiral Milko Bizjak (samo vprashanje chasa je she, kdaj bomo to revidirano in izdano delo v celoti lahko tudi videli in slishali (glej spletno stran Milko Bizjak-Zupanova opera Belin; 1. 5. 2015). 5 Dramatik in zgodovinar Anton Tomazh Linhart (1156-1195). 6 Prof. ddr. Janez Hofler (roj. 1942). 1 Verjetno iz lat. Consortium, skupnost. V Angliji pa od konca 16. do zach. 18. stol. majhen inshtrumentalni ansambel ali/in tudi glasba, komponirana za takshen ansambel 8 Umetniki, glasbeniki, ki hkrati obvladujejo in izvajajo, igrajo na vech razlichnih inshtrumentov, najvechkrat seveda na shtevilne razlichke inshtrumentov. 166 Revija SRP 175 Piskachi pri pasijonski procesiji leta 1616 Izvirnik Cherinove transkripcije iz Shkofjeloshkega pasijona (za lutnjo ali shpinet iz L 1721; prepis dr Josipa Cherina, 1924; original v NUK, Ljubljana) 166 Revija SRP 176 Ansambel SCHOLA LABACENSIS PRO MUSICA ANTIQUA (1965); z leve: (sedijo): K. Ukmar, J. Shivic, E. Novshak (Houshka), A. Chare in A. Mordej, (stojijo): J. Höfler, J. Cherne, F. Bregar, ml. in J. Pogachnik. Viri in literatura: Archiv Schola Labacensis (privatni arhiv Janeza Hoflerja, Ljubljana, Medvedova ul. 1; tudi kot informator). Cvetko, Dragotin. 1964. Stoletja slovenske glasbe. Ljubljana: Cankarjeva zalozhba. Cvetko, Dragotin. 1958-59. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 1. in 2. knjiga, Ljubljana: Drzhavna zalozhba Slovenije. Enciklopedija Slovenije. 1990. 3. knj. Hac-Kare. Ljubljana. Mladinska knjiga. 166 Revija SRP 177 Ivan Tomazhich SLOVENCI IN BASKI - (PRED)INDOEVROPSKE ZVEZE Dne 19. septembra 1991 se je na tirolskem ledeniku Similaun nad naseljem Vent prikazalo iz snega truplo chloveka izpred 5300 let v she neverjetno dobro ohranjenem stanju. Kdo je bil ta chlovek? Kaj je tam gori iskal? Kako je umrl? Kakshno opremo je imel? Ta in druga vprashanja so se takrat pogosto pojavljala. Mene je najbolj zanimalo vprashanje neke jezikoslovke, kakshen jezik je ta chlovek govoril. Ali je sploh mogoche zvedeti za govorico tega najstarejshega Evropejca Ötzija, kakor so mu Avstrijci dali ime? Znani avstrijski pisatelj dr. Günther Nenning je v nekem chlanku z naslovom »Ötzi ist ein Slowene« (Ötzi je Slovenec) napisal, da so bili Veneti najstarejshe znano prebivalstvo teh krajev, ki naj bi bili predniki Slovencev, in zakljuchuje: »Ötzi je Slovenec. Ali je to mogoche?« Clanek je bil ponatisnjen v knjigi »Der Mann aus dem Eis« (Mozh iz leda) avtorjev F. Graupa in M. Schererja. Je torej mogoche ugotoviti govorico tega mozhakarja? Po opremi gotovo ne. Vendar obstajajo she zelo stari jezikovni sledovi, iz katerih lahko izlushchimo nekatere elemente takratnega jezika tudi tega znamenitega Ötzija. Evropa je bila do konca zadnje ledene dobe (pred okoli 10.000 leti) le redko naseljena. Potem se je naseljenost zhe v prvem obdobju srednje kamene dobe nekoliko povechala, verjetno tudi zaradi priselitve nekaj prebivalcev iz Sahare, kakor smo zhe omenili. Za prezhivetje so si ljudje she vedno pomagali le z lovom in iskanjem uzhitnih rastlin. To je pomenilo stalno premikanje iz enega kraja v drugega in medsebojno srechavanje. S tem je tudi njihov jezik ostal enoten. Morebitna narechja so zaradi stalnega premikanja lahko le obogatila skupni jezik, ki je tako ostal cela tisochletja skoraj enak na obshirnih predelih Evrope, dokler se ni pojavilo poljedelstvo, ki je zachelo vezati prebivalce na dolochene kraje in v posebne skupine s pochasnim nastajanjem narechij. Temu je sledil indoevropski pojav z novimi socialnimi in jezikovnimi spremembami. Zachelo se je spreminjanje dotedanjega enotnega jezika v nove oblike izrazhanja. Iz starega jezika je najprej v sredishchu dogajanja, namrech v srednji Evropi (vrvokeramichna kultura) zachel nastajati nov jezik z mochnimi ostanki prvotnega jezika. Okoli tega novega jezika se je nadaljevalo jezikovno preoblikovanje v razne smeri z vedno manjsho naslonitvijo na predindoevropski jezik. Le proti eni dezheli ni mogla prodreti vrvokeramichna kultura Indoevropejcev, 166 Revija SRP 178 namrech preko Francije do Pirenejev. Zato je tam ostal starodavni jezik, ki se je spreminjal le z lastnim razvojem. To je baskovski jezik, ki nam omogocha zelo zanimive primerjave. Ishchimo podobnosti baskovskega jezika z indoevropskimi. Nashli jih bomo predvsem s slovanskimi jeziki in she prav posebno s slovenskim. Ker slovenski jezik ni bil nikoli v stiku z baskovskim, moramo sklepati, da izvirajo te podobnosti le iz tistega davnega predindoevropskega chasa z enotnim jezikom od Pirenejev do Alp in she dlje. Te podobnosti smo zhe obravnavali, omejujoch se na najvidnejshe jezikovne elemente. Jezikoslovci pa odkrivajo tudi komplicirane morfoloshke podobnosti med obema jezikoma. Nashteli smo sto enakih besed (takih pa je she vech), ki nam odkrivajo, da so te besede iz predindoevropske dobe, namrech da so del tistega prvotnega skupnega jezika, ki smo ga imenovali protoslovanshchina, iz katerega je nastala pod indoevropskim vplivom nova slovanshchina, namrech slovenetshchina. Nastanek slovenetshchine pomeni prehod iz predindoevropske v indoevropsko dobo. S pomochjo jezikovnih in arheoloshkih dognanj lahko osredotochimo glavno dogajanje te spremembe na ozemlje predindoevropske trakokeramichne kulture in poznejshe kulture Unetice, kateri je sledila luzhishka kultura s sredishchem v trikotniku med Cheshko, Poljsko in Nemchijo, ki pa je segala od Baltika do Donave. Na tem prostoru se je izoblikovala neka mochna skupnost, ki jo je povezovala na poseben nachin kultura zharnih grobishch. Iz notranje sile te kulture so njeni prebivalci z misijonarskim navdushenjem zacheli shiriti njeno oznanilo, ki je ljudem prinashalo vechje blagostanje in smisel zhivljenja s preprichanjem o nadaljevanju zhivljenja tudi po smrti. Znachilnost kulture zharnih grobishch je upepeljevanje mrtvih in pokopavanje zhar na razprostranjenih grobishchih. Nekateri ugovarjajo, da je bilo upepeljevanje znano zhe prej v drugih krajih. Zakaj pa ne, saj se je duhovno najvishja vrsta kulture zharnih grobishch razvila postopoma in ne povsod, temvech na obmochju, ki je bilo za to najprimernejshe. Da se je veliko shirjenje kulture zharnih grobishch zachelo v luzhishki kulturi, je sploshno priznano. Nosilce te kulture se mnogi zgodovinarji (za arheologe je to nepomembno) ne upajo imenovati, ker vedo, da so v ozadju Sloveneti. Vsaj nekateri pa se upajo z resnico na dan in jih imenujejo Veneti. Vendar tudi to je le polovichna resnica, ker se ime Veneti prvich pojavi pri Grkih (kot Enetoi) shele po