SREBRNI PRVAKI CELJANA TISLJA Strani 4.23 ZASVOJENA Z NOVOROJENČKI Stran 9 Najboljše iz klasja. Tudi v letu 2004! DRUŽINA KITAK: DRUG DRUGEMU DAR Strani 20-21 H £f REŠITEV ZA RIMSKE TOPLICE Stran 2 st. 5 - leto 59 - celje. 5. 2.2004 - cena 350 sit KURILNO OLJE Inaroi ECO OIL 03/4902440 IULAOg I ao 10. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor POLICISTA ZAPEUALA CELJANKO Stran 26 UVODNIK Na veselico ali proslavo? Februarja kulturne ustanove v naši deželi malodane pokajo po šivih. Razlogov za slednje je več, v Celju pa sta prevladujoča dva. Prvi je 8. februar, dan, ko Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik in ko se spodobi, da se kulturno udejstvujemo. Drugi razlog pa so Dnevi komedije, ki se ravno ta mesec odvijajo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Kateri dogodek privabi večjo množico ljudi, ni treba posebej poudarjati... Nenazadnje so prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika za marsikoga dolgočasne in nezanimive. Slovenci smo pač znani po tem, da se veliko raje podamo na gasilsko veselico kot pa na koncert simfoničnega orkestra ali na kulturni večer ob prebiranju Prešernove poezije. Če pa se že odločimo za kaj podobnega, pričakujemo, da se bomo vsaj pošteno nasmejali ... Žal, 8. februar ni primeren datum za slednje, pravijo ... Proslavljati dan, na katerega je umrl največji slovenski pesnik, res ni ne vem kako radostno dejanje. Da bi vsaj delno popravili napako, so pred nekaj leti na Ministrstvu za kulturo prišli na dan s pobudo, da bi poleg Prešernove smrti Slovenci praznovali tudi njegov rojstni dan. In tako smo na 3. december dobili Ta veseli dan kulture, ko vse kulturne ustanove v državi na stežaj odprejo svoja vrata in z zanimivimi programi privabljajo obiskovalce. Tako se ne more nihče več pritoževati, saj imamo kar dva kulturna praznika na leto. Katerega bomo proslavili - veselega, žalostnega ali kar oba, pa je odvisno od vsakega posameznika. Pa naj še kdo reče, da to ni demokracija! V Celju pa te dni izbire skoraj ni, saj je smeh zaradi Dnevov komedije neizbežen, kar pa je ljudem očitno po godu. Do sedaj se namreč še nihče ni oglasil in zahteval Dneve tragedije. Teh je tako ali tako preveč v vsakdanjem življenju. Zato se, če je le mogoče, raje smejmo! Storili bomo nekaj zase in za ta naš kulturni praznik, na katerega smo vendarle ponosni, a nam je pogosto odveč vstati iz udobnega domačega naslonjača, se pražnje obleči in oditi na proslavo ali na kak drug kulturni dogodek. In pri tem pomisliti, da so kulturniki, ljubiteljski ali poklicni, za to priložnost žrtvovali ure in ure svojega časa, da bi nato v soju reflektorjev, v pokončni drži in z dvignjeno glavo pripovedovali Prešernove verze, na moč aktualne za današnjo rabo, ali pa besede pesnikov in pisateljev današnjega časa. Če negre drugače, vzemimo v roke dobro knjigo in se tudi na tak, intimen način oddolžimo pesniku za njegove preroške misli, ki jih bomo s ponosom poudarjali in prebirali tudi v družini med ostalimi evropskimi narodi, kamor smo namenjeni. Da bo slišati pesnikov verz: »Ne vrag, le sosed bo mejak!« KRATKE-SLADKE MA Podpora Nekateri se čudijo, zakaj je Mirko Zamernik podprl amandma Marije Ane Tisovic, ki je v letošnjem proračunu za ohranitev slovenskega jezika zahtevala 38 milijonov tolarjev. Seveda se Zamernikovi podpori čudijo le tisti, ki ne poznajo njegove zborne zgornjesavinjš-čine. Propadla cenzura »Kaj je delala RTV Slovenija v sredo, 21. januarja, v Socki? Kaj se je snemalo, kdo jih je poklical,« so se prejšnjo nedeljo razburjali krajani na !>zboru«, ki bi se bolj pravilno imenoval linč so-krajanke. Se bolj pa so se morali razburjati v četrtek zvečer, ko je nacionalna televizija posnetek tudi predvaja- la. »Pa saj smo vendarle napisali v sklepu, da ne dovolimo objave v oddaji Tednik,« so gruntali. No, mogoče pa bo nosilna tema naslednjega linča, oprostite, zbora krajanov, neimenovani doktor in župnik, ki sta si za televizijo drznila dati izjavo. Vojnik na tekmo Eni pravijo, da celjsko območje ni dovolj živelo z evropskim rokometnim prvenstvom, drugi da še preveč. V Vojniku, kjer je prišlo do tega, da je bilo zasedanje občinskega sveta prav na večer pomembne rokometne tekme slovenske reprezentance, so sejo zato prekinili predčasno. Vojničanom je šest neobdelanih točk ostalo za dan po evropskem prvenstvu. Namesto trave petičneži iz Evrope Že skoraj trinajst let zaprto zdravilišče v Rimskih Toplicah naj bi letos začeli prenavljati - Znanje in denar bo vložil tudi zreški Unior Morda bo tokrat res uspelo. V oživljanje zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki propada že skoraj trinajst let, so se namreč vključili tudi Zrečani, ki imajo z razvojem turistične in zdraviliške dejavnosti bogate izkušnje, pri tem pa so tudi izjemno uspešni. Pogodbo o sodelovanju sta v ponedeljek podpisala direktor in solastnik ljubljanskega podjetja Barsos-MC Saša Bariče-vič, ki mu je država leta 2000 dala zdravilišče v brezplačni najem, in direktor Unior Turizma Maks Brečko. Ker je Brečko v Ljubljani zelo dobro zapisan, najbrž ne bo nobenih ovir, da vlada roka za podpis glavne pogodbe ne bi podaljšala do 31. marca. Saša Baričevič, ki je v minulih štirih letih, odkar se je lotil projekta Rimske Toplice, doživel marsikaj in skorajda že obupal, si je vidno oddahnil. Vlada je namreč oktobra lani zagrozila, da mu bo projekt vzela in celotni postopek za oddajo propadajočih objektov začela znova, če k sodelovanju ne bo pritegnil katero od izkušenih slovenskih zdravilišč. Enako so razmišljali tudi v Novi Ljubljanski banki, ki naj bi se v prenovo vključila kot eden pomembnejših vlagateljev. Sprva je kazalo, da bosta Baričevič in Maks Brečko le stežka našla skupni jezik, saj je bil Brečko proti temu, da se zdravilišče preuredi v objekte s petimi zvezdicami, ki bi bili namenjeni predvsem petičnim gostom. Tako kot mnogi drugi je bil prepričan, da takšni načrti niso realni, ker ne bodo imeli