Šentjur £ do 0 m ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497.4 Šentjur) šentjurske 0105603,5 COBISS e Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur LANGUS Drofenibova 16, 3230 Šentjur Tel.: 03 74919 60, Cim: 041 693 388 $3*13X3 dksatlB Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 5/12 MAJ 2012, cena 2 EUR benetton Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8, RADIO tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com y ■ n 1 rrl t—\ lkv*T*Fii Mi |i[o]| \ IH |lil i iThiTI m ŠENTJURSKE Zakaj radi beremo v Šentjurske novice? Dobrodošli. Sedaj se splača! Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! Predstavljajte si čudovito jutro, iz kuhinje že omamno diši po kavi, vi pa pogledujete skozi okno, kdaj bo prišel. Pojavi se pred vrati in vi ga pozdravite z nasmeškom. Vzame jih iz torbe, vi pa jih že na vratih na hitro prelistate. Nato si vzamete čas samo zase, srkate kavico in jih preberete od začetka do konca. Takšna občutja doživljajo naši zvesti bralci, ko jim poštar vsako zadnjo sredo v mesecu prinese njihov najljubši časopis, Šentjurske novice. Že devetnajsto leto razveseljujemo naše bralce. Danes pa vabimo v našo medijsko družino tudi vas.Izvod Šentjurskih novic stane samo 2 EUR, mi pa vam podarjamo še kupončke za pet malih oglasov v časopisih Rogaške novice, Celjan, Novice, Bistriške novice ter nedeljsko radijsko voščilnico na Radiu Rogla v skupni vrednosti 21,5 EUR. Danes imamo pripravljenoza vasše posebno darilo! Na uredništvu vas čaka vrhunska ponev nemškega proizvajalca Fissler, s teflonsko prevleko proti sprijemanju hrane. Uživali boste, ko boste pripravljali hrano v tej edinstveni ponvi. Ko boste poravnali polletno naročnino na Šentjurske novice, boste ponev lahko osebno prevzeli na uredništvu. Število teh vrhunskih ponev je omejeno. Darilo za vas: vrhunska ponev VTENNA proizvajalca v vrednosti 35 EUR Ponev VIENNA, idealna za pripravo zelenjave, paniranega mesa in jajčnih jedi. Ima kvalitetno prevleko proti prijemanju. Premer 28 cm. P.S.: Danes je poseben dan za vas. Vabimo vas, da postanete naš prijatelj, mi pa bomo poskrbeli, da boste ob prebiranju Šentjurskih novic doživljali prijetne občutke. Darilo - vrhunska ponev Fissler - že čaka na vas v uredništvu Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15, Šentjur (Center Selič). NAROČITE SE DANES Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! i- ------------ | Moje ime in priimek: r\ Naslov:_________________ Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: .5^ _ Larisa Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjurske novice rada prelistam, ker me seznanijo z dogajanjem v Šentjurju, tako na politični sceni kot na družbeno kulturnem področju. Všeč so mi predvsem kolumne s komentarji, ki so sicer lastno mnenje avtorja, sprožajo pa debato in razpravo v civilni družbi, ki je je na mnogih področjih premalo. Edi Poštrak, predsednik društva Zgornji trg »Šentjurske novice rad. berem, ker so najboljši časopis v Šentjurju.« Klemen Zdolšek, profesor športne vzgoje na Ponikvi »Šentjurske novice red berem, ker lahko v ^ njih najdem vse, kar me zanima o lokalnih dogodkih in ljudeh. Zame je pomembno, da so stvari predstavljene iz vseh zornih kotov, saj si tako lahko ustvarim pravo sliko. In to \ mi Šentjurske novice prinašajo.« Danilo Razboršek, podjetnik iz Šentjurja »Šentjurske novice rad berem zato, ker so zanimive, ker je veliko različnih dogajanj in dosti športa. Niso monotone, zato se mi najbolj dopadejo Jager Franci s p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 ITT S pri Wiharju SELIČ LEON IPlibVV Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Fl -JmšUM Čevapčiči 500g JZ mu MLEKO sr • ,fcl Zlatorog ■ & I L^opivo 0,18 € l( 0,67 € Večinoma višje položnice e Pogrešate konjsko povorko na Sentjurjevem? Novo vprašanje: Se boste poleti kopali tudi v šentjurskem bazenu? www.sentjur.net Preteklost in sedanjost Je že tako, da zgodovino pišejo zmagovalci in jo temu seveda primerno prilagodijo. Bitke, ki so jih dobili, postanejo veličastne, razmerja moči se močno spremenijo. Spreminjajo pa se tudi dejstva. Najbolj žalostno pa je to, da se dejstva spreminjajo 60 in več let po dogodku, ko prvoosebne priče počasi izginjajo z obličja zemlje in vse, kar ostane, so le zgodbe. Za nekatere je ljubljeni vodja tistega časa diktator, za nekatere narodni heroj in celo odrešenik. Če že imamo toliko referendumov, pa dajmo vendarle na referendum tudi našo zgodovino. Da ne bomo lajali vsak po svoje, ampak vsaj v isti rog. Mene bo težko kdo prepričal, da so partizani tisti hudobci, morilci in hudodelci v času vojne in po njej. Seveda so počistili tiste, ki so v štiriletni vojni z veseljem ali pa malce pod prisilo izdajali ljudi, ki so sodelovali z ljudskim uporom in so jih okupatorji postrelili. Ker se vse v življenju vrne, so ti ljudje stali pred strelskim odredom po koncu vojne. Sedaj pa se lahko odkrito sprašujemo, kdo je naredil večji greh, vi, oni ali kateri drugi. Če bi vojno zmagala kakšna druga »slovenska« opcija, bi danes ta uvodnik, slepo prepričan vase, pisal v nemškem ali italijanskem jeziku. Zato se ne sramujmo tistih, ki so padli na tej ali oni strani pod kroglami. Vsi so dočakali prehiter konec in zagotovo ne takšnega, kot bi si ga želeli. Njihova kri je razmočila našo zemljo in zaradi tega danes govorimo slovenščino ter živimo v svobodni in demokratični državi. Nove odločbe. Večina staršev jih je od Centra za socialno delo že prejela. Višje plačilo. Razliko med zneskom po stari in novi odločbi bodo plačali starši. Piše: Nina Krobat Odločbe o znižanem plačilu vrtca po novem izdajajo Centri za socialno delo (CSD) in ne več Občine, kot je veljajo doslej. Prvega januarja je namreč začel veljati nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki prinaša novosti tudi na področju znižanih plačil vrtca. Novi so dohodkovni razredi, na podlagi katerih staršem določijo plačilo. Namesto osem jih je zdaj devet. Prvi dohodkovni razred je popolnoma oproščen plačila vrtca, starši, ki sodijo v deveti razred, pa za vrtec plačajo 77 odstotkov polne cene. Center odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. Zaostanki pri izdajanju V dohodek družine se poleg mesečnih dohodkov po novem štejejo tudi preživnina, starševski dodatek, otroški dodatek, štipendija, socialna pomoč ... Upošteva se celotno premoženje družine, tudi stanje na transakcijskih računih otrok in drugih družinskih članov, delnice, varčevalni računi in nepremičninska last družine. In ravno zaradi tega tako na ministrstvu kot v nekaterih vrtcih pričakujejo, da bodo starši za plačilo vrtca večinoma prejemali nekoliko višje položnice. Vlogo za znižano plačilo vrtca so morali oddati do konca leta 2011. Rečeno je bilo, da bodo vse pregledane, odločbe pa izdane do marca, pa vendar ni tako. Ko smo 17. maja govorili z direktorico šentjurskega CSD mag. Anico VVeber, je pojasnila, da morajo rešiti še 51 vlog, predvsem SD z novim predsednikom Na volilni programski konferenci Območne organizacije Socialnih demokratov Šentjur so 17. maja izvolili novo predsedstvo. Novi predsednik šentjurskega odbora je postal Jure Raztočnik, ki je zamenjal dolgoletnega predsednika Florjana Cveta Erjavca. Podpredsednika sta postala Karl Čadej in Uroš Erjavec, sekretar pa Zvone Leskovšek. Predsednik je namenil ključno nalogo pripravi programa šentjurskega SD do leta 2020. Več pozornosti bodo namenili tudi krepitvi pozicije socialnih demokratov in širitvi mreže članstva. (J. G.) Tistim staršem, ki so odločbe prejeli in jih prinesli v vrtec, so izdali poračune. zaradi dopolnitev in pridobivanja podatkov. »Razlog, da vloge za znižano plačilo vrtca še rešujemo, je tudi vrstni red oziroma prioritete, po katerem imajo prednost vloge za denarno socialno pomoč, izredno denarno socialno pomoč, državne pokojnine, varstveni dodatek,« je dodala in napovedala, da bodo preostanek odločb predvidoma izdali nekje do izida majskih Šentjurskih novic, torej še pred koncem meseca. Odločbe dostavite sami Vrtci in Občine bodo do novih odločb dostopali preko posebne aplikacije, ki pa do Jure Raztočnik je novi predsednik šentjurskega odbora SD. ta vrtec i nedavnega še ni delovala, čeprav bi že morala. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam že pred mesecem dni dejali, da bo začela delovati v nekaj dneh, pa ni bilo tako. Kot so povedali pred dnevi, so z vzpostavitvijo sistema imeli več dela, kot so sprva predvideli in zatrdili, da bo aplikacija delovala najkasneje do konca maja. Tisti starši, ki bodo oziroma so po novi odločbi uvrščeni v višje dohodkovne razrede, morajo vrtcem poravnati razliko med lansko in letošnjo odločbo. Če so odločbo denimo prejeli maja in morajo po novem mesečno plačevati 20 evrov več, jim vrtec izda poračun za prve štiri mesece - v tem primeru 80 evrov. Če so starši uvrščeni v nižji razred, teh primerov sicer naj ne bi bilo veliko, jim razliko vrne vrtec. Če bi vrtci torej čakali na uradne podatke, dostopne preko omenjene aplikacije, bi lahko nekatere starše doleteli precejšnji zneski 557 odločb V lanskem decembru na Centru za socialno delo Šentjur so skupaj prejeli 608 vlog za znižano plačilo vrtca, ki so jih oddali starši iz šentjurske in dobjanske občine. Do 17. maja so rešili 557 vlog, 51 pa so jih še reševali. Večina staršev je odločbe tako že prejela, ostali pa naj bi jih, kot predvideva direktorica, nekje do konca maja. # na naslovnici noffice Šentjurski recitatorji na Festivalu Vizije na Ptuju. Foto: Jure Godler Okrogle obletnice na Ponikvi Ravnateljica Andreja Ocvirk je aktivno sodelovala na prireditvi in dirigirala tudi šolskemu zboru. poračunov. Zato so v šentjurskih vrtcih in tudi v Vrtcu Dobje starše pozvali, da odločbe v vrtec dostavijo sami. Tako so lahko začeli izdajati poračune. Vsi odločb niso prinesli Kot nam je pojasnila ravnateljica šentjurskih vrtcev Elizabeta Jelen, je približno tretjina staršev odločbe prinesla v vrtec, zato že plačujejo po novem. Ugotavlja, da večina teh staršev po novi zakonodaji plačuje več, nekje od 20 do 30 odstotkov. Seveda nekateri plačujejo tudi manj, drugi pa približno enako. Poračun za prve mesece tega leta morajo poravnati skupaj s tekočo položnico za vrtec, po dogovoru lahko znesek poravnajo tudi v dveh obrokih. Tistim, ki po novem plačujejo manj, denar vračajo sproti, takoj ko prinesejo odločbo. V Vrtcu Dobje je polovica staršev prejšnji mesec že plačevala po novem, je pojasnila računovodkinja Stanka Žibret. Tistim, ki so odločbe že prinesli, so poračun izdali še isti mesec. V Dobju lahko starši poračun po dogovoru poravnajo v največ treh obrokih. Po zdaj prejetih odločbah tudi v dobjanskem vrtcu ugotavljajo, da starši večinoma plačujejo več, najvišji poračun pa je denimo znašal skoraj 250 evrov. »Če bo kdo po novi odločbi plačeval manj, bomo staršem poračun naredili pri naslednjih plačilih, v primeru oprostitve plačila pa jim bomo denar seveda vrnili,« je pojasnila Žibretova. 200 let. Je minilo, odkar so se prvi učenci usedli za šolske klopi na Ponikvi. Piše: Jure Godler V sredo, 23. maja, so na Ponikvi praznovali kar tri velike jubileje. 200-letnico organiziranega šolstva na Ponikvi, 150-letnico izdaje prvega atlasa Blaža Kocena in 150-letnico smrti blaženega Antona Martina Slomška. Kar vse so združili v eno šolsko predstavo, ki je do zadnjega sedeža napolnila ponkovško telovadnico. Uvodno besedo je po himni, ki jo je zapela Urška Pevec, dobil župan mag. Marko Diaci. Ta je v svojem slavnostnem nagovoru spomnil, da je šola dobila priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepšo šolo in zaželel, da bi se ta prizadevanja ohranila tudi v prihodnje. »Našim otrokom moramo nuditi največ, kolikor zmoremo,« je nadaljeval župan. Spomnil se je tudi prizadevanj blaženega Antona Martina Slomška in samouka Blaža Kocena, ki sta svoj domači kraj zaznamovala za zmeraj. Slomšek in Kocen Na proslavi, na kateri so nastopali predvsem šolski otroci, so se spomnili tako zgodovine šolstva na Ponikvi kot tudi življenjskih poti Slomška in Kocena. Vsakemu so namenili kratko igro, kako je potekala šola takrat, zaključili pa z življenjem na šoli sedaj. Vse skupaj so zavili v petje obeh pevskih zborov - otroškega in mladinskega, ki ga vodita ravnateljica Andreja Ocvirk in Marko Golež. Na koncu so razdelili še simbolična darila. Tako so darila prejeli župan mag. Marko Diaci, Sonja Zajc, dr. Jurij Konauer, Igor Dosedla, Jože Palčnik, župnik mag. Alojz Kačičnik in Janko Pušnik. Ravnateljica Andreja Ocvirk je na koncu poudarila, da šola niso samo zidovi, temveč je pomembno tudi to, kar šola nudi otrokom. Na prireditvi so predstavili tudi nov logotip šole. Dopoldan pa so odprli tudi trajno razstavo o Antonu Martinu Slomšku. Robert Polnar, podžupan Občine Šentjur »To sicer ne pomeni, da kvantiteta tudi rodi kvaliteto, zato ker v tem primem Marnva načela dialektičnega materializma ne držijo najverjetneje, in tu bi apeliral na vas, da redefinirate svoja stališča, ali veliko društev pomeni tudi boljšo kvaliteto ali morda drugače.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. ____ Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 mmmmmmmsmsmmma Zala Blazina. Kot ena izmed recitatorjev, ki so nastopili v šolski predstavi Rekel je, da bo pesnik, je prejela prestižno nagrado - vizionarja za odrski govor. PGD Šentjur. Šentjurski gasilci so nesebično pomagali odstranjevati posledice neurja. BHMBHOnBaH Florjan Cveto Erjavec. Nekdanji predsednik KS Šentjur mesto je za svojo dolgoletno delo v lokalni skupnosti prejel kipec sv. Jurija. 4 5 6 7 Jure Raztočnik. Je postal novi predsednik šentjurskega odbora Socialnih demokratov. Jože Štiglic. Izkazal se je kot glavni organizator Šentjurjevega. IWWHMIWWWBaMBaMBBKiB8HBgMBMMMBHBSia Alojz Kačičnik. Prizadevanja ponkovškega župnika po ureditvi vaškega jedra so obro- BMMg——WaaWBHWWHMHHIII—l'l«llll imiHIHIfHI IIIIIMB—HHMMMWaHBMWWaaaBHE8SS9B Lara Žmaher. Vodja Mladinskega centra Šentjur je s projektom Tvoje dejanje šteje bila nagrajena s strani Urada za mladino za naj projekt za mlade 2011. Tudi Šentjur je »plava« V majskem neurju seje marsikaterega spremenila v blatno reko. Neurje. Maj ni postregel s prijaznim začetkom, ampak z deževnimi oblaki, ki so s seboj prinesli ogromne količine silovitih padavin. Praktično v nekaj minutah je v petek, 4. maja, malo po 18. uri zvečer na Šentjurskem padlo toliko dežja, da je zalilo več naselij. Škodo, nastalo v občini Šentjur, ocenjujejo na dobrega pol milijona evrov, država pa do sedaj še ni izdala sklepa o pričetku ocenjevanja škode. Kot bi se utrgal oblak »Kaj takega pa še svoj živi dan ne. V tako kratkem času še ni padlo toliko dežja,« so po Šentjurju od šokiranih domačinov na večer grozljive ujme poslušali tisti, ki so se najprej odzvali na pomoč, torej gasilci in pripadniki štaba civilne zaščite. Voda, ki je odtoki preprosto niso zmogli požirati, je drla po cestah in poplavljala objekte. Meteorne vode in mulj so zalili več kot sto objektov, najhuje je bilo v središču Šentjurja ter na območjih KS Šentjur - Rifnik v Novi vasi in Črnolici, v KS Blagovna in KS Slivnica pri Celju. S terena so se vrstila poročila poveljnika GZ Šentjur Martina Cmoka: »Zalilo je stanovanjske hiše, bloke in garaže ter nekaj ostalih objektov v mestu Šentjur, spodnje prostore objekta Knjižnice Šentjur na Mestnem trgu in objekta Glasbene šole mmsmmmmmmmmmmmmsmmsmssmmmsmmsssmBm Šentjur na Ipavčevi 27. Zalit je podvoz Hruševec in številne druge ceste.« Poleg tega so se sprožili trije plazovi; dva sta za nekaj časa zaprla lokalno dovozno cesto nad Rifnikom, en plaz pa je zajezil potok Voglajno. Noč brez spanca Kar 60 aktiviranih pripadnikov civilne zaščite, od tega 49 operativnih gasilcev, je tako imelo polne roke dela prioritetno s črpanjem vode, za tehnično podporo sta bila v reševanje vključena še JKP Šentjur in VOC Celje - CVE Šentjur. Pri čiščenju vozišč ter odstranjevanju naplavin v strugah hudourniških potokov je sodelovalo tudi več posameznikov z delovnimi stroji in traktorji, sicer pa je po besedah poveljnika štaba civilne zaščite Občine Šentjur Igorja Gorjupa na terenu pomagalo tudi okoli 300 prostovoljcev. Takoj po deževni ujmi si je razmere na terenu ogledal tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci in pohvalil takojšni odziv pristojnih služb in požrtvovalnost krajanov, ki so jim priskočili na pomoč in pri odpravi posledic izkazali tudi veliko stopnjo medsosedske solidarnosti. Dan po hudi deževni ujmi in neprespani noči odpravljanja posledic se je nadaljeval s čiščenjem velikih nanosov materiala na cestiščih ter ocenjevanjem škode. Te je glede na skupne ocene gasilcev, štaba civilne zaščite in občine za najmanj pol milijona EUR, in sicer sta največ, okoli 200 tisoč evrov, stali sanacija plazov in cest, na objektih je nastalo za okoli 80 tisoč evrov škode, na posevkih, povrtninah in sadju okoli 40 tisoč EUR, čiščenje in spiranje cestne kanalizacije sta stala okoli 50 tisoč EUR, po 30 tisoč pa še odvoz in čiščenje nanosov iz ulic, cest in dvorišč, intervencija in sanacija s strani gasilcev ter čiščenje okoli 100 objektov. Mnogi so se s strahom spraševali, ali se bo ponovila zgodba iz 2010, ko so občino po neurju dobesedno prerešetali plazovi, ki so ogrožali tudi stanovanjske hiše in gospodarska 1 poslopja, da o škodi na cestni | infrastrukturi ne govorimo, a 5. | maja, dan po tokratnem neurju, £ je kot v posmeh zasijalo sonce na nebu brez oblaka. (A. B.) Škoda vedno višja V Šentjurju se še vedno odpravlja škoda, nastala v neurju 2010. Takrat je nastalo za okoli milijon evrov škode, za sanacijo plazov in odpravo posledic takratnega neurja pa je občina lani namenila 400.000 EUR. Nekatere manjše plazove so sanirale tudi krajevne skupnosti, s tem, da so jim bila sredstva deloma povrnjena. Od države je za opravljena dela lani občina skupno prejela 145.000 EUR. Občina Šentjur bo nadaljevala s sanacijo plazov tudi v letošnjem letu. Nagrajen naj projekt Mladinski center Šentjur je na Ključni konferenci mladih v četrtek, 17. maja, na Kongresnem trgu, od direktorja Urada RS za mladino, mag. Petra Debeljaka, prejel Priznanje za naj projekt za mlade 2011. Nagrado so prejeli za večplastne in mladim zanimive pristope približevanja tematike demokracije in odločevalskega procesa na lokalni ravni ter vzbujanje njihovega interesa za aktivno participacijo in osveščanje mladih, da njihova dejanja štejejo. V okviru projekta je bila narejena namizna igra »Spoznaj svojo občino«, oblikovan priročnik »Od občana do župana«, izveden občinski kviz »Ali poznaš svojo občino?«, večdnevne delavnice Mala politična šola in simulacija občinskega sveta. S projektom je bilo lani doseženih in v aktivnosti vključenih okrog 300 mladih iz občine Šentjur. Projekt je bil tako uspešen, da se podobne aktivnosti nadaljujejo v letu 2012. (L. Ž.) V MC Šentjur so pripravili naj projekt za mlade. Je vaše premoženje zavarovano? Če imate zavarovano premoženje, bo tudi odprava škode veliko lažja. Dve tretjini. Približno toliko ljudi ima zavarovane svoje nepremičnine. Piše: Nina Krobat V največji slovenski zavarovalnici ocenjujejo, da ima svoje nepremičnine zavarovane od 60 do 70 odstotkov Slovencev. Očitno se vse bolj zavedamo tistega reka, da nesreča nikoli ne počiva, saj je bilo število zavarovanih nepremičnin pred leti nižje. Požar, poplava, plaz, potres ali hudo neurje lahko namreč v nekaj minutah uniči tisto, za kar smo garali leta, zato zavarovanje nepremičnin z opremo ni nepotreben strošek, temveč prej dobra naložba. Seveda, če je naše zavarovanje ustrezno. Najpogostejše napake V naši naj večji zavarovalnici izpostavljajo tri najpogostejše napake, ki jih ljudje delamo ob sklenitvi zavarovanja doma. Prva napaka so preozka kritja, torej da v zavarovanje ne vključimo vseh tveganj. Druga pogosta napaka so prenizke zavarovalne vsote, ki ne ustrezajo dejanski vrednosti. To pomeni, da bi ob nastanku škode, kljub temu, da imamo zavarovanje, lahko dobili zelo malo denarja. Tretja pogosta napaka je neustrezna določitev predmeta zavarovanja. Ob sklenitvi zavarovanja je treba upoštevati številne podrobnosti, zato je dobro, da se pred sklenitvijo zavarovanja posvetujemo s strokovnjakom. Dobro je tudi, da primerjamo ponudbe več zavarovalnic in nato izberemo za nas najustreznejšo. Dodajmo še to, da v stanovanjskih blokih upravnik objekta praviloma sklene temeljno zava- rovanje celotne zgradbe, etažni lastniki pa svoje premoženje dodatno zavarujejo. Če nastane škoda Kako ravnamo, če na naših nepremičninah nastane škoda? Najprej obvestimo svojega zavarovalnega zastopnika. K učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju bodo pripomogle fotografije in drugi dokazi o škodi, ki jih hranimo do prihoda cenilca. Škodo lahko prijavimo na brezplačni številki asistenčnih centrov posameznih zavarovalnic, lahko pa jo tudi prijavimo preko njihovih spletnih strani. Pri tem je treba poškodovane stvari navesti čim bolj natančno, pripisati pa tudi telefonsko številko in številko transakcijskega računa, kamor nam bodo nakazali denar. dejstva nov,če Naravne nesreče in Občina Za odpravo posledic naravnih nesreč je v proračunu občine Šentjur zagotovljenih 400.000 evrov. Ta denar je namenjen predvsem odpravi plazov, saj mora Občina zagotavljati prevoznost cest in odpravljati posledice tistih naravnih nesreč, kjer so ogrožena življenja ljudi in živali. Območje Občine Šentjur je izjemno plazovito, saj v tem trenutku beležijo več kot 120 plazov. Pri sanaciji sodelujejo tudi lastniki in krajevne skupnosti, država pa sofinancira le sanacije najbolj zahtevnih. V primeru poplav Občina krije stroške intervencijskih skupin. Sicer pa je ustanovljena posebna komisija, ki v primeru nesreč ugotavlja škodo in določi prioriteto odprave posledic. Koga moti spomenik NOB? Spominski park. Ob ureditvi vaškega jedra na Ponikvi bo urejena tudi nova lokacija za spomenik padlim borcem. Piše: Jure Godler Na dan zmage nad fašizmom v Evropi je KS Ponikva pripravila predstavitev projekta Ureditev vaškega jedra Ponikva. Predstavitev projekta S predstavitvijo projekta, ki temelji na idejni zasnovi arhitekta Mušiča, je začel župan mag. Marko Diaci. »Lani smo za projekt pridobili soglasja, objavljen je bil razpis za izvedbo del in v pripravi je podpis pogodbe z izbranim izvajalcem,« je povedal Diaci. Podrobneje sta načrtovano ureditev trga predstavila direktor OU Jože Palčnik in arhitektka Ateljeja Mušič Sonja Kolar. Idejne zasnove segajo v 2005, ko je takratni Ureditev trga V projektu, za katerega je občina na razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila 412.123 evrov nepovratnih sredstev iz ukrepa 322 -Obnova in razvoj vasi, so predvidene ureditve trga in oaze, obnova starega obzidja, ureditev poti med javori, ureditev meteorne kanalizacije ter prenova in prilagoditev elektrovodov z javno razsvetljavo. »Ponkovljani so sodelovali pri umaknitvi dveh plošč s stare šole pa vse do makete trga, potem pa nič več,« se je razpravi pridružil Jože Korže. Pogajalcem, ki so se pogovarjali s KZ, je očital, da niso uspeli z dogovorom, da prestavijo spominski plošči na steno tega objekta, in ker se je našla lokacija, ki je bila nekaterim po godu, naj se spomenik seli na pokopališče. Izpostavil je, da bo vijuganje nove ceste kmetom povzročalo težave pri dovozu na polja. Zagrozil je, da bo ob taki ureditvi KZ zaprla še edino trgovino na Ponikvi. Upokojena učiteljica in ponkovška starosta Slava Kovačič je svojemu učencu Germeku razložila po šolsko: »Naša dolžnost je, da spoštujemo prednike, ki so živeli in umrli tu.