konchanem shirjenju kulture zharnih grobishch. To ime pa je nastalo iz imena Sloveneti ali Sloven(e)ci. Dokaze imamo v vzporednem shirjenju kulture zharnih grobishch in slovenetskega jezika, bodisi po donavski poti do Male Azije in do Indije s presenetljivo uveljavitvijo sanskrtskega jezika, ki ima izredne podobnosti s slovenshchino, kakor pricha najstarejsha knjiga na svetu s slovenskim naslovom VEDA, ali bodisi po drugih poteh. Od teh omenimo she dve glavni poti. Ena je peljala ob atlantski obali, kjer obstajajo ali so do nedavnega she obstajali shtevilni 166 Revija SRP 179 sledovi slovenetskega jezika vse od Baltika pa do Armorike. Druga, za Slovence najvazhnejsha pot shirjenja kulture zharnih grobishch je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Jadranom. Posebnost te zadnje poti je dejstvo, da neovrgljivo dokazuje povezanost shirjenja kulture zharnih grobishch s shirjenjem slovenetskega jezika. S tem je tudi neovrgljivo dokazano, da so bili nosilci kulture zharnih grobishch Sloveneti. Ustaviti se moramo she nekoliko pri tem pomembnem dokazu, s katerim smo neposredno povezani Slovenci. Arheoloshke najdbe dokazujejo mochne naselitve nosilcev kulture zharnih grobishch blizu Maribora (v Rushah), v Ljubljani in njeni okolici, kakor tudi drugje po Sloveniji zhe v 12. stoletju pr. Kr. To pomeni, da je bila danashnja Slovenija nekakshno sredishche nosilcev kulture zharnih grobishch na njihovi Jantarski poti, kakor prichajo shtevilni najdeni predmeti, ki potrjujejo zhivahno izmenjavo dobrin med tem in severnimi sredishchi. Iz tega sledi, da je kultura zharnih grobishch prishla v sedanjo Italijo, kjer je dokazana od 11. stol. pr. Kr., iz sedanje Slovenije. Iz Jantarske poti so se Sloveneti obrnili tudi proti Avstriji, kjer so med drugim dokazana velika najdishcha zharnih grobishch pri mestu Hallstatt, ki je dalo ime novi kulturi, v kateri so se pozneje izoblikovali Kelti, ki so za nekaj chasa zavladali skoraj po vsej Evropi, dokler niso propadli in izginili, ker niso bili nikjer domorodno ljudstvo. Poglavje zase so nosilci kulture zharnih grobishch v Italiji, kjer so poznani z imenom Veneti, Reti in Etrushchani. Sredishche retijske kulture je bilo v kraju Golasecca, kakor prichajo ostanki tamkajshnjega pomembnega najdishcha zharnih grobishch. Etrushchanska kultura pa je nastala na podlagi kulture Villanova, ki se je razshirila posebno v Toskani in je v bistvu ista kultura zharnih grobishch s to razliko, da so bile zhare bikonichne. Vendar je etrushchanska kultura chez nekaj chasa preshla od zharnih grobishch k pokopavanju mrlichev v velike grobove z bogatimi sarkofagi, verjetno pod vplivom nekega novega ljudstva. S tem je nastala znamenita etrushchanska kultura. Glavno oporishche kulture zharnih grobishch v Italiji je nastalo med vzhodnim delom Pada in Alpami, kjer je iz kulture zharnih grobishch vzniknila kultura Este, ki nam je dala venetske napise kot najdragocenejshe spomenike nashih prednikov Slovenetov. Venetskim napisom so podobni etrushchanski in retijski napisi. Vsi skupaj prichajo o povezavi takratnega jezika z danashnjo slovenshchino. Prichevanje venetskih napisov, ki jih je mogoche razumeti le s pomochjo slovenskega jezika, je potrjeno s shtevilnimi toponimi, hidronimi in oronimi po vsej severni Italiji, pa tudi v Shvici in Avstriji, ki dokazujejo, da je nekdaj po vseh teh krajih zhivelo ljudstvo, ki je govorilo slovenski jezik. Da so ta imena res slovenska ne samo po obliki, temvech tudi pomensko, prichajo same besede, ki najvechkrat nimajo nikakrshnega pomena, razen v slovenshchini. 166 Revija SRP 180 Zanimiv dokaz so nekateri toponimi v dvojni obliki, namrech prvotno slovensko ime in poleg tega she italijanski prevod, kakor npr. Ponte Mostizzolo (mostichek in prevod ponte); Peschiera (peshchina) in zraven italijanski prevod Sabbioni; Calalzo (kal, kalce) in dodatno italijansko ime Lagole. Razna slovenska imena v Italiji in v Shvici so pogosta prav tako v Sloveniji, npr. shtirikratno ime hribov v Shvici Schijen najdemo she vechkrat v Sloveniji (Shija). Prav tako je ime italijanskega kraja in potoka Roia tudi vechkratno krajevno ime Roja v Sloveniji. Pod pritiskom Rimskega cesarstva se je venetski zhivelj v Italiji vedno bolj krchil do Furlanije, kjer je dokazan slovenski jezik she v zgodnjem srednjem veku. Rimljani in za njimi Goti so v krvi zatrli retijsko prebivalstvo. Vzdrzhalo je slovensko ljudstvo od Furlanije naprej, kjer Rimljani niso mogli spremeniti znachaja in jezika domorodnega ljudstva. Nespremenjeno je ostalo slovensko prebivalstvo tudi v Noriku zaradi njegovega izjemnega polozhaja v rimski drzhavi. Po njenem propadu in po odhodu Bizantincev leta 568 je iz Norika nastala slovenska neodvisna drzhava Karantanija, ki je za nekaj stoletij zdruzhevala Slovence. Po njeni ugasnitvi se je tezhishche Slovencev premaknilo v dezhele pod Karavankami, kjer je konchno po dolgem prichakovanju in po desetdnevni vojni za neodvisnost leta 1991 nastala drzhava SLOVENIJA. Opisani zgodovinski podatki so potrjeni z raznimi prichevanji, od Homerja, ki kot prvi omenja ime Enetoi (namesto Slovenetoi), do Plinija, ki pricha, da so Latinci prevzeli ime Veneti od Grkov. Da je to ime veljalo za Slovence, vemo zhe od Jordanesa, ki opisuje dezhelo »Venetov-Slovenov« od Krshkega pri Savi do izliva Visle. Pozneje razlochno prichata o Venetih-Slovencih zhivljenjepis sv. Kolumbana in Fredegarijeva kronika. Sledi prichevanje Pavla Diakona v Zgodovini Langobardov, ki omenja med drugim slovensko drzhavo v Noriku in govori o Slovencih kot danem dejstvu ob prihodu Langobardov. Furlanska zgodovinarja Marcantonio Nicoletti in G. F. de gli Olivi prichata, da je bil v Furlaniji ljudski jezik slovenski she v prvi dobi srednjega veka, kakor kazhejo she danes razni sledovi v furlanskem jeziku in v toponomastiki. Sv. Jeronim pa je s svojim znanjem slovenshchine pricha za slovenski jezik v Istri zhe v starem veku. Tako pomembnih prichevanj ni mogoche spregledati; medtem ko ni niti enega zgodovinskega vira, ki bi govoril o dozdevnem prihodu Slovencev ob koncu 6. stoletja. (... ) Vse se je zachelo z neko domnevo Enija Silvija Piccolominija (poznejshega papezha Pija II.), ki je v 15. stoletju napisal v knjigi »De Europa«, da so Slovani morda prishli nekdaj v Evropo iz Azije. Njegovo misel je povzel dunajski zgodovinar Wolfgang Lazius in v knjigi »De gentium aliquot migrationibus« (Nekaj o selitvah ljudstev), ki je izshla leta 1600 v Frankfurtu, uvedel pojem preseljevanja narodov. S tem se je zachela shiriti