ustreznih finančnih učinkov. Ob skorajšnjem vstopu v Evropsko Namesto propadajočih zdraviliških objektih bodo v Rimskih Toplicah morda končno dobili enega najsodobnejših centrov za dobro počutje v Evropi. unijo pa je očitno zavel drugačen veter. »Slovenija končno spoznava, da mora trgu ponuditi tudi zdravilišča z visokim standardom, saj bo le z visoko kakovostjo storitev lahko konkurenčna v Evropi. Zelo sem vesel, da se je miselnost spremenila in da smo vendarle opravili s pretirano skromnostjo,« pravi Baričevič, ki pa mu je zelo žal, da se to ni zgodilo že pred tremi leti. Uniorju turizem» Barsosu zdravstvo Projekt prenove zdravilišča je vreden 26 milijonov evrov. Petino te vsote naj bi pokrili z nepovratnimi sredstvi iz evropskih strukturnih skladov. Kot je povedal Baričevič, so se na predrazpis že prijavili in v Bruslju so jih že vpisali na svoje sezname. Kolikšen bo vložek Unior Turizma, ki bo v zdravilišču prevzel gostinski in turistični del, v Zrečah še ne želijo razkriti. Vsota vsekakor ne bo majhna. Sašo Baričeviča zdaj čakajo še pogajanja z ostalimi sovlagatelji, med katerimi so poleg Nove Ljubljanske banke tudi Zavarovalnica Triglav in Mobitel. Morda bo v projekt vstopilo še nekaj manjših vlagateljev, vendar o njihovih imenih Baričevič za zdaj še molči. Prepričan je, da kakšnih posebnih težav pri sklenitvi dokončnih dogovorov ne bo, saj so dodatni izračuni in podrobnejše analize o donosnosti zdravilišča, ki so jih lani zahtevali investitorji, pokazali, da je projekt uresničljiv. Prvi gosti že prihodnje leto Da se bodo pogovori z vlagatelji sploh lahko nadaljevali in tudi končali, pa bo morala svoje najprej povedati vlada. O tem, ali bo rok za podpis končne pogodbe o predaji zdravilišča podaljšala do 31. marca, naj bi odločala že na današnji seji. Saša Baričevič je prepričan, da ji bo dopolnjeni projekt všeč, podpira pa ga tudi ministrica za regio nalni razvoj Zdenka Kovač, ki od lani v imenu vlade bdi nad dogajanji, povezanimi z zdraviliščem. »Bilo bi škoda in tudi nesmiselno, če bi si vlada premislila. V, Rimske Toplice sem v mi l nulih letih vložil veliko de ' narja in tudi časa. Projekt je v zaključni fazi in upam, da ga zdaj res nič več ne bc ustavilo.« V Zrečah optimistično napovedujejo, da bi zdravilišče prve goste lahko sprejelo že konec prihodnjega leta. Saša Baričevič, ki je zaradi dosedanjih slabih izkušenj nekoliko bolj previden, čas prenove podaljšuje do leta 2006. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Patolog pred razsodiščem? Simon Pungeršek, soprog pokojne Jasne Pungeršek, je predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije Marku Bitencu 1. decembra lani poslal pismo, v katerem je navedel, zakaj zanj niso sprejemljive ugotovitve interne komisije v Splošni bolnišnici Celje, ki je preiskovala potek in izid zdravljenja njegove soproge Jasne. Interna komisija, ki je bila v Splošni bolnišnici Celje ustanovljena kmalu zatem, ko so za zamudo pri izdelavi histoloških izvidov in domnevne druge nepravilnosti med zdravljenjem kmalu po smrti Jasne Pungeršek izvedeli mediji, je namreč konec novembra lani ugotovila, da - Št. 5 -5. »nedopustno pozen izvid ni vplival na potek zdravljenja in ne na izid bolezni pokojnice«. Simon Pungeršek se ne strinja predvsem s trditvijo, da drugačno zdravljenje njegovi pokojni soprogi ne bi podaljšalo življenja. V pismu je navedel tudi nekaj predlogov in asist. mag. Marka Bitenca zaprosil, naj v okviru pristojnosti ministru za zdravje predlaga imenovanje neodvisne zdravniške komisije, ki bi objektivno osvetlila postopke zdravljenja njegove žene. Kot so nam povedali na Zdravniški zbornici Slovenije, je Marko Bitenc pismo odstopil odboru za strokovno medicinska vprašanja, saj so prav člani odbora ves čas vodili postopek za ugotavljanje vzrokov za morebitne nepravilnosti med zdravljenjem Jasne Pungeršek. Tudi člani omenjenega odbora ZZS so se le delno strinjali z ugotovitvami interne strokovne komisije, saj bi, so zapisali. Jasna Pungeršek v primeru pravočasno postavljene diagnoze dobivala dodatno imuno-terapijo, kar bi pozitivno vplivalo na njeno psihofizično zdravje. Kot je povedala Elizabeta Bobnar Najžer, vodja oddelka za odnose z javnostmi pri ZZS, je predsednik omenjenega odbora prof. dr. Vladislav Pegan Simonu Pungerš-ku 21. januarja poslal odgo- vor na njegovo pismo in mi predlagal, naj svojo pobude naslovi neposredno na mini strstvo za zdravje. Na vpra šanje, ali se je pred razsodiš čem ZZS že začel postopel zoper patologa iz celjske bol nišnice (šlo naj bi za Borisi Kavčiča), ki naj bi bil odgo voren za zamudo pri izdelavi histološkega izvida, je Bob narjeva razložila, da je pred log odbora trenutno v postop ku pri razsodišču zdravniš ke zbornice. Čeprav se sled nja malokrat odloči za izrel skrajnega ukrepa, je v pristoj nosti razsodišča v primeru po sebno hudih kršitev predvi den tudi odvzem zdravniški licence, je še pojasnila. ALMA M. SEDLAl Mini Slovenija po celjsko Izbrani letošnji projekti Savinjske regije - V Celju naj bi zrasel park po vzoru celovškega Minimundusa Programski odbor Savinjske regije je izbral osem projektov, ki jih bo regija predlagala za sofinanciranje iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud v letošnjem letu. Posebna strokovna komisija je sicer obravnavala 29 projektov, izbrala pa tiste, pri katerih sodeluje več občin in ki prinašajo novosti. Vseh osem projektov je ovredno--, tenih na 1,571 milijarde to-! larjev, s strani države pa v Sail vinjski regiji pričakujejo 289 U milijonov. Med projekti so |j| izbrani Ureditev Šmarsko-virštanjske turistične ceste (predračunska vrednost 191 milijonov tolarjev, nosilec Občina Rogatec), Prostorsko razvojni načrt turizma za Sa-vinjsko-šaleško območje (96 milijonov, Občina Ljubno) ter Inovacijski center za koriščenje alternativnih virov Vransko (243,6 milijona, Občina Vransko). Med izbranimi so tudi štirje projekti, katerih nosilec je RRA Celje, in sicer izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za Regijske projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (28,5 milijona), Regijski finančni sklad za razvoj človeških virov Savinjske regije (120 milijonov), Regijski razvojno-rizični in tehnološki finančni sklad Savinjske regije (120 milijonov) in Ustanovitev regijskega podjetniškega inkubatorja (36 milijonov). Med zanimivejšimi izbranimi projekti je vsekakor Tematski park Mini Slovenija, ki naj bi zrasel v Celju, pre- dračunska vrednost pa presega 735 milijonov tolarjev. Gre za projekt, ki so ga v Ljubljani in Postojni že odpovedali, ker po besedah direktorja RRA Borisa Klanč-nika občinske strukture niso zagotovile zemljišča. V programskem odboru so izbrali tudi dva rezervna projekta v vrednosti 184 milijonov tolarjev, nosilec pa je MO Celje. Projekta Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami ali Strokovne podlage za načrtovanje magistrale vzdolž 3. razvojne osi bi prišla v poštev, če bi se med »rednimi« zalomilo, na primer pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. V Celju se bo po zagotovilih Mirana Gajška, predsednika programskega odbora, prostor zagotovo našel, v igri pa sta dve oziroma tri lokacije. Tako naj bi na dobrih dveh hektarjih zrasel park po vzoru avstrijskega Minimundusa z vsemi slovenskimi turističnimi zanimivostmi. Turist naj bi na enem mestu videl vse slovenske posebnosti v pomanjšani, a povsem avtentični obliki. V prvi fazi naj bi postavili 65 objektov oziroma lokacij, v Celju pa razmišljajo, da bi park obogatili z drugimi vsebinami, na primer s predstavitvijo celjskih grofov. Park je menda v celoti zasnovan in pripravljen, Celju ga je ponudilo podjetje Minima iz Ljubljane, odprli pa naj bi ga prihodnje leto. US Za bodoče srednješolce Razpis za vpis v srednješolske programe za naslednje šolsko leto prinaša tudi številne novosti. Nanje bodo šole še posebej opozarjale na informativnih dnevih 13. in 14. februarja. Na Celjskem bo nekaj novih programov v srednjem poklicnem, tehniškem in strokovnem, splošnem in poklicno-tehniškem izobraževanju ter v programih poklicnih tečajev. Vpisne prijave bodo srednje šole sprejemale do 3. marca, nato pa bo do 12. marca šolsko ministrstvo objavilo število prijav za vpis. Učenci, ki bodo želeli svojo odločitev spre- meniti, bodo lahko do 23. marca prenesli prijavo v drugo šolo oziroma v drug program. Po tem roku prijav ne bo več mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan - torej do 28. junija. V vseh srednjih šolah bodo v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri pripravili informativna dneva. Predstavniki gospodarske in obrtne zbornice Slovenije pa bodo učence dodatno seznanili s posebnostmi dualnega poklicnega izobraževanja in sklepanjem učnih pogodb. Evropski oddelek Septembra se bo v 12 šolah začelo tudi poskusno uvajanje in spremljanje prilagojenega programa gimnazije - evropski oddelki, na Celjskem le v Splošni in strokovni gimnaziji Lava ŠC Celje. Preoblikovanje gimnazijskega programa v evropski oddelek z bolj poudarjeno evropsko in internacionalno dimenzijo so predlagali v Zavodu RS za šolstvo. Novost se naslanja na sorodni program, ki je pred desetletjem nastal kot plod skup- nega prizadevanja šol v Veliki Britaniji in Nemčiji, v zelo podobnih različicah pa ga imajo tudi v Franciji, Italiji, Belgiji, na Poljskem, Nizozemskem in na Švedskem. S pripravami na uvajanje bodo začeli v drugi polovici letošnjega šolskega leta, uvajanje in spremljanje pa bo trajalo do šolskega leta 2007/08, torej na celotni prvovpisani generaciji. V tem času bodo izbrane šole vsako leto med oddelki 1. letnika v programu gimnazija oblikovale po en evropski oddelek. SIMONA BRGLEZ Študenti marca na volitve? Iniciativna skupina Kluba študentov celjske regije (KŠCR) je minuli petek pripravila novinarsko konferenco, na kateri so pisno zahtevali sklic izrednega občnega zbora. Sklic so zahtevali na podlagi 312 podpisov članov KŠCR-ja, kar naj bi bila po podatkih iniciativne skupine vsaj tretjina članov. Po 13. členu statuta KŠCR-ja je tretjina podpisov članov potrebna za sklic izrednega občnega zbora, na katerem bi izvedli volitve. Te si iniciativna skupina želi sklicati že nekaj mesecev, saj je ključni problem KŠCR-ja prav v njegovem trenutnem vodstvu, katerega legalnost se še ugotavlja. Podpise tretjine članov je iniciativna skupina skušala oddati na KŠCR-ju že januarja, a so imeli po besedah pooblaščenca iniciativne skupine Bojana Stoja-noviča prav vsakič zaprto. Tako je bilo tudi v petek, zato so podpise poslali (priporočeno) po pošti. 30. januarja je tako začel teči 45- dnevni rok za izvedbo volitev, ki jih mora sklicati upravni odbor KŠCR. Volitve bi torej morale biti najkasneje 15. marca, o njih pa bi morali biti člani pisno obveščeni vsaj 14 dni prej. Če volitev v KŠCR-ju ne bodo sklicali, jih bo sklicala iniciativna skupina. Največ težav bi iniciativna skupina imela seveda s financiranjem volitev, saj denarja nimajo. Sto-janovič pravi, da se zanašajo na pomoč krovnih študentskih organizacij, predvsem Študentske organizacije Slovenije in Zveze Študentskih klubov Slovenije. Dodaja še, da so za njihovo pomoč že zaprosili in da čakajo na odgovor iz Ljubljane, čeprav se zdi, da se z vprašanjem KŠČR-ja in njegovih volitev v Ljubljani ne ukvarjajo prav veliko. Kljub temu v iniciativni skupini upajo, da bo do volitev sedaj le prišlo, saj so zadostili vsem zahtevam klubskega statuta. ŠPELA OSET k "ft UH x^JM 1 y ' lojan Stojanović na pošti oddaja podpise za sklic izredne ga občnega zbora. Št 5 - 5. februar 2004 KJE SO NAŠI POSLANCI? Voz je skrenil s poti razuma »Parlamentarna razprava o izbrisanih se je zasukala čez vse meje dobrega okusa. V njej je zelo veliko politike in zelo malo dejanskega reševanja nastalega zapleta.