« Župnik Alojz Kačičnik je razpravo le umiril in spravljivo dal podporo projektu. »To je dober projekt za Ponikvo in krajane. Prinesel je umiritev in duhovno napolnitev,« je nadaljeval v razpravi. Jelka Godec je pohvalila lep nrnipVt i7ra7i1;i na ip nnmislpk. V razpravi je vendarle zmagal zdrav razum. podžupan Jože Korže dal pobudo za odstranitev spominskih plošč Slomšku in Kocenu z dotrajanega pročelja stare osnovne šole. Predlog namestitve na objekt pri cerkvi ni bil izvedljiv, zato je nastala ideja o celostni ureditvi trga pred cerkvijo, ki je zajemala tudi umestitev spominskih tabel. V Ateljeju Mušič so nato izdelali idejno zasnovo ureditve, ki je bila na Ponikvi predstavljena v letu 2007. Zapleti Prva idejna zasnova ureditve trga je vključevala tudi objekt pred cerkvijo, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v lasti PDG Ponikva, ne pa tudi v njihovi posesti. Nato je bila izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje sredi leta 2010. Občina se zaradi zapletov s Kmetijsko zadrugo Šentjur ni mogla pravočasno prijaviti na takratni razpis za urejanje vaških jeder. Pred prijavo na razpis v letu 2011 se je ponovno zapletlo, saj so morala biti zemljišča, na katerih se izvaja projekt, v lasti občine. Župnija oz. škofija sta v ta namen brezplačno prenesli zemljišča v last občine, tako da je bila občina s prijavo na razpisu uspešna. Medtem se je pojavila nova ovira, saj je Kmetijska zadruga Šentjur zahtevala popravek vrisa njihovega objekta na Geodetski upravi RS. Uprava je dejansko ugotovila napako, saj je bil del zemljišča pod objektom v lasti občine, zemljišče, kjer je bila predvidena postavitev spomenika NOB, pa v lasti kmetijske zadruge. Zato je morala občina za postavitev spomenika najti novo lokacijo - pri uvozu proti šoli, kjer bo urejen tudi spominski park. Spomenik buri duhove Prvi je udaril Anton Germek, svetnik KS. Predlagal je po njegovem enostavno rešitev, da naj se spomenik NOB prestavi v bližino ponkovške mrliške vežice. Izpostavil je, da razen sveta KS za to predstavitev ni vprašal nihče. Dve plošči bi prestavil v spominski park pri uvozu do šole. Po njegovem ne bi tako zakrivali cerkve. Spomenik se seli na novo lokacijo’ Predstavnici ateljeja Mušič je očital, da ona ne stanuje na Ponikvi in da bo tisto, kar bodo načrtovali, na Ponikvi tudi ostalo, medtem ko nje že dolgo ne bo več tu. Ta mu je odgovarjala, da je morebitne lokacije obiskovala skupaj s krajani, Zavod za spomeniško varstvo pa spomenikov ne dopušča postavljati na pokopališča. Dodala je tudi, da se kot projektantka čudi, da se danes pogovarjajo še vedno LDS za Danila Turka Dr. Iztok Podbregar je v Šentjurju podprl kandidaturo dr. Danila Turka. saj bo spodnja cesta mimo Zdolška zaprta s stopnico. Prav tako je potožila, da je o spominskem parku in prestavitvi spomenika prvič izvedela iz Šentjurskih novic, predsednik KS pa o tem ni vedel nič. Podpira pa prestavitev spomenika na pokopališče. Do besede je končno prišla tudi Slava Kovačič in dodala, da je premestitev spomenika stvar ljudi in ne samo svetnikov KS. Naj se dostojno postavi spomenik v novi spominski park. Dodala je, da so ljudje, ki jim je bilo odvzeto življenje na Ponikvi, naši sokrajani in prav je, da jim spomenik postavimo na vidno mesto in jih spoštujemo. Pritegnil ji je tudi Slavko Špur, ki je bil v ta projekt na začetku zelo vpet kot predsednik Turističnega društva. Pobaral je prisotne, da morajo govoriti v svojem imenu in ne v imenu krajanov, saj marsikdo misli drugače. Doslej so se oglašali predvsem predstavniki neke politične opcije (stranke SDS op.a.) in ne prestavljajo glasu ljudstva. Ravnateljica OŠ Blaža Kocena Andreja Ocvirk je zaključila debato, da naj se že enkrat krajani Ponikve nehajo prepirati in se razdvajati. Projekt je odličen za kraj, saj se bo poleg samega izgleda mestnega jedra uredil tudi dovoz do šole. Župan Diaci je prisotne opomnil, da pogodba še ni podpisana in gre za veliko denarja, ki ga bodo, v kolikor bo kdo želel projekt blokirati, raje porabili za ureditev vaškega trga v Slivnici, na Prevorju ali celo v Šentjurju. S prestavitvijo spomenika se je strinjala tudi Zveza borcev. Na koncu žolčne razprave se je velika večina le strinjala, da se držijo predloga projekta in da se čim prej začne z ureditvijo trga. Predsedniške volitve. LDS podprla aktualnega predsednika države pri njegovi ponovni kandidaturi. Piše: Jure Godler Na najvišjem organu - svetu Liberalne demokracije Slovenije, ki sejezbral21. maj a v šentjurski občinski sejni sobi, so se člani sveta, na predlog Jožeta Art-naka, člana sveta in predsednika iz Šentjurja, soglasno izrekli za podporo aktualnemu predsedniku države dr. Danilu Turku pri njegovi ponovni kandidaturi za predsednika republike. Prav tako je svet na tej pomembni seji v Šentjurju sprejel nekakšno programsko deklaracijo za oblikovanje pobude o t. i. »tretji izbiri«, ki naj bi predstavljala novo zelo resno silo v slovenskem političnem prostoru, ki bi jo lahko tvorile sedaj pretežno še neparlamentarne stranke liberalne sredine. Po seji sveta stranke smo spregovorili nekaj besed tudi s predsednikom LDS dr. Iztokom Podbregarjem. »Danes v Šentjurju nismo podprli aktualnega predsednika države Danila Tilrka zato, ker ne bi imeli svojih lastnih kvalitetnih kandidatov, temveč zato, ker se je navedeni v dosedanjem delovanju dokazal, da je predsednik vseh Slovencev in podpira tudi ideje in misli, ki jih zagovarjamo v Liberalni demokraciji,« nam je zaupal Podbregar. »LDS se je znašla izven parlamenta in v novih pogojih delovanja. Naša liberalna vizija pa je, da v slovenskem prostoru prepoznavno delamo naprej, si prizadevamo za naše vrednote ter se v prihodnosti vrnemo v parlament. Želimo si sodelovanja, ne samo s strankami, ki so v parlamentu, ampak tudi z ostalimi strankami in s civilno-družbenimi gibanji, s katerimi želimo Slovencem ponuditi tretjo smer kot zelo resno politično izbiro, ki zagotavlja strpnost, socialnost in pravičnost ter skozi to priznava predvsem posameznika kot svobodnega človeka in državljana,« je nadaljeval predsednik Liberalne demokracije Slovenije. IMMlilfflHHIMIlfflBillllMtllHMHillllM^ V slogi podpisana pogodba Čeprav je bilo kar nekaj nasprotujočih si mnenj, če je ureditev vaškega jedra res optimalna, sta župan mag. Marko Diaci in Ivan Cajzek, direktor na razpisu izbranega podjetja Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, v torek, 22. maja, podpisala pogodbo za izvedbo tega projekta. Občina Šentjur je na razpisu od Agencije za kmetijske trge pridobila 412.000 EUR, ostalih nekaj več kot 170.000 EUR pa bo primaknila tudi Občina Šentjur. Dela na trgu se bodo pričela v kratkem, predviden zaključek del pa bo v mesecu septembru. Pomen in zadovoljstvo ob tem slavnostnem podpisu pogodbe sta poudarila tudi predsednik KS Ponikva Janko Pušnik in predsednik delovne skupine za program v Slomškovem letu ponkovški župnik mag. Alojz Kačičnik. (J. G.) Projekt ureditve vaškega jedra Ponikva bo končan v mesecu septembru. ! 'm* iTHiiiram wwwmbmm m V SDS podelili priznanja Na letni konferenci šentjurske SDS so v Gostišču Miran v Trnovcu razdelili priznanja članom, ki so v preteklosti s svojim delom in vzgledom pripomogli k uspešnemu delu odbora. Na letni konferenci, na kateri je bilo prisotnih več kot osemdeset članov, so Bronasti znak SDS prejeli: Marija Žlof, predsednica Krajevnega odbora Prevorje, Janko Pušnik, predsednik Krajevnega odbora Ponikva in predsednik Krajevne skupnosti Ponikva ter Anton Ljubej, predsednik Krajevnega odbora Grobelno in predsednik Krajevne skupnosti Grobelno. Srebrni znak je prejela Marija Volavšek, predsednica Kluba seniorjev in seniork Šentjur. Najvišje - zlato priznanje so podelili podjetniku Francu Jagru. »Priznanje Bronasti znak SDS je zahvala za moje delo in velika vzpodbuda in zaveza za nadaljnje delo. Še z večjim veseljem bom pomagala stranki s svojim delom,« je po prejemu priznanja povedala ena izmed nagrajenk, Milena Žlof. Na letni konferenci so podelili častne znake za dolgoletno delo. Zaživela je Ramna plaža! Bo morda tudi RiHška koča? Gorica pri Slivnici. Pogovarjali smo se s predsednikom KS Slivnica pri Celju Vladimirjem Artnakom. Pogovarjal seje: Gašper Andrinek Kako bi na kratko opisali KS Slivnica pri Celju? ► KS Slivnica pri Celju šteje okoli 2.000 prebivalcev in je ena izmed večjih v občini Šentjur. Sestavljena je iz osmih vaških skupnosti. Vzdržujemo preko 70 km javnih poti in nekategoriziranih cest, imamo devetletno osnovno šolo, v KS pa deluje tudi preko 20 aktivnih društev. V zadnjem času smo se odprli širšemu svetu z internetno stranjo in sprejeli svojo zastavo in grb. V centru KS imamo postavljene drogove za zastave, ki se ob praznikih redno izobešajo. Menim, da smo ena redkih KS v občini, ki temu namenja tolikšno pozornost. Katere so bile večje investicije, ki ste jih izvedli lansko leto? dejstva novice Od klopce do klopce Krajevna skupnost Slivnica pri Celju bo s Planinskim društvom uredila priljubljeno pot od klopce do klopce. Kot partnerja sta se prijavila na razpis LAS in uspela s pridobitvijo nepovratnih sredstev ob zagotovitvi lastnega deleža. Ureditev in promocija ob tem bo omogočila bolj načrtno in kvalitetno ponudbo pohodništva v naših krajih. ► Naš sistem financiranja je razdeljen po štiriletnem programu. Ta nam zagotavlja enakomerno porazdelitev investicij po celi KS. Vsako leto sta na vrsti po dve vaški skupnosti. Preteklo leto so bili na vrsti Paridol in Vezovje ter delno Gorica - center. V prvih dveh smo modernizirali in obnavljali tri večje odseke cest, v Gorici -center pa smo sodelovali pri sanaciji plazu in delni sanaciji ceste v centru. V sklopu večjih investicij sta bili postavljeni dve avtobusni postajališči, ki sta bili tudi posledici investicije Občine Šentjur v cesto ob Slivniškem jezeru. Kakšne investicije načrtujete v letu 2012? ► V letošnjem letu so investicije v fazi priprave, iskanja predračunov in sofinanciranja krajanov, ker naša KS lahko priskrbi le del sredstev. Na vrsto sta prišli Vaški skupnosti Slivnica in Gorica - okolica. V Slivnici nameravamo sanirati cesto pokopališče-Coi, za Gorico - okolico pa planiramo skupaj z Občino Šentjur modernizirati HUMf Cesta Paridol-Zapuže ima novo asfaltno prevleko. Starodobniki v Celje Tradicionalne rekreativne kolesarske prireditve so se v nedeljo, 20. maja, udeležili tudi starodobniki kluba »Večno mladi« iz Šentjurja. Okoli 10. ure dopoldan se je na šentjurskem igrišču zbrala množica udeležencev, med katerimi smo zasledili celo župana občine Šentjur mag. Marka Diacija, ki je vsem kolesarjem pred startom zaželel lepo in varno vožnjo do Celja. Najbolj zanimiva skupina kolesarjev so bili člani kluba »Večno mladi« Šentjur s svojimi starimi kolesi, oblečeni v starodobna oblačila. V Celje so se peljali skozi Blagovno, Proseniško, Bukovžlak, vse do City centra Celje. Tam so se predstavili vsem udeležencem te prireditve. Sledila je pogostitev z golažem. Ob podelitvi nagrad je vse udeležence na cilju pozdravil naš župan, ki se je tudi sam podal s kolesom na pot v Celje. (V. A.) del ceste okoli jezera. V letošnji program investicij smo umestili tudi postavitev smernih tabel po celi KS, za kar bomo vsakoletno namenili 4.000 EUR. Kakšno je družbeno dogajanje v KS Slivnica pri Celju? ► Na družbenem področju prepuščamo organizacijo predvsem našim lokalnim društvom. V najem jim dajemo kulturni dom in pomoč pri financiranju raznih projektov. Sofinancirali smo izgradnjo balinišča v Gorici, ki smo ga otvoriii z drugim spominskim srečanjem Martina Cmoka. Ponosni smo na dve veliki prireditvi, in sicer Kresna noč ob jezeru in Po sveti Heleni Martin na star način. Te prireditve organizira predvsem turistično društvo in Društvo Sv. Helena ob pomoči drugih društev in KS. V jesenskem času pride na vrsto tudi tradicionalni krajevni praznik. Kako je zaživela Ramna plaža? ► Ramna plaža je zaživela predvsem po posredovanju KS, ki je tudi lastnik dveh zemljišč ob jezeru. Preteklo leto smo vztrajali, da Turistično društvo, ki je najemnik dveh zemljišč, tam prične z dejavnostmi, ki so v mejah možnega in dovoljenega. S tem se je strinjal tudi prvi sosed g. Dušan Polenšek, ki je tudi aktivni član turističnega društva. Svet KS je soglasno sprejel, da se ob jezeru začne dogajati tisto, kar je možno. Začutiti pa je znaten premik naprej, ker nas podpira tudi Občina Šentjur. Na drugi strani Slivniškega jezera neslavno propada Ribiška koča. Ali sploh še ima kakšen potencial? Vladimir Artnak ► Ribiško kočo si neuradno lasti več lastnikov. Vendar uradni lastnik je očitno družba RTG. Zakaj je stavba v takšnem stanju, ne bi želel komentirati. V zadnjih mesecih smo pa opazili večjo aktivnost družine Moser tudi v relaciji s KS, ker so izrazili željo, da jim pomagamo urediti cesto proti Ribiški koči, kar smo tudi storili. S tem želimo ukrepati v smislu varovanja stavbe in prostora ter preprečiti vandalizem in zbiranje od ljudi do smeti na neprimeren način. To je prvi korak proti vprašanju turistične oživitve. Prostor ima velik potencial, večji kot je Ramna plaža. V centru Gorice pri Slivnici propada druga stavba. Kakšna usoda jo čaka? Spomenik NOB na Ponikvi bodo prestavili na bolj oddaljeno mesto. Potrebno je narediti prostor za nove revolucionarje, (jmm) ► Lastnik stavbe t. i. Auree je Občina Šentjur. Tukaj so na potezi oni. Mislim, da se trudijo predvsem v smislu prodaje stavbe. Pritisk krajanov je upravičen, da se v tej smeri začne nekaj dogajati, in da je Aurea obnovljena vsaj zunaj, da ne bi več kazila podobe centra Krajevne skupnosti. V kraju smo izrazili javni interes, kaj si želimo, da bi bilo v stavbi. Vendar je situacija na tržišču precej drugačna, kot bi hoteli. Želimo si, da pride do premikov, vendar sami na to nimamo neposrednega vpliva, lahko samo opozarjamo in prosimo. Kako ste seznanjeni z mladinskim delovanjem v vaši KS? Imate mladinsko društvo? V prejšnjem mandatu smo se sestali s predstavniki mladih, vendar mislim, da to niso bili predstavniki mladinskega društva. Nimam občutka, da mladinsko društvo sploh deluje kot društvo, ampak se mladi samoiniciativno družijo. Takrat so izrazili željo po prostoru v kraju za druženje. KS jih je tedaj podprla pri njihovem predlogu, vendar pod pogojem, da se organizirajo kot društvo. Želeli smo preprečiti slabe izkušnje iz preteklih let in jasno vedeti, kdo bo za kaj zadolžen in odgovoren. Po tem sestanku se ni spremenilo nič bistvenega in trenutno nimam uradnih stikov z mladinskim društvom. Kakšne so vaše želje v prihodnje? ► Lahko rečem, da je v KS občutiti dobro sinergijo odnosov med krajani, društvi, šolo in vrtcem ter tudi župnikom, ki ima velik pomen v našem kraju ter seveda lokalno oblastjo, ki jo predstavlja Svet KS. Želimo si, da tako tudi ostane. Poleg oživljanja Slivniškega jezera in urejanja stavbe Aurea v Gorici je interes Sveta KS, da bi modernizirali kulturni dom. Žal so za to potrebna znatna sredstva, ki jih je nemogoče pričakovati od Občine ali KS. Za takšne projekte se moramo prijaviti na razpise, za kar pa je potrebna urejena javna lastnina kulturnega doma, kar pa žal ni. V smislu urejanja javne lastnine ne uspemo narediti koraka naprej. Sam trdno upam, da bi se ta korak čim prej izvedel, še pred letom 2013, ko naj bi se sredstva za razpise bistveno zmanjšala. Slivničani lahko balinajo na dveh stezah. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 MhikjJ liliji ii, imj iliinii jj. IA Martin Laubičs.p. Kolesarske rekreativne prireditve so se udeležili tudi starodobniki. ma iKhmTiaiTfMfffi Dramlje 33, 3222 Dramlje GSM’ •-moH: laubic manlnfffivl.net 041 672 302 Prvomajsko praznovanje praznika dela Na Resevno se je letos podalo rekordno število pohodnikov. Resevna. Tudi letos seje truma pohodnikov podala na našega očaka. Piše: Saša Rečnik Kresovi in nageljni so tudi letos obeležili praznik dela. V današnjih kriznih časih, ki najbolj prizadenejo prav delovne ljudi, je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali s protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta. Tradicionalno je na Resevni potekala proslava in šentjursko obeleževanje praznika dela. Delovni planinci Prvomajsko srečanje na Resevni je letos beležilo rekordno udeležbo, saj so se do planinskega doma povzpeli mladi in stari iz Šentjurja ter okolice. K temu je pripomoglo toplo in sončno vreme ter program, ki so ga pripravili v PD Šentjur. Nastopil je Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, ki ga trenutno vodi Peter Krč, za zabavo na plesišču je vse do večera skrbel ansambel Pegaz. Planinski dom so člani PD Šentjur za prvomajske obiskovalce uredili v dveh delovnih akcijah, kjer so postavili dodatne klopi in mize, točilne pulte, uredili prireditveni oder in izvedli spomladansko čistilno akcijo. Tudi v prihodnje se nameravajo truditi za dobro počutje pohodnikov in rZGSSDHH mscpsl 2. maj je mrtev. Živel 1. maj! (jmm) obiskovalcev planinskega doma, saj bodo uredili greznico in čistilno napravo, izvedli vzdrževalna dela na lesenih površinah in zgradili novo drvarnico. Kot je poudaril predsednik PD Šentjur, Miro Rožej, živimo v času, kjer narava vrača ljudem za nespoštljiv odnos do nje v preteklosti. Skrb za naravo so planinci izkazali tudi s pridružitvijo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo, kjer so očistili poti, ki vodijo na Resevno in Rifnik. S tem želijo ozavestiti ljudi, da odpadki v naravo ne spadajo. Delavske pravice Zbrane na Resevni je v luči praznovanja praznika dela nagovorila tudi Mojca Stropnik, sekretarka dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Savinjske. Poudarila je, da danes ljudje delajo, da lahko preživijo, kar se nikakor ne sklada s pravico delavca do dela. Delavske pravice niso tukaj od nekdaj in nikakor niso podarjene, ampak so izborjene. »Delavske plače, pokojnine in socialne pravice niso bile in tudi danes niso ovira, prav tako ne sovražnik gospodarske rasti. Potrebujemo neko alternativo, ki bo zagovarjala vrednote, kot so solidarnost, pravičnejša delitev ustvarjenega, ohranitev javnega zdravstva in šolstva, skrb za tiste, ki jim je najtežje, ker so izgubili delo, ali delati več ne zmorejo. Potrebujemo alternativno pot, ki bo omogočala zaposlovanje mladih na kvalitetna delovna mesta z večjo stopnjo varnosti. Zaradi vsega tega je naš praznik pomemben,« je povedala Stropnikova. Florjan Cveto Erjavec se je že zelo mlad vključil v delo lokalne skupnosti, v času delovanja je opravljal vodstvene naloge v gospodarstvu, zadnja tri desetletja pa je bil zaposlen v lokalni samoupravi do upokojitve. Pod njegovim vodstvom je bilo izvedenih, veliko uspešnih projektov. Ves čas se je zavzemal za urejenost mesta, soustvarjal je monografije. Zaradi njegove odsotnosti je kipec v njegovem imenu sprejel njegov sin. Anton Kukovič je dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur in sije s svojim prizadevnim delovanjem pridobil spoštovanje in zaupanje članov, saj je bil kar 12 let poveljnik društva. V svojem gasilskem udejstvovanju je prejel tudi mnoga pomembna priznanja, saj seje vedno odzval gasilski sireni in bil vzgled vsem članom društva, ki so se lahko učili na njegovih bogatih izkušnjah. Konjerejsko društvo Šentjur deluje že od leta 1997 in združuje tako rejce kot ljubitelje konj. Društvo danes šteje 72 članov, ki se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom ter skrbijo za konje in njihov zdrav razvoj. Društvo je več kot 20 let sodelovalo na Šentjurjevi konjski povorki konjenikov. Listino je prejel Stanislav Drobne, predsednik društva. Praznik mestne skupnosti Priznanja. Mestna skupnost Šentjurje ob prazniku mesta podelila vsakoletna priznanja. Piše: Saša Rečnik Svečana akademija se je začela s pesmijo Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, Slovenec sem, ki je nova himna mesta Šentjur. Lansko