teorija o preseljevanju narodov, ki so jo nemshki zgodovinarji izrabili, da bi dokazali prvobitno navzochnost nemshkega naroda in 166 Revija SRP 181 torej njegovo lastninsko pravico do srednjeevropskega prostora: To teorijo je v 19: stoletju zachela politichno agresivno razvijati berlinska univerza pod vodstvom arheologa Gustava Kossinne- Njen namen je bil dokazati, da Slovani nimajo na tem ozemlju domovinske pravice, ker jih pred Nemci ni bilo: Zato tudi ne more biti njihova luzhishka kultura in she manj kultura zharnih grobishch: V nasprotju s temi teorijami so slovanski kronisti (ruski Nestor v 12: stol:, poljski Kadlubek v 13: stol:, cheshki Dalimil v 14: stol:, slovenski Bohorich v 16: stol: in razni drugi) vedno zagovarjali avtohtonost Slovanov: Proti nastali teoriji o prihodu Slovanov iz Azije so nastopili predvsem poljski in cheshki zgodovinarji, posebno Shembera (Zapadni Slovane v praveku, 1868): Ker se nemshki zgodovinarji niso znali zoperstaviti njihovemu argumentiranju, so iznashli novo teorijo, po kateri naj bi vsi Slovani izvirali iz Pripjatskega mochvirja v Zakarpatju- To teorijo so prevzeli tudi slovenski zgodovinarji, cheprav je bilo ochitno, da je bil njen namen vtisniti Slovencem obchutek manjvrednosti in unichiti njihovo narodno odpornost Ta teorija je ustrezala tudi ideologiji panslavizma, ker je predpostavljala veliko Rusijo kot mater vseh Slovanov: Ustrezala je tudi ideologiji ilirizma (jugoslovanstva), saj naj bi del Slovanov, bodochi Juzhni Slovani (Jugoslovani), she kot enotno pleme prishli v 6: stoletju na Balkan in del njih, bodochi Slovenci, v Alpe: Slovenski zgodovinarji so jo pred prvo svetovno vojno prevzeli v preprichanju, da smo Slovenci sprva res tvorili she enoten jugoslovanski narod oz: pleme: Z nastankom Jugoslavije pa je ta teorija postala izhodishche jugoslovanskega unitarizma, ki ga je velesrbska metropola v Beogradu bolj ali manj prikrito vedno izvajala: Povrniti vse narode v drzhavi v nekoch domnevno enotne Jugoslovane je bil neodpovedljivi cilj vse belgrajske notranje politike: Shestojanuarska diktatura 1929 je te namene odkrito iznesla, komunistichna Jugoslavija pa jih je zavila v »skupna jedra«: Oporekati tem namenom je imelo prizvok »protidrzhavnosti« in je pomenilo izpostaviti se ustrahovanju: Slovenski zgodovinarji so bili vsled tega prisiljeni nadaljevati zakarpatsko teorijo, najsi je bila she tako smeshna: Jugoslavija je bila totalitaristichna, in le naivnezh lahko verjame, da je bila v njej zgodovinska veda svobodna: To so sploshni orisi zloglasne teorije o prihodu Slovencev ob koncu 6: stoletja, ki jo she vedno zagovarja uradno slovensko zgodovinopisje in jo je v septembru 1988 hotelo podpreti z mednarodnim simpozijem v Ljubljani: 166 Revija SRP 182 Po sledovih baskovskega jezika Vrnimo se zdaj v predindoevropsko dobo, ko so prebivalci vsaj v velikem delu Evrope imeli she nek skupen jezik. Kateri? Do zdaj se ga ni upal nihche imenovati. Na njegove sledove pa nas lahko pripelje edini jezik v Evropi, ki je preostal she iz predindoevropskega chasa. To je baskovski jezik. Zgodovinopisci in jezikoslovci ugibajo, od kod naj bi prishli Baski v Evropo, ko njihov jezik ne spada v druzhino indoevropskih jezikov. V resnici pa je najbolj evropski, saj obstaja she iz predindoevropske dobe. Shpanski znanstveniki so leta 1995 z genetsko analizo odkrili sorodstvo med shpanskim in severnoafrishkim prebivalstvom. Z analizo genov HLA so prishli tudi do spoznanja, da imajo Baski in Berberi skupne gene, kar bi pomenilo nekdanje meshanje prebivalstva (dnevnik Elpais, Madrid, 24. 11. 1985). Ta sorodnost se ujema z arheoloshkimi odkritji, ki prichajo o neki skupni kulturi (in verjetno tudi jeziku) Evrope ter severne Afrike. Shpanski dnevnik El pais omenja tudi jezikoslovce, ki odkrivajo dolochene podobnosti med baskovskim in berberskim jezikom. Ker je podobnost med baskovskim in slovenskim jezikom dokazano dejstvo, se lahko vprashamo, che morda izvira iz tiste starodavne dobe tudi ime mesteca ZAGORA sredi Maroka. Beseda GORA je tako slovenska kakor baskovska. Predpona ZA bi pomenila polozhaj kraja, ki v resnici lezhi za neko goro. Baskovski jezik, ki ni bil podvrzhen indoevropskim spremembam, kakor smo zhe omenili, se je kot zhiv jezik vseeno spreminjal. Kljub temu pa je v njem ostalo mnogo jezikovnih oblik in besednega zaklada davnih chasov. Starost takih besed in jezikovnih oblik je mogoche spoznati ob primerjavi s kakim drugim jezikom, ki ni mogel biti v stiku z baskovskim, razen v tistih davnih predindoevropskih chasih. Zato so take podobnosti toliko bolj presenetljive. S primerjanjem baskovskega in slovenskega jezika bomo lahko spoznali tiste skupne tochke, ki nas vodijo do spoznanja temeljnih elementov nekdanjega enotnega jezika v Evropi. Podobnosti se nanashajo na vse slovanske jezike, vendar so najvechje prav s slovenskim, ki je zachetek vseh slovanskih jezikov. Njegove starodavne znachilnosti ga najbolj priblizhujejo baskovskemu jeziku, ki je brez dvoma najstarejshi v Evropi. Od shtevilnih enakih ali zelo podobnih besed v baskovskem in slovenskem jeziku jih bom navedel sto. Zachnimo z besedo aizkora (sekira), ki je preshla tudi v latinshchino (securis). Enakost je dokazana v enakih soglasnikih. Pomen pa ima ta beseda le she v baskovskem jeziku: aiz pomeni kamen, kor pa nagnjen, padajoch. Torej kamen ki udarja ali seka, namrech najvazhnejshe orodje v kameni dobi. Beseda je torej v obeh jezikih zhe iz davne kamene dobe. Njen pomen je potrjen z besedo aizto, ki pomeni nozh. 166 Revija SRP 183 Nekaj enakih besed v baskovskem in slovenskem jeziku: (Kjer se pomen nekoliko razhaja, je v oklepaju tochen baskovski pomen) ganditu (= premakniti se, hoditi), ganiti se goritu (= ogreti, navdushiti), goreti masitu = mazati nagatu (= gnusiti se), nagajati kala (= ribolovno obmochje), kal kare (= apnenec), kar, cher baita (= hisha, stanovanje), bajta laga (= pusti!), (od)laga kinada (= vzpodbuda), ki da nado list (= trak, rob), list (kos papirja) adarka (= udarec z rogovi), udarec pegar (= vrch), pehar, (posoda iz slame) pegartxo (= majhen vrch), peharchek poliki (= lepo, prijazno), polikano sabelki (= trebushno telechje meso), zabela adostu (= sporazumeti se), imeti zadosti aritu = uriti, vaditi zaupatu (= bahati se), zaupati vase beretu (= prisvojiti si), brati, zbirati opa (= zhelja), up kirik = (otrochji) krik me(h)ki (= shibko, nezhno), mehko me(h)ko (= nezhen, rahel), mehek zaliska = zhlichka zilbot (= trebuh, zhivotnost), zhivot kipula = chebula gar (= plamen), zhar