« Izjava, pod katero bi se te dni z veseljem podpisalo veliko ljudi. Tako tisti, ki menijo, da gre na rovaš nestrpnih in nacionalistično naravnanih konservativcev, kot tisti, ki so prepričani, da neolibe-ralci skušajo v državo vtihotapiti preračunljive ca-gavce ali celo nekdanje aktivne nasprotnike osamosvajanja. Predvsem pa vsi vmes, ki so ugotovili, da jedko obtoževanje obeh strani poganja voz, ki je že pred časom zapeljal s poti razuma, kaj šele modrosti. A je zgornjo misel nekako samokritično zmogel eden od 90 poslancev, ki v parlamentu soodločajo o usodi države. In ki bodo po dobrih treh mesecih oralnega obstreljevanja odločitev o izbrisanih potisnili v roke volivcev na referendumu(-ih). Velenjski poslanec Bojan Kontič (ZLSD) trdi, da takšen potek debate vladajoči koaliciji zagotovo ne koristi. »Opozicija pač uporab lja vse prijeme, da pride na oblast. Njen poglavitni cilj je pravzaprav samo tp, da podaljša razpravo v čas volitev. Prepričan pa sem, da v koaliciji ravnamo prav, kar se bo prej ali slej jasno pokazalo. Referendum je po moje povsem nepotreben, celo popolnoma nesmiseln, saj sprašuje ljudi, kaj naj opredeljuje zakonska rešitev. Dejstvo pa je, da ga je v skladu z zakonom treba razpisati. Gre pač za perfiden predvolilni boj nekaterih strank.« Seveda je stališče opozicije, kot ga zagovarja tudi vranski poslanec Franc Sušnik (SDS), precej drugačno: »Kot opozicijski poslanec podpiram namero naše stranke, da odločitev o tako kočljivem vprašanju izglasujejo volivci na referendumu. Reševanja vprašanja izbrisanih se je možno lotiti samo preko ustavnega zakona; in tako omogočiti, da se ustavno sodišče preneha zapletati v težave. Po mojem mnenju je v tem primeru šlo veliko predaleč. Naloga ustavnega sodišča je, da presoja ustavnost posameznih zakonodajnih rešitev. V primeru izbrisanih bi tako pač sklenilo, da je nastali položaj neustaven, ukrepanje pa nato prepustilo zakonodajni veji oblasti, se pravi parlamentu. V tem primeru pa je predpisalo, kakšno rešitev se mora ubrati.« Njegov županski kolega, sicer poslanec LDS Milan Kopušar, ugotavlja, da so »pogledi na problem izbrisanih zelo različni, razprave pa samo utrjujejo pripadnike posamezne struje, ponavadi tiste bolj >pripadne«, na njihovih okopih. Precej skeptikov glede načina reševanja položaja izbrisanih je bilo tudi med samimi el-deesovci, a je sedanji potek dogodkov prepričal še zadnje dvomljivce. Dejstvo je, da opozicija ni za rešitev nastalega položaja, njen interes je, da negotovost in napetost v zvezi z njim traja čim dlje časa. Sam sem v ponedeljek glasoval proti odloku o sklicu referenduma, saj sem želel preprečiti to referendumsko neumnost. Odločitev ustavnega sodišča je jasna, notranje ministrstvo lahko izbrisanim izdaja odločbe tudi brez dodatnih zakonskih podlag.« Marko Diaci (SMS) pa je prepričan, da sedanji potek razprave »škoduje vsem nam, saj gre za novo razdvajanje ljudi. Sam odločno nasprotujem odškodninam, je pa treba izbrisanim v skladu z odlokom ustavnega sodišča urediti njihov status. Verjamem, da je bilo narejeno nekaj krivic, po drugi strani pa mislim, da je med njimi ogromno špekulantov. Pri morebitnih referendumih pa je treba biti racionalen in jih združiti. Zagotovo pa je zelo pomembno, kako bo postavljeno vprašanje, da bodo ljudje sploh vedeli, o čem odločajo in bo rezultate referenduma mogoče potem tudi uresničiti.« SEBASTIJAN KOPUŠAR TiselJ ostaja car Govorili so mu Tonček. Dolgo časa. Nato je mali veliki mož leta 2001 pokoril Evropo z rokometašicami Krima, kar je ponovil lani. Sedaj, ko je osvojil »inoš- vali. Beno je tokrat le branil, česa drugega med tekmo ni smel početi. Zaradi Tisljeve »prevzgoje« je izločil ovire. Tudi vsi ostali so morali dihati enotno. To ko« medaljo na velikem tek- je bil ključ, ki je odprl raj- movanju, je dokončno v ro- ska vrata. Najmlajšega (Vi- kometnem svetu ter v da Kavtičnika) je izstrelil športni in »vsesferni« Slo- v orbito, najstarejšega (Ro- veniji postal gospod Tone landa Pušnika»enega najus- Tiselj. pešBej^h ^pv^n^l^áport- »Moj moto je čista resni- nikôy) j^bustil^ozadjuj» ca!« je dejal za Novi ted- iz njega Sishil optimafno nik pred slabimi trerra ltj- çoqioS. ti. Tudi zato je jokal "leta Tiglju tokrat solze niso 1980, ko je igral za Aero uši?. Morda bi jih videli ob Celje, dobojska Sloga pa je znjagi v, finalu. »Res je, a bila uspešnejša tfkyalifikâr poraza z Nemci ne objoku- cijah za takratno;!."zvezno jem. Fantje so skušali sto- ligt^ Drugič je.ihtel ofl sre- riti vse, a nikakor ni šlo.« če. iànjègo>i§i0ey^ Ostal je iskren do konca: ta z ^fjlMc^zrtiag^v li- »Morda tudi sam nisem bil gi prvakin&iOnespme nau- več >pravi< v finalu. Vem, z čile zit^gcfvatj^ obrambo 3-2-1 bi lahko bilo Krivica 8*'je naredila drugače. A izgubil sem kar močnejšega. Na olimpijske dva aduta, Pungartnika in igre si je želel pred osmi- Jovičiča!« mi leti, v Atlanto. Preko por- Že nekaj dni spet trenira tugalskega evropskega pr- Krimovke. Z bojevniki pa venstva je reprezentanci za- namerava v Atene: »Moja gotovil nastop na svetov- davna želja je, da bi bil ak- nem prvenstvu, ki pa je na Islandiji potem ni vodil. »Vzeli so mi priložnost, da uresničim sanjsko željo ...« Zvalil je namreč nekaj kritik na delo z igralci Celja: »Govorili so mi, da sem se skregal s kruhom, da govorim neumnosti.« ,ant Vsi vemo, da je imel prav, kar je nenazadnje kasneje dokazoval. Nadaljeval je s svojim slogom, ga »Katančevsko« izpilil. Za izjave med EP je bil na voljo le na novinarskih konferencah. Mnogi so nergali, a zagotovo je imel prav. Ko je drugič postal selektor, je povsem zamenjal spremljevalni štab. Izkoreninil je vse morebitne slabe navade. Igralce je cepil s »čudežnim zvarkom«. Prepričal jih je (in tudi dokazal), da doslej niso dali vsega od sebe: ne ob igrišču in ne na igrišču. Čas ni bil njegov zaveznik. A je dobil idejo. Hrvaška je bila leta 2002 na EP zadnja, naslednje leto pa prva na SP. To zgodbo je podrobno predstavil varovancem. Svetoval jim je, naj prekinejo stike z »zunanjim svetom«, a jih ni preverjal. Fizično jih je pripravil odlično. Postali so njegovi vojaki. Ali je improviziral z Benom Lapa j netom ali ne, ni jasno. Kot šestnajstega ga je vpo-klical v drugi del turnirja. Postal je kapetan po poškodbi nesrečnega Romana Pungartnika in eden ključnih mož zaradi fenomenalnih obramb, ki smo jih, roko na srce, nujno potrebo- tivni udeleženec olimpijskih iger. A glede te odločitve morate vprašati druge.