leto je Krajevna skupnost Šentjur mesto namreč postala mestna skupnost. Za praznovanje so člani mestnega sveta izbrali pomladni čas, 20. april, ki sovpada z največjim šentjurskim praznovanjem Šentjurjevim. Predsednik mestne skupnosti, Jože Štiglic, je v svojem govoru poudaril, da je bilo lansko leto za Šentjur prelomno, saj je po nekajletnem prizadevanju Šentjur postal mestna skupnost. V začetku leta je MS sprejela nov statut in s tem novo himno, grb in zastavo. Mestni svet se je v preteklem letu večkrat sestal, posebno pozornost so posvečali sodelovanju s krajani pri posameznih projektih. Med najlepšimi mesti Šentjur je bil leta 2011 proglašen za tretje najlepše manjše mesto, zgornji trg pa za drugo najlepše trško jedro v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Letos bodo nadaljevali z urejanjem mesta in Zgornjega trga, posebno pozornost bodo namenili vodnjakom v Zgornjem trgu in urejanju hiše pri kostanjih. Štiglic je izpostavil problem Kipec sv. Jurija je prejel Florjan Cveto Erjavec, plaketi pa Konjerejsko društvo Šentjur in Anton Kukovič. vandalizma, kijev zadnj em času v porastu in tako kazi izgled mesta. Za zagotavljanje čistoče v mestu so v preteklem letu postavili pet novih ekoloških otokov, obnovili so tudi sprehajalne poti, postavili klopi in smetnjake. »Izgled mesta je naša skrb in zato pazimo nanj,« je poudaril Štiglic. Priznanja v zaslužene roke Mestna skupnost je podelila dve listini in en kipec. Listini mesta Šentjur sta prejela Anton Kukovič in Konjerejsko društvo Šentjur, kipec sv. Jurija pa dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Šentjur mesto (zdajšnje Mestne skupnosti Šentjur) Florjan Cveto Erjavec. Kulturni program so popestrili člani kvinteta Gamma, slavnostno akademijo pa je povezovala Anita Kolesa. Žal si je svečano akademijo ogledala le peščica gledalcev. dejstva riciflce Uspešno 2011 Mestna skupnost je v lanskem letu sanirala preko 1.300 m ulic in cest v skupni vrednosti 105.000 evrov, od tega je občina prispevala 40.000 evrov, krajani pa 14.000 EUR. Več kot polovico sredstev je zagotovila mestna skupnost. Poseben problem je sanacija kanalizacije, ki je za mestno skupnost velik finančni zalogaj. Križnar o pomoči modernih tehnologij v Sudanu V ponedeljek, 14. maja, se je na Grobelnem in v Šentjurju ustavil svetovno znani aktivist za mir v Sudanu Tomo Križnar. Predstavil je svoj zadnji dokumentarni celovečerni film »Oči in ušesa boga«. V filmu je zbran video material, ki je nastajal več kot 30 let, odkar se je Križnar prvič soočil s krizo na tem nerazvitem območju Afrike. V filmu nam razkrijejo učinek videonadzora Sudana, kjer so Tomo Križnar, Suleiman Jamous, humanitarni koordinator upornikov v Darfurju, in Klemen Mihelič, ustanovitelj humanitarne organizacije Hope, med prebivalce razdelili več kot 400 miniaturnih kamer in več naprav za satelitski prenos podatkov na splet, s katerim so »civiliziranemu svetu« pokazali, v kakšnem okolju živijo ti, od boga pozabljeni ljudje. Predstavitev dokumentarca in kasneje še nekaj besed Križnarja si je ogledalo približno 60 poslušalcev, ki so za vstop odšteli po 4 EUR. (Z. B.) Tomo Križnar živi in dela za pravice in svobodo ljudi iz Nubskih gora. Alojz Recko je pred kratkim prejel zlato plaketo stranke DeSUS. Več pozornosti bi morali nameniti zagonu gospodarstva Alojz Recko, občinski svetnik in predsednik odbora stranke DeSUS. Po končani kmetijski šoli seje zaposlil v kmetijskem kombinatu Šentjur, sedaj pa je upokojenec. Posveča se predvsem delovanju v stranki DeSUS in opravljanju nalog občinskega svetnika. Piše: Jure Godler Interesne stranke, kot sta DeSUS in Stranka mladih Slovenije, so slovenska posebnost. Ali gre za bližnjico do politične oblasti? ►Ne bi temu rekel tako. Če podrobneje pogledamo program stranke DeSUS, vidimo, da to ni samo upokojenska stranka, temveč stranka, ki se zavzema za mlade, delavce, skratka vse tiste z dna družbene lestvice. Tako da je to mišljenje zmotno, da je DeSUS stranka upokojencev. Res pa je, da so to stranko ustanovili upokojenci v Mariboru. Je potem to bolj socialna stranka? ►Absolutno. Naš program je naravnan v socialno smer. Kakšno povezavo imajo društva upokojencev in stranka DeSUS? ►Res je, da večino našega članstva prihaja iz vrst upokojencev, zato stremimo k temu, da so odnosi med stranko in društvi dobri. To lahko z gotovostjo trdim za Šentjur, kjer zelo dobro sodelujemo. Ne bi pa mogel tega trditi za območje republike, kjer ZDUS in DeSUS nikakor ne uspeta priti na isto valovno dolžino. Vseskozi so vsak na svojem bregu, kar pa prav gotovo škoduje tako ZDUS-u kot DeSUS-u, navsezadnje pa kratko potegnejo upokojenci. Kako trden je stolček predsednika stranke Karla Erjavca glede na afero Simčič? Mu je tudi šentjurski odbor poslal nezaupnico? ►Šentjurski odbor mu ni poslal nezaupnice, čeprav moram povedati, da ne odobravamo njegovega dejanja. O nastali situaciji smo se pogovorili in se nismo odločili za nezaupnico. Nezaupnico sta poslala pokrajinska odbora Dolenjske in Bele krajine, drugi pa mu zaradi te afere nezaupnice niso izrekli. Slučajno veste, kakšen bo epilog afere? Bo poslanec Simčič izstopil? Kakšne bodo sankcije? ►Naš predsednik Karel Erjavec je razmišljal v smer, da bo Simčič vendarle priznal, da je naredil napako, po šestih mesecih odstopil in dal prostor naslednjemu. Interes predsednika zagotovo ni, da bi zmanjšal število poslancev v poslanski skupini, ampak ohranil isto število. Vendar je poslanec Simčič ob dogovarjanju imel figo v žepu, tako da ga je stranka izključila iz članstva in sedaj je nepovezan poslanec. Pred kratkim ste prejeli visoko priznanje stranke. Lahko o tem izvemo kaj več? ►Pred kratkim sem prejel najvišje priznanje stranke DeSUS, zlato plaketo, ki mi jo je izročil predsednik Karel Erjavec. Priznanja sem bil izredno vesel, saj je eno izmed najvišjih priznanj, ki ga podeli stranka. Bolj pomembno priznanje je le še častno članstvo v stranki. Zakaj ste jo prejeli in kakšna je obrazložitev? ►Moram povedati, da mi to veliko pomeni, ker mi je s tem priznano tudi preteklo delovan- je. V obrazložitvi so navedli, da sem ustanovil odbor DeSUS-a v Šentjurju, vseskozi delujem v stranki kot predsednik območnega odbora, član pokrajinskega odbora stranke in tudi član sveta stranke. To delo opravljam vse od ustanovitve, to pomeni dobrih enajst let. DeSUS je stranka, ki redno povečuje število glasov na volitvah. Zakaj ljudje DeSUS-u zaupajo? ►Res je, da povečujemo število svetnikov, kajti na začetku nismo imeli nobenega svetnika, nato enega, dva, v tem mandatu pa tri. Veseli nas, da so ljudje vendarle dojeli, da se stranka DeSUS poleg sociale zavzema tudi za gospodarstvo in za razvoj kraja, in nas tudi nagradili s tem, da so volili naše člane. Kako bi primerjali delo župana Tisla in župana Diacija? ►V občinskem svetu sem prvi mandat. V mandatu župana Tisla sem deloval kot njegov pooblaščenec v kmetijstvu in zdravstvu. Med županoma obstaja razlika predvsem v tem, da je Marko Diaci profesionalni župan, kar pa je nekaj povsem drugega kot volonter. Lahko rečem, da smo tudi z županom Tislom dobro sodelovali. Pri tem bi omenil, da s trenutnim županom dobro sodelujemo, predvsem zato, ker ne odloča sam. Sem predsednik odbora za proračun, občinsko premoženje in gospodarske zadeve. Župan se pogosto posvetuje z mano in me obvešča. To je zelo prijetno sodelovanje. Kakšni pa so vaši pogledi na nestrankarstvo? ► Mislim, da tudi skupina politično nepovezanih mora obstajati, vendar ugotavljam, da je teh vendarle preveč. S tem tudi izkazujejo, da niso pripravljeni stopiti v prve vrste in se izpostaviti, niti v strankarskem niti v občinskem smislu, za napredek kraja, občine, krajevne skupnosti... Kje v proračunu bi lahko kaj privarčevali? ►Težko rečem, kje bi lahko privarčevali, glede na to, da je proračun že precej napet. Moram pa povedati, da je ob obravnavi zaključnega računa za leto 2011 občina leto zelo dobro zaključila, glede na to, da je proračun realizirala v 93 odstotkih. Če bi država izpolnila svoje obljube glede sredstev za šolo Planina in vrtec Hruševec, bi bil proračun 100-odstotno realiziran. Mnogo občin ni doseglo tako visoke realizacije proračuna. Kakšne bi bile vaše prioritete, če bi bili vi župan? ► Prioritet je kar veliko, kaj bi pa uspel realizirati, je drugo vprašanje. Prav gotovo bi posvetil veliko pozornosti razvoju gospodarstva. Kajti če bi dobro zagnali gospodarstvo, bi lahko vzporedno investirali tudi v infrastrukturo. Zavedati se moramo, da je razvoj občine odvisen od gospodarstva, zato bi bilo to v mojem mandatu glavna prioriteta. Kot kaže, bo Občina Šentjur podelila koncesijo za vzdrževanje in izgradnjo cest. Kaj bo pomenilo za slovenska gradbena podjetja, če bo na razpisu dobil tuji gradbinec? ►Težko rečem, kdo bo koncesijo dobil, vendar samo idejo in pristop ocenjujem kot zelo dober. Plan predvideva, da bi v teh letih obnovili 54 kilometrov cest. Menim, da je to velik napredek za občino Šentjur. Ali bo koncesijo dobil tuji investitor, težko rečem, sem pa prepričan, da imamo na območju Slovenije veliko sposobnih podjetij, in menim, da bo razpis tako zaminiv predvsem za domače gradbince. Kdaj bo zaživelo Slivniško jezero? Ima jezero tudi turistični potencial? ►Na videz bi rekel, da ima Slivniško jezero zelo velik turistični potencial. Glede na finančno situacijo, ki vlada v naši družbi, nekega razcveta turizma pa v kratkem ni pričakovati. Obstajajo možnosti, kajti lokacija je odlična, okolje lepo. V občini se trudijo, da bi uredili asfaltirano cesto okrog jezera, kar bi verjetno bil prvi korak k privabljanju turistov na jezero. Menim pa, da ko se bodo te stvari uredile, se bodo tudi na Slivniškem jezeru stvari premaknile naprej. Kaj menite o državnih varčevalnih ukrepih? ►V stranki smo o tem veliko razpravljali in tudi ugotovili, da so varčevalni ukrepi nujni. To pa ne pomeni, da se s temi varčevalnimi ukrepi strinjamo. Naše mnenje je, da so varčevalni ukrepi potrebni, vendar mislim, da bi morali varčevati drugje. Temu, da bi to krizo vlada prenašala samo na plečih upokojencev in nižjega sloja, jasno nasprotujemo. Nagibamo se k temu, da se bolj obdavči bogate, ki pomanjkanja ne bi toliko občutili. Bo torej pokojninski sistem zdržal? Koliko znaša povprečna pokojnina? ►Na žalost ugotavljam, da povprečna pokojnina znaša okrog 600 EUR. Obstajajo nevarnosti, da pokojninski sistem ne bo zdržal, vendar, če bo prišlo do izpraznjenja pokojninske blagajne, ni nobene bojazni, da ne bi bilo sredstev za redne upokojence. Vemo, da se iz pokojninske blagajne napaja veliko tistih, ki jih je v pokoj poslala država, za katere bi morala država skrbeti iz posebnih sredstev. Prav gotovo bi bilo prav, da bi bila sredstva, ki se stekajo na KAD in SOD, prenesena na ZPIZ in da bi se s temi sredstvi gospodarilo racionalno. To bi zagotovo zagotavljalo večjo varnost pokojninskega sistema. 0 aforizem Desns ne čaka na lepše in boljše čase, ampak skrbi za sebe in svoje, zdaj in tukaj, pa naj stane, kolikor hoče. (jmm) V sklopu 50 prireditev Po spominski sobi Nevv svving guarteta je doživeto o skupni poti razlagal Marjan Petan. TVU. Učimo se vse življenje. Piše: Gašper Andrinek »Kdor se neha učiti, je star, pa naj bo to pri dvajsetih ali osemdesetih. Kdor pa vztraja pri učenju, ostane mlad. Najpomembnejše v življenju je, da ohranimo mlad um.« Tako s citatom Henryja Forda napovedujejo dogodke in prireditve ob Tednu vseživljenjskega učenja na spletni strani Ljudske univerze Šentjur. Že 16 let Območni koordinatorji tega šestnajstletnega projekta so že od leta 2007. Pokrivajo območja Šentjurja in Šmarij pri Jelšah. Letos bo na tej lokalni ravni preko 50 prireditev, ki jih bo pripravilo več kot 20 organizacij. Direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec, ki s svojimi sodelavci koordinira projekt, poudarja, da je Teden vseživljenjskega učenja namenjen promociji učenja za vse starosti, od najmlajših do naj starejših. Organizatorjem, ki pripravljajo prireditve v sklopu projekta, lahko ta pomeni dobro promocijo za svoje delo, ki ga opravljajo. Projekt vodi krovna organizacija Andragoškega centra Slovenije ob finančni pomoči Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na spletni strani projekta so zapisali, da opozarjajo slovensko javnost na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja. Vsi, ki projekt soustvarjajo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevajo k udejanjanju slogana »Slovenija, učeča se dežela«. C dejstva B3S3S Poslanstvo TVU Je promovirati pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema - kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. Vizija TVU je ostati vodilna promocijska kampanja, ki utira pot razumevanju in uresničevanju kulture vseživljenjskega učenja. Teden prerasel v mesec Projekt TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja. Uradni termin projekta je od 14. do 20. maja, medtem ko velja razširjeni termin od 1. maja do 30. junija, ker je enostavno nemogoče toliko prireditev predstaviti v enem tednu. Na našem območju so celoten projekt izpeljali v maju. Med pomembnejšimi prireditvami je bilo predvajanje filma Toma Križnarja Oči in ušesa Boga, ki ga je organiziralo ŠMD Grobelno. VDC Šmarje pri Jelšah je izpeljal 19. regijske igre specialne olimpijade, ŠKMŠ je organiziral koncert vokalnega gospel zbora Bee Geesus in 15. Športne igre. Mladinski center Šentjur je organiziral kviz Ali poznaš svojo občino?. 0 aforizem Primernejši naziv (glede na program) za TVU (teden vseživljenjskega učenja) v Šentjurju bi bil »vesela šola« ali »kako smo se smejali in učili«, (jmm) Notičke iz glasbene šole Pesem povezala Ponikvo in Celje Učenci violine so si na strokovni ekskurziji ogledali izdelovanje violin. Naše mlade flavtistke so se udeležile mednarodnih tekmovanj v kraškem Štanjelu in srbskem Požarevcu, kjer so se odlično odrezale, kar pričajo visoki rezultati: v Požarevcu sta pod mentorstvom Marte Kuz-manovski Koberski najmlajši Iza Štih in Neža Vrečko prejeli 2. nagrado, Ema Kačičnik pa 3. nagrado pod mentorstvom Diane Štih. Spremljal jih je Simon Jager. Mentorica Diana Štih in pianistka Mojca Krajnc sta k visokim uspehom v Štanjel pospremili še Saro Vehovar in Marušo Alegro. Obe sta prejeli zlato priznanje. Učenci violine so se z mentorico Betko Rauter v soboto, 19. 5. 2012, odpravili v Vitanje na strokovno ekskurzijo. Obiskali so goslarsko delavnico Pavla Skaze, ki izdeluje godala že 12 let. Ogledali so si njegovo delavnico, potek izdelave violin ter menjave žime na lokih za godala, kar jim je prikazal prof. Zmago Turica iz GŠ Slovenske Konjice. Zahvala gre ravnateljici Simoni Zdolšek za podporo pri organizaciji strokovne ekskurzije. V mesecu maju zaključujejo nižjo ali višjo stopnjo glasbenega izobraževanja učenci absolventi. Z zadnjim nastopom na malem odru domače glasbene šole so se predstavili na treh absolventskih nastopih konec maja. Mentorji in ravnateljica jim želimo še veliko glasbenih izkušenj in uspehov! Sara Vehovarje osvojila zlato priznanje. Iza Štih in Neža Vrečko sta v Požarevcu osvojili 2. nagrado. Ponikva, Celje. Koncerta Mešanega pevskega zbora Sonce in Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje razprodana tako na Ponikvi kot v Celju. Piše: Gašper Andrinek Mešani pevski zbor Sonce in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje sta s skupnimi močmi organizirala dva koncerta. Pevci so peli na Ponikvi v soboto, 12. maja, v Celjskem domu pa so gostovali 15. maja. Preden so na oder stopili na Ponikvi, so se še odzvali vabilu Slovenskega društva Oljka iz Poreča, pri katerih so gostovali tri dni. Dva zbora Programa obeh koncertov sta bila podobna. Koncert so otvorili Sončki z dvema Slomškovima pesmima in Ave Mario. Preden so oder prevzeli dijaki, sta občinstvo nagovorila podžupan Robert Polnar ter direktor Šolskega centra Celje in Ponkovljan Igor Dosedla. Oba zbora pa imata skupno točko - zborovodkinjo Andrejo Ocvirk. Drugi del nastopa MePZ Sonce je bil bolj zabavno obarvan, saj je zbor spremljal na kitari Roman Ocvirk ter na klavirju Mateja Rajh Jager, ki sta se prav tako izkazala pri spremljavi mladinskega zbora, ta pa je zapel nekaj uspešnic iz serije Glee. V drugem delu koncerta je zaigral šentjurski Big band, ki ga vodi Boštjan Jager, ki je na trobento odlično zaigral tudi solo. Kot smo že vajeni, je z Big bandom Šentjur, katerega predsednik je po novem Matic Plemenitaš, zapela večno zeleno Ne čakaj na maj tudi Mateja Rajh Jager. Z bigbandovci je zapel tudi profesor solopetja in baritonist Boštjan Korošec. V tem stilu se je odvijal tudi koncert, saj so s spremljavo zapeli ponovno pevke in pevci mladinskega pevskega zbora iz Celja. Na koncu se je še vsem zahvalil predsednik MePZ Sonce, ki je podelil šopke zahvale. S skupno pesmijo so zaključili odličen koncert. Višji standardi Po koncertu na Ponikvi je Miha Kundih povedal, da zbor posega vsako leto po višjih standardih in zahtevnost pesmi stopnjuje. Dodal je še, da so letos izbrali zahteven program koncerta, ker so zbor, ki ima enega najvišjih nivojev v občini Šentjur. Sončki so se predstavili v novih oblekah, tokrat so barvo sonca zamenjali z barvo velikonočnice, kar jim je uresničil Studio mode Helena. Kundih je napovedal, da se drugo leto vračajo na oder stari Sončki, kot jih poznamo, in obljubljajo obilo užitkov v športni dvorani na Ponikvi in tudi drugod. Na vrsti Cankarjev dom? Igor Dosedla je po koncertu dejal, da sedaj, ko so napolnili športno dvorano na Ponikvi in razprodali Celjski dom, je na vrsti le še Cankarjev dom v Ljubljani. Sončki in dijaki ŠC Celje so združili moči. V Eminentni šentjurski Avstralec pritegnil Sentjurčane Alfred Brežnik. Na Jurjevoje nabito polna dvorana šentjurske knjižnice pričakala našega rojaka, častnega generalnega konzula Republike Slovenije v avstralskem Sydneyu. Piše: Bogdan Rahten Predstavljal je kroniko delovanja Slovencev v Avstraliji v času osamosvojitve, ki so jo izdali ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije z naslovom Od sanj do resničnosti, ki obsega kar 850 strani in tehta dobre štiri kilograme in pol. Brežnik je knjižnici podaril tudi podobno obsežno tiskovino Slovensko pismo 1990-1992, kjer gre za kopije informativnega lista, ki je izhajal v tistem obdobju. Tokratni obisk domovine, kamor se vrača skoraj vsako leto, je izkoristil za obisk zunanjega ministrstva, saj se po dveh desetletjih opravljanja odgovorne funkcije želi od nje posloviti. Po ne predolgem nagovoru dejstva novice Alfred Brežnik »Fredi« Brežnik se je rodil 17. maja 1937, na peti kontinent pa se je odpravil po vojaščini leta 1959. Leta 1978 je ustanovil podjetje Emona Instruments, obenem pa je vseskozi : aktivno povezoval Slovence in promoviral domovino. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Šentjurčanom in ogledu kratkega dokumentarca je direktorica Tatjana Oset prešla k obujanju spominov na Brežnikove s strani Franca Šeta. Čili 95-letnik je dokazal, da bi ga bilo pametno uporabiti za tovrstne namene šentjurskega zgodovinskega spominjanja, preden bodo ti za vedno utonili v pozabo. Med drugim je obudil spomin na gostilno Brežnikovega očeta, ki je bila na mestu kasnejše uprave Alposa. Brežnik je županu mag. Marku Diaciju podaril izvod kronike, ki je na razpolago tudi v knjižnici, v glasbenem delu pa sta nastopili sopranistka Martina Zdolšek in citrarka Jasmina Levičar. Z nekoliko več organizacijske žilice bi dogodek prav lahko pripravili v primernejši kulturnodomski dvorani. Slovenstvo Brežnik j e eden od soustanovitelj ev Slovenskega šolskega odbora, predsedoval je Društvu za podporo demokracije v Sloveniji in je eden od ustanoviteljev Avstralske slovenske konference za Svetovni slovenski kongres, kjer je bil tudi delegat na ustanovitvenem kongresu v Ljubljani. Nekaj let je bil upravnik glasila Slovensko pismo in po osamosvojitvi domovine soustanovitelj Glasa Slovenije. Leta 1990 je ustanovil Informacijski urad ter dve leti neumorno pošiljal telefaks novice Slovencem po vsej celini. Za konzula je bil imenovan leta 1992, ob obisku dr. Janeza Drnovška pa je bil leta 1998 imenovan za častnega general- Naši muzeji živijo V občini Šentjur se nahaja devet stalnih muzejskih zbirk, ki so prebivalcem občine in tudi širšega območja premalo poznane. Alenka Testaniere nam je zaupala, da se v občini premalo dela na promociji tovrstnih biserov kulturne dediščine. Največ obiskov beležijo v spomladanskem in jesenskem obdobju, ko si zbirke ogledajo tudi do trije avtobusi tedensko, pozimi pa marsikateri teden organiziranih ogledov sploh ni. Alfred Brežnik je častni generalni konzul RS v avstralskem Sydneyu. nega konzula. Leta 2001 ga je predsednik Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode za pomoč pri izpeljavi projekta sodelovanja na sydney-skih olimpijskih igrah. Je tudi soustanovitelj sveta narodnosti v zvezni državi Novi Južni Wales, pripisujejo pa mu pomembne zasluge, da je Avstralija priznala Slovenijo kot prva prekomorska država. Obisk Brežnika je povsem napolnil prireditveni prostor. Največ obiska beležijo v muzeju Zakladi Ritnika in spominski sobi New swing quarteta. Število obiskov se skozi daljše obdobje ne spreminja. Muzej Zakladi Rifnika je od januarja do marca obiskalo 1.038 obiskovalcev, od tega 628 s plačano vstopnino, nam je zaupala Testanierjeva. Zbirke so odprte od 8. do 16. ure med tednom in od 9. do 12. ure ob sobotah. Ob predhodnem dogovoru pa se lahko odprejo kadarkoli. Muzej Zakladi Rifnika je letos do meseca marca obiskalo 1.038 obiskovalcev. Loče so za Ponikvo pravi New York Mag. Franc Kovač, upokojeni živinozdravnik, nekdanji lastnik in urednik Šentjurskih novic, živi v Unišah pri Ponikvi, obdeluje majhno kmetijo in redi dva ducata ovac, v prostem času pa, še vedno s kritičnim očesom, opazuje svet okoli sebe. Pogovarjal seje: Jure Godler Kako se kot dolgoletni šentjurski meščan počutite na Ponikvi? ► V začetku mi je kakšen mesec ali dva nekaj manjkalo, zdaj pa v Šentjurju nimam več kaj iskati. Vrnil sem se k zemlji in kar lepo mi je tu. Je pa res, da če človek ne hodi v cerkev ali k pevskemu zboru, se mu na Ponikvi nima kaj dogajati. Ponikva je resno zastala v razvoju in danes je bolj ali manj precej zaspano spalno naselje. Pred leti so se Ponkovljani radi primerjali s sosednjimi Ločami, danes pa so Loče za Ponikvo že pravi New York. Očitno nam tudi Slomšek veliko ne pomaga. Šentjurčani vas poznajo predvsem kot večnega kritika. Zakaj? ► Vseeno si rahlo domišljam, da me Šentjurčani bolj poznajo ali pa so me vsaj poznali kot živinozdravnika. V treh desetletjih svoje terenske prakse me je spoznalo toliko ljudi in družin kot le redke Šentjurčane. Ampak ti lepi časi so nepreklicna zgodovina in vse manj je ljudi iz moje generacije, ki bi me še lahko imeli v spominu. To, da me Šentjurčani, predvsem meščani in bralci Šentjurskih novic, poznajo kot »večnega kritika«, mi sicer ni prav nič všeč, ampak je menda že tako. Ugovarjam lahko le, da sam sebe ne smatram za »večnega kritika«, to je tistega, ki slepo razbija vse okrog sebe, temveč bolj za razmišljujočega človeka, ki se ne boji povedati tistega, kar misli, da je prav in tudi širše družbeno potrebno. Specializirali ste se predvsem na politiko. Vsi dosedanji župani so kaj kmalu prišli v vaš mlinček. ► Politika je pač naša skupna pravica, pravzaprav tudi dolžnost, vsaj jaz jo občutim in obravnavam kot tako. Ne zdi se mi prav nič nenavadno, da sem kot pisec številnih komentarjev in analiz praviloma prihajal v nasprotja z našo občinsko oblastjo, v prvi vrsti z župani, ki imajo v našem sistemu demokracije tako rekoč absolutno oblast in so v resnici tudi edini izpostavljeni. Oni sami se nesramežljivo promovirajo na občinske stroške, naloga medija in kritičnega pisca pa je, da javnosti predstavi tudi drugo plat medalje. Ste v Tislovem Informatorju ali Diacijevem Utripu že prebrali kdaj kaj takega, kar ni dišalo po reklami? Seveda nikoli ni bil moj cilj, da se županom zamerim, toda vsi naši demokratični župani so bili, tudi sedanji je, zamerljiva bitja kot kmečke neveste, zato so bili in so še pogosti konflikti logična posledica. Zlasti še v njihovem drugem mandatu, ko so se vsi po vrsti izgubljali v samopoveličevanju. Se torej vsake občinske garniture naveličamo po vsaj 8 letih? ► Bo kar držalo, smotrno pa bi bilo vsaki garnituri nameniti le en sam mandat. Vsaj dosedanje šentjurske izkušnje kažejo, da je drugi mandat čista zguba. Če ima župan vizijo, jo v štirih letih zlahka uresniči, če je pa nima, kar vse moči porabi za utrjevanje svoje pozicije. Le izjemne svetniške osebnosti, ki so v stanju preseči svoje osebne interese in se izogniti pastem koruptivnosti, bi si zaslužile ponovitev mandata, takšnih pa v zadnjih 20 letih v Šentjurju nismo imeli. Saj poznate tisto modrost, da vsaka oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno. Ampak ko ste bili župan, so vas po dveh letih gladko zamenjali. ► Vedeti morate, da je bil sistem takrat drugačen, funkcija današnjega župana je bila takrat v rokah predsednika izvršnega sveta, občinska skupščina pa je imela bistveno večjo težo kot sedanji občinski svet. Žal je tudi res, da je imela Demosova koalicija, ki je bila na hitro znesena skupaj z vseh vetrov, v njej sicer formalno skromno večino, realno in intelektualno pa je občinsko oblast obvladovala »kontinuiteta« v obliki odbornikov iz vrst »rdečih« direktorjev največjih šentjurskih podjetij in zavodov. Nekaj dodatnih pa si je Demos še sam ► naivno nakopal na pleča. Moram priznati, da sem bil zelo primerno žrtveno jagnje. Današnji občinski svet je v primerjavi z nekdanjo občinsko skupščino dokaj dobro-voljna brezzoba inštitucija. Tale vaša zadnja ocena občinskega sveta pri Občinarjih in strankah ne bo požela ravno velikih ovacij... ► Vem, ampak zato resnica ni nič drugačna. Župan je dejansko alfa in omega občinske oblasti, občinske stranke in njihovi svetniki pa so tam tako rekoč bolj kot ne samo zaradi lepšega. Tega se tudi sami zavedajo, zato se vsa njihova politika nazadnje skrči na prizadevanje, kako biti na strani župana, mimogrede pa pobrati kakšno sejnino. Vsaj doslej se je praviloma dogajalo, da v občinskem svetu nikoli nismo imeli močne organizirane opozicije. Izjema je ta mandat, ko je SDS zaradi različnih vzrokov bila tako rekoč prisiljena, da je ostala zunaj. Bomo videli, če bo zdržala do konca mandata. Nekatere občinske afere so se razkrile ravno zaradi ŠN. Se spomnite najodmevnejših? ► Da, pisali smo o Ipavčevi 17, odbojkarskem igrišču na mivki, podžupanskih cestah, Tislovem sodelovanju s CMC, gradnji bazena direktorja občinske uprave, še prej o Štajerski banki .... toda vse te zadeve so se končale brez epiloga, v stilu tiste modrosti o karavani in lajajočih psih. Dejansko so vse t. i. afere končale pod preprogo. Ne bi mogel reči, da šentjursko politiko odlikuje »čistilni nagon«. So zaradi »metanja gnojšnjice«, kot se je izrazil eden nekdanjih županov, informiranost volivcev o delu lastne oblasti je bila prav gotovo daleč manj pomemben faktor. Ste kateremu županu sploh dali priložnost? Diacija ste pred volitvami podprli, na prvi seji pa raztrgali. ► Vsi župani so dobili in imeli svojo priložnost, dokler so razumeli, kaj je naloga medija. Ko jim je zaradi raznih manjših zamer padla megla na oči, je bilo »ljubezni« konec. Da sem Diacija raztrgal, ne, to ne bo držalo. Le njegovega nesprejemljivega avtokratskega ravnanja nisem želel spregledati. Lahko Sentjurčani sploh izvolimo župana, ki bi bil brez grehov? ► Seveda ne. In tega od nikogar tudi ne smemo pričakovati, kaj šele zahtevati. Toda ko greh pride, smo ga dolžni opaziti in kaznovati. Oblast je preveč pokvarljivo blago, da bi jo lahko prepustili sami sebi. Sicer pa menim, da sedanji sistem, ko je župan hkrati predsedujoči občinskemu svetu in izvršilni organ, ni najboljši. Neposredne volitve mu še dodatno podarjajo popolno nedotakljivost. Praktično nimamo nobene možnosti, da bi se ga znebili pred potekom mandata, pa če ga še tako lomi. Realna grožnja odstavitve bi ga trajno in ne samo pred volitvami motivirala za bolj zagnano delo. So sedanje ŠN zašle iz prave, to je vaše poti? ► V ŠN sem brez dvoma vlagal veliko svoje energije, svojo osebnost, ker se mi je zdelo tako prav in ne zato, da bi materialno preživel. Čeprav tudi tega momenta ni mogoče nikoli izključiti. Skratka, bile so ljubi- 5 Šentjurskimi novicami sem se poistovetil in velikokrat bralcem tudi vsiljeval svoj pogled na svet. Seveda sem upal, da uspešno. Zato sem si nakopal tudi številne vroče nasprotnike. padale tudi občinske oblasti? ► Nekaj malega smo verjetno prispevali, zlasti še v obdobju, ko so Šentjurske novice bile naš edini medij, za njihov zaton pa je gotovo bila bolj odločilna v osmih letih nakopičena nedefinirana naveličanost volivcev. Vsebinska teljski časopis, sedaj pa verjetno poskušate iz njih med drugim potegniti tudi nekaj več konkretnega zase. Postali ste bloger na internetu. Kakšni so dosedanji odzivi? ► So, toda nič posebnega. Gre za drugačno komunikacijo, tudi z izrazito drugačnimi ljudmi, kot so na primer bralci Šentjurskih ali Slovenskih novic. Lahko rečem, da pišem bolj za svojo dušo kot za druge. Kako dolgo bom vztrajal, pa ne vem. Odvisno bo od odzivov. Imate kakšne načrte za prihodnost?Je na vidiku kakšna knjiga, življenjepis? ► Ne, nimam. Najedajo me leta, pa tudi zdi se mi, da sem že vse povedal in sem brez tozadevne motivacije. Pa tudi dobro se zavedam, da je na svetu veliko ljudi, ki imajo kaj povedati in to tudi znajo narediti na meni nedosegljivi ravni. V tem pogledu ni šentjurska javna scena nič manj zahtevna in mojih umotvorov očitno prav nič ne pogreša. Moji Spomini na šentjurski Demos so ostali brez pravih odzivov, zato novih »porazov« verjetno ne bom več tvegal. Kaj pa Šentjurski forum? Začel je kar obetavno, potem ste pa kar utihnili. ► Za forumom mi je pa res rahlo žal, ker v Šentjurju kljub številnim strankam in društvom nimamo javnega dialoga, a bi ga zelo potrebovali. Morda ga bom kdaj še poskušal obuditi od mrtvih, recimo v primeru, da bi se zgodil čudež in bi župan zanj v občinskem proračunu našel kakšen evro. Res se mi je zdelo žaljivo, da iz javnih sredstev plačujemo tako rekoč vsako pasjo procesijo, stroške foruma, čeprav je šlo za male zneske, pa bi moral pokrivati kar sam s svojo penzijo. Kaj mislite o navezovalni cesti, nadvozu in izgradnji kulturnega centra? ► Le to, da bo težko. Glede kulturnega centra se odločno zavzemam za povsem novo lokacijo, ker na prostoru sedanjega »zadružnega doma« ni mogoče postaviti objekta, ki bi vsaj za pol stoletja vnaprej spodobno pokril šentjurske potrebe. Morda v Hruševcu, pod Križem ali kje drugje.Franca Kovača poznamo kot najbolj kritično pero Šentjurja. ® aforizem V »vaško jedro« ne sodi spomenik NOB, ampak jelka, (jmm) Ko zborujejo humanitarci Rdeči križ. Največja šentjurska humanitarna organizacija je zborovala v Zegru. Piše: Jure Godler Zadnjo aprilsko sredo so v Gostišču Obrez zborovali tudi v največji humanitarni organizaciji pri nas - Rdečem križu. Čeprav čistost in humanost te organizacije vsake toliko pretrese kakšna »ljubljanska« afera, je sporočilo jasno - pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Seveda se takšni pritiski poznajo tudi pri prostovoljstvu na terenu. Predsednikova beseda Zbor, na katerega so organizatorji povabili predstavnike krajevnih organizacij RK ter druge, je otvoril predsednik OZRK mag. Štefan Tisel. Naštel je nekaj najvidnejših dejavnosti: Ekipa prve pomoči je že četrtič zapored Rdeči križ Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu in šteje okrog 97 milijonov članov in prostovoljcev. Prisoten je v 186 državah. V Sloveniji je organiziran kot enotno, nacionalno društvo v 12 regijah, 56 območnih združenjih Rdečega križa in 899 Krajevnih organizacijah RK po Sloveniji. Ima 179.586 članov in 29.764 aktivnih prostovoljcev. osvojila prvo mesto na regijskem preverjanju znanja prve pomoči, prvič so organizirali krvodajalski akciji na Ponikvi in v Dobju, po krajevnih organizacijah so organizirali srečanja starejših občanov, izvedli regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip prvih pomoči, delili prehrambno in finančno pomoč. Prvič so tudi peljali na enotedensko letovanje petčlansko družino ... Razvejana dejavnost Poročilo o širokem področju, ki ga pokriva Rdeči križ, je podala sekretarka Andreja Tisel. Izvedli so 13 krvodajalskih akcij, udeležilo pa se jih je 1.526 krvodajalcev, od tega 1.348 krvodajalcev iz občin Šentjur in Dobje. Krvodajalstvo je v porastu, saj se je krvodajalskih akcij udeležilo 415 krvodajalcev več kot v letu 2010. Od fundacije FIHO so prejeli 482 prehrambnih paketov in prav toliko enot pralnega praška, ki so ga razdeljevale krajevne organizacije Rdečega križa. Iz državnih rezerv so razdelili 15.840 litrov mleka, 8.640 kg moke, 15.120 kg riža, 13.200 paketov testenin in 610 paketov pšeničnega zdroba. S sredstvi FIHO in s sredstvi akcije »Peljimo jih na morje« so preko RKS na Območnem združenju Rdečega križa Šentjur omogočili enotedensko brezplačno letovanje 18 socialno ogroženim otrokom (6 otrokom s sredstvi FIHO, 12 otrokom s sredstvi Peljimo jih na morje). Letovanja so se udeležili otroci iz osnovne šole Loka pri Žusmu, Prevorje in Dramlje. ■e********** Letovali na Debelem rtiču Da prvomajske počitnice le niso bile za vse otroke enake, je poskrbelo OZRK Šentjur, ki je v času od 27. 4. do 2. 5. 2012 poslalo na enotedensko brezplačno letovanje šest otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur. V celotedenskem pestrem programu je otroke obiskala Anika Horvat, nedeljsko popoldne so z njimi preživeli znani košarkarji Dino in Edo Murič ter Jaka Blažič, ogledali so si čarovniško predstavo, nastopali na karaokah, šli v hišo eksperimentov v Koper, si ogledali ptice v Škocjanskem zatoku, se igrali na napihljivih toboganih. Vendar pa so se kljub temu polni navdušenja in veselja radi vrnili v objem svojih staršev. Šesterica otrok je prvomajske praznike preživela na Debelem rtiču. Rdeči križ je nepogrešljivo humanitarno društvo v Dobju in Šentjurju. V sodelovanju z ZD Šentjur redno merijo na terenu tudi krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi, v letu 2011 pa se je brezplačnih meritev udeležilo kar 584 občanov. Finance Skupni prihodki OZRK Šentjur so znašali 98.482 EUR, od tega 6.500 EUR prihodkov iz članarin in prostovoljnih prispevkov, 16.525 EUR dotacij drugih humanitarnih organizacij, 43.479 EUR iz občinskega proračuna ter 28.960 EUR iz naslova prodaje storitev (izpiti prve pomoči, stroški krvodajalskih akcij...) Na odhodkovni strani so porabili 91.839 EUR, in sicer za stroške materiala 26.637 EUR, za plače in druge stroške dela 24.850 EUR, za stroške storitev 8.088 EUR ter za drugo 10.987 EUR. Kako naprej »Razmere v svetu napovedujejo obdobje zelo zaostrenih gospodarskih in socialnih razmer, v katerih bo Rdeči križ postavljen pred veliko večje preizkušnje, naloge in zahtevnejše izzive,« je v viziji Kako naprej začel predsednik Štefan Tisel. »Zagotavljati in ohranjati moramo številne pomoči za najranljivejše skupine občanov ob zavedanju, da narašča število ljudi v stiski,« je nadaljeval predsednik RK. Poudarek za naprej bo motiviranje ljudi za krvodajalstvo, darovanje delov telesa, prve pomoči in pripravljenost v primeru elementarnih in drugih nesreč. Poudaril je tudi, da so za to najbolj pomembna skupna prizadevanja vseh, ki sodelujejo v Rdečem križu. Računajte na nas! Piše: Gašper Andrinek V petek, 18. maja, so imeli maturantje ulično četvorko in simbolni konec štiriletnega šolanja. Čaka jih še sklepno dejanje z maturo ali zaključnim izpitom. Marsikdo med njimi si zagotovo želi uspeti v življenju in slediti svojim ciljem. Kako bodo to udejanjili, se bodo odločili sami. Veliko pa bodo na njih vplivali starši, profesorji ali pa mogoče kdo drug, npr. politične stranke. Te si svoje naslednike oziroma svoj podmladek začnejo nabirati že takoj, ko lahko vplivajo nanje. Veliko mladih lahkoverno prepričajo v svoj program in mladi aktivisti pogosto (pre)hitro zagrabijo in začno živeti za stranko. Mladi, ki prej niso našli svojega interesnega področja, kjer bi lahko bili uspešni, želijo preko politike uspeti na hitro. Ali je to prav, da se mladi že na začetku delijo na naše in vaše, na Indijance in kavbojce, na priseljence in domačine ter v Sloveniji grozno popularno na rdeče in bele. Svojo vlogo v tej vzgoji ima zagotovo religija, vendar za njo se v resnici odločijo starši in ne otroci. Dandanes brez vez in poznanstev ne moreš uspeti v življenju, to si ljudje moramo priznati. Absolutno to nikakor ni prav in bi si vsak moral svoj cilj, ki ga želi doseči, tudi zaslužiti, brez sekanja ovinkov. Med drugim sekanje ovinkov omogočajo politične stranke in njeni akterji. Seveda si morajo zagotoviti podmladek, vendar kot prvo morajo poskrbeti, da bo ta podmladek strokovno usposobljen in bo razumel, zakaj se zavzema in ne zgolj slepo verjel utopičnim idejam ter.se na okrog hvalil z bralno značko in s podobnimi priznanji. Kot drugo pa morajo podmladku zagotoviti v prihodnosti, da jih bodo ti res nasledili. V Sloveniji enostavno politiki ne morejo dognati, da pač ne morejo vladati »bez ograničenja trajanja mandata«. Še enkrat ponavljam, če že rušite vse, kar je jugostaro, dajte tudi to in naj na mladih res stoji svet! Visoko priznanje Blazinovi Festival Vizije 2012. Po izboru selektorjev so še enkrat zaigrali najboljši. Piše: Jure Godler O zelo uspešni recitatorsko-plesni predstavi Rekel je, da bo pesnik smo že pisali. Učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur in njihova mentorica Bojana Potočnik so bili kot edini predstavniki osnovnošolcev povabljeni na Festival Vizije 2012 na Ptuj. Na predlog selektorjev so se na zelo različnih odrih postavili ob bok srednješolskim gledališkim predstavam, pa tudi predstavam profesionalnih igralcev. Šolska predstava je požela pohvale strokovne komisije. Fiasko JSKD-ja Žal pa ni vse teklo tako gladko, kot bi lahko pričakovali od tovrstnega festivala in organizatorjev JSKD. Čeprav so tehnične zahteve naši recitatorji podali že nekaj dni pred nastopom, jim organizator ni zagotovil optimalnih pogojev za predstavo. Niso poskrbeli Zala Blazina je prejela vizionarja za odrski govor. za primerno projekcijo, pa tudi zvok se je pojavil šele po 20-minutni zamudi. Seveda je vse to botrovalo k temu, da, čeprav so se naši mladi recitatorji trudili po najboljših močeh, predstava ni stekla tako, kot smo je bili vajeni ob prejšnjih reprizah. Skromno opravičilo pred predstavo organizatorja in selektorja Matjaža Šmalca iz JSKD še zdaleč ni moglo odtehtati škode in organizacijskega fiaska, ki so si ga privoščili. Nastop naših recitatorjev v postavi Matica Fiderška, Katarine Pusser, Alje Lesnika, Zale Blazina, Urške Andrenšek in Maje Ravnikar Zabukovšek je v predstavi brez pravega zanosa vseeno požel dolg aplavz. Predstavo si je ogledal tudi Gojmir Lešnjak - Goje, na njegovo prošnjo pa mu je mentorica na računalniku prikazala manjkajočo projekcijo. Vseeno je bila predstava deležna tudi njegove pohvale. Blazinova z vizionarjem Na koncu festivala Vizije so organizatorji podelili tudi posebna priznanja. Tako je vizionarja za odrski govor, kot so poimenovali to nagrado, prejela Zala Blazina. Mlada interpretka je izkazala zavidljivo mero govorne artikulacije. Njena dikcija je izčiščena, neprisiljena, naravna in tekoča. Zalo Blazina odlikuje visoka zavest o pomembnosti govorne artikulacije, so kot enega temeljnih gradnikov ustvarjanja vloge organizatorji zapisali ob obrazložitvi. Pohvalo za njen recitatorski nastop je izpostavil tudi Gojmir Lešnjak. Košarkarski klub Vojnik vabi na 20. tradicionalniTURNIR TROJK v VQ Nedelja, 3. junij, ob 14. uri Turnir bo na zunanjem igrišču OŠ Vojnik, v primeru slabega vremena pa v telovadnici. Prijave in informacije na kkvojnik@siol.net ali tel. 031 564 115 in 040 475 114, do petka 1 .junija. | v Elbatrade d.o.». jksee,"- Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/of5 min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in 4 skupaj bomo poiskali rešitev. I Kava bar Pošta Tomaž Dri Mestni trg 7, Šentjur ■' .