gara (=vishina), gora gora (= visoko), gornje goratu (= dvigniti), gori potegniti goratu (= visok, zvishen), gornji hiratu (= propadati, hirati), hirati erditu = roditi eskatu (= prositi, zahtevati), iskati zoritu = zoreti mamutu (= hliniti se, zaspati), omamiti metatu = metati magitu = migati odeitu (= pooblachiti se), odeti, pogrniti opatu (= zheleti, hrepeneti), upati pikatu (= vrezati), pikati, zbadati 166 Revija SRP 184 potikokatu (= hoditi po vseh shtirih), potikati se terriatu (= skushati, motiti), terjati bilo (= las, lasje), bil, bilka bular (= zhenske prsi), bula, oteklina abadota (= osa, srshen), obad, brencelj epel (= mlachen), topel kobla (= streshno ogrodje), kobila iz lesa za zhaganje komoi (= botra), kuma, botra omen (= sloves), omen, omemba ubel (= bled), uvel, usahel eder(=lep), veder, jasen len (= prej, nekdaj), lani ezten (= zhelo), osten (arh za zhelo) ziska (= lesni chrv), zhizhek (zhuzhek v zhitu) lodiera (= debelost), lodrica (vrsta soda) ludi (= svet), ljudi luki (= prebrisan), lokav lupe (= votlina), lupa (prim narechje za prostor pri hlevu) magal (= zashchita), (po)magal mamu (= duh, strashilo), mamiti oker (= napachen, kriv), okoren ondotik (= tik ob), ondi tik ob osaki (= vse, popolnoma), vsaki iztil (= zadnja kapljica), iztek garraitu (= nositi, vlechi), garati ganatu (= priti, kreniti), gnati ikatu = tikati, nagovarjati s ti (i = ti) gabetu (= zatemniti, unichite se), gabiti se kisutu (= spremeniti v apno), (s)kisati oratu (= mesiti, meshati), orati somatu (= zaznaniti, vonjati), sumiti trebatu (= navaditi se, usposobiti se), narediti, kar je treba gora (= zgoraj), gori goren = gornji leka (= lupina), lecha palanka (= deska), planka tin (= ost, konica), tin (zidni pomol) ostatu (= gostilna, hotel), ostati danik (= od dne), danek (majhen dan) draga (= zavora), draga (vlachilna mrezha za lov rib) erdi (= sredina), sredi erdibeltz (= mulat, meshanec), pol belc erditoki (= tochno v sredini), sredi tochno txurru (beri churu), = curek 166 Revija SRP 185 gargara = grgranje goit egin (= paziti), gojiti hosto (= listje), hosta, (goshchava) hoben (= greh, napaka), hudoben hoberen (= odlichen), dober al dala = al se da erreka = reka zitu = zhito baba = bob zi (= zhelod), zhir negu (= zima), sneg dote = dota berge = berglja besaa (= tezha), peza pekatsu (= grbast), pegast Od kdaj naj bi izvirale te podobnosti? Gotovo ne iz zgodovinskega chasa, ker je bil v tej dobi baskovski jezik zhe zaprt v svojem hribovitem ozemlju. Torej podobnosti lahko izvirajo le iz predzgodovinskega obdobja, pred chasom indoevropskega pojava, ki se je zaustavil na poti v Francijo, kakor ugotavlja arheologija, in ni zajel pirenejskega obmochja. Le pred tem chasom, namrech pred zachetkom nastajanja indoevropskih jezikov, si lahko predstavljamo nek skupni jezik, ki je segel od Pirenejev do Alp in she dlje, saj pri takratnih ljudeh, do zachetka poljedelstva in stalne naselitve, zaradi njihovega stalnega premikanja in srechevanja, niso mogla she nastajati nova narechja. Tisti prvotni skupni jezik je she dokazljiv v sorodnih besedah in morfoloshkih oblikah, ki so skupne baskovskemu in slovenskemu jeziku. Te skupne elemente shtejem za ostaline nekdanjega predindoevropskega jezika, ki je vseboval pomembne slovenske elemente in ga zato lahko imenujemo protoslovanshchina. Baski (sami se imenujejo Euskaldunak, svojo dezhelo pa imenujejo Euskadi) so zelo nadarjeni in znachajni ljudje, pa tudi zelo prijazni. Med najpomembnejshe Baske lahko shtejemo sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitov, in velikega misijonarja sv. Franchishka Ksaverja. Njihova domovina je danes avtonomna dezhela Euskadi z 2,098.000 prebivalcev, od katerih je she priblizhno 406.000, ki govorijo baskovsko. Po prestanem hudem zatiranju si bodo zdaj z dosezheno avtonomijo tudi jezikovno opomogli. Po mnenju raziskovalcev obstajajo Baski kot posebna skupnost morda zhe okoli 10.000 let. S Slovenci imajo skupnih ne samo mnogo besed, temvech tudi razne znachajske lastnosti in celo obichaje, kakor npr. podobne pustne shege in tekmovanje v zhaganju. 166 Revija SRP 186 Zdaj lahko odgovorimo na vprashanja: Kdo smo torej Slovenci? Potomci smo Slovenetov (Venetov), ki so ustvarili in razshirili prvo pomembno evropsko kulturo in so svoj jezik posredovali vsem slovansko govorechim narodom, zase pa so obdrzhali izvirno ime Sloven(e)ci. Po mnenju Fr. Bezlaja »je bila slovanshchina do 8. stoletja she neverjetno izravnan in poenoten jezik« (citat iz komentarja B. Grafenauerja h knjigi Zgodovina Langobardov, str. 406). To pomeni, da so vsi slovanski jeziki iz enega izvira. Kje pa naj bi bil ta skupni zachetek, che ne v slovenetshchini? In kako naj bi se razshiril, che ne s shirjenjem slovenetske kulture zharnih grobishch? Od kdaj in odkod izviramo? Nashe dezhele so bile naseljene zhe od predzgodovinske dobe. Takratnim prebivalcem so se okoli leta 1200 pr. Kr. pridruzhili nosilci kulture zharnih grobishch, ki so prihajali iz luzhishke kulture. Spojitev teh dveh etnichnih elementov v okviru slovenetske kulture pomeni zachetek slovenskega naroda. Poznejshi priseljenci ali osvajalci (npr. Kelti) so se postopoma asimilirali ali so izginili. O tem neovrgljivo pricha slovenski jezik. (Slovenci — Kdo smo? Od kdaj in odkod izviramo? ; Dunaj, 1999) INFORMACIJA K PRIMERJALNIM RAZISKAVAM JEZIKOV Pionirski unikum glede basko-slovenskih jezikovnih vzporednic in v marsichem sploh na podrochju primerjalne lingvistike pomeni opus Ivana Topolovshka (1851, Marija Gradec pri Lashkem - 1921, Ljubljana), povsem pozabljenega, zanichevanega, zamolchanega slovenskega jezikoslovca. S shtevilnimi primeri in z natanchnimi citati je dokazoval pradavne slovenske (slovanske) sledove od Blizhnjega vzhoda prek Iberskega polotoka do Juzhne Amerike (indijanski jezik kechua). Njegovo delo je bilo oznacheno kot diletantsko, cheprav je bil po shtudiju komparativni filolog, ne pa npr. pravnik kot Mikloshich ali Kopitar. Izdal je le dve knjigi — jezikoslovni monografiji v nemshchini, osupljivi po eruditstvu in tudi kot rokopisno-tiskarski eksemplum; danes je v slovenskih knjizhnicah komaj she najti kak njun izvod. Johann Topolovshek: Die basko-slavische Spracheinheit; Wien 1894, I. del (nachrtovani II. del ni izshel); [Basko-slovanska enotnost]. Johann Topolovshek: Die sprachliche Urverwandschaft der Indogermanen, Semiten und Indianer, Wien 1912; [Jezikovna prasorodnost Indoevropejcev, Semitov in Indijancev]. (Op. ur. I. A.) 166 Revija SRP 395 Vprashalnica Jolka Milich O TEM IN ONEM Pa she to Delo, 21. 