« Njegova doslednost je res impresivna. Nikoli ne zanika, da ga mika v Celje, vendar: »Zdaj jim gre odlično. Sicer pa ... Moji cilji so naravnani na vrh Evro-,SB'1 pe.« Morda sled nje res ni trenutku primerna tema, po drugi strani pa znajo pravljice pisati le izbrani. Tiselj ni le trener, je spretni vodja, ki si zna izbrati močne ljudi okoli sebe. 1\idi strokovnih nasvetov se ne brani. Med Eurom mu je poleg lastnega strokovnega štaba pomagal le Miro Požun. »Naš najboljši igralec na prvenstvu? Nimamo ga. Mi imamo ekipo prvenstva!« ni mogel iz svoje kože Tiselj. Najstnik iz Velenja Vid Kav-tičnik je napovedal olimpijsko kolajno, naš rokometni Napoleon pa to ni ocenil kot pretirani optimizem: »Čeprav je Vid mlad, že ve, kaj govori. Vse je možno. Ne bo dovolj le verjeti, potrebno bo delovati v tej smeri. Prebili smo bariero, zmagali v polfinalu, kar nobenemu slovenskemu moštvu ni uspelo po osamosvojitvi.« Tone Tiselj je mladost preživel v Celju, na Polu-lah, obiskoval Kajuhovo gimnazijo kot dijak in profesor športne vzgoje, živel v Velenju, zdaj je v Ljubljani. Navzlic temu imamo občutek, da je ostal Celjan. Veliki Celjan, ki ostaja car! DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Odkup nekoč podarjenega doma Mladinske organizacije in veterani vojne za Slovenijo v Slovenskih Konjicah skupaj za mladinski hotel in muzej Mladinski center Dravinjske doline kot nosilec projekta za ustanovitev mladinskega hotela in Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Območno združenje Slovenske Konjice sta strnila svoje znanje in sposobnosti za čimbolj ugodni odkup nekdanjega doma teritorialnih enot, ki je sedaj v lasti ministrstva za obrambo. V njem želijo mladi urediti mladinski hotel, veterani pa svoj muzej. Da so se uresničitve projekta resno lotili, je potrdila ponedeljkova javna tribuna o mladinskem turizmu v Dravinjski dolini. Projektna skupina za mladinski turizem mladinskega centra pod vodstvom Barbare Črešnik je pripravila celovito analizo stanja in strategijo razvoja mladinskega turizma. Ta je s konkretnimi podatki potrdila, da je na območju dovolj zanimivosti in prireditev, programov, ki bi lahko pritegnili mlade, pa je (zaenkrat) premalo. Ponudniki turističnih storitev jih sploh nimajo (izjema je Trebnik), bi pa bili pripravljeni sodelovati pri razvoju mladinskega turizma. Poleg tega se mladi s tega območja vse bolj vključujejo v mednarodne izmenjave. Za nadaljnji razmah programov za mlade in s tem mladinskega turizma torej potrebujejo predvsem prenočišča. Uredili bi jih lahko v starem mestnem jedru. Če se bosta Občina Slovenske Konjice in ministrstvo za obrambo v doglednem času dogovorila za ceno in bo nekdanji Dom teritorialnih enot spet v konjiški lasti, bi lahko prve goste v mladinskem hotelu sprejeli že jeseni ali najkasneje v letu 2005. v neposredni bližini mladinskega centra. V prostorih, ki so trenutno še v lasti ministrstva za obrambo. Predstavljeno strategijo razvoja sta podprla Igor Ju-rišič, predsednik Popotniš-ke zveze Slovenije, ki je nacionalni koordinator nastajajoče mreže mladinskih prenočišč, in podpredsednik Turistične zveze Slovenije Jože Kandorf, ki je še posebej pohvalil konjiški pristop. Projekt sprejemajo tudi v lokalnem okolju. Če bo seveda cena primerna. »Vse je odvisno od denarja, od dogovora med občino in mini- strstvom za obrambo,« je potrdil tudi direktor mladinskega centra Tadej Slapnik. »Upamo, da ne bo prehudo breme za občinski proračun, saj občina že tako vsako leto odmerja del proračuna za povečanje nastanitvenih zmogljivosti.« Cena pa, vsaj po mnenju generalnega sekretarja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Konjiča-na Jožeta Kuzmana, ne bi smela biti previsoka. »Dom teritorialnih enot smo v Slovenskih Konjicah zgradili leta 1974. To je bil prvi tovrsten dom v nekdanji Jugoslaviji. Kasneje smo zgradili še prizidek, ki smo ga po osamosvojitvi predali Slovenski vojski, z vso opremo, z dvema učilnicama in orožjem. Denar za vse te nakupe smo zbrali sami preko posebnega sklada. Če sedaj vse to seštejemo, bi morali še nazaj kaj dobiti!« Vsekakor namerava Jože Kuzman sodelovati v pogovorih z ministrstvom za obrambo. Veterani namreč želijo v pritličju stavbe urediti stalno muzejsko zbirko. Nanje pa so mislili tudi mladi in že predvidevajo, da bodo imeli otroci žrtev vojne za Slovenijo v mladinskem hotelu posebne ugodnosti. MILENA B. POKLIČ Dopolnilne dejavnosti za podeželje V razvojne programe podeželja vključena večina občin s Celjskega - Prijave za vojniško območje Glavni namen razvojnega programa Oblikovanje podpornega okolja za razvoj turizma in trženje pridelkov in izdelkov s kmetij občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je pridobitev čim večih kmetij, ki bi se ukvarjale z dopolnilnimi dejavnostmi, so med drugim povedali na četrtkovi novinarski konferenci. S tem bi si kmetije ob popestritvi turistične ponudbe zagotavljale dodaten dohodek. Razvoju dopolnilnih dejavnosti bo sledila vzpostavitev skupne blagovne znamke, pod katero se bodo tržili izdelki in pridelki s teh kmetij- V »vojniškem območju«, nosilec je namreč Občina Vojnik, so že začeli s fazo uvajanja, v kateri bodo analizi- rali obstoječe stanje, nato pa izdelali elaborat. »Izdelali bomo celovit dokument, ki bo usmerjal razvoj podeželja v občinah Celje, Laško, Štore in Vojnik,« je poudarila predsednica programskega odbora Mojca Skale. Doslej so izdali prospekt in izdelali analizo slabosti in ovir tega območja, zdaj pa k sodelovanju vabijo vse kmete in tudi druge, ki se želijo izpopolnjevati oziroma imajo ideje, načrte ali želje. »Vsi zainteresirani posamezniki naj se javijo na sedeže občin ali kmetijsko svetovalne službe. Vključili jih bodo v delavnice, zato da bi do avgusta izdelali elaborat, v katerem bodo vsi ukrepi in aktivnosti. Potem bo na vrsti izvajalska faza in prijava konkretnih projektov za držav- ni in evropski denar,« je povedala Mojca Krivec, predstavnica KGZ Celje, ki je izvajalec programa. Na dveh območjih (prvo je Ljubno, Luče, Solčava, drugo pa Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec) so že korak dlje. Zaključili so namreč z uvajalno fazo, zdaj pa je na vrsti izdelava posameznih projektov in pridobivanje denarja. Na novinarski konferenci je župan Občine Vojnik Beno Podergajs poudaril, da je na podeželju največji problem trženje proizvodov: »Ljudje so sposobni marsikaj pridelati in izdelati, a tega niso sposobni prodati. Tudi zato vidimo veliko možnosti v tem programu.