♦ * -*<6 Naša kava diši jgpozabno! Ta knjiga bo spremenila svet Psi. Knjiga avtorja, ki se skriva pod prevdonimom Eros, buri duhove. Piše: Darinka Žekar Člani bralnega kluba zaposlenih na OŠ Hruševec Šentjur so prebirali knjigo Psi in se z Erosovo enigmo ukvarjajo že dobro leto. Zato so medse, 19. aprila, v šolsko knjižnico povabili promocijsko skupino knjige Psi z dramskim igralcem Bojanom Maroševičem, ki je v dovršenem scenskem okolju predstavil nastajanje te knjige, skrivnosti in vprašanja, ki se porajajo ob njej, življenjske modrosti, zgodovinske resnice, videne tokrat povsem drugače, problem disleksije (motnje veščin branja in pisanja), kjer je Eros našel pot za odpravo te težave. Knjiga je življenje Psi je knjiga, ki že z naslovom ponuja več pomenov: grška črka, sinonim za psihologijo, simbol za življenje. Je knjiga življenjskih modrosti, ki človeštvu na črnih in belih straneh ponuja 777 ogledal, da v njih vidimo sebe, če si to dovolimo, če smo si pripravljeni priznati. S psihološko teorijo REI predstavlja 12 različnih svetov, kjer v človeku prevladuje posamezna komponenta (racio, emocije in instinkt). Ves čas branja nas spremlja trditev: »Naključje, ki ni naključje«. Razkrije nam šest skrivnosti - resnic, še vedno pa je razpisana nagrada za odkritje sedme skrivnosti življenja. Udeleženci so poslušali pripoved o izboru papirja, ki določa posebno težo in trajnost knjige, o oblikovni sporočilnosti te knjige. Podatek, da na vseh 777 straneh ni niti ene same tujke, pa govori o spoštovanju lepote in čistosti jezika. Izvedeli so tudi razlog, zakaj si Eros ne želi dati imena in priimka. Tisti redki, ki Erosa poznajo, so zavezani molčečnosti. Pa naj bo Eros kdorkoli, ustvaril je mojstrovino, ki je v celoti nikoli ne osvojimo. Knjigo je doživeto predstavljal dramski igralec Bojan Maroševič. Avtomobil iz odpadnega materiala Na razstavi starodobnikov je marsikdo spregledal avtomobil, dvignjen nad glave obiskovalcev. Rutus, kakor so poimenovali vozilo, je izdelal Karel Artnak iz Senovice pri Šmarju iz odpadnega materiala. Začelo se je z izdelavo štirikolesnika za otroka. Ker je mlademu vozniku želel zagotoviti najvišjo varnost, je Artnak vozilo dodeloval. Končni izdelek je skupaj z Urbanom Novakom, ki se ukvarja s predelavo in z obnovo motornih koles, predstavil na celjskem sejmu avtomobilov in vzdrževanja. »Gre za unikaten izdelek, ki je neponovljiv,« razlaga Artnak. »Trenutno bi rad vozilo postavil na cesto, zato zbiram dokumentacijo za A-test,« je nadaljeval. Zanimivi so tudi deli, ki jih je Karel Artnak uporabil za vozilo - deli motorjev Vamaha, avtomobilov Opel, štirikolesnika, pisarniški stoli, odpadni pleksi, fitnes naprave in celo ležalnik Alpos. Po naročilu vam spretni mojster izdela novega, tudi invalidnim osebam za uporabo. Sprehod starodobnikov Starodobniki so poželi precejšnje zanimanje. Oldtajmerji. V Klubu starodobnikov »Večno mladi« Šentjur so pripravili že šesto srečanje. Piše: Vid Aužner Prireditev je potekala na znani, stari lokaciji, železniški postaji Šentjur, kjer je tudi železniški muzej. Množica obiskovalcev si je lahko ogledala avtomobile, motorje in kolesa, stare od 50 do 80 let, ki so bili prava paša za oči. Organizatorji so pripravili tudi razstavo umetniških slik. Manjkalo ni niti raznih presenečenj, nagradnih iger in srečelova. Kot vsako leto je bila tudi letos organizirana 50-kilometrska panoramska vožnja, ki je vodila mimo Slivniškega jezera proti Podčetrtku, kjer so oldtajmerji v Termah Olimia napravili daljši postanek s kosilom in počitkom. Vrnitev je potekala po trasi skozi Šmarje pri Jelšah do Šentjurja, kjer so se ustavili pri Vulkanizer-stvu Mulej. Tam so si udeleženci vožnje lahko ogledali nekaj razstavljenih starodobnih vozil in prostore za tehnične preglede Avto Krka iz Novega mesta. Vsa vozila so bila odlično ohranjena in izredno lepo obnovljena. Zumba je in Med zbrano množico obiskovalcev se je s svojimi starodobnimi kolesi predstavilo tudi društvo Rovtarji iz Škofje Loke, katerega predstavniki so bili oblečeni v starodobna oblačila. Sledile so še razne družabne igre s plesno fitnes točko članic »Zumba« skupine Aspara Šentjur. Dan so popestrile razne igre, med njimi tudi tekmovanje v barvanju raznih avtomobilskih delov, ki ga je kot sponzor srečanja organiziral center barv Sijaj iz Dola pri Šentjurju. Ob dobri hrani in pijači je za dobro voljo in zabavo, ki je trajala do poznega popoldneva, poskrbel ansambel Unikat. Rutus je iz odpadnih materialov izdelal Karel Artnak. Sredstev za kulturo še ne bo odnesla recesija ZKD. Kulturna društva naj se znajdejo, dokler občina ne reši likvidnostnih proračunskih težav. Piše: Jure Godler Zveza kulturnih društev Šentjur (ZKD), ki ji predseduje Jože Mastnak Marjan, vsako leto pripravi redno letno skupščino po končanju občinskih razpisov. Letošnje skupščine se je udeležilo 18 predstavnikov društev od 25, ki so včlanjeni v ZKD. Število društev se je povečalo že na samem začetku skupščine, saj so v svoje vrste sprejeli Kulturno društvo A Vista, tako da je v zvezi sedaj 26 društev in eno pridruženo društvo iz Dobja. dejstva ificrflfee gustav.si Zveza kulturnih društev bo večjo težo namenila internetnem portalu gustav. si, kjer bi na enem mestu našli vse, kar se dogaja na področju kulture. Znotraj tega več o delovanju ZKD, delovanju JSKD in kulturnih društev. Koledar dogodkov bo izključno za kulturne prireditve občine. Društva pa bodo imela možnost tudi postaviti svoje predstavitvene internetne strani. Zelo aktivni »V kulturnih društvih aktivno sodeluje več kot 2.000 ljudi, kar pomeni 10 % prebivalstva občine, organizirajo preko 150 prireditev, te pa si ogleda 20.000 gledalcev,« je analitično začel svoje poročilo predsednik Mastnak. Za ljubiteljsko kulturo - delovanje društev - je bilo v letu 2011 namenjenih 100.000 EUR in okoli 50.000 EUR za programe. Iz sredstev za delovanje, ki se razdelijo z merili, dobi Pihalni orkester Šentjur 20 % razpisanih sredstev ter 10 % sredstev za opremo. Za razpis leta 2013 pa bodo do konca oktobra na posvetu sprejeli nov predlog meril. Kam denar ZKD? Zvezi kulturnih društev je iz razpisnih sredstev namenjenih 16.000 EUR, od tega so za načrte CK Gustav porabili nekaj manj kot 3.000 EUR ter nakupili nove stole, ki so jih stali 1.280 EUR. Za izobraževanje so porabili slabih 2.000 EUR ter po sklepu upravnega odbora razdelili 4.290 EUR dotacij društvom. Za delovanje zveze so porabili 3.300 EUR. V tem letu bodo več pozornosti namenili postavitvi spletne strani gustav. si, za kar bodo namenili 1.700 EUR, ter dodatnih 1.200 EUR za vzdrževanje in urednikovanje spletne strani. Ostali odhodki bodo podobni kot lanski. Letos razpis se enak Občino Šentjur je na skupščini predstavljal podžupan Robert Polnar. Ta je predstavil negotovo finančno situacijo proračuna 2012. Poudaril pa je, da sredstva za kulturo kljub zategovanju pasu vsaj letos ostajajo ista. Lahko se zgodi, da bo sredstva, namenjena ljubiteljski kulturni dejavnosti, v letu 2013 potrebno zmanjševati. V naslednje leto bo prestavljena tudi gradnja prizidka CK Gustav. Predsednik ZKD Mastnak je izpostavil problem, da društva še niso prejela nič sredstev za delovanje, med njimi tudi ZKD, ter da bo marsikatero društvo imelo čez poletje velike težave zagotavljati normalno finančno poslovanje. Zagrozil je, da če se bodo na kulturi sredstva bistveno bolj zmanjševala kot na drugih postavkah, bodo šli nad občino tudi s transparenti, če bo potrebno. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah je prisotnim naročila, da se poročila o opravljenih projektih po novem oddajajo na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na občinski internetni strani. Računsko sodišče je opozorilo oddelek, da ne sme več plačevati akontacij za projekte in delovanje, temveč samo po poročilu in izvedbi projekta, je dodala Methansova. Poudarila je tudi, da naj organizatorji prireditev v koledar prireditev, ki je na občinski strani, vnašajo podatke ažurno in samo tako se bo preprečilo prekrivanje prireditev. Po končani skupščini je predsednik zveze prisotne predstavnike kulturnih društev povabil v bližnjo picerijo na lignje in pice, za presenečenje pa je poskrbela še Drameljska klapa z venčkom pravih dalmatinskih pesmi. Varčevanje, ki se začne pri kulturi, ni kulturno varčevanje, (jmm) Zveza kulturnih društev Šentjur šteje 26 društev in eno pridruženo društvo iz Dobja. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■m tmmmamsmmmamtmmmmBmmsmmmmmamm Malgajeve! ubranili naslov Kviza Ali poznaš svojo občino, ki so ga pripravili prostovoljci Mladinskega centra Šentjur, so se udeležile vse naše osnovne šole. Učenci so se spopadli z vprašanji, na katera ne bi znal pravilno odgovoriti niti kakšen občinski svetnik. Tekmovalci so se pomerili v poznavanju občine Šentjur, delovanju lokalne samouprave, zgodovine in znanih osebnosti, gospodarstva Udeleženci kviza so pokazali izjemno znanje in odlično odgovarjali na včasih zapletena vprašanja, ki sta jih postavili voditeljici Sara Zupanc in Mojca Zupanc. Ker na koncu zmaga le eden, so na koncu zmagali lanskoletni zmagovalci - ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur pred Slivničani. Tekmovalci so dobili tudi možnost, da so prisotnim svetnikom namenili kakšno vprašanje, med drugim tudi, če so jih že kdaj podkupili in s čim, koliko časa trajajo seje OS ... Seveda so bili otroškim vprašanjem svetniki s politično kilometrino z lahkoto kos. Sledil Vsi tekmovalci in ocenjevalna komisija so si ogledali tudi županove prostore. je ogled občinskih in upravnih vodenje pa so letele predvsem prostorov, pohvale za odlično na podžupana Roberta Polnarja. Revija v zatonu? Šentjurjeva revija zborov. Že 22. po vrsti in prvič v ponkovški farni cerkvi. Piše: Jure Godler Šentjurjeva revija pevskih zborov je tradicionalna prireditev Šentjurjevega. Vrsto let je veljala za eno od osrednjih, če že ne za osrednjo prireditev Šentjurjevega. Tudi zaradi neprimernosti dvorane šentjurskega kulturnega doma se je organizator, JSKD Šentjur, odločal za dislocirane dvorane -telovadnica na Blagovni in cerkev sv. Martina Ponikva, kar so vsi občinski zbori sprejeli odprtih rok. Žal pa je zato Šentjurjeva revija pevskih zborov postajala vedno bolj le ena od prireditev v sklopu Šentjurjevega. Svoj lesk in pomembnost je v nekaj letih izgubila. Slomškova pesem Tudi zaradi obletnice - ISO let dejstva novice Izbrana dva Ocenjevalka Danica Pirečnik je predlagala, da se nastopa na regijskem temovanju lahko udeležijo MePZ Zarja Akvonij in Vokalna skupina Glasovir. Ta dva pevska sestava je Pirečnikova predlagala že nekaj let zapored, le lansko leto je poleg njiju predlagala še MePZ Banga-rade (KZ A Vista). smrti Antona Martina Slomška je bilo priporočeno zborom, da v svoj revijalni program dodajo eno Slomškovo pesem. Tako so poslušalci lahko poslušali kar nekaj njegovih priredb, med njimi so bile Večernica, Lahko noč, Predico, Dobra volja, Luna, Kje sem doma in druge. Zapelo je 12 pevskih sestavov. Med njimi smo pogrešili Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, ki nima zborovodje, ter Vokalno skupino Izbor, ki po stilu petja ne sodi med klasične zborovske sestave. Če smo lahko pred leti trdili, da je petje v vzponu, so se na tej reviji pokazale med sestavi vedno večje razlike, saj so se nekateri zbrali zgolj za ta nastop, ki pa je tudi pomemben pri dodeljevanju sredstev za delovanje zborov iz občinskega razpisa. Mešani izstopajo Svetlo presenečenje letošnjega festivala petja je zagotovo MePZ Sv. Jakob, katerega vodenje je prevzela mlada pianistka Valentina Zidar. Jakobčani so zagotovo prikazali doslej najboljši nastop in brez dlake na jeziku lahko trdimo, da so s trdim delom našli priključek k ostalim trem mešanim zborom - Zarji, Soncu in A Visti, ki so na reviji prikazali najkvalitetnejši program. Komorni zbor A Vista je zbor, ki v Šentjurju obstaja že četrto leto, a je po treh letih dirigentsko palico Matevža Goršiča prevzela še ena perspektivna zborovodkinja Tina Pečar. Hitrostno računanje Učenka 3. razreda OŠ Blaža Kocena Ponikva Nika Zabukovšek se je konec aprila udeležila mednarodnega tekmovanja v hitrem računanju LEPO v Rokiškisu v Litvi. Dosegla je zelo dobro 13. mesto od 22 tekmovalcev in 2. mesto od 4 slovenskih tekmovalcev v svoji starostni skupini. Pobudnica za tovrstno tekmovanje je bila učiteljica matematike Nevenka Vešligaj. Na ponkovški šoli trenutno sodeluje v hitrostnem računanju kar 69 učencev. Nika se je letos s 6. mestom v Sloveniji uvrstila na državno tekmovanje v Črnomlju, nato pa še s 4. mestom na mednarodno tekmovanje v Litvi. Čeprav je bila dvodnevna pot v Litvo zelo naporna, je Nika ponosna na rezultat. »Pot je bila lepa in zanimiva. Tekmovanja sem se zelo veselila. Na rezultat, ki sem ga dosegla, sem zelo ponosna. To tekmovanje mi bo ostalo v lepem spominu, tudi zaradi druženja z ostalimi tekmovalci,« nam je zaupala hitrostna računarka. (U. G.) MePZ Bangarade je spremenil svoje ime v Komorni zbor A Vista. Pevke in pevci so spremenili ime iz Bangarade v A Visto in naredili svoje kulturno društvo. Na dirigentskem podiju je bila zamenjava tudi pri Vokalni skupini Kresnice, kjer je Metko Bevc zamenjala Marija Počivalšek. Od vokalnih skupin izpostavljamo še dekleta KD Glasovir, ki jih vodi Simona Zdolšek. Izbor Čeprav je Šentjurjeva revija pevskih zborov presek zborovskega dela čez vso leto, je tudi neke vrste tekmovanje. Za tisto malo napetosti pred nastopom je tudi letos poskrbela strokovna ocenjevalka revije Danica Pirečnik. Prireditev je povezovala Polonca Jazbinšek, ki je v vezni tekst uspešno vpletla kronologijo življenja Antona Martina Slomška. Največji napredek so pod vodstvom nove zborovodkinje naredili pevke in pevci MePZ Sv. Jakob. Nika Zabukovšek je v Litvi v hitrostnem računanju osvojila 13. mesto. KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO DO KONCA AVGUSTA Z NOMINALNO OBRESTNO MERO 5,50 %. Za uresničitev vaših želja. OD IDEJE DO REALIZACIJE. ROK VRAČILA DO DVEH LET. potovanj«’ Nakup Razmišljate o nakupu novega avtomobila in potrebujete nekaj dodatnih sredstev? Ali ste se odločili, da letos končno prenovite teraso? Se morda odpravljate na dopust? Da bodo vaše ideje lahko zaživele, izkoristite ugodno ponudbo Banke Celje, ki do konca avgusta 2012 omogoča najem potrošniških kreditov po ugodnejši nominalni obrestni meri, in sicer 5,50 %. Če želite najeti potrošniški kredit Banke Celje z nominalno obrestno mero 5,50 %, je pogoj sklenitev turističnega zavarovanja z asistenco v tujini ali zavarovanje imetnikov kartic, najamete pa ga lahko z rokom vračila do dveh let. Čim prej obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje ali njihovo spletno stran www.banka-celje.si, kjer va bodo pomagali poiskati ustrezfto rešitev za vaše finančne potrebe'.'*" V_i: ■no 1 MM T INFORMATIVNI IZRAČUN: znesek kredita:......... 5.000,00 € odplačilna doba:......24 mesecev obrestna mera:.................5,50 % strošek odobritve:..........60,00 € mesečna obveznost:..........220,48 € skupni stroški kredita:......449,41 € skupni znesek odplačila: 5.449,41 € EOM:.......................9,02% Velja za datum sklepanja 31.5.2012. G| banka celje (ODSLEJ l V NOVI ^PODOBI Družina JUPOL danes obsega številne izdelke, ki smo jih razvili za posebne želje in potrebe uporabnikov. Vse barve iz družine JUPOL so na vodni osnovi, zdravju in okolju prijazne ter enostavne za uporabo in vzdrževanje. JUPOL Classic bela notranja barva Barvi JUPOL Classic zaupamo že več kot 40 let, saj je odlična za osveževanje stenskih in stropnih površin. Z dodajanjem barvnih pigmentov DIPI lahko prostor enostavno obarvate v pastelne odtenke. JUPOL Gold visoko pokrivna notranja pralna barva Barvo JUPOL Gold krasita svilnato mat videz in možnost niansiranja v več kot 2.000 barvnih odtenkih. Barva je zaradi izredne odpornosti primerna tudi za bolj obremenjene prostore. JUPOL Brilliant visoko pokrivna notranja pralna barva Za najbolj zahtevne domače mojstre smo pripravili okolju prijazno barvo, ki z visoko belino in žametnim izgledom poskrbi za briljanten sijaj vaših stenskih in stropnih površin. Možnost niansiranja v več kot 2.000 barvnih odtenkih. JUPOL Trend visoko pokrivna pripravljena notranja barva v modnih odtenkih Barve JUPOLTrend vzpodbujajo ustvarjalnost vseh z občutkom za design. Globoki mat videz v kombinaciji z intenzivnimi odtenki daje poseben pečat vsem stenskim površinam. Kombiniranje različnih barvnih odtenkov pa omogoča odkrivanje novih modnih trendov, ki prostorom vdahnejo svežino in razgibanost. JUPOL Junior barva moje sobe Barve JUPOL Junior v otroških sobah, igralnicah in učilnicah pričarajo posebno vzdušje, obenem pa omogočajo enostavno čiščenje nezaželenih sledi otroške igre. Barva JUPOL Junior ima pridobljen certifikat okoljska marjetica. JUPOL Strong vrhunska pralna barva za močno obremenjene zidne površine Barvo JUPOL Strong odlikuje 10-krat večja odpornost na mehanske poškodbe barvnega filma in 10-krat večja pralnost glede na običajne notranje zidne barve. Zaradi izjemne pralnosti omogoča lažje čiščenje »standardnih gospodinjskih madežev«: kave, vina, čaja, soka, gorčice, ketchupa, sledi mastnih rok in čevljev. JUPOL Block specialna barva za blokado madežev Barva JUPOL Block odlično blokira madeže nikotina, kave, vina, vodnih barvic, olja in mnogih drugih nezaželenih snovi v kuhinjah, restavracijah, barih, igralnicah in šolskih učilnicah. Barvajte več. Vas vaše večerno branje dolgočasi? Jupol vam v branje ponuja svežo in pisano paleto barvnih odtenkov, ki bodo v vas vzbudili željo po tem, da bi barvali več. V Jupol barvah boste našli tako motivacijo kot inspiracijo za ustvarjanje barvitega doma. □JUB Barve spremenijo dom JUPOL Citro uničevanje alg in zidne plesni na notranjih površinah Barva JUPOL Citro je notranja barva, ki vsebuje učinkovito zaščito filma proti plesni in v domove vnaša svež vonj po limoni. Z akvarelom seje spopadlo deset likovnih ustvarjalcev. Likovniki z akvarelom Akvarel. Je slikarska tehnika, hkrati pa se tako imenuje tudi končni izdelek, narejen s to tehniko. Piše: Jure Godler Slikamo tako, da pigmente redčimo z vodo, najpogosteje s čopičem iz naravne dlake (najboljši so čopiči iz dlake veverice, kune ali vola), nato pa nanašamo na podlago. Ravno na račun čopičev se je pošalila tudi organizatorica razstave Anita Koleša. Akvarel, kot ga poznamo danes, je cenjena slikarska tehnika. Priznana angleška slikarska šola slikanja s tehniko akvarela celo deluje pod pokroviteljstvom angleške kraljice. Mentor skupinice slikarjev Društva likovnih umetnikov Šentjur, ki se je spopadla s to tehniko slikanja, je bil šentjurski amaterski slikar Dragan Podovac. Razstavljena slikarska dela so nastajala skoraj šest mesecev. Deset razstavljavcev je na ogled postavilo 28 del. »Akvarel je zelo zahtevna tehnika in marsikdo, tudi sam sem med njimi, smo s to tehniko imeli težave,« je razložil predsednik šentjurskega Društva likovnih ustvarjalcev Martin Čater. Mentor Podovac pa je dodal, da so bili motivi izbrani iz okolice Šentjurja, nekaj izmed njih je bilo tihožitij. Vsem slikarjem so podelili vrtnice, za kulturno popestrilo pa je poskrbel kvartet Clarifun pod vodstvom Matjaža Vodiška. Žal je bila razstava akvarelov, vsaj na otvoritvi, zelo skromno obiskana, saj si jo je ogledala poleg umetnikov samih le še peščica obiskovalcev. Razstava bo odprta še nekaj časa, tako da si, razen bogate pogostitve, ki so jo pripravili kar razstavljavci sami, razstavo lahko še vedno ogledate v odpiralnih urah Galerije Zgornji trg. Obiskovalci so pokali od smeha ob šalah stand-up komikov. Zur z navihanimi in s plazilci Kresovanje. Več organizatorjev je v skupni akciji dokazalo rek: v slogi je moč. Piše: Saša Jagodič Na Ramni so člani Polenškove družine, ki skrbijo za gostinsko ponudbo ob jezeru, v sodelovanju z Občino Šentjur, KS Slivnica ter ob varovanju slivniških gasilcev pripravili kresovanje. Kresni ogenj, toplo vreme, prijeten ambient na travnati plaži ter zabava z ansamblom Navihani muzikanti s Tabora in rock skupino The Reptiles iz Dobja so bili verjetno vzrok, da so bili številčne mize in plesišče dobro zasedeni in najbolj vztrajni so tam pričakali tudi prvomajsko jutro. Najbolj zgodnjim je vaditelj nordijske hoje Zoran Leskovšek iz Športnega društva Gorica pri Slivnici najprej predstavil pravilno tehniko hoje. Približno 30 pohodnikov z nordijskimi palicami si je nato dodobra pretegnilo ude na krožnem pohodu okoli Slivniškega jezera. Po povratku čez približno 2 uri jih je na Ramni na novo urejeni pokriti terasi pričakala hladna pijača ter slasten golaž, za katerega so poskrbeli člani Turističnega društva Gorica pri Slivnici. Prijetno druženje ob zvokih harmonike domačina Jožeta Bohorča se je nadaljevalo vse do večera. Slivniško jezero tudi sicer postaja priljubljena točka sprehajalcev in kolesarjev, za jeklene konjičke bolj oddaljenih pa je zagotovljeno tudi parkiranje. Živahno dogajanje na Ramni plaži pa naj bi se po besedah Luke Polenška, ki je bil glavni pobudnik kresovanja, nadaljevalo čez vse poletje. Naslednji večji dogodek bo tako 23. junija - tradicionalna Kresna noč ob Slivniškem jezeru. Uvod v slivniško kresovanje so naredili pohodniki okoli Slivniškega jezera. Šentjur se je smejal Na praznični dan v petek, 27. aprila, šentjurski kulturni dom sicer ni pokal po šivih, so pa obiskovalci pokali od smeha ob šalah stand-up komedijantov. V goste je prišel šentjurski publiki že znan in vedno bolj prepoznaven komedijant Tin Vodopivec. Na odru so mu družbo delali Prekmurec Jernej Celec, Velenjčan Uroš Kuzman in Šmarčan Aleš Novak. Simpatičen prekmurski doktor Jernej ima v svojem repertoarju že več kot 100 nastopov in postaja vedno bolj prepoznaven obraz nove generacije komikov, ki s šalami iz vsakdanjega življenja ne pusti nikogar ravnodušnega. Uroš Kuzman je matematik, ki zrcali svoje znanje poklicnega življenja v svojih šalah in daje vtis raztresenega profesorja. Aleš Novak prihaja iz sosednje občine in je obiskovalcem ponudil kar nekaj priložnosti, da so se nasmejali na račun sosedov Šmarčanov. Odlične šale mlade generacije komikov in solidna promocija dogodka pa vseeno niso prepričale Šentjurčanov, da bi se v večjem številu nasmejali za skromno vstopnino, saj očitno še vedno prisegajo na preizkušene in že večkrat videne komedije. Birma v v Šentjurju Zakrament. V Šentjurju je zakrament svete birme prejelo 36 deklet in 36 fantov. Piše: Saša Majer V soboto, 19. maja, je pri slovesnosti zakramenta svete birme 72 otrok iz župnije Šentjur pri Celju prejelo potrditev darov Svetega Duha. Slovesnost svete maše je potekala v župnijski cerkvi Svetega Jurija. Sveto mašo je skupaj s somašniki daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Škof je birmanke in birmance, starše in botre ter ostale navzoče pri bogoslužju nagovoril s čudovito pridigo o dveh službah. O družinsko-zakonski službi (kot mož in žena; kot mati in oče) ter o duhovniški in redovniški službi ter nas tako vse opomnil, da vsi služimo v ljubezni do bližnjega in nas povabil, da se še naprej darujemo v ljubezni, vsak v svoji službi. Nekateri v zakonski in drugi v duhovniški ali redovniški službi. Birmanci in birmanke so z zakramentom svete birme vstopili v odrasli svet kristjanov. Birmanke in birmanci so s svojim aktivnim sodelovanjem sooblikovali bogoslužje in ga s tem tudi obogatili, da pa je bil njihov dan res slovesen, so poskrbeli sodelavci župnijskega sveta. Za organizacijo bogoslužja zakramenta svete birme so poskrbeli odrasli skavti, za čudovito petje pa so zaslužni pevci in pevke. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M K~1 I^jA - M jS/J ■ a c lll Vri/ jL -- MlJa Zakrament svete birme je prejelo 36 deklet in 36 fantov. Birmanci in birmanke so z zakramentom svete birme vstopili v odrasli svet kristjanov. Za učenje ni nikoli prepozno Ljudska univerza Šentjur (LUŠ) je v torek dopoldan, 8. maja, pripravila prireditev, v sklopu katere so bila podeljena spričevala vsem, ki so v šolskem letu 2011/2012 uspešno zaključili izobraževanje na področju Računalniške pismenosti za odrasle ter Računalniške in digitalne pismenosti za odrasle. Omenjeni dogodek je potekal v sklopu dogajanj, ki se bodo odvila v Tednu vseživljenjskega učenja - nacionalnega projekta, katerega območni koordinator je LUŠ. Direktorica Jelka Godec je v nagovoru zbranim dejala, da je izobraževanje vseživljenjski proces, za katerega ni nikoli prepozno oziroma ni nikoli zaman. Na ta način se predvsem starejša populacija vklaplja v družbo ter tako ostaja socialna in aktivna. Za omenjen korak jih je nagovarjala tudi za v bodoče in jih povabila na sklop različnih prireditev in dogodkov v Tednu vseživljenjskega učenja, ki potekajo v maju in juniju. Podelitve se je udeležilo okoli štirideset udeležencev, skupaj pa je izobraževanje končalo več kot 150 udeležencev. (P. J.) Izobraževanje na LUŠ-u je zaključilo 150 udeležencev. KRONIKA maj 2012 Cm / I urednistvo@sentjurskenovice.si Pijanski tepež I. Šentjur, 1.5.