2. 2015 Tudi sobotno Delo si je v rubrichici Pa she to na 32. strani privoshchilo Iva Svetina, ki je kot novoimenovani predsednik pisateljskega drushtva nagovoril kolege in nasploh vse sodrzhavljane s poslanico ob dnevu »maternega jezika« ... ochitno v precej slampashti slovenshchini, ki prav kliche po lektorju. A zdi se mi, da mu Delo she najbolj zameri, ker mu ni she uspelo, kot pravi, pravilno izpisati niti enkrat pojma materni jezik, saj je — o groza vseh groz! — nich manj kot shestkrat v 35 borih vrstic dolgi oziroma kratki poslanici omenil, zdi se, neizpodbitno napachni materin jezik, namesto maternega jezika, vsaj stokrat bolj neizpodbitno pravilnega, recimo kar edino pravopisno mozhnega. Saj se glosator v naslovu rahlo norchavo in dokaj presherno sprashuje: Al' prav se pishe materin al' materni jezik? Moj odgovor: pravilno je oboje, naj si vsak pisec sproti izbere tisti pridevnik ali prilastek, ki mu je blizhje ali mu lepshe zveni. Lahko celo uporablja oba, ju poljubno izmenjava, da razbije ali omili enolichnost v besedilu. Dajmo nashemu jeziku ali mu pustimo chim vech mozhnosti, kjer se le da, ne vsiljujmo mu arbitrarno samo ene oblike. Ne pozabimo, da Toporishichev Slovenski pravopis, ki je vse prej kot nezmotljiv in neoporechen, bodimo iskreni, kot vsak slovar pri nas in na vsem svetu, je izshel shele leta 2001, to je pred slabimi 14. leti in shele v njem je ta razlochek v zvezi z nasho materinshchino oz. nekakshen namig bolj kot zapoved in zakon: materin (naj bo) obraz, jezik pa materni. V Slovenskem pravopisu iz leta 1962, imenujmo ga Bajchevega, Kolarichevega, Sovretovega, Modrovega itd., kamor smo se po pravilnost zatekali domala do pred kratkim, domnevam z Ivom Svetino vred, gre za zelo prirochen in tudi lahek zvezek pred zgoraj omenjenim zadnjim — zhal, tezhkim kot svinec in zaradi tega zelo nerodnim in neprimernim za pogostno rabo. In v predzadnjem, ki zame in za marsikoga she vedno velja, je materin lahko obraz in jezik, da o njeni — materini — ljubezni in srcu pa dushici niti ne govorimo. In pesnik Svetina si je ochitno izbral obliko, ki je je bil (naj)bolj vajen, zakaj pa ne? Saj je Toporishich ni dal na indeks, nobenega prepovednega krogca ne vidim ob njej, tudi jezikovna inkvizicija je ni (she) dala na grmado in bogokletnico na glavnem trgu demonstrativno sezhgala. Le kakshen bolj enostransko pristranski in ozkogledi lektor si tu pa tam — naj rechem zhe prepogosto? — privoshchi lov na charovnice in zapoveduje, kar bi kvechjemu smel svetovati, sklicujoch se avtoritarno, da je ono drugo zastarelo in neustrezno, zrelo za odpad — le to, kar je njemu vshech, lahko obstaja in obvelja, 166 Revija SRP 188 namesto da bi sposhtoval tuj okus in pustil, da se razbohoti tudi kaj drugega, kar morda ne uspeva na njegovem bolj osojnem ali prevech prisojnem zelniku. In potem jokamo in stokamo, kako je nash jezik ubog, kako malo variant ima, kako nizka in omejena, da ne rechem nikakrshna je njegova povednost, kako z njim ne pridemo nikamor in podobne cvetke, seveda mokrocvetoche in zlasti veneche in trohneche. Bogdan Macarol: »Milko Matichetov, najbolj znan po Zverinicah iz Rezije ...« 7. val — Primorske novice, 6. februarja 2015 Nedavno smo zlasti Krashevci in Primorci — a mislim tudi ostali del kulturne Slovenije — zelo dostojno in chuteche pochastili spomin na lani decembra preminulega Milkota Matichetovega, etnologa, folklorista, raziskovalca ustnega slovstva ter etnichnega krotilca zverinic in gojitelja rozhic iz Rezije, pa she nam, ki smo preprichani, da vemo vse o njem, da ga tako rekoch znamo na pamet, se je ... nemarno zareklo o tem Koprivcu in slovenskem akademiku, ki je zhivel, deloval in tudi umrl v Ljubljani. Ne da bi preveril verodostojnost svoje trditve, je porochevalec Bogdan Macarol, potem ko se je o Matichetovem pohvalno razpisal na celih dveh straneh, ustrelil na koncu — brez vsake potrebe kajpak — she tega kozla in vesoljnemu slovenstvu oznanil, beri prodal kot dejstvo in sveto resnico (PN, 6. 22. 2015), kar pa ni sploh res! ... da je bil »pri utemeljitvi zgodovinske rabe pojma shkrzhad namesto shkrzhat in bedenice namesto narcise manj uspeshen, dosegel pa je vsaj to, da je za Slovence brinovka spet postala brinjevka«. Upala sem, da bosta znanega in cenjenega chasnikarja Primorskih novic demantirala Matichetov sin Matej ali vnuk Marko, ki je tudi pesnik in so mu potemtakem jezikovne zadevshchine blizu, vrh tega sta tvorno nastopala v chlanku in chasnikarju marsikaj zanimivega in manj znanega tudi povedala. Prichakovala sem tudi, da se bo oglasil kakshen poznavalec etnologovega opusa ali lingvist iz nashega konca, recimo Zoltan Jan, Silvo Fatur ali Marija Stanonik, Matichetova nekdanja kolegica na Inshtitutu za slovensko narodopisje, pa nich. Naj mi bo dovoljeno, da stvari postavim jaz na svoje mesto in nekako razveljavim trditve napachno informiranega novinarja. Najprej je treba poudariti, da Matichetovemu ni sploh bilo do tega, da narcise, recimo, nadomestimo z bedenicami in skrzhate s skrzhadi, cheprav so se mu zdeli slednji bolj usklajeni s slovenskimi jezikovnimi uzancami pri nas. Njemu je shlo zlasti za to, da jih spravi iz ... geta narechnosti in jim nameni shirshi zhivljenjski prostor, skratka da jih pravopis sprejme kot polnopravne in enakovredne izraze z onimi, ki so v njem zhe paradirali brez vsakega krogca, pushchice ali zvezdice ob strani, ti pa so narekovali bodisi opustitev ali omejeno rabo; tako da noben pisec se ne bi vech sprasheval, ali jih sme popolnoma nekaznovano uporabljati ali obstaja kakshna zapreka, ker bi bilo na golo oko ochitno, da sme. 166 Revija SRP 189 Zachela bom s krashko in pristno slovensko bedenico, alias narciso, ki si je priborila — verjetno po njegovi zaslugi — polnopravno mesto in brez vsakega zadrzhka zhe v Slovenskem pravopisu iz leta 1962. Najti jo je tudi v prvem zvezku Slovarja slovenskega knjizhnega jezika, osem let kasneje (1970). Kjer je vseeno obravnavana z nar. narcisa — kar pomeni narodno omejena raba izraza — vendar je nato zelo lepo ponazorjena: gmajna posuta z dehtechimi bedenicami. Nanjo naletimo tudi — bravo, Josip! — v neki pesmi bosansko-slovenskega pesnika Josipa Ostija! Ne spominjam se vech v kateri zbirki, ga bom vprashala. V Toporishichevem Slovenskem pravopisu (2001) bedenic kratko in malo ni, ne zaznamovanih z nar. in she manj onih povishanih v suveren slovenski izraz, so samo narcise, a ni niti knjizhne rukvice, ki jo avtor omenja po furlansko rucola, le fonetichno napisano (rukola), in ochitno niti ne ve, kam ta bozhja travca ali plevelchek spada (lat. Eruca sativa Mill.) — on ji pravi solata — v poznavanju rastlinstva — to prav bije v ochi — je bolj slab, kar si slovarnik sicer ne bi smel privoshchiti, pa si je, in mi vsi ... oportunistichno? privoshchljivo? brezbrizhno? molchali, to je she bolj hudo kot njegova kot ocean shiroka in globoka nevednost na tem podrochju, to nashe nadvse shkodljivo dajanje potuhe, saj niti ne ve, sodech po njegovem pravopisu, za obstajanje dobre misli in materine dushice, ki sta pri nas obenem strokovni in domachi imeni za origano in timijan. On je verjetno poznal le ta dva zadnja izraza in prvi mu je zachimba, drugi pa rastlina. V kakshni restavraciji je prishel do te kunshtne distinkcije. Ima sicer veliko zaslug, ki mu jih jaz ne mislim odvzemati, nasprotno, vrh tega je bil tudi zelo simpatichen, ampak skoraj dvomim, da je kdaj v zhivljenju prelistal kakshno ... Malo floro Slovenije in kaj veliko manjshega in nujnega zvedel v zvezi z rastlinskimi druzhinami, rodovi in vrstami. Mi vsi pa tiho kot grob. Naj ga le lomi na svojo roko in pest in veselo rukolira z nashimi vrlimi slovenskimi oshtirji, ki jim slovenshchina prej smrdi kot dishi, itak je furlanshchina vsaj stokrat bolj povedna od nashe brezperspektivne materinshchine, uboge sirotice jerice, ki — naj si le vtepe v glavo — z rukvico ne bo prishla dalech. Pa she res je. Che bo trmasto vztrajala z rukvico, z dobro mislijo in materino dushico, pa she s kakshnim ozhepkom, kaduljo alias zhajbljem, ji ne bo sploh treba, da se asimilira in postane po nashi zaslugi na lastnih tleh vsaj furlanshchina, che ne ravno italijanshchina ali lingua franca — angleshchina. Kar je res, je res. Mimogrede: Toporishich poleg zhajblja ima tudi salvijo in kaduljo, a ochitno ni odkril, da gre za isto zdravilno rastlino, saj le z zhajbljem grgramo in si naredimo chaj, o kadulji zvemo, da je travnishka rastlina, ob salviji (italijansko: salvia) pa samo, da je rastlina. Nemara celo primerna za kakshen porochni pusheljc ali okrasno bohotno spenjavko za na latnik pred hisho. Njegovo nepoznavanje rastlinstva, ali namerno ignoriranje te panoge, se mi zdi naravnost patetichno, za se razjokat. Mi vsi pa tiho tiho, najbrzh da nas ne chuje Miho ... Ker che Miho zve, nam predolge jezike — cak! — pri prichi odrezhe, popopra, osoli in kar surove poje. In adijo jezikovne in vsakrshne polemike, ki razgibavajo mrtve vode in prevetrujejo nashe zhe malce postane, zaprashene in plesnive buche. 166 Revija SRP 190 Iz povedanega je razvidno, da je Milko Matichetov nadvse uspeshno spehal v pravopis tako shkrzhade kot bedenice, shkrzhadi koeksistirajo enakopravno s shkrzhati celo pri Toporishichu, zdaj je le od nas odvisna njihova raba. Naglih korakov se blizha pomlad, zato vam na dusho piham, ne pojdite nabirat vech narcis, niti onih na polja pod Golico, pach pa odslej rabutajte le bedenice, zlasti one opojno dehteche, ki rastejo bolj pri rokah na blizhnjih gmajnah. Poleti pa prisluhnite rajshi shkrzhadom kot shkrzhatom, ali izmenichno, enkrat enim, drugich drugim, da bo volk sit in koza cela, mi pa bi imeli na razpolago kar dva izraza namesto, bolj ubozhno, enega samega samcatega. Kar je bolj, je bolj, kot je rekla tista prebrisana krashka kuharica, ki je topila shpeh na maslu. Kar se pa tiche knjizhne brinovke in krashke brinjevke, ki vedri v ednini in mnozhini tudi v pesmih Srechka Kosovela, pa je Macarol vso rech ... to ptichjo afero ... malce pomeshal. Jo je naprtil — iz povrshnosti? — Matichetovemu na grbo namesto, da bi jo pustil dr. Antonu Ovirku v obravnavo, saj je prav Ocvirk zakompliciral vso zadevshchino okrog tega pticha. Leta 1946 v Srechkovem prvem zbranem delu, ki ga je on uredil, je pesnika tu in tam precej samovoljno popravljal, vse brinjevke mu je tudi poknjizhil v brinovke, shele kasneje je odkril, da se tako ne dela in povsem skesan, ob drugem natisu dokaj drugachne prve knjige zbranega dela, leta 1964 — to je 18 let kasneje — zmetal ven vse svoje popravke, z brinovkami vred, te nadomestil s Srechkovimi brinjevkami in tem pristnim krashevkam priboril v slovarjih tudi status polnopravne slovenske ptice. Zdaj se bohoti ob brinovki tudi v Toporishichevem Slovenskem pravopisu. O njeni lepoti in blagoglasnosti pa se je Ocvirk zhe pred 50. leti razpisal v opombi v omenjeni knjigi. Tenkochuten zapis, vreden branja. Cheprav polstoleten. In kaj naj rechemo na koncu? Matichetov je nadvse uspeshno reshil chisto vse probleme, o katerih je dvomljivo tekla beseda v PN, vkljuchno s ... shkrzhadi in bedenicami. Tudi Ocvirk je vrnil Kosovelu, kar je bilo Kosovelovega, to je brinjevke, in nas s tem nazorno pouchil, naj rajshi sebe pouchujemo in popravljamo kot pa druge, da se po nemarnem ne osmeshimo. In preden, kaj rechemo ali trdimo, naj se dodobra informiramo, che se nismo kaj zmotili, da ne bomo izpadli smeshni zaradi svoje povrshnosti. jolka milich 166 Revija SRP 191 Stane Jagodich CHLOVEK! Pod bruseljsko rumeno zvezdo je Slovenija dozhivela ideoloshki, shovinistichni, tajkunski, bankirski, korporacijski, oglashevalski, zvochni, mamilashki, vandalski, grafitarski in tetovazhni cunami. Duhovno-etichno opustoshenje je kritichno, zato vsakrshno optimistichno dejanje prezhene pesimistichno razpolozhenje. K temu razpolozhenju sodi tudi kampanja Mestne obchine Ljubljana: Chlovek! Chuvaj svoje mesto, samo enega imash!, ki je kultiviranemu meshchanu vlila nekaj upanja, povezanega z vizualno-higiensko podobo urbane sredine in brzdanjem narashchajochega vandalizma. Zhal pa dobronamerni projekt s strani nekaterih komentatorjev ni naletel na odobravanje, ampak na cinichne, privoshchljive pripombe, in to na rachun mestne uprave, ki se uspeshno trudi, da prestolnica pridobiva videz, privlachen za meshchane in turiste. Bi pa chlovek prichakoval pozitiven odziv na kampanjo vsaj s strani inshtitucij, ki so strokovno zavezane ustvarjanju, umetnosti, vsesploshni estetiki, zhal pa ni bilo zaslediti nobene javne podpore. Tudi s strani Ministrstva za sholstvo, Ministrstva za kulturo ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti nobene reakcije. Njihovo poslanstvo je vendar usmerjeno k vzgoji, lepoti, kultiviranju chloveka v razlichnih fazah njegovega zhivljenja. Proti vizualnemu, ekoloshkemu in vsakrshnemu nasilju se je vredno permanentno boriti, kajti pasiven odnos poslabshuje negativno stanje. Ob divjem vedenju danashnjega homo sapiensa pod Potochko zijalko se kultiviranemu chloveku zazdi, da se Darwinov evolucijski razvoj