« Izdelavo razvojnih programov, ki so uspeli na razpisu, bo sofinanciralo tudi kmetijsko ministrstvo, ki v teh dneh pošilja pogodbe posameznim občinam. Po podatkih Bogdana Pungartnika so v komisiji ob vojniškem območju potrdili tudi prijavo iz Šaleške doline z nosilcem MO Velenje. Skupno so nastopile občine Braslovče, Polzela, Prebold in Tabor; za sofinanciranje izdelave razvojnih programov podeželja pa sta bili odobreni tudi vlogi občin Šentjur, Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče ter treh zgornjesavinjskih občin Nazarje, Gornji Grad in Mozirje. US Št 5 ■ 5. februar 2004 Draga in revna starost Ob nizkih pokojninah še draga skrb za ostarele na domu - Nekaj dobrih sprememb zakona o socialnem varstvu oprostitev plačila. Če starost nik sam ne more kriti stroš Slovenija je vsaj v nečem zagotovo že v Evropi. Naša država ima namreč zelo veliko starih ljudi. Najbolj razširjena Dblika skrbi za starostnike je domsko varstvo, ki se mu pridružuje pomoč na domu. Prav vse oblike pa so drage; za mnoge predrage. Pomaga lahko občina, ki pa v zameno za pomoč dobi zaznamek na nepremičnino osebe, ki ji pomaga. Čeprav je tudi pri slednjem zdaj prišlo do sprememb. Predstavljajte si starejšo gospo z nekaj odraslimi otroki, ki jo še vedno redno obiskujejo in ji pomagajo pri določenih opravilih ter se z njo pogovarjajo. Gospa se ne more sama umiti, prav tako si sama ne more pripraviti kosila, pa vendar ni potrebe, da bi šla v dom za ostarele. Še vedno ima namreč otroke, ki lahko do določene mere skrbijo zanjo in ji lajšajo tistih nekaj samotnih uric. Lahko si pomaga tudi s pomočjo na domu, če si jo lahko privošči. Pomoč na domu je primerna tudi za gospodično, ki je zaradi hude bolezni sama nesposobna skrbeti zase. Za dom starejših je namreč še premlada in se v njem najverjetneje tudi ne bi počutila dobro. Če si lahko pomoč na domu plača, je to zanjo najbolj primerna oblika skrbi. Povsem druga zgodba je primer starejšega gospoda, ki ima prav tako nekaj otrok. Imel je tudi hišo in nekaj zemlje, vendar je vse z različnimi darilnimi pogodbami oddal svojim otrokom. Otroci niso nikoli posebej skrbeli zanj, se z njim pogovarjali in družili. Ko zase ni mogel več skrbeti, se je sam odločil, da bo odšel v dom za ostarele. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je bila oskrba še dražja. Ker je imel nizko pokojni- Najbolj razširjeno je domsko varstvo starejših, pomoč na domu pa je novost zadnjih let, ki pa je za mnoge predraga. no, je bilo premalo denarja za redno mesečno plačevanje oskrbe. Otroci, ki so za svoje ostarele starše dolžni poskrbeti, mu niso hoteli pomagati, občina pa na nepremičnine ni mogla dati zaznamka, ker od darilnih pogodb dalje niso bile več njegove. Draga izbira Katera oblika pomoči za starostnike je bolj primerna, je težko reči. Romana To-minšek iz Centra za socialno delo Celje pravi: »Za tiste, ki so še lahko doma, a potrebujejo pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč ali pa pomoč pri organiziranju dostave kosil, je lahko dobra izbira center za pomoč na domu. Za tiste, ki potrebujejo več pomoči in ne morejo sa- mi ostati doma, pa je seveda bolj smiselno institucionalno varstvo.« Vodja Centra za pomoč na domu Maja Brglez Vi vod dodaja, da je dom za ostarele posebej primeren za tiste, ki nimajo organizirane socialne mreže; torej nimajo sorodnikov, prijateljev, sosedov, ki bi lahko hitro priskočili na pomoč. Karkoli pa uporabnik izbere, je drago. Cene domov za ostarele se razlikujejo; gibljejo se od 80 do 170 tisoč tolarjev na mesec. Cena je odvisna od starosti doma in tega, ali je oskrbovanec v eno- ali večposteljni sobi in kakšno nego ima. Drugače je pri pomoči na domu, kjer ceno postavijo izvajalci pomoči v skladu z državnimi pravilniki. Odvisna je tudi od tega, kdo in na kakšen na- Revnejše občine bolj obremenjene V gospodarsko šibkih občinah morajo namenjati finančni skrbi za starejše veliko več denarja kot v bogatih občinah, kjer imajo občani višje osebne prejemke. Zanimiv primer je Občina Šmarje pri Jelšah, ki porabi za doplačila v domovih kar 4,2 odstotka od celotnega obsega primerne proračunske porabe. To je bistveno več kot v drugih občinah tamkajšnje upravne enote ter več, kot znaša državno povprečje. Šmarčani tako plačujejo oskrbnine v različnih domovih in zavodih za 48 ob- čanov, za kar je v njihovem letošnjem proračunu »rezerviranih« 41 milijonov tolarjev. Za 12 občanov je občina poskrbela za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve premoženja v korist občine. Po smrti občanov, za katere doplačuje oskrbnine občina, uspe pridobiti nazaj le približno 10 odstotkov porabljenih sredstev. »Pri tem se pojavljajo težave, saj imetje, na katerem občina pridobi delež na podlagi dedovanja, ponavadi uporabljajo svojci pokojnih oskrbovancev,« omenja Zlatka Pilko, vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance. »To premoženje jim pogosto predstavlja vir za preživljanje ter nimajo sredstev, da bi poravnali terjatve občine. V takih primerih občina ne vztraja pri izplačilu terjatve iz naslova deleža iz sklepov po zapuščinskih