- Oškodovanec je policistom naznanil, da ga je sosed pošteno nahecal, saj mu je na obisk prinesel kar vino iz oškodovančeve kleti. To je ugotovil, ko je že presegel mejo pijanosti, kar so ob posredovanju zaradi petelinjenja izmerili policisti. Za prevoz je bil pa dober Šentjur, 1. 5. - Občan je potožil, da ga pijana zunajzakonska partnerica znova vznemirja in mu grozi. Pri vsem skupaj si je zvila gleženj in potem je partner prišel prav, da jo je prepeljal v bolnišnico. Izsiljena prednost I. Šentjur, 2. 5. - V središču mesta je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost in povzročila prometno nesrečo. Pijanski tepež II. Ponikva, 2. 5. - V okolici kraja so policisti posredovali v družinskem sporu, ko je pijani sin udaril pijanega očeta, ta pa ga je z razbitim kozarcem porezal po roki. Neurje položilo občanko Šentjur, 4. 5. - Med močnim neurjem so policisti med drugim pomagali starejši ženski, ki je v neurju obležala ob robu ceste. Pijanski tepež III. Šentjur, 4. 5. - V lokalu, ki deluje brez ustreznih papirjev, je občan fizično obračunaval s parom, pri tem pa je prišlo do poškodb. Našel je granate Do patrulje je v Prožinski vasi pristopil domačin in povedal, da je ob Voglajni v Prožinski vasi našel topovsko granato. Povedal je tudi, da je dve podobni granati našel že pred časom v gozdu, potem pa pozabil nanju. Na kraj sta odšla bombna tehnika in ugotovila, da gre za nemške granate iz II. svetovne vojne in vse tri odpeljala. Nesproženih granat se ne dotikajte, ampak pokličite policijo, da jih strokovno onesposobi. Zopet počilo pri Kmetijski šoli 29. aprila se je ob 9:40 uri poškodovanih. Na pomoč so zgodila prometna nesreča na priskočili tudi iz PGE Celje, ki so Cesti na kmetijsko šolo. V nesreči po zavarovanju prostora prometne so bila udeležena tri vozila, kar nesreče še odklopili akumulatorje pet potnikov pa je bilo lažje in odstranili vozila s cestišča. Na odseku pri Kmetijski šoli je počilo že večkrat. Ponesrečence so rešili iz vozila šele gasilci. Prometna na Proseniškem V naselju Proseniško se je trčila v pravilno vozeči avtomobil zgodila prometna nesreča, 41-letnega voznika. Pri trčenju kjer sta se zaradi neprimerne se je voznica huje poškodovala hitrosti zaleteli dve osebni vozili, in iz avtomobila so ji morali s 23-letna voznica, ki je vozila iz tehničnim posegom pomagati Goričice proti Proseniškem, ni Gasilci Poklicne gasilske enote na ovinku zmanjšala hitrosti in je Celje. Pijanski tepež IV. Šentjur, 9. 5. - Policija je bila obveščena, da je opit moški, ki je prišel na obisk k sosedu, udaril otroka, ki je hotel gledati televizijo, česar pa mu sosed ni pustil. Ne obvlada parkinga Šentjur, 11. 5. - Na enem od parkirišč je prišlo do nesreče, ko je voznik trčil v parkirano vozilo in se odpeljal s kraja. Pri tem ni ostal neopažen. Zaplet pri prehodu proge Šentjur, 12. 5. - Pri prehodu železniške proge je neznani voznik tovornega vozila zaradi previsokega tovora zadel ob jekleno vrv nad prehodom, ki se je povesila. Zatem se je naslednji voznik tovornega vozila z nakladalno roko zataknil ob jekleno vrv in na koncu poškodoval zapornico. Izsiljena prednost II. Šentjur, 14. 5. - Voznik je zaradi izseljevanja prednosti trčil v voznico. Nezaželeni gosti niso vstopili Kalobje, 14. 5. - V okolici vasi so štirje Romi na vsak način hoteli vstopiti k starejšemu moškemu, ki jih je komaj odgnal. Odpeljali so se s črnim audijem registrskih tablic LJ TD-417. Ovcemor Planina, 14. 5. - Psa brez nadzora sta si med potepom nadela nrav zveri in pomorila 10 ovac. ZDRAVJE lO I maj 2012 fcO I urednistvo@sentjurskenovice.si Sonce ... Svetovni dan sonca praznujemo 28. maja. Sonce povečuje veselje do življenja, izboljša počutje, igra pomembno vlogo pri tvorbi vitamina D, skratka, življenje z njim je prijetnejše. Še vedno pa velikokrat pozabljamo na škodljive učinke UV-žarkov. Pred soncem se je potrebno zaščiti vsak dan, pri športnih aktivnostih, na sprehodu, pri delu na prostem in ne le na počitnicah. Hrana - zdravilo prihodnosti piše: Mojca Bobnar, mag. farm. Iz Lekarne Šentjur. Ko pomislimo na hrano, se nam mogoče pocedijo sline ali pa dobimo slabo vest, ker o hrani preveč razmišljamo. Lahko že delamo načrt, kaj dobrega bomo danes skuhali za družino ali kam bomo na hitro skočili na prigrizek. Kakorkoli že, hrana ima dandanes drugačen pomen, kot jo je imela včasih. Ni še zelo daleč nazaj, ko so bili naši stari starši lačni in so jedli meso le enkrat na teden in bel kruh samo za praznike. Danes pa je preobilna hrana postala vzrok bolezni. Če omenimo samo sladkorno bolezen, kjer število obolelih vsako leto narašča. Leta 1985 jih je bilo okrog 30 milijonov na svetu, danes pa jih je že preko 300 milijonov. Bolezen hitro narašča, ne samo med starejšimi, obolevajo tudi vedno mlajši. Povišan holesterol je prav tako bolezen preobilne hrane. Pred njim trepetamo praktično že vsi, ki smo dopolnili 30. In ne nazadnje debelost, ki je postala v zdravstvu eden naj večjih izzivov 21. stoletja. Hrana je gorivo Marsikaj smo se v teh letih hitrega tehnološkega razvoja morali naučiti. Npr. uporabljati mobilni telefon, kar nam očitno ni predstavljalo prevelikega problema. Iskanje lastnega smisla, ki je zaradi izgube tradicije in intuicije postal nejasen in skrit, to je že veliko težja naloga. Prišli pa smo tudi do trenutka, ko se bomo morali naučiti, kako in kaj jesti, da bo hrana gorivo za naše ustvarjalno življenje in zdravilo, ne pa sovražnik, ki predstavlja tveganje za naše zdravje. Farmacevti v tem vidimo poklicanost, da svoje znanje in izkušnje uporabimo za dobrobit vseh ljudi, ki se na nas velikokrat obračajo z vprašanji o shujševalnih metodah, o čudežnih tabletkah za hujšanje in kako čimprej in brez truda postati vitek in zdrav. V Lekarni Šentjur smo se zato odločili, da organiziramo program »Individualnega svetovanja pri zmanjševanju prekomerne telesne mase«. Vsi, ki bi radi spremenili svoj način življenja, ki bi se radi prehranjevali bolj zdravo, postali telesno aktivnejši, samozavestnejši in srečnejši, ste lepo vabljeni, da se oglasite pri nas. Z našo strokovno pomočjo in vašo motivacijo ter željo po spremembi nam lahko skupaj uspe! Varno in učinkovito Prihaja čas aktivnosti klopov in posledično obolevanj, ki jih klopi prenašajo. Zato je pravočasno cepljenje še toliko pomembnejše. Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki jo z ugrizom na človeka prenašajo klopi. Bolezen lahko poteka tudi usodno, velik delež oseb, ki bolezen prebolijo, pa ima trajne posledice (glavoboli, motnje koncentracije, mišične ohromelosti). Letno v Sloveniji za boleznijo zboli od 200 do 500 oseb, vsako leto nekaj oseb zaradi te bolezni pri nas tudi umre. V mariborski regiji pa po podatkih Centra za epidemiologijo ZZV Maribor letno zabeležijo od 10 do 60 primerov bolezni. Zaščitite se Pred odhodom v naravo se je zato treba zaščititi z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter primerno obutvijo. Z uporabo repelentov lahko zmanjšamo tveganje za vbode klopov, v kolikor pa zaznamo prisesanega klopa, ga je potrebno čim prej odstraniti. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME pa je zagotovo ce- CELJSKE LEKARNE PROMOCIJA ZDRAVJA V LEKARNI Vabimo vas, da se udeležite programa »Zmanjševanje prekomerne telesne mase«, ki bo potekalo vsak četrtek v lekarni Šentjur. Za termin se lahko dogovorite pri farmacevtu. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur T: (03) 747 13 60, www.ozrk-sentjur.si Vabimo na krvodajalsko akcijo v prostorih Osnovne šole Dramlje v četrtek, 7. junija 2012 od 7.00 do 11.00 ure. pljenje. Proti KME se lahko cepimo preko celega leta. Najprimernejši čas za začetek cepljenja je v zimskih in spomladanskih mesecih, tako da dosežemo ustrezno zaščito pred boleznijo še preden postanejo klopi aktivni. Cepivo proti KME spada med tako imenovana mrtva cepiva. Virusi v cepivu so inaktivirani, tako da cepivo ne more povzročiti bolezni. Cepljenje je tako varno tudi za osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem in druge zdravstvene težave, dodaja v mariborskem Centru za epidemiologijo. (E. N.) Lepi lasje so sanje vsake ženske Funkcionalno vadbo uporabljajo tudi v različnih rodovih vojske za nove rekrute. Kako postati fit? Funkcionalna vadba. Ko ležimo na kavču in kurimo maščobe. Piše: Matevž Koleša Zdaj smo že precej redni tekači. Uspeva nam preteči Hruševec in se obrniti že skoraj v Vrbnem. Tečemo lahko dlje in z manj napora. Telo se navaja na redno vadbo in endorfini se sproščajo nam v užitek. Ker smo poslušali vaditelja, po teku vedno naredimo tudi vaje za trebušne ter hrbtne mišice in nikoli ne izpustimo raztezanja. Bi bi malce pospešili vse skupaj? Funkcionalna vadba Zadnjič, ko je nas je tekaška trasa vodila mimo štadiona, smo tam opazili tri zagreteže, kako premetavaj o železno utež in težko žogo. Delajo sklece, počepe, potem pa še obračajo kroge. No, to pa je funkcionalna vadba. Funkcionalna vadba v veliki meri posnema vsakodnevne gibe. Pri njej se osredotočamo na celotno telo in ne le na posamezno mišico, kar je značilno za klasično vadbo v fitnesu. In dejstva novice Funkcionalna vadba Pri tej vadbi treniramo globlje plasti mišic, s čimer povečamo uporabnost našega telesa in ga utrdimo v izogib poškodbam. Pri intenzivni funkcionalni vadbi bomo pokurili precej več kalorij kot pri teku ali običajni vadbi v fitnesu. dobimo res pomembne rezultate te vadbe - kurjenje maščob ter definiranje telesa. Razlog je v obremenitvi velikih mišičnih skupin, ponavadi kar celotnega telesa, vadba tudi precej hitro zaide v visoke srčne obrate, po koncu vadbe pa se pojavi še sedaj tako popularni »after burning« efekt. Kredit Posledica zelo intenzivne funkcionalne vadbe je, da telo pokuri rezerve, ki jih ima na voljo za proizvajanje energije. Klasični kredit. Tako porabimo vse do limita, zdaj pa je čas, da te rezerve vrnemo. Seveda z obrestmi. V času počitka je naše telo še vedno pod obremenitvijo, saj mora vrniti gorivo v vse tri energetske sisteme. Kot gorivo se v mišicah porabljajo ogljikovi hidrati in maščobe. Maščobe so precej bolj učinkovit vir energije kot ogljikovi hidrati. Vendar pa imajo omejeno vlogo pri prenašanju potrebnega kisika v mišico. Zato je pri večji obremenitvi naše telo primorano posegati po ogljikovih hidratih. Tako lahko mirno sedimo pred televizorjem in opazujemo, kako Didi Drogba zabija gole. Kar pomeni, da se bodo naše rezerve črpale iz maščob. Znanost ima vse odgovore. Kdo bi si mislil, da lahko kurimo maščobe pred televizorjem. Ne smemo pozabiti dejstva, da smo urico prej izčrpani obležali na tartanu. Če vas zanima, kako izgleda funkcionalna vadba, se ob večerih le oglasite v športnem parku. Ali pa vprašajte na tatomove.me@gmail.com. LiteRAM. Nova metoda za zdrave in močne lase. Piše: Iris Repovž LiteRAM je nov pristop k negi las, ki omogoča, da pride do izraza njihova naravna lepota. Za to je dovolj že samo spremenjeno ravnanje z lasmi ter bolj preudarna izbira optimalnega proizvoda za nego las. Uničevanje las Grobo drgnjenje las med umivanjem povzroči mehanske poškodbe na laseh. Lase moramo umivati tako, da jih masiramo in ne drgnemo. Likalniki zažgejo kutikulo in ko je ta uničena, notranjost las ni več zaščitena, lasje se stanjšajo in odlomijo. Vroč fen, ki ga uporabljamo preblizu. Temperaturo je treba prilagoditi tako, da ni prevroča, temveč topla. Grobo česanje in krtačenje ter uporaba napačnih pripomočkov za oblikovanje las povzročajo mehanske poškodbe in tudi trganje las. Grobo frotiranje las - s tem povzročimo mehanične poškodbe predvsem na vrhnjem sloju las - kutikuli. Rešitev je pivnanje las. Če so dolgi in higroskopični, je priporočljivo, da jih za nekaj minut zavijemo v brisačo, da se malo bolje osušijo, preden jih razčešemo. Morje in voda v bazenih povzročata Alwordnove žepke -ranita povrhnjico, UV-žarki (sonce) pa povzročajo oksidacijo in taljenje lipidov v laseh. Kemični tretmaji, kot so barvanje, razbarvanje, trajno ravnanje in trajno kodranje, modificirajo lase. Zdravljenje las Poškodovanim lasem se spremeni dejstva novTce LiteRAM LiteRAM je patentiral belgijski strokovnjak s področja nege las Eddy van Dyck, za katerega je že leta 1999 na svetovnem sejmu inovacij, odkritij in tehničnih izumov EUREKA v Bruslju dobil bronasto medaljo za to inovacijo. Metodo LiteRAM lahko preizkusite v salonu IrisHairStyling na Proseniškem 108 ali na številki 080 19 78. Lasje pred in po terapiji LiteRAM. njihova osnovna kemijska struktura, zato postanejo mehki, brez volumna, tanki, se cepijo in se na koncu odlomijo. Takšne poškodbe nastanejo zaradi nepravilne nege doma in ostalih agresivnih obdelav las. Na žalost negovalna kozmetika ne more spremeniti - pozdraviti teh poškodb, lahko pa lase obnovimo z LiteRAM terapijo, ki jo izvajajo za to usposobljeni LiteRAM terapevti v salonih. S pomočjo terapije LiteRAM lahko z dodanimi sestavinami in s pomočjo kemijskih reakcij obnovimo lase od znotraj, da so dolgotrajno videti zdravi, lepi in sijoči. Pri tem se ne uporabljajo agresivni materiali in tudi las ne izpostavljamo vročini (likalnikom). Pri terapiji lasem ne spreminjamo oblike, ampak jim povrnemo in nadgradimo naravne lastnosti. Po terapijah so lasje na konicah zopet tako močni, debeli in čvrsti kot pri korenu. »Pokazalo se je, da težko igramo proti fizično močnejšim ekipam, še posebej na pozicijah 4 in 2, kjer smo bili fizično podrejeni. Z veliko mero borbenosti smo uspeli držati ravnotežje v skoku, kar je bil naš velik problem.« Trener KK Šentjur Damjan Novakovič: Po seriji porazov še nepričakovana zmaga Šentjurski vratar je moral v zadnjem obdobju pogosto v mrežo po žogo. Zumbe razveseljujejo V minuli košarkarski sezoni je na hruševskem parketu znova bilo nekaj zanimivih spremljevalnih dogodkov, ki so dogodkom pridali dodano vrednost. Mednje gotovo sodita nastopa plesalk zumbe iz wellnessa Aspara, saj so se pred polnimi tribunami s plesom in koreografskimi vložki predstavila dekleta, katerih inštruktorica je Sandra Popovič. Dekleta niso ostala zgolj pri nastopih na košarkarskih tekmah, ampak jih je bilo mogoče videti na srečanju starodobnikov, v načrtu pa so tudi novi nastopi. Zumba je neke vrste plesni fitnes program, ki je v prejšnjem letu osvojil Slovenke. Zvrst je nastala sredi 90-ih v Kolumbiji in združuje aerobiko s plesnimi koraki in latino glasbo (salso, merengue, cumbio, reggaeton, sambo, cha cha itd). (B. R.) Plesalke zumbe na tekmi z Olimpijo. Nogomet. Se bodo naši nogometaši obdržali v Štajerski nogometni ligi? Po petih zaporednih porazih z višje rangiranimi ekipami ni nihče načrtoval, da bi šentjurski nogometaši do konca prvenstva, razen tezenskega Kovinarja, lahko še koga resneje ogrozili. Zgodilo se je ravno to, kar krasi šport v pozitivnem pogledu, saj so povsem nepričakovano deklasirali ekipo, ki je, v nasprotju z domačini, gojila ambicije po preboju v višji rang tekmovanja. Obstanek v ligi je tako veliko bolj verjeten. Kako so igrali 28. 4. - Šoštanj: MU Šentjur 3:1 (1:0); 1:1 Demir Džaferovič 64.' (11 m). Šentjurska vrsta je v 60. minuti ostala brez Periča zaradi drugega rumenega kartona, a uspela Lestvica: 1. Šmarje pri Jelšah 55 točk, 2. Tehnotim Pesnica 52 točk ... 8. Šoštanj 29, 9. Kovinar 22, 10. MU Šentjur 19, 11. Koroške gradnje in Boč 15, 13. Krško B 13 (izstop), 14. Ormož 13. izenačiti, vendar so izkušeni gostitelji na čelu z 38-letnim Željkom Spasojevičem le dve minuti kasneje znova vodili. 5. 5. - MU Šentjur : Koroške gradnje 1:3 (0:1); 1:3 Aleš Prevolšek 74.'. Slovenjgradčani so povedli v šesti minuti podaljška prvega polčasa, v 70. minuti pa dosegli še tretji gol, ki jim je zagotovil prvo spomladansko zmago. Oslabljeni gostitelji so v 79. minuti ostali brez Prevolška, ki je prejel drugi rumeni karton. 12. 5. - Peca : MU Šentjur 2:0 (KO). Črnjani so prvič doslej ugnali Šentjurčane, pri tem pa so obakrat mrežo gostov zatresli s t. i. evrogolom. V 85. minuti je imel Blaževič lepo priložnost za izenačenje. 19. 5. - MU Šentjur : Tehnotim Pesnica4:0 (2:0); 1:0Anže Jevšenak 23.', 2:0 Jernej Lampret 27.', 3:0 Urban Jevšenak 61.' (11 m), 4:0 Miha Belak 73.'. Šentjurska ekipa je z daleč najboljšo predstavo v sezoni poskrbela za veliko presenečenje in posegla celo v boj vodilnih za uvrstitev v tretjo ligo. Veliko uslugo je naredila Šmarčanom, ki so se v tej sezoni do sosedov znali obnašati precej arogantno. Mlajše kategorije V klubu v začetku junija načrtujejo sestanek igralcev v mlajših selekcijah, v soboto, 9. junija, pa je v načrtu piknik z različnimi družabnostmi. ■MMMMHMBMMHBMMHHMBMMMMMMIIIMMMiffllllMBMflirillfil Pohod po poteh KS Ponikva V nedeljo, 20. maja, je potekal 37. tradicionalni pohod po poteh Krajevne skupnosti Ponikva. Pohod se je začel ob 8. uri zjutraj, ko so se prijavile prve ekipe. Ekipe so se pomerile v različnih igrah na petih kontrolnih točkah, od katerih je dve pripravilo Mladinsko društvo ter po eno Lovsko društvo, Turistično-olepševalno društvo in Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva, ki je poskrbelo tudi za malico na Lovskem domu, kjer se je vse skupaj končalo. Pohoda se je udeležilo 200 pohodnikov v 41 ekipah. Največ točk je na kontrolnih točkah nabrala ekipa Ptica miru. Na cilju so se s srečelovom predstavili tudi učenci devetega razreda OŠ Ponikva. Na tradicionalni licitaciji torte, ki jo je izpeljal Miha Kundih, so udeleženci pohoda, ki so bili prisotni na cilju, skupaj zbrali več kot 300 evrov in s tem pripomogli devetemu razredu cenejši zaključni izlet. (G. A.) Za pohodnike so na cilju poskrbeli z malico. Tajfunovci gostili prvo dirko v cross countryju X Košarkarice so si v Pragi nabrale dragocene izkušnje. Motokros. Skoraj končanje spomladanski ciklus dirk v državnem in pokalnem prvenstvu. Piše: Bogdan Rahten V novi sezoni v vrstah planinskega Tajfun športa ne nastopa več Maks Mausser, ki je bil lani pokalni podprvak v kategoriji podmladkarjev do 65 kubičnih centimetrov. V okviru letošnjega državnega prvenstva sta bili izpeljani dirki v Brežicah in Semiču, kjer so motorji brneli na praznik dela. V razredu 125 MX zaseda Aljoša Molnar v skupnem seštevku 2. mesto, enako kot Alojz Vogrinc pri veteranih. Oba sta na obeh dirkah stala na drugi stopnički. Še lepši je pogled na lestvice v pokalnem tekmovanju, kjer so vozniki odpeljali štiri dirke. V razredu Open R1 Erik Slavec trdno drži 2. mesto, v razredu Open R2 pa je prepričljivo prvi Uroš Horjak. Med veterani Alojz Vogrinc zaseda 5. mesto, predvsem na rovaš odstopa v Škednju in ne nastopa v Beli krajini. Prvič za točke Tajfunšportovci so konec prejšnjega meseca v Lembergu gostili prvo dirko v slovenskem cross country pokalu. Nanjo so pritegnili 157 tekmovalcev v 13 kategorijah, med njimi pa je nastopilo nekaj znanih imen, kot sta npr. Sašo Kragelj ali najboljša avstrijska enduro voznica. Najboljši od gostiteljskega društva je bil Aleksander Osek s 4. mestom v razredu Profi E2. Za tekmovalcem v minimotu, Andražem Hriberškom, sta uvodni dirki. Na Vranskem prve vožnje ni dokončal, tako da mu potem v štiričlanski konkurenci ni pomagal niti drugi čas druge vožnje. V Krškem je na koncu stopil na drugo stopničko. v Šeste v Pragi ŽKK. Košarkarice so na mednarodnem košarkarskem turnirju zasedle šesto mesto. Piše: Barbara Murk Na turnirju je v vseh mlajših kategorijah nastopilo kar 50 ženskih ekip, med tem ko se je moških ekip v vseh kategorijah nabralo kar 71. Mednarodni košarkarski turnir v Pragi je za mlajše kategorije eden večjih v Evropi. Naša dekleta so se pomerila v kategoriji kadetinj, kjer so jim v skupini družbo delale še Vrstni red 1. Košiče (Svk); 2. Sparta (Cz); 3. Slovanka (Cz); 4. Nitra (Svk); 5. Ždar n. Saza-vou (Cz); 6. Šentjur (Slo), 7. Benešov (Cz); 8. Reckling-hausen (Ger) košarkarice iz čeških klubov Sparta, Slovanka, Ždar nad Sazavou in Benešov, Slovakinje iz klubov Košiče in Nitra, Nemke pa so zastopale barve kluba Recklinghausen. Trener Dejan Rodič se je na turnir odpravil z desetimi igralkami in skušal turnir izkoristiti za nabiranje izkušenj igralk. Naše košarkarice so izgubile z Ždarom, s Rosicami in Sparto, zmagale pa proti Benešovu. Igralka Nika Mulej je takole strnila svoje misli ob koncu turnirja: »K imenu deklet bi se rada zahvalila našemu trenerju Dejanu Rodiču in staršem, daje štiridnevni košarkarski turnir v Pragi na Češkem uspel. Tekmovale smo proti izjemno dobrim nasprotnicam in se na koncu veselile 6. mesta. Žal se nam je med turnirjem poškodovala ena izmed ključnih igralk, za katero upamo, da bo čim prej okrevala. Zelo sem zadovoljna, da smo se udeležile tega turnirja, saj so tovrstne izkušnje, ekipno sodelovanje in borbeni duh za nas izredno pomembne.« v Atletski miting v Šentjurju Atletski klub Šentjur je 6. maja organiziral že tradicionalni, 9. po vrsti, atletski miting v Šentjurju. Na štartnih listah se je zbralo več kot 450 tekmovalk in tekmovalcev, večina v pionirskih kategorijah od 16 let navzdol. Žal po tem, ko je odšla iz Šentjurja olimpijka Martina Ratej, se na mitingu tudi ni izvedel met kopja. Med vidnejšimi rezultati naših atletov lahko v članski kategoriji izpostavimo Matica Polutnika s 6. mestom v teku na 100 m. V kategoriji do 16 let je tretje mesto v teku na 60 m zasedla Monika Vesič. Edino pionirsko zmago je v metu vortexa, v kategoriji do 14 let, dosegla Mojca Trnovšek. Atleti AK Šentjur so tekmovali tudi v novih oblačilih. Za nastopajoče so organizatorji poskrbeli z golažem in pijačo, organizacija prireditve pa je tekla, kljub precejšnji gneči v šentjurskem športnem parku, tekoče. V atletskem klubu se lahko pohvalijo z velikim številom atletskih sodnikov iz vrst nekdanjih tekmovalcev klubskih barv. (J. G.) V AK Šentjur polagajo velike upe na generacije, ki prihajajo. Na koncu lige za prvaka le šesti Milan Sebič igra odlično obrambo. KK Šentjur. Med najboljšimi šestimi slovenskimi košarkarskimi ekipami našim ni uspel veliki met. Piše: Bogdan Rahten Dvanajsto prvoligaško sezono je Košarkarski klub Šentjur zaključil na solidnem 6. mestu, vendar se je četrta liga za prvaka končala brez zmage. Kot kaže, je bila ključna tekma v 3. kolu v Laškem, kjer je bila zmaga na dosegu roke, kasneje pa je ekipa psihološko toliko padla, da ni zmogla suverenosti iz rednega dela. Pregled zadnjih tekem 21. 