odvija vzvratno, v smeri divje dzhungle, kjer se nagonsko guncajo in grizejo krichavi shimpanzi in orangutani. Zhal smo prishli v obdobje, v katerem ni nichesar vech svetega. Moralne vrednote so presahnile in javna lastnina je postala plen etichno nevzgojenih pohotnezhev, v smislu financhnih poneverb. Priche smo neuchinkoviti sholski vzgoji, chechkanju vsepovprek, demoliranju poulichne opreme in kulturne dedishchine z umetnishko vrednostjo ter unichevanju flore in faune. Vrednostni kriteriji so razvrednoteni, pretezhno se podpirajo banalne, zabavljashke reshitve brez vsakrshne idejne in estetske vrednosti. V sklop antiestetike, vizualne anarhije sodi tudi nerazumno oglashevanje primitivnih sporochil kichaste estetike, kar degradira urejeno urbano in naravno okolje. Ljubljanski mestni avtobusi spominjajo na bedno opremljene ribje konzerve, agresivno pochechkani zheleznishki vagoni pa na pisane mocherade, kar kvari sicer idilichno slovensko krajino. Tranzicijski kapitalizem, ki ga vodi pohlepni »management« vsemogochnih bankirjev, in to v navezi z nerazsodno, neuchinkovito 166 Revija SRP 192 politiko, je ljudi potisnil v divji labirint potroshnishtva, socialno neenakost in posledichno v necivilizirana dejanja. Evropski poslanci in komisarji dajejo poudarek na birokratske direktive in pretezhno igrajo bankirski poker, ki peshchico prebivalstva bogati in vechino siromashi. Humanistichne reshitve so zhal v ozadju, zato Evropa potrebuje novo razsvetljenstvo, duhovni preporod, vizijo, podobno tisti iz 19. stoletja. Mogoche pa le ne gre za naivno zheljo, evropska zastava je vendar v modri barvi, zato modrost prichakujemo od novih EU poslancev in njihovega sicer karizmatichnega voditelja Junckerja. Tudi od slovenskih parlamentarcev, saj ima slovenska zastava eno tretjino povrshine v modri barvi. Zanimiva simbolika, ki pa je zhal trenutno sprta z realnostjo. Stane Jagodich Ljubljana, 25. junij 2015 166 Revija SRP 193 Dokumenti Dokument 1 Rajko Shushtarshich »BREME LASTNISHTVA« - KRES ZA PRAZNIK USTVARJALNEGA DELA? IN SHE NEKAJ MALEGA O VREDNOTI DELO Velichasten kres je zagorel na Rozhniku nad Ljubljano na predvecher 1. maja v letu 2015 v pochastitevpraznika dela! Zdaj se temu hribu reche Cankarjev vrh, ne vem, ali bi bil Ivan tega ravno vesel? A pojdimo po vrsti, ki jo nakazuje naslov. Breme lastnishtva je tezhko padlo na moja ramena, tako kot — che se ne motim Pilonu v Steinbekovi Polentarskipolici. Prijatelji so se bremena znebili tako, da so hisho zazhgali — v eni od pijanskih seans. Od mojega premozhenja ni ostalo tako rekoch nich, zato, ker se nisem uklonil sistemskemu ukinjanju Revije SRP. Preostali so mi le ARHIV, ZALOGE in LASTNISHKIDELEZHI (arhivpublikacij in aktov zavoda in zaloge zavoda ter delezh-i lastnishtva v njem). Naj za razumevanje tega chudnega uvoda povem she to, da je problem poseben in ga ni mogoche posploshiti na druge revije in knjige, tudi zato, ker sta Revija SRP in Lives Journal med revijami nekaj posebnega — ne nastopata na trgu blaga in storitev in nimata cene! MzK nam je sicer pred mnogimi leti ponudilo pomoch, da bi se uveljavili na trzhishchu (Majda Shirca) a te ponudbe nismo to sprejeli. Ako pa bi jo, si lahko mislite s kakshnim bremenom bi se obremenili. Pa ne samo s pretezhkim bremenom, z neodplachljivimi dolgovi in posledichno zanesljivim propadom zavoda tudi. Bi ARHIV in ZALOGE morda skurili? Kres za praznik ustvarjalnega dela! Tako demonstrativno-protestno dejanje bi morda bilo zanimivo za nekatere medije. Vendar to bi zahtevalo precej nepotrebnega fizichnega truda in tudi dolocheno mero konspirativnosti. Bi jih morda zmetali v kontejner za zbiranje odpadkov? Reciklazha starega papirja je danes hvalevredno ravnanje, za knjigotrshtvo je neobhodno! Resnici na ljubo, kar precejshen del nashih zalog je zhe konchal v zbiralniku odpadkov za papir na Mikloshichevi ulici. Vendar tudi to zahteva dobro fizichno kondicijo, ki je vech nimam in tudi dolocheno mero otopelosti, ki je she nimam dovolj. Vsaj zdaj se mi zdi, da ne bo treba storiti nichesar, saj so stvari podvrzhene naravnemu zakonu propadanja. Ko pa sem administrativne zadeve zavoda she enkrat premislil, sem spoznal, da je moj predlog nerealen, tezhko uresnichljiv, tudi smiselno vprashljiv. Saj gre za premozhenje, ki nima cene in ga nihche ne ceni. Zato je res najbolje, che glede te zadeve (arhiva, zalog in bremena lastnishtva) ne storimo nichesar. Tako sem torej 166 Revija SRP 194 potrdil prvotno miselno hipotezo. Ob tem pa se mi je zastavilo she bolj bistveno vprashanje glede smiselnosti zavoda — FIRME: REVIJA SRP. Firma ni revija, je samo poimenovana po reviji, pa she to je uradno samo skrajshana firma. Celotno ime firme je: ZAVOD ZA ZALOZHNISHTVO NA PODROCHJU KULTURE IN UMETNOSTI, Revija SRP (Svoboda, Resnica, Pogum), Ljubljana. Izmislila si ga je sodnica Gorshe Mushich Helena, Okrozhno sodishche Ljubljana. To je bilo 20.1.1999. She danes me bremeni! Zavod je institucionalna tvorba sistema — organizacijska oblika, ki sluzhi sistemu. Komu bi sicer sluzhilo toliko nepotrebnega administrativnega dela (Evidenca medijev, porochila Ajpes-u, Durs-u, MzK, MzF, idr. institucijam)? Reviji SRP gotovo ne, zase tega sploh ne potrebujemo, mi bi lahko shajali brez vsega nashtetega — za nas nepotrebnega administriranja in brez arhiva in zalog tudi.* Glede smiselnosti ustvarjalnega dela pa nisem niti malo podvomil. Za konec sestavka bom v svojskem propagandnem dodatku povzel nekaj misli iz posebej izbranega chlanka za to prilozhnost — prznik dela: O vrednoti delo »Vrednota delo je ena najbolj manipuliranih in manipulabilnih vrednot, pripravna je za utemeljevanje chesarkoli, she posebej pogosto pa se jo uporablja v vrednotnem sistemu institucionalne strukture. Lahko bi rekli, da je delo vrednota, ki je izredno manipulabilna, ki je tako cenjena, ideologom ljuba, pogosto uporabljana in zlorabljana, skratka, da je vrednota, ki naravnost kliche po manipulaciji. Preden preidem na opis njene nivojske strukture, bom skushal ilustrirati njene posebnosti, a res le nekoliko, ker so v njenih modalnostih in variacijah neizchrpne. Vrednota delo — nedelo ima med vrednotami, ki utemeljujejo obstojechi red sistema, njegovo institucionalno hierarhijo, prav posebno mesto tudi po tem, da je nepogreshljiva v vseh sistemih sveta kot deklarirana, oziroma deklarativna vrednota. V njej je izpostavljen skrivnostni pomen vrednote, ki osvobaja chloveka. She nedavno tega nam je bila znana v inkarnaciji »Arbeit macht frei«. Pa se kljub temu, da jo je ena najmochnejshih propagand sveta izobesila na slavoloke smrti, ni prav nich izrabila, to je, prav nich ni izgubila na svoji aktualnosti, uporabnosti (dasiravno vemo, da se vrednote z deklariranjem obrabijo). Delovnih taborishch, v katerih prisilno delo osvobaja, prevzgaja, chloveka socializira, tudi danes ne manjka. Obsodba na prisilno delo je priljubljena nagrada za izkazano nelojalnost sistemu in sledi ji preselitev inkriminiranega individuuma v zvrnjeni del institucionalne piramide (hierarhije), vse zato, da ne bi vech kazil njene svetlejshe, bolj osvetljene nadgradnje. V shirshem pomenu pa je vsako delo, ki ga opravlja individuum z nejevoljo, odporom, prikrito prisilo (pa naj je ta materialne ali nematerialne narave), vse prej kot njegovo osvobajanje. Zakaj je delo lahko tako atraktivna vrednota? Delo je sinonim za chlovekovo aktivnost, ki je sama po sebi nevtralna in je agens, ki naravnost kliche po usmeritvi, po vrednotni orientaciji. Tako da delo vedno pomeni nekaj, kar je opredeljeno in vrednotno usmerjeno shele skupaj z nekim pomenskim dodatkom, ki je navadno neekspliciran, a ga je mogoche iz konteksta (sooznake) razbrati, deshifrirati ali vsaj slutiti. V socialno veljavnih vrednotnih sistemih nastopa najpogosteje v tehle zvezah: 166 Revija SRP 195 urejeno delo, vodilno, vodstveno, upravljavsko, pa umsko ali fizichno delo, merljivo, rutinsko in avtomatizirano delo, za razliko od avtomatskega dela robotov, nadalje kot disciplinirano delo (v tej modalnosti zagotovo poudarja izostritev reda in utrditev hierarhije obstojechega), tako brez konca naprej in vedno bolj zabrisujoch svoje amorfno bistvo v vedno daljshih sestavljenkah nashega novogovora, ki pa jih ne bom nashteval. Tako mi ne preostane nich drugega, kot da she sam dodam nekaj daljshih, a ilustrativnih opisov dela: — delo je vitalna sila hierarhije, njena dinamika, ki jo je z dejansko vrednotno orientacijo treba shele napolniti, ker samo delo kot tako ne more biti vrednota (!); — delo samo ne osvobaja. Da bi osvobajalo, ga je treba dvigniti na nivo spontanitete, povezati z ustvarjalnostjo ali kar s svobodo samo, kar pa je v institucionaliziranem delu skozi vso chloveshko zgodovino prej izjema kot pravilo (v tem primeru je opis nekoliko daljshi, ker pri tem oskrunjenju dela prichakujem najvech zgrazhanja); — delo je razdeljeno, razstavljeno delo (»druzhbena delitev dela« je v resnici najprej delitev vrednotnih orientacij in sledi ji njihova institucionalizacija).« ... Rajko Shushtarshich *Arhiv in zaloge tiskanih publikacij Zavoda Revija SRP in delezhi lastnishtva (uradno): Hranjenje zalog in arhiva zavoda: Delezhi so formalno »v posesti« obeh ustanoviteljev zavoda Revije SRP, vezani so na zachasne delezhe lastnishtva, ti so letno objavljani v Ur. l. RS, zadnji, meseca februarja 2015. A tako je to le uradno. Dejansko pa se zaloge kopichijo na sedezhu zavoda. Sedanje zaloge zavoda vkljuchujejo Revije SRP, zaloge Lives Journala, Zbornike Bohorichica in tiskane knjige iz edicije Pogum, ter tudi she nekatere moje publikacije iz starih chasov (iz obdobja ISU in RTV L/S). ZALOGE zhe lep chas niso vech natanchno preshtete; recimo, da obsegajo she vedno okoli 1500 izvodov. Lastnishke delezhe ZAVODA REVIJA SRP — natanchneje recheno »breme lastnishtva« — bi lahko porazdelili med zainteresirane sodelavce, sorazmerno z delezhem (pri njih) hranjenega arhiva in zalog. Podatke o osebah, ki imajo delezhe v premozhenju izdajatelja, na podlagi 64. in 14. chlena Zakona o medijih (Uradni list RS, sht. 35/01), ki jih objavlja REVIJA SRP, bi sproti aktualizirali in razdelili med zainteresirane sodelavce sproti oz. najkasneje do leta 2022. Prodaja revij: Kot recheno, reviji ne nastopata na trgu blaga in storitev, zato nimata cene. Izjemi sta le po 2 izvoda Revije SRP in Lives Journala, ki sta v komisijski prodaji Mladinske knjige v Knjigarni Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. Tudi tem izvodom mi ne postavimo cene. Ceno teh izvodov revije dolochi prodajalec po lastni presoji. Prodanih izvodov revij in publikacij edicije ne obrachunavamo (rabat je 100%). (Sestavek O vrednoti delo v celoti pa glej: Rajko Shushtarshich, O vrednoti delo Revija SRP sht. 33/34, oktober 1999, str. 126, ali v Traktatu o svobodi, Lumi, 1992, str. 71.) (Glej tudi: Dokument 1, Rajko Shushtarshich, Program resnichno neodvisne Revije SRP (2013-2022), Revija SRP sht. 121/122, str. 191.) V Ljubljani, maja 2015 166 Revija SRP 196 Svojskost Revije SRP Vodilo Revije SRP so tri vrednotne orientacije individua, tega ne nepomembnega drobca v sistemu institucij. Te vrednote so: Svoboda, Resnica, Pogum. Pomembne so, vsaka od njih posebej, pomembno je prezhemanje teh vrednot. Tak namen ima tudi urednishtvo Revije SRP, ki izhaja v posodobljenem prvotnem slovenskem chrkopisu bohorichici, katere utemeljitev predstavlja Zbornik 2001 Bohorichica. 166 Revija SRP 405 Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju, nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a na videz nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je na nivo ukvarjanja z malenkostmi in postati malenkostni. Institucija brez spomina je kakor podjetje brez knjigovodstva, mochni in mogochni v njej pochno, kar jih je volja, ker vse, kar pochno, utone v pozabljivi zavesti chasa. a ne gre za chas, ampak za dejstva zavesti, kjer chasa ni, je samo trajanje, obche vrednote so neposredna dejstva zavesti, vsakomur dojemljive, preverljive, nihche jih chloveku ne more ne dati ne vzeti, ne sistem ne institucija ne propaganda, tudi kulturna ne, samo che to sam hoche, jih bo nashel le v sebi, sebstvu svojem. 166 Revija SRP 198 »Torej vsako bitje, ki obchuti svojo eksistenco, obchuti zlochin pokorjenosti in tezhi k svobodi; che se she zhivali, ki so udomachene za sluzhenje chloveku, lahko podrede shele potem, ko jim zatro nasprotno zheljo, kakshna nesrecha je to lahko za chloveka, ki je edini resnichno rojen zato, da zhivi svobodno: Napravila ga je nenaravnega do te mere, da je izgubil praspomin na svoje prvobitno stanje, in na zheljo, da ga ponovno ozhivi ::: Vedno pa se najdejo eni, srechnejshi od drugih, ti, ki so rojeni pod srechno zvezdo, ki obchutijo tezho jarma in ne morejo vzdrzhati, da bi ga ne stresli, ti, ki se nikoli ne navadijo na jarem :„ Ko bi bila svoboda povsem izgubljena, zunaj tega sveta, bi jo ti ljudje ozhhivili v svoji predstavi, obchutili bi jo v svojem duhu in jo she vedno uzhhivali. Suzhenjstvo nikakor ni po njihovem okusu, celo ko je to okrasheno, ne! :::« Ltienne de La Boetie