razpravah, ostaja pa lastnica celote ali deležev premoženja,« dodaja Pilková. Pri vsem skupaj pripravljajo v občinski stavbi natančni popis premoženja iz naslova sklepov iz zapuščinskih razprav. BJ čin opravlja pomoč na domu. Če jo opravljajo redno zaposlene osebe, je storitev dražja, kot če jo izvajajo subvencionirano zaposleni ali zaposleni preko javnih del. Cene se tako gibljejo tudi do 3.000 tolarjev na uro. Vendar to ni cena, ki jo plača uporabnik. Pri plačilu za pomoč na domu svojim občanom vedno pomaga občina. Doslej so se lahko občine same odločile, koliko bodo sofinancirale. Razlike v plačilih pomoči na domu so bile ogromne. Tako so uporabniki v Radečah na primer plačevali 820 tolarjev, v Preboldu pa kar 2.170 za eno uro pomoči na domu. Po spremembi zakona o socialnem varstvu, ki je stopil v veljavo konec januarja, mora občina plačati vsaj polovico ekonomske cene, kar bo krepko znižalo plačilo storitev. Še posebej se bo to poznalo tam, kjer so občine doslej prispevale le nekaj odstotkov. Poznalo pa se bo seveda tudi v občinskih proračunih. Oprostitve plačil Kljub temu, da morajo občine po spremembi zakona plačevati vsaj polovico zneska za pomoč na domu, je ta še vedno draga. Če vzamemo, da je ekonomska cena v povprečju 2.500 tolarjev, je polovica 1.250 tolarjev na uro. Pomoč na domu se lahko izvaja največ štiri ure dnevno, kar v enem mesecu znese približno 150 tisoč tolarjev. Ob tem, da oskrbovanec sploh ni oskrbovan cel dan. Res je, da takih primerov skoraj ni in si uporabniki največkrat plačajo pomoč na domu za uro ali dve. Poleg tega pa občina lahko prispeva tudi več kot po- lovico plačila - v Ljubljani, denimo, uporabniki ne plačajo nič, ker občina pokrije vse stroške storitev. Če uporabnik ne more plačati bivanja v domu za ostarele ali storitev pomoči na domu, lahko zaprosi za oprostitev plačila z zahtevkom, ki ga naslovi na center za socialno delo. Tam dobi obrazec, v centru za socialno delo pa odločijo, ali se mu odobri kov, so dolžni plačati zavezanci (to so najpogosteje odrasli otroci). Če zavezanec no če posredovati podatkov tem, ali je plačilno sposoben, se predvideva, da je plačilno sposoben najmanj v višini oprostitve, ki se računa za njegovega starša. Denar se mu torej odvzame. Seveda pa lahko tudi otroci zaprosijo za oprostitev plačila. Če nihče ne more plačati in se oprostitev prizna, potem ta delež plača občina. Vendar pa prav nič ni zastonj. Zakon določa, da se oskrbovancu v domu za ostarele, ki je lastnik nepremičnine in opravičen plačila, z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti njegovo nepremičnino v korist občine. To ne pomeni, da občina postane lastnik nepremičnine, ampak le, da se na nepremičnino da zaznamek. Ko tak starostnik umre, se občina lahko priglasi na zapuščinsko obravnavo, kjer se ji lahko izplača njen vložek z obrestmi vred. Seveda pa lahko nepremičnina pripade tudi občini, v kolikor dediči ne bi želeli odplačati vloženega prispevka z obrestmi. Isto je veljalo tudi za storitve pomoči na domu, vendar se po spremembi zakona na nepremičnino ne sme več dati zaznamka, razen, če bi občina to izrecno zahtevala. ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN Kje v naši regiji izvajajo pomoč na domu? občina__ustane Mestna občina Celje Slovenske Konjice Center za socialno delo Šentjur Šmarje pri Jelšah Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah Rogaška Slatina Bistrica ob Sotli 6 GOSPODARSTVO Neuspešno treniranje slonov S predsednico uprave celjskega Gradisa Lidijo Žagar o prihodnosti podjetja in je doslej zamenjala toliko vodilnih ljudi Aprila bodo pretekla tri leta, odkar je vodenje celjskega Gradisa prevzela danes 38-letna diplomirana ekonomistka Lidija Žagar. Doslej je imela navado, da je v vsakem podjetju ostala samo tri leta, vendar bo, kot pravi, tokrat najverjetneje naredila izjemo. Gradiš ji očitno zelo »paše«. Čeprav ima v podjetju kar nekaj nasprotnikov in čeprav ji nekateri mali delničarji očitajo cel kup nepravilnosti. Zakaj ste sploh prišli v Gradiš? Ker me je vsakodnevna vožnja iz Nazarij v Ljubljano, kjer sem bila v Rogu komercialna direktorica, zelo izčrpavala. Pa še otroci so bili majhni. Nisem si sicer delala utvar, da bom v Gradisu imela več časa, vendar je bila vožnja odločilna. Vas ni bilo strah prevzeti podjetje, ki je bilo v tistem času v velikih težavah? Sploh ne, saj sem prihajala iz podjetja, ki je bilo v še večji krizi kot Gradiš. Gradiš se je otresel že veliko bremen iz preteklosti, nekaj pa jih je vendarle še ostalo. Katera? Potrebovali bomo še kar nekaj časa, da se izkopljemo iz krize. Še vedno imamo neugodno razmerje med terjatvami in obveznostmi. Ker so banke zelo previdne pri financiranju gradbeništva, se v glavnem financiramo na račun dobaviteljev, to pa slabo vpliva na naš ugled. Da bi pokrili vsaj del obveznosti, smo se odločili za dezinvestiranje. Prodali ste že veliko nepotrebnega premoženja. Vam ga je še kaj ostalo? V Bukovžlaku imamo 26.000 kvadratov zemljišč, ki jih sami ne potrebujemo, radi bi prodali tudi samski dom v Celju, iščemo tudi partnerja za kamnolom. Imamo še nekaj stanovanj in bivšo upravno stavbo v središču Ce-lja. Jo prodajate predrago ali zanjo ni zanimanja? Glede na ponudbo v Celju, kjer je ta hip na voljo kar 15.