4. - Šentjur : Zlatorog 64:82; Nelson 16, Marič 15 ... Po petih začetnih izenačenjih je srečanje postalo dokaj dolgočasno, saj domačih igralcev ni bilo za spoznati, tako da so Laščani brez težav pobrali še četrto zmago sezone v medsebojnih srečanjih. Poteza navijačev Po zaključku tekem je skupina navijačev pripravila zahvalni piknik, kar je vsekakor hvalevredna poteza. Prav tako bi bilo dobro, da se marsikdo na tribunah vpraša o lastnem vedenju, saj so bili letošnji prizori mnogokrat že preko roba sprejemljivosti. Pa to ni kaprica zgolj pisca teh vrstic ... 25. 4. - Šentjur: Union Olimpija 65:80; Marič 22 (9 skokov), Nelson 14... Prvo četrtino so domači dobili celo za 10 točk, gostje pa so povedli v 17. minuti. V 32. minuti je Šentjur prišel na 60:67, potem pa so znova prevladali Ljubljančani. Zadnjo domačo tekmo sezone so po tradiciji obeležili pihalci, med odmoroma pa so parket zasedle zumba plesalke, ki so se na nastop znova odlično pripravile. 28. 4. - Elektra Šoštanj: Šentjur 60:47; Nelson 13, Ferme 12, Marič 10 (10 skokov)... V zaključni tekmi sezone je želja po zmagi v ligi za prvaka ostala neizpolnjena, šentjurski košarkarji pa so ostali daleč pod svojim povprečjem doseženih točk. Še v 25. minuti je bilo 37:38, potem pa se je dobesedno ustavilo. Po drugi tehnični napaki so sodniki trenerja Novakoviča poslali iz dvorane. Ocena igralcev Travis Nelson - povprečje 17,5 točk, 6,8 skokov; prvega strelca lige celotne sezone so nasprotniki v nadaljevanju bolje ustavljali. Precej rezerv j e imel predvsem v obrambi. Sezono je zaključil pri dubajskem Al VVaslu. Igor Marič - 13,9 točk, 6 skokov; tudi njega so ustavile šele obrambe močnejših klubov, tako da se približno vidi njegov domet. Patrick Rembert - 12,2 točke, 5,1 podaje; zanesljiv z žogo, včasih sebičen in neizkušen. Ivan Držič -10,6 točk; po odlični tekmi v Laškem se je povsem izgubil. Tadej Ferme - 8,2 točke; nekaj izjemnih trojkarskih predstav po novem letu. Motile so ga manjše poškodbe in »flajštri« nasprotnikov. Anže Pelc -7,7 točk; včasih »muči« žogo, vendar je z 22 točkami proti Heliosu dokazal, da je zmore igrati na višjem nivoju. Mladen Primorac - 4,5 točke; prvi del sezone presenetil, potem precej padel. Milan Sebič - 4,5 točke; odličen v obrambi in nenevaren v napadu, čeprav včasih niti ni dobil žoge. Ivica Jurkovič - 3,9 točke; njegova prisotnost ni prinesla veliko, pa tudi sodniki se ga niso »ustrašili«. Klemen Oset - kljub vsesezonskemu sedenju na zadnji tekmi v Šoštanju v 7 minutah suvereno organiziral igro. Nejc Škoberne - na tekmi s Heliosom dosegel prvi članski točki; pri mladincih redno dosegal 30 točk in zelo napredoval. Zgornje ocene temeljijo tudi na poročilu glavnega trenerja Damjana Novakoviča, ki najverjetneje ostaja in že skuša čim več narediti v smislu izpopolnitve igralskega kadra, kar vsekakor ne bo lahka naloga. Morda se stari jati pridruži kakšno ime, znano iz preteklih sezon. Po dvotedenskem premoru je okleščena članska ekipa nadaljevala s treningi, ki jih bodo vršili do konca junija. V Šentjurju ostaja Mladen Primorac, ki ima še dvoletno pogodbo, prav tako pa naj bi nadaljeval domači trio Milan Sebič - Tadej Ferme -Anže Pelc. Kmalu se obeta redni občni zbor, ki naj bi ga združili s srečanjem igralcev in staršev košarkarskih šol, ki so delovale na sedmih lokacijah, in mlajših selekcij. Morebiti bo predsednik Igor Jecl predstavil tudi novega generalnega pokrovitelja. Ponkovško državno prvenstvo OŠ Blaža Kocena Ponikva je konec aprila gostila Državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v športni gimnastiki za leto 2011/2012. Tekmovali so lahko samo amaterski tekmovalci. Prvenstva se je udeležilo 230 otrok iz slovenskih osnovnih šol in 50 dijakinj in dijakov iz srednjih šol. Šole dajejo poudarek gimnastiki predvsem z interesnimi dejavnostmi, seveda pa gimnastiko izvajajo tudi pri redni šolski telovadbi. Tekmovanje se je odvijalo po starostnih kategorijah, najmlajši, mlajši, starejši dečki in deklice, pomerili pa so se z vajami na parterju, gredi, preskoku koze in drugih gimnastičnih prvinah. Otroci iz osnovnih šol iz naše občine žal niso sodelovali, niti si tekmovanja, ki je trajalo od 10.00 do 18.00 ure, ni ogledal nihče izmed šentjurskih športnih pedagogov, razen seveda gostiteljev in organizatorjev tekmovanja. 1 \ i# ■ , _ „ 'g5':|5w6 ar ■ a^L|1 mJH BK&ai I -tj ! i&S \ fes* Šentjurskih predstavnikov na državnem prvenstvu ni bilo. Tenisači s polnim plinom v pomlad Žusemski pohod pritegne vsako leto več obiskovalcev. v Zusem v znamenju ljubezni Tenis. Šentjurski tenisači so dodobra zakoračili v novo sezono. Na občnem zboru so za štiri leta podaljšali mandat predsedniku Daretu Vouku in določili članarino za letošnje leto, ki ostaja nespremenjena. Oskrbnik igrišč bo še naprej Anton Poštrak, vihtelci loparjev pa bodo letos verjetno bolj izkoriščali igranje v večernih urah, kar bo prijetneje ob obnovljeni in pravilno usmerjeni razsvetljavi. Pozimi so bili aktivni mladi tenisači, ki so pod vodstvom Tadeja Kincla in Janje Polenšek redno trenirali in se udeleževali tekmovanj. Tilen Kovač (9 let) in Žiga Kovačič (10 let) se v svoji kategoriji redno uvrščata med štiri najboljše v Sloveniji. Velik napredek je pokazal tudi 11-letni Klemen Tašner. Med boljše v državi se uvrščata tudi 12-letna Urška Med 17. in 20. majem so se mlade plesalke Vanesa Centrih, Iza Doberšek in Julija Šmid udeležile svetovnega pokala Rimini Dance Open 2012 v Riminiju. Vanesa in Iza sta z malo formacijo Chilli (mladinke) osvojili 1. mesto v hip hopu, Arzenšek in 13-letna Tinkara Kovač. Liga Z majem je članska ekipa znova pričela nastope v 3. teniški ligi -vzhod, kjer sodeluje 7 ekip. Pričelo se je tudi tekmovanje v Veteranski sotelski teniški ligi, ki je letos razdeljena na vzhodno in zahodno skupino. Tokrat znova tekmujejo samo slovenske ekipe, zahodna skupina pa je v celoti šentjursko obarvana, saj v njej sodelujejo ekipe: Gorica, Planina, Ponikva, Šentjur 1 in Šentjur 2. V majskem klubskem turnirju žrebanih dvojic sta slavila Branko Recko in Karel Majcen pred dvojcem Simon Leskovšek - Tim Orač in tretjim parom Dejan Leskovšek - Cveto Prevodnik. Poleg ostalih aktivnostih bo v drugi polovici junija v Šentjurju turnir deklet do 16 let in turnir dečkov in deklic do 12 let. (B. R.) Vanesa si je s solo nastopi v kategoriji disco dance priplesala 4. mesto, v hip hopu pa 5. mesto. Julija je s člansko formacijo (članice) osvojila 1. mesto v kategorijah show dance in jazz balet, 2. mesto pa v kategoriji disco dance. Stolp ljubezni. 5 prostovoljnimi prispevki bodo na Žusmu zgradili stolp. Piše: Simon Mansutti Planinsko društvo Žusem je 27. aprila organiziralo že 5. tradicionalni pohod na Žusem. Na sončen dan se je na zbirnem mestu pri Turistični kmetiji Žurej, v Javorju, zbralo lepo število pohodnikov. V uvodnem programu je bilo največ pozornosti namenjene pričetku zbiranja finančnih sredstev za izgradnjo razglednega stolpa na Žusmu. V ta namen so bile lastnikom gostiln, kjer je od petka možno oddati svoj prispevek za Stolp ljubezni, predane simbolične stopnice stolpa. Sledil je vzpon na vrh po dveh različnih možnih poteh glede na zahtevnost. Veselo druženje so nadaljevali pri Lovskem domu na Žusmu, kjer so za dobro voljo poskrbeli muzikanti, pijača in okusna hrana. Kako darujete? Prostovoljne prispevke za stolp ljubezni lahko nakažete na transakcijski račun, odprt pri Deželni banki Slovenije št. 19670-5009898643, za PD Žusem, Javorje 32a, 3263 Gorica pri Slivnici. Za dodatne informacije sta dosegljiva Martin Ozis 041 725 044 in Simon Mansutti 031 708 508. 0 stolpu Na Žusmu je vse v znamenju ljubezni. Na hribu stoji cerkev, ki je posvečena sv. Valentinu, ki je zavetnik zaljubljencev. Tam vsako leto poteka tradicionalni Valentinov nočni pohod. K slovesu so veliko doprinesle številne legende, še iz časa Žusemskih grofov. Vse to in še kaj je pripomoglo k temu, da so za stolp izbrali ime - Stolp ljubezni. Prispevke za stolp zbirajo na različne načine. V obliki donacij pravnih in fizičnih oseb, organov lokalnih skupnosti, prostovoljnega dela, sponzorstva v obliki storitev, s prodajo promocijskega materiala in z darovanjem za stopnice, podeste in razgledno ploščad. Prispevek za stopnico znaša 100 EUR, podest 1.000 EUR in ploščad 5.000 EUR. Darovanje za stopnice je namenjeno posameznikom, za podeste in ploščadi pa podjetjem. Z darovanjem si zagotovite vaše ime in priimek oz. ime vašega podjetja na Stolpu ljubezni. Prispevki se pobirajo na naslednjih mestih: Berni bar, Gostilna Lesjak Ana, Okrepčevalnica Lizika Cokle, Turistična kmetija Cokle, Okrepčevalnica Gajšek, Tim bar ali direktno na račun PD Žusem. < aforizem nOV|Ce Kritizirati je nevarno, če imate prav. (jmm) Mlade dobjanske plesalke so bile uspešne na svetovnem pokalu v Riminiju. Obe šentjurski ekipi v teniški ligi - vzhod. Mlade plesalke uspešne v Riminiju P.E. Diag Šentjur. Drofenikov« ul. 16 Šentjur. Ul. Du/ono K Tel., fokri OJ 5740 151 Tel., falus OJ 746 15 64 NUDIMO PREGLED VIDA V PONUDBI NOVI MODELI ZA POLETJE NEGA in STRIŽENJE PSOV Vzreja Belih Švicarskih Ovčarjev stankaschmidt@gmaii.com 3250 Rogaška Slatina Irje 30 c gsm: 031 685 676 CVETLIČARSTVO in VRTNARSTVO Schmidt Vladimir s.p. Irje 30 c, 3250 Rogaška Slatina / gsm: 041 685 676 Za vas obratujemo od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, ob sobotah, od 8. do 12. ure. Za več informacij pokličite: prodaja vozil: 03/818 32 33 servis: 03/818 32 30 rezervni deli: 03/818 32 31. FINANCE GROUP SLOVENIA www.volkswagen.si Golf Edition in Sky Izkoristite izjemno priložnost in odpeljite Volk$wagen Golf sedaj v izvedbi Edition ali Sky in tako prihranite kar do 3.800 EUR! JAMSTVO a Dos Auto. Emisije C02:107-145 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,1-6,31/100 km. Porsche Slovenija d.o.o., BravničarjevaS. 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah (JO, pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO,, ki ga lahko brezplačno dobile na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si NOVO!!!!! POOBLAŠČEN SERVIS VOZIL ZNAMKE ŠKODA Naročnik:: Avtohiša Strašek d.o.o. Ujela v ljubezenskem trikotniku Andreja Jezernik je napisala svoj prvi roman. Pojasni mi ljubezen. Novi roman Andreje Perič Jezernik je zgodba o ljubezni. Pogovarjal seje: Jure Godler Andreja, kako bi se na kratko opisala? Sem čisto navadna Andreja, ki ima strašno rada knjige in vse, kar je povezano z njimi. Po naravi sem radovedna, rada širim svoja obzorja, zanimive stvari me zlahka navdušijo. Kadar se česa lotim, to tudi dokončam, trma v meni mi ne dovoljuje, da ne bi vztrajala do konca. To zna včasih biti tudi naporno (smeh). Med drugim se ukvarjaš tudi z leposlovjem. Kako si zajadrala v pisateljske vode? Že od nekdaj sem se spogledovala z njimi. Pisati sem začela že v osnovni šoli in enostavno nisem nikoli prenehala. Začela sem s poezijo, h kateri se še vedno občasno vračam, kasneje me je pritegnila proza. Vedno sicer nimam enako veliko časa za pisanje, takrat pa po navadi pustim zgodbam, da zorijo, preberem kakšno dobro knjigo, razmišljam o novih likih in snujem zaplete, tako da je potem, ko se najde čas, lažje začeti. Romanje tvoje drugo literarno delo. Ca je bilo težje napisati kot zbirko kratkih zgodb? Vsekakor. Pri kratkih zgodbah je bilo bolj enostavno obdržati rdečo nit, opravka imaš z manj materiala, vse je nekako bolj obvladljivo. Pri romanu sem se na začetku precej lovila. Na srečo sem imela pomoč s strani pisatelja Dušana Šarotarja, čigar nasveti so mi znatno olajšali delo in mi pomagali, da je roman dobil obliko, kakršno ima sedaj, ko je natisnjen. O čem govori roman? V kakšni meri so v njem zajete tudi tvoje osebne izkušnje, izkušnje ljudi, kijih poznaš? Roman govori o odnosih. Kako lahko postanejo bolj zapleteni, kot bi to bilo dobro. Svojim izkušnjam se pri pisanju kar nekako ne morem izogniti, enako velja za izkušnje drugih ljudi, ki jih poznam. Kar same se vedno vtihotapijo v besedila, tudi takrat, ko je zgodba povsem izmišljena. Če pišeš o stvareh, ki jih poznaš, je tisto, kar nastane, bolj pristno, doživeto. Vsaj zame je tako. Pišeš o ljubezenskem trikotniku. Ali ni ta tema že nekoliko obrabljena? Ljubezen je ena od univerzalnih tem v literaturi. Tudi obdelav ljubezenskih trikotnikov je bilo res že veliko, a mislim, da se vedno najde prostor za še kakšno. Nekateri motivi so pač večni in jih je težko izrabiti (smeh). Bomo predstavitev tvojega romana Pojasni mi ljubezen videli tudi v Šentjurju? Seveda, dogovori so v teku, kot kaže bo nekje v jeseni v knjižnici. Že imaš v mislih svoj naslednji cilj kot pisateljica? Imam. Že pišem nov roman, delovni naslov je Razpoke, glavni junak je profesor književnosti, kaj več pa naj zaenkrat ostane skrivnost. 0 romanu Roman Pojasni mi ljubezen je sodobna prvoosebna pripoved o iskanju ljubezni. Pripovedujejo jo trije pripovedovalci (ženska in dva moška), ki so vpleteni v ljubezenski trikotnik. Psihoterapevtka Mojca Stonič je o romanu zapisala naslednje: »Zgodba, v kateri se bo marsikdo prepoznal. Partnerstvo, zaupanje, pravi razlogi za bližino, kaj lahko dva povezuje ali ju razdvaja. Vprašanji avtonomije in osebnega zadovoljstva se prek iskanja partnerske bližine prepletata skozi vsako vrstico romana. Bralec je postavljen v položaj, da se do konca sprašuje o lastni notranji izkušnji in si odgovarja, kako bi jo sam zase lahko doživeto zapisal s svojimi besedami.« Vlado Pančur, pisec spremne besede, pravi, da bi roman bilo mogoče opisati s stavkom: ko poezija trči ob ljubezenski trikotnik, a to bi bilo vendarle prelahko /.../ Kako bi veljalo pojasniti ljubezen? Komu je to že uspelo? Zgodovina česa takega ne izpričuje, v nobeni obliki. Vendar je prav to tisto, se zdi, kar išče protagonistka romana: od svojega partnerja in od »tretjega«; išče pojasnilo pri njiju in pri sebi, čeprav verjetno že vnaprej ve, da ga ne bo mogla dobiti in da se bo morala odločiti /.../ Naslovnica romana Pojasni mi ljubezen. Gospeli so njihovo vodilo Bee Geesus je ljubljanski a capella pevski zbor, ki se je odločil odzvati peščici šentjurskih pevcev, ki prepevajo v njem, in pripravil v soorganizaciji ŠKMŠ v soboto, 19. maja, odličen gospel koncert v Kulturnem domu Šentjur. Čeprav pred maloštevilnim občinstvom so pevci z energijo, ki j o seva zbor, napolnili sleherni kotiček šentjurske dvorane. Bee Geesus je študentski zbor krščanske adventistične cerkve, vodi pa ga Matej Virtič. Prepevajo predvsem gospele, ki jih njihov vodja spremlja z beatboxom - oponašanjem bobnov z vokalom. To tehniko pa je pokazal tudi poslušalcem, ki so lahko skupaj z njim odbeatboxali nekaj osnovnih taktov. Bee Geesus so v goste povabili tudi vokalno skupino 4GIVEN, štirih vokalistov, od njih so kar trije Virtiči. Ob koncu koncerta so poslušalci zboru naklonili kar 2 bisa. V šentjurski turneji so podoben koncert pripravili še naslednji dan v Dobju z našo vokalno skupino iZbor. Člani skupine Bee Geesus niso pustili nikogar ravnodušnega. Dr 1 Slovenske Konjice J RADIO RADIA1ROGIFA 5ŠH5a Modrijani! " f Tanja Žagar javjiianke j ■SonetaRusa 00® Od ol Ol O' O O^ oC oCSSa ofiCEb or KlapalllanternaJ GSjiT tesJ^gSJ] [DS^njSK ‘ iS^Baron' NEPREMIČNINE ■ V Rog. Slatini oddam stanovanje ali hišo. Telefon 041 926 301. J Oddajo poslovni prostor na Kvedrovi ulici v centru Šentjurja 20 do 75 m2, skupaj 120m2. tel. 041-355-833. ■ Na Sladki Gori prodam hišo, 100m2, s 6500m2 zemljišča. Telefon 041 651 026. ■ Po ugodni ceni oddam počitniško prikolico na Malem Lošinju v kampu Cikat. Telefon 031 229 946. Oddam apartmajsko hišo v naselju Zaglav na Cresu, 200 m od morja. Prosto od 1. do 25. 8. Telefon 040 876 891. I V središču Šmarja pri Jelšah, Cankarjeva ulica, prodam enosobno stanovanje, 43 m2, adaptirano 1. 2008, 3/4 nadstropje, v celoti opremljeno, zamenjana okna, radiatorji in protivlomna vhodna vrata, adaptirana kopalnica, balkon, stanovanje na južni legi. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 791 558. ■ V bližini Podplata oddam v najem opremljeno starejšo hišo. Telefon 031 879 789. ■ Ugodno prodam trisobno stanovanje v Rogatcu za 45 tisoč EUR. Telefon 070 899 074. 1 V najem oddam dvosobno opremljeno stanovanje v Šmarju pri Jelšah. Telefon 040 350 898. 3 V središču Rog. Slatine prodam etažno ločena stanovanja. Cena mansarde je 500 EUR/m2, 1. etaže pa 600 EUR/m2. Mansardo je možno vzeti tudi v najem. Telefon 031 679 213. Oddam apartmaje na otoku Murter. Telefon 00385 91 545 64 71. Prodam garažo v Slovenski Bistrici pri zdravstvenem domu. Garaža meri 16m , je tik ob glavni cesti in ima elektriko. Cena po dogovoru. Telefon 041 291 863. Vrhloga pri Slovenski Bistrici prodam zazidljivo parcelo v velikosti 1557m2, na sončni legi, vsi priključki, zemljiško knjižno merjena z mejniki, ob cesti v naselje. Telefon 031 480 450. ■ V Slovenski Bistrici prodam v celoti renovirano stanovanje 55m2 bivalne površine + balkon in sve kleti. Skupna velikost 67m2. cena 59.000 EUR. Telefon 041 806 340. Oddam apartma v Savudriji za 3-4 oseb od maja do septembra. Telefon 041 424 086. Prodam parcelo z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, v velikosti 840 m2’ v Bovšah pri Celju. Telefon 041 709 684. V Celju oddam dvosobno opremljeno stanovanje, vseljivo takoj. Telefon 041 415 412. ■ V Celju oddam v celoti opremljeno enosobno stanovanje. Informacije po telefonu 031 208 006. Prodam dvostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, na parceli velikosti 1.000 m2. Relacija Celje - Trnovlje. Informacije po telefonu 040 557 800 ali 031 530 475. Ugodno prodam enosobno stanovanje v centru Slovenskih Konjic. Telefon 040 639 629. ŽIVALI____________________ Prodam bikca simen-talca, težkega okoli 250 kg. Telefon 031 248 184. Ugodno prodam prašiče od 30 do 170 kg, domača krma. Možna dostava in polovice. Telefon 031 311 476. Kupim jalove krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 727 779. Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke od 120 do 200 kg. Plačilo takoj. Telefon 031 743 351. Kupim debele krave in telice. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnost-jo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne ter peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. STROJI, NAPRAVE Prodam digitalne tehtnice od 30 do 1000 kg. Funkcije tara, izračun cene, spomin. Telefon 070 404 980. Prodam traktorski mulčar. Telefon 031 832 505. Prodam Torpedo 48 KM, Paskvali 30 KM 4x4, trosilec za gnoj 4 valji, kiper prikolico Tehnostroj 3,5 tone, traktorski viličar, škropilnico 500 1, silos kombajn SK 80, nakladalno prikolico 19 in 17 kubikov, rotacijsko 165 2 bobna, rovokopač Skip in MB 508 tovorni 3,5 tone. Telefon 031 767 927. Traktorsko frezo, pajek SIP, predsetvenik 2.20 Gorenc, prodam. Telefon 031 839 678. IMT plug, brano klinasto in pajek, prodam. Telefon 041 414 829. Traktorsko frezo, pajek Sip, predsetvenik 2.20 Gorenc, prodam. Telefon 031 839 678. IMT plug, klinasto brano in pajek, prodam. Telefon 041 414 829. Kupim tračni obračalnik (tritočkovni)za Tomo-vinkoviča Telefon 02 80 25 720 DELO_____________________ Iščem delo (čiščenje prostorov, pomoč starejšim, prevajanje iz ruskega, ukrajinskega in italijanskega jezika). Telefon 051 756 470. Zaposlimo čistilko za skrajšan delovni čas. Telefon 070 850 130. Gostilna pri Martinu, Martin Skrbinek s.p., Kolodvorska 25, 2310 Slovenska Bistrica. Gradbenik išče delo, lahko tudi v vinogradu, nasadu ali na kmetiji. Telefon 030 251 920. Iščem delo (pomoč starejšim, zanesljivost). Telefon 040 581 412. Iščem delo (inštrukcije glasbe za OŠ in SŠ, ter glasbene teorije in harmonije). Telefon 040 451 935. Iščem delo (košnja trave, urejanje okolice,...). Telefon 040 673 552. Iščem delo (likanje čiščenje oken). Telefon 03 576 27 60, zvečer. Iščem delo (varstvo otrok, pomoč starejšim, gospodinjska dela). Telefon 041 944 308. VOZILA, DEU Kupim moped Tomos štirko. Telefon 041 824 858. Renault clio 1,2, letnik 1999, bele barve, servo volan, centralno, kljuka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 360 377. Prodamskuter JONWAY, 1. 2007, 150m3. Telefon 041 414 829 RAZNO____________________ Prodam avto Renault 5, je v dobrem stanju in vino šmarnico. Telefon 040 287 292. Prodam domača jajca. Telefon 040 494 177. Ugodno prodam novo pasjo uto, primerno za večjega kužka. Telefon 041 464 770. Prodam žrebico, staro 2 leti, vajeno otrok in rotacijsko traktorsko kosilnico 185 - SIP, na dva bobna. Telefon 03 5814 265 in 031 731 655. Prodam zgrabljalnik za seno Pottinger TOP 28 s snemljivimi rokami in štiri železniške tirnice dolžine 4,20 m. Telefon 040 155 959. Na Škofiji (Šmarje pri Jelšah) prodam belo vino sau-vignon, laški, rumeni muškat in zvrst ter rdeče vino modra frankinja. Ugodna cena. Telefon 031 650 103. Prodam opaž, debeline 2 cm, brune in deske za ostrešje, Trlično pri Rogatcu. Telefon 040 205 030 in 03 810 60 28. Ugodno prodam luščeno koruzo in tritikalo. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581, vsak dan od 8. do 17. ure. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (hlodi, poln kamion). Telefon 041 798 740. mm www.cistilnenaprave-dezevnica.si V naši naravi ie, da skrbimo za naravo. Izkoristite ugoden nakup, ezplačen strokovni nasvet. Pokličite! l*jkGRAF* r\ JF Pesem gozda v vašem domu! Vrhunska SlOVBrtSka kakOVOSt že od leta 1948 prodajni saloni lipbled ■ BLED - Industrijski prodajni center, gsm. 031 346 857 ■ LJUBLJANA - BTC, gsm. 041 771 254 ■ LJUBLJANA - RUDNIK, gsm. 051 605 295 ■MARIBOR, gsm. 041 372368 ■KRANJ - Šenčur/CUBIS center, gsm. 051641242 ■ MURSKA SOBOTA - MEŠIČ center, gsm. 041 754 405 franšizni prodajni saloni lipbled ■ KROMBERK pri Novi Gorici - GROSS, T. 05 330 38 00 ■ MARIBOR - ROLES, gsm. 031 346 814 ■TREBNJE - pohištvo RAJ, gsm. 051 335133 ■KOPER, 105 994 57 73 ■SLOVENJ GRADEC, gsm. 040 168 716 ■CELJE - nasproti poslovne stavbe EMO, gsm. 040 254 460 ■ BREŽICE - v prostorih bivšega KERAMETAL-a, gsm. 051 418318 s notranja vrata ■ vhodna vrata i I II IZBERITE KAKOVOST lesena okna lipbled z EK0 subvencijo lesena okna, balkonska vrata ■ lesena okna ■ balkonska vrata ■ dvižno drsne stene ■ sklopne stene ■ RAL montaža i parketi, laminati ■ pohištvo iz masivnega lesa i m §FL KRILO 41+ PODBOJ 40“ ‘polno gladko vratno krilo BASICIine BUKEV„B0RDEAUX" in HRAST SVETLI (L1BU DEK4, HS DEK4), ostri rob, polnilo kartonsko satje, SMO podboj (BU DEK4 in HS DEK4), dimenzij 100 x 650/750/850/950 x 2000 mm, tudi ob doplačilu za WC in CK ključavnico, do 30.6.2012 O O ,00 € / set ‘brez DDV, montaže in kljuke Fe!jtm> jih m morji I Veliko otrok letos ne bo šlo na morje. Pomagajmo jim. Rdeči križ tudi letos pelje otroke in starejše iz socialno ogroženih družin na letovanje na Debeli rtič in Punat. Pridružite se akciji in darujte tudi vi! Več o akciji tudi na spletni strani: www.rks.si/morje En klic do letovanja otrok Daruj 1 EUR preko SMS Daruj 5 EUR preko SMS (*090 93 3088 ) (fe MORJE na 1919) (jfaMORJE5na1919) Skl-eemdoniieteUSlUR. Vrednost SMS sporočila je 1 EUR. Vrednost SMS sporočita je 5 EUR. Telekom Slovenije in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. 1 Juhuhii, veselice so tu! Ansambel Pegaz s pevko Majo Seršen, ki se predstavlja tudi na TV Golica v oddaji Gospodinje pojejo. Veselice.si. Če se sprašujete, kam na veselico, je zdaj za vaš odgovor na voljo nova spletna stran. Piše: Vid Aužner Za praznik dela so nas na Resevni zabavali novi člani narodnozabavnega kvinteta Pegaz. Dan prej oz. večer, ko se je kuril kres, so nas razveseljevali Unikatovci v Črnolici (Gandež) na otvoritvi pašne sezone ter kresovanja do jutranjih ur. V soboto, 19. maja, je Kulturno društvo Šentvid pri Grobelnem pripravilo že 16. tradicionalno prireditev Mladi se predstavljajo. Po oceni strokovne komisije je prvo mesto zasedel ans. Lojzi s prijatelji z dvema skladbicama Ti, ti moja rožica (ans. Modrijani) in ob Volčjem potoku (ans. Nika Zajca). Ansambel Lojzi in prijatelji prihaja s Planine pri Sevnici. Drugo mesto je osvojil ans. Prebrisani muzikanti z dejstva hovTce Pegaz Naziv ansambla je tesno povezan z Rogaško Slatino, kjer je tudi sedež ansambla, saj je ravno Pegaz simbol tega mesta. Legenda pravi, da naj bi ta »konj s krili« po naročilu starogrškega boga Apolona s kopitom udaril ob tla in tako »odprl« Slafnske vrelce mineralne vode. Unikatovo skladbico Ne cukaj me za kitke. Prebrisanci izvirajo iz Gorice pri Slivnici. Ansambel Pegaz Ansambel Pegaz je bil ustanovljen konec leta 2010, ko se je vodja ansambla Ljubo Oberski po več letih igranja v različnih ansamblih odločil ustanoviti svojo skupino. Gre za narodnozabavni kvintet, ki preigrava znane skladbe Avsenika, Alpskega kvinteta, Slovenskih muzikantov, Štajerskih 7 ... Takoj po prvih nastopih se je izkazalo, da so tako občinstvo kot tudi člani ansambla pogrešali dekliško družbo in ansambel je k sodelovanju povabil še pevko Majo Seršen iz Prlekije, v preteklosti poznano kot pevko pri ansamblih Špik in Gorenjski kvintet. Ansambel Pegaz sestavljajo: pevka Maja Seršen, harmonikar Andrej Gračner, ki je doma iz Šentjurja, kitarist Damjan Loknar, klarinetist Bernard Belina, trobentar Peter Jevšnikar ter basist in vodja ansambla Ljubo Oberski. Čeprav je ansambel Pegaz nov na slovenski glasbeni sceni, pa to nikakor ni mogoče reči za njegove člane, saj gre za uveljavljene glasbenike, ki so si svoje izkušnje nabirali v raznih priznanih ansamblih in drugih glasbenih ustanovah, nekateri pa se z glasbo ukvarjajo tudi poklicno. Od petka do petka Tako zveni nova viža ansambla Petka, ki je izšla že v mesecu aprilu, videospot pa se je začel vrteti na TV Golica v sredini meseca maja. Posneli so ga kar v bližini svojega kraja na lepi rifniški lokaciji. Matjaž Vodišek, vodja ansambla Petka in avtor melodije, ter Damjan Pasarič, vodja ansambla Euro kvintet in avtor besedila, sta skupaj posnela skladbo v trio zasedbi. Žur polka, brez katere obljubljajo, da ne bo minil noben žur. V Petki so se tudi intenzivno pripravljali na Ptujski festival, ki je bil v nedeljo, 27. maja. Petkina poroka Kot smo vam že v prejšnji številki namignili, da se bo v mesecu maju poročil eden izmed članov ansambla Petka, vam lahko sedaj to veselo novico tudi uradno potrdimo, da se je to res zgodilo. Prva sobota v mesecu maju je bila živahna in vesela, saj se je poročil prvi član ansambla Petka, basist Aleš Švab. Presenečenje se je zgodilo že prvi večer, ko so se ostali fantje skupaj zbrali in mu zapeli. Za sprejem in zabavo so skrbeli Slovenski zvoki, prijetno druženje pa seje zavleklo skoraj do jutra v gostilni Bezgovšek v Laškem. # aforizem 'n6vjce Kako bo jutri, vemo, ker vidimo, kaj počenjajo danes, (jmm) HM Zbudi nas za 1. maj Že tradicionalno prvomajsko budnico so ponovno izvedli naši pihalci. Člani Pihalnega orkestra Šentjur so se na bujenje odpravili že skoraj ponoči - ob štirih zjutraj. Začeli pa so kar pri svojih prostorih pri Centru kulture Gustav, nadaljevali so v Šentvidu pri Planini, na Planini pri Sevnici, Prevorju, v Dobrini, Gorici pri Slivnici, Hruševcu, Dolah, Šentjurju - na Pešnici, v Hotunjah, na Ponikvi, v Stopčah pri Grobelnem, Črnolici, Domu starejših Šentjur, Trnovcu pri Dramljah in ob 14. uri zaključili v centru Šentjurja -pri Piceriji Osmica. Za ta vsakoletni podvig so potrebovali kar 10 ur, vsepovsod pa so zaigrali vsaj 3 do 5 pesmi. Če bi prešteli čas, ki so ga porabili samo za igranje, bi ta krepko presegel 2 uri in pol. Seveda pa so naše prvomajske budničarje vsepovsod lepo sprejeli, četudi so nekatere budili že v pozno popoldne. (J. G.) Članice in člani Pihalnega orkestra Šentjur so zaigrali tudi pri Domu starejših Šentjur. 100 let Kmetijske šole Po poteh 14. divizije m 35. nadaljevanje Učbenik Ravnatelj je slišal moje glasno razmišljanje in je reagiral: »Boš, ker sem jaz rekel, da imam človeka, ki bo to naredil. Saj zmoreš!« Seveda sem pisala v mojem prostem času. Izpolniti sem morala svojo redno delovno obvezo. S strani ravnatelja je bilo zagotovljeno, da bom dobila plačano od založnika, seveda pod pogojem, če bo učbenik potrdila komisija za učbenike. Založba je bila Državna založba Slovenije. Rok za oddajo rokopisa je bil 1. september 1970 in se je hitro bližal. Zmanjkovalo mi je časa. Mojemu soprogu sem se zasmilila. Moja dva sinova sta me tudi potrebovala. Kolikor je soprogu njegova služba dopuščala, me je razbremenjeval in končno predlagal, naj prideta moja mama in oče k nam, da bo mama kuhala, oče pa prevzel skrb za vnuka. Pridobila sem čas, v mojem šolskem kabinetu sem bila sama. In tako sem bila do roka gotova z rokopisom in ga pravočasno oddala. Ni bil problem napisati tekst, toda oddati je bilo potrebno 3 izvode in 1 ohraniti zase. Takrat ni bilo niti računalnikov niti fotokopirnih strojev. Bil je pisalni stroj, indigo, tanek papir, da je šlo 4 ali 5 listov v stroj. Če si naredil pri pisanju napako, si moral celo stran pretipkati na novo. Štiri izdaje Prva izdaja učbenika je izšla januarja 1972. Druga, dopolnjena in lepše opremljena izdaja je izšla januarja 1974. Januarja 1981 je izšla še tretja izdaja. Potem je nastal dolg premor. Šele leta 1997 je izšla popolnoma prenovljena četrta izdaja. Bila sem že v pokoju. Na sestanku na Ljudski univerzi Šentjur me je vzpodbudil nekdanji učenec tehnične kmetijske šole na Grmu. »Veste,« je dejal, »jaz sem se učil po vaši knjigi, toda nikjer i - »tetki dom ? gospod vipko »ot« 3 kmetiiske loto * Aporrno igntč* 5 - c**ie C*ij»-SrTW|* Tloris objektov Kmetijske šole. Piše: mag. Nevenka Cmok je ni možno kupiti. Zakaj je ne bi ponovno izdali?« Povedala sem mu, da nisem pustila ponatisa, ker je bilo po tolikih letih v stroki toliko sprememb in je bilo potrebno učbenik posodobiti. Po tem razgovoru, ki je bil dolg in zelo vzpodbuden, sem se odločila in pripravila novo izdajo. Šola je doživljala v svojem »življenju« mnogo sprememb. Spremembe so bile dobre in slabe. Najslabša sprememba se je zgodila 1. 1. 1962, ko so šoli odvzeli upravljanje s šolskim posestvom in ga dodelili v upravljanje novonastalemu kmetijskemu kombinatu Šentjur. To je bila politična odločitev in smo se zastonj upirali. Ravnatelj Jenšterle nam je razložil situacijo z besedami: »Zastonj se upirate, jaz bom moral iti, posestvo boste morali prepustiti.« Istočasno je prišlo do združitve kmetijske in gospodinjske šole Šentjur z vrtnarsko šolo v Medlogu in hmeljarsko šolo v Vrbju. Šole so se združile v Kmetijski šolski center (KŠC) v Celju. Dobili smo direktorja centra s sedežem v Celju. V Vrbju so šolo ukinili. Šola v Šentjurju je dobila predstojnika in enako vrtnarska šola v Medlogu. Direktor KŠC je postal inž. Jenšterle, predstojnik v Šentjurju je postal inž. Resman (do takrat direktor šole v Vrbju), v Medlogu pa je postal predstojnik inž. Ogner (do takrat direktor šole v Medlogu). Po smrti predstojnika inž. Branka Resmana leta 1978 sem bila imenovana za predstojnico na Kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju (1978 do 1984). Res je, da sem bila delno razbremenjena teoretičnega in praktičnega pouka, toda pojavile so se težave. Direktor inž. Jenšterle je zapustil KŠC (1976). Nasledil ga je inž. Marjan Drobne (1976 do 1981), njega pa je nasledila Astrid Pešec (1981 do 1984). Oba nova direktorja sta imela s centrom in z vrtnarsko šolo v Medlogu obilico dela in sta meni Šentjur prepuščala v samostojno reševanje. 4. nadaljevanje Strašanski davek za svobodo Divizija se je iz drameljskega območja prebila do Konjiške gore, od tam pa na Paški Kozjak, del tudi na Pohorje. Nemške enote so jo ves čas napadale, vse do 25. februarja, ko so napade prekinili. Davek dejstva novice Nevarna pot Njen pohod na Štajersko se je pričel 6. januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini ter nadaljeval preko hrvaškega ozemlja, kjer so imeli več bojev z ustaši in Nemci. V noči iz 6. na 7. februar je 14. divizija prekoračila Sotlo in mejo pri Sedlarjevem. Na Štajerskem so divizijo stiskali sovražni obroči; številni boji so jo spremljali na nevarni poti proti Pohorju. Piše: Primož Laubič 300-kilometrskega pohoda, trajajočega mesec in pol, je bil strahovit. Število padlih, ujetih ali pogrešanih je znašalo 367, 261 je bilo ranjenih ali ozeblih od izjemno nizkih temperatur takratne zime. Za boj bolj ali manj sposobnih je imela divizija le še okrog 440 borcev. Takšna je statistična slika enega največjih medvojnih junaških podvigov na slovenskih tleh. Šlo je za nadčloveške napore, ki so utrjevali in sooblikovali slovensko narodno zavest. Zato je še kako pomembno, da se tega zavedamo, še posebej v teh časih, ko nekateri želijo zmanjševati in izničevati pomen splošnega upora proti V sestavi divizije so bile tri brigrade: Tomšičeva, Sercerjeva in Bračičeva, skupaj 1.112 bork in borcev. ŠENTJURSKE MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 1 l Poletje pred vrati Kruh. Vsaka gospodinja bi morala znati narediti svoj kruh. Piše: Tanja Gobec V juniju še nimamo svojega pridelka, zato bom posvetila nekaj besed kruhu, ki je v Sloveniji pri obrokih nepogrešljiv. Svetujem, da za pripravo kruha uporabite doma pridelano moko. Prejšnjikrat sem obnemela pri reklami za kruh iz vitalizirane vode. Porodilo se mi je vprašanje, če je voda še vedno vitalizirana tudi po tem, ko jo v zmesi kruha pečemo v pečici. Da ne boste zapravljali denarja za razne oglaševalske trike, vam ponujam osnovni recept za kruh, ki je narejen iz žita, ki ga meljemo doma sproti v namiznem mlinčku in tako uporabimo celo zrnje. Semena in žita za kruh - koruza, ajda, sončnica, lan, kamut, pira. Testo je že pripravljeno oblikovanje in vzhajanje. Zamesimo kruh Najprej zmešamo sol in moko ter dodamo kvas, ki smo ga predhodno stopili v malo tople vode, ter počakamo, da se dvigne, ni pa potrebno. Potem začnemo mesiti in počasi dodajamo vodo. Dodamo okoli pol litra vode oziroma toliko, da dobimo gladko testo, ki se ne prijema na roke. Tako zmešano maso pustimo vzhajati na toplem vsaj kakšno uro. Ko se dvigne, še enkrat premesimo in počakamo, da ponovno vzhaja. Ko se testo drugič dvigne, premesimo, oblikujemo hlebček in ga položimo na pomokano kuhinjsko krpo v pehar. Pustimo vzhajati okoli 15 minut. Pečico ogrejemo na 190 °C (ventilacijsko pečico na 180 °C). Hlebček zvrnemo na pekač, obložen s peki papirjem, vanj dva do trikrat rahlo zarežemo, ga damo v vročo pečico in pečemo eno uro. Če skorja ni dovolj zapečena, povečamo temperaturo na 200 °C in pečemo še 10 minut. Ko je kruh pečen, ga položimo na debelejše zloženo kuhinjsko krpo, pokrijemo z drugo krpo in zavijemo v plastično vrečko ter pustimo počivati 15 minut, da se skorja zmehča, saj je drugače zelo trda. Če želimo imeti mehkejšo skorjo, lahko v spodnji del pečice damo tudi posodico z vodo, da se med peko pari in mehča skorjo. V levi posodi je pira z ajdo, v desnem hlebčku je pira s koruzo. Hlebčki v pečici. Lahko se igramo tudi s sestavljanjem kruha iz več vrst moke. T.iW Polnozrnati kruh Osnovni recept je enak, le da moki, ki jo zmeljemo doma, dodamo ajdo in koruzo. Za vsak hlebček posebej pripravimo mešanico moke. Obe vrsti moke predhodno zmehčamo tako, da v 3 dl vrele vode umešamo 5 žlic suhe moke ter mešamo do gladke mase. Ko se masa z dodatno moko ohladi, skupaj s preostalo moko in sestavinami zamesimo hlebček, ki mora biti malo bolj mehak od klasične moke, a vendar ne preveč. Če želimo speči kruh v modelu, lahko pustimo mehkejšo maso. dejstva inovjce Sestavine za kruh: 1 kg moke 2 čajni žlički soli 0,5 kocke kvasa voda Hlebčki iz raznih vrst moke in semen. Dodatki V domač kruh lahko umesimo vse, kar želimo in imamo na razpolago: od muslijev in raznih semen do začimb in zelišč. Paziti pa moramo, da prej spoznamo, kako se vsi ti dodatki obnašajo - ali jih je potrebno prej prekuhati, namočiti ali lahko dodamo suhe. Seveda bo ta kruh vaš izdelek, vedeli boste, kaj ste dali vanj, obenem pa boste prepričani, da v njem ni raznih dodatkov, ki dvigujejo ceno kruha, na koncu pa se izkaže, da je v vseh vrstah kruha, ki jih kupimo in so »strašno mehki in okusni«, dodana bela pšenična moka, za katero vemo, da nima hranilnih vrednosti in je prej škodljiva kot zdrava. Želim vam veliko užitka ob peki kruha. □ CD E gg B a b horoskop noviče OVEN (21. 3. - 21.40 Če bi radi nekoga očarali, to storite takoj. Sprostite se in imejte zaupanje vase in v svojo naravno očarljivost. Velja tako za ljubezensko kot poslovno življenje. BIK (22.4. - 20. 5.] Uresničite svoje cilje. Pokažite svetu in sebi, da ste v vsakem trenutku sposobni nositi odgovornost, ki vam pripada. Od vaše samozavesti bo odvisen razplet in uspeh zgodbe. DVOJČKA (21. 5. - 21.6.) Zadovoljni boste z življenjem in samimi sabo. Prepuščajte se strastem in si dovolite, da vas zapeljejo čustva. Pogumno in vztrajno se lotite tudi večjih naporov. RAK (22. 6. - 22.7.) Pred vami je naporno obdobje, vendar boste vse pritiske zdržali. Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, obdržite svoj ponos in svojo prikupnost, pa se bo porušil sam od sebe. LEV (23.7. - 23.8.) Srce vam bo pospešeno bilo, zaplesali boste v ritmu poletja in se predali avanturam, ki so pred vami. Ta hip se vam nič ne bo zdelo nemogoče, najsi bo to v poslovnem ali zasebnem življenju. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Sprostili boste svojo čustveno plat in si dovolili malce več, lahko bi rekli, da boste svoje srce nosili kot na dlani. To bo prav prijetna osvežitev vašega zasebnega življenja. TEHTNICA (24.9. - 23.10.) Na življenje boste pogledali z bolj zabavne plati. Nič se vam ne bo zdelo tako resno, da tega ne bi mogli sami rešiti. Preveval vas bo optimizem in polni boste idej, kako si polepšati vsakdan. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Obrnili boste novo stran v življenju in pustili tudi drugim, da izrazijo svoje sposobnosti. Zato ne boste sami nič manj uspešni, ampak toliko bolj sproščeni, saj vam ne bo treba skrbeti za vse. STRELEC (23.11. - 21.12.) Priložnosti za počitek bo malo, zgrabite vsako, ki se vam ponuja, sicer boste hitro vzkipljivi in pretežki za okolico. Proti koncu meseca se bo v vas prebudila vulkanska strast. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Popestrite zasebno in predvsem družabno življenje. Spoznavanje novih ljudi vam bo odprlo marsikatera vrata. Varujte se prenagljenih odločitev. VODNAR (21.1. -19. 2.) Pomanjkanje zbranosti bo krivo, da se vam bodo dogajale ravno tiste napake, ki ste se jim želeli izogniti, da bi lahko nekoga prevzeli. Upočasnite tempo in si ne nakopljite novih obveznosti. RIBI (20.2. - 20.3.) Delo in denar bosta na prvem mestu aktivnosti, ki vas bodo popolnoma okupirale. Še dobro, da imate dovolj energije za vse, česar se lotite, kljub temu pa ne bo revolucionarnih rezultatov. I [D3ČQ33 WWW.SENTJURSKENOVICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 040 47 11 33. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Dopisniki: Oblikovanje: Oglasno trženje: Jure Godler, urednistvo@sentjurskenovice.si Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Naročnina za obdobje januar-junij 2012 (6 številk) znaša 12 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. SESTAVIL: FRANC PEŠEC ŽALOSTNA PESEM PRIPOVEDNA PESNITEV NASPROTNO OD NE SME OČE (LJUBKOVAL.) PISAN ZGODOVINSKI VIR LATINSKI PREDLOG JANKO KERSNIK VRSTA ORGAN. SPOJIN RASTI GODLER KRIVULJA VIJUGA POMANJKLI- VOSTI RUSKO ŽEN. IME ROKA ALI NOGA TRDNJAVA (ŠAH) VILMA THIERRV NIČELNO MLEČNI SOK KAVČUKOVCEV JED IZ ZVITE PLASTI NADEVOV AMER. OTOK V ALEUTIH MESTO V ROMUNIJI UMET. JEZERO (GORSKI KOTAR) NALOŽITI TOVOR ANTIČNO IME HOMSA (SIRIJA IME AMER. IGRALKE DEREK JUŽNOAMER. INIDJANEC NEMŠKA KIPARJA (18. STOL) SPOŠTOVANJE OSLOV GLAS NASPR. OD NISO Srečni nagrajenci aprilske številke so: Žiga Leskovar iz Šentjurja, Olga Gajšek iz Dobja in Damjana Andrinek s Ponikve. Nagrade, ki jih poklanja Gostišče in prenočišča Bohorč, prejmejo po pošti. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Picerija Osmica. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in pošljite najkasneje do 18. junija 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek:_ | Naslov:______ Ob tednu vseživljenjskega učenja so organizatorji pripravili kup prireditev, med njimi tudi Udar po moško. Le česa novega nas bosta naučila Vid in Denis? . Največja težava nekaterih Ponkovljanov pri prestavitvi spomenika je ta, da kamor koli ga postavijo, v nekem kotu zakriva pogled na cerkev. Na kvizu Ali poznaš svojo občino bi padel marsikateri občinski svetnik in funkcionar. Ko je zalilo blokovske kleti, so nekateri lastniki zelo sodelovali z gasilci pri čiščenju blata. S prstom so jim kazali, kje še ni počiščeno. X V Šentjurju je zmanjkalo kandidatov za nagrade Mestne skupnosti. Nič hudega, naslednje leto gremo po telefonskem imeniku. .... Na Šentjurskem sejmu je bilo toliko dobrot, da se jim upokojenka ni mogla upreti. Mož je seveda tisti dan ostal brez kosila. b js*> 1. maj je praznik dela. Zato imamo dva dni prosto. Ne sliši se ravno logično, je pa zagotovo prav. V Šentjurju se »kafiči« odpirajo in zapirajo kar po tekočem traku. Na koncu ostane le kopica neplačanih računov. b Js*’ Strankarski podmladek vneto kopira akcije od drugega strankarskega podmladka. Zaskrbljujoče je, če bodočim politikom že na začetku poti LE-pošta: zmanjka idej. Štajerska, bliža se najlepši rojstni dan na svetu -15. rojstni dan Radia Rogla! Veselite se skupaj z nami. Poletje se bo začelo s 15-letko Radia Rogla! Radio Rogla na Šentjurskem najbolje slišite na 101.8 Radio Rogla v sistemih: Turnšek 99,2 Siol 324 T2 Na Radiu Rogla smo v aprilu in Peter iz Štajerskega jutra in iskali in našli najgrše dvorišče na glede na to, daje bila Uršina stara Štajerskem in to pri Urši Novak kosilnica že res dotrajana, ju je iz Šmarja pri Jelšah. Urša je bila zelo vesela. Iztok in Peter sta zato dobila čisto novo kosilnico dvorišče tudi delno pokosila, da iz trgovine Agrokea Šentjur. bi čim prej postalo najlepše na V Šmarje sta jo peljala Iztok Štajerskem. Štajerska danes novice Štajerske novice v programu Radia Rogla vsake pol ute med (>. to in 1730. Stajeiske novice rineva združene št- oh 10.00, 17.00. Če iiriale novico za nas, pišite: infOčmaiiioiogla.si. Štajerska danes obvestila ponedeljek sobota: 8.30, 12.30, 16.30, nedelja: v.30 Obvestila občin, javnih zavodov, sporočila o kulturnih, družabnih, športnih dogodkih, osmrtnice, obvestila o izgubljenem. Obvestila o izgubljenih živalih, predmetih objavljamo hi< zpla< no (do ■! objave). Za pojasnila o radijskih voščilnic ali, naročila osmrtnic , obvestil kličite (13 7r>7 45 10. F S I I I hi * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ I i Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV AVTO a ; Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure tel.: 03/ 74 89 450 sobota od 7. do 12. ure fax.: 03/ 74 89 460 www.avtokrka.si info@avtokrka.si