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, je cena res previsoka. Razmišljali smo, da bo jo preuredili v stanovanja, vendar nam nekaj sostanovalcev ne da soglasja. Morda bomo na koncu primorani, da prostore prodamo po delih. Lani ste se pohvalili, da ste povečali prihodke in se rešili izgube, vendar pregled za zadnjih nekaj let pokaže, da je Gradiš takšne prihodke ustvarjal že pred petimi letí. Za dobro poslovanje potrebujemo 6 do 7 milijard tolarjev prihodkov. Letos jih načrtujemo za 6 milijard. V Celju ni tako intenzivnega investiranja, če pa je že, nas ni zraven. Leta 2002 nam je Planet Tuš prinesel 2,3 milijarde tplarjev, ki smo jih lani morali nadomestiti z drugimi projekti. Dobili smo jih v Ljubljani. Pa tudi sicer ste več v Ljubljani kot v Celju. V strukturi naših poslov predstavlja Ljubljana 35 odstotkov, prav toliko kot Celje z okolico. Vendar pri tem Čelje z okolico pomeni v glavnem le Rogaško Slatino, Laško in Šentjur. Zakaj tako malo gradite v Celju. Vas to ne zanima ali vas ne spustijo zraven? (smeh) Če bo šlo tako naprej, bomo resno razmislili, komu bomo v prihodnje plačevali davke. Najbrž tisti občini, od katere bomo tudi največ imeli. Saj so javni razpisi, vendar, žal, v Celju z lo-biranjem nismo najbolj uspešni. Drugje smo bolj. Torej imate v Ljubljani zelo dobre veze in znanstva? Vsekakor. Res pa je tudi, da Ljubljana ni tako zaprta, kot je Celje ali Primorska, ki jo je gradbeni lobi popolnoma zaprl za »tujce«. Najbrž vas v Ljubljano vleče tudi dober zaslužek. To velja samo pri gradnji za trg. Občina Celje izredno drago prodaja zemljo, gradnja pa stane povsod enako. Vendar lahko stanovanja v Ljubljani prodaš po precej višji ceni, saj stane tam kvadratni meter najmanj 2.000 evrov, v Celju pa le 900 evrov. Gradiš je lani sicer posloval pozitivno, vendar je glede na obseg prihodkov dobiček zelo skromen. Zakaj? Ker nizkim cenam na trgu še nismo uspeli prilagoditi organizacije v gradbeni operativi. To bomo letos spremenili, saj nameravamo občutno skrčiti režijo na gradbiščih. Organizirali se bomo v profitne enote in potem se bo natančno videlo, koliko kdo ustvarja in koliko ima stroškov. Boste reorganizacijo izvedli z ljudmi, ki jih imate sedaj, ali načrtujete še kakšne zaposlitve? Potrebovali bi še enega tehničnega strokovnjaka, ki bi imel veliko znanja in avtoritete. Članu uprave Jožefu Malgaju, ki je bil zadolžen za tehnično dejavnost, je namreč zadnjega decembra potekel enoletni mandat in junija se bo upokojil. Imate v Gradisu zdaj samo enočlansko upravo? Ne. Namesto Malgaja je zdaj v upravi Lidija Robnik, bivša finančnica Cestnega podjetja Maribor. Odkar ste prišli, je bilo v vrhu Gradisa zelo veliko kadrovskih sprememb. Ste od ljudi zahtevali preveč ali preprosto niso prenesli vašega načina dela? Ne vem. Morda je res kriv moj način dela. Med novoletnimi počitnicami sem o tem veliko razmišljala in poskušala ugotoviti, kje grešim. Morda ne znam ljudi na pravi način stimulirati. To bom v prihodnje spremenila. Morda pa nisem izbrala pravih in sem trenirala slo- ne šprint na sto metrov. Kar mi, kot vidite, ni uspelo. Ste ljudem, ki so v preteklih treh letih morali zapustiti Gradiš, še kaj dolžni? Vse odpravnine smo izplačali že spomladi leta 2002. Tožita nas samo bivši vodja finančne službe Gvido Virant in bivši član uprave Janez Str-mecki. Boste ohranili takšno število zaposlenih, kot jih imate sedaj? Da. Trenutno imamo poleg 300 redno zaposlenih še 120 najetih gradbenih delavcev, ki pa jih je zelo težko dobiti. Bo po vstopu v EU bolje? Zagotovo ne. Pogovarjali smo se že s Slovaki in Če- tudi o tem, zakaj hi, vendar raje odhajajo v Nemčijo, saj tam več zaslužijo. Lani smo celo pripeljali 18 Ukrajincev, pa se je pokazalo, da so bolj primerni za zemeljska dela. Zato bomo gradbene delavce še naprej iskali v državah bivše Jugoslavije. Makedonci, na primer, so zelo dobri. Kaj pa strokovni kader? Zaposlili smo nekaj mladih ljudi, nekaj pa imamo tudi štipendistov. Jih je kaj pribežalo iz In-grada? Res smo si želeli in tudi pričakovali nekaj njihovih strokovnjakov, vendar smo ugotovili, da so tudi Ingradovci zelo zvesti svojemu podjetju. Kljub težavam ga nočejo zapustiti. Ste si oddahnili, ko je In-grad zašel v težave? Pred časom je bila nevarnost, da vas prevzame, tudi v stečaj vas je poskušal spraviti. V poskus stečaja je bil In-grad vpleten posredno, vendar je pri tem šlo za osebno spletko bivše direktorice In-grad Koncema. Ostali v te posle niso bili vpleteni. Je bilo še kaj podobnih prevzemnih poskusov? Niti ne. Opažam pa, da mnoge zanima povezovanje. Tlidi nas. Tu mislim predvsem na povezovanje v gospodarskem smislu. Tako kot so primorski gradbinci zaprli svojo regijo ali Prevent mariborsko območje. Kdo pa bi lahko zaprl celjsko regijo? Lahko bi jo mi, če bi se uspeli dogovoriti z Vegradom, Ingradom in tudi s CMC. Vendar je problem gospa iz Ve-grada. Velenjčani potrebujejo zelo veliko dela, saj so še vedno organizirani po starem. Poleg tega so prepričani, da jim pripada največ poslov. Je bilo že kaj pogovorov o povezovanju? Še ne. Z Vegradom sploh ne, s CMC pa že delamo skupaj na nekaterih projektih. Če se ne bomo povezali sami, bo to namesto nas naredil nekdo drug. Namesto, da bi sodelovali vsaj pri ponudbah, se še vedno igramo izčrpavanje. Lani je bilo na vaš račun povedanih in tudi napisanih veliko obtožb. Zlasti v zvezi s kupovanjem Gradi-sovih delnic. Kolikšen delež podjetja imate trenutno? Dobre tri odstotke. Nameravate ta delež še povečati? Vsekakor. Prav zdaj najemam posojilo za nakup novih delnic. Želim imeti med 10 in 15 odstotkov podjetja. Obtoževali so me, da bom teh 15 odstotkov delnic po knjigovodski vrednosti spet prodala podjetju in pri tem zaslužila 600 do 800 milijonov tolarjev. Nimam takšnih namenov in tudi če bi jih imela. Gradiš ne bi mogel toliko plačati zanje. Poleg tega bi bilo takšno početje skregano z menedžer-sko logiko. Kaj pa očitki, da se greste preveliko familijarnost? Finance ste prepustili svakinji in jo na lanski skupščini hoteli spraviti celo v nadzorni svet. Kmalu po prihodu v Gradiš sem se odločila, da bom naredila rez v finančni službi. Tudi zato, ker je tedanji finančnik gospod Virant naredil veliko napak, predvsem pa je izgubil ugled. Povsod sem iskala primernega človeka, celo Marka Tišmo, ki je sedaj resni kandidat za novega direktorja Večera, sem vabila, pa znano finančno strokovnjakinjo Romano Žlauf. Celje je predobro poznalo finančno poslovanje Gradisa in moje iskanje je bilo neuspešno. Zato sem k sodelovanju pač povabila svakinjo in moram reči, da sem zadovoljna s tem, kar je naredila. V Gradisu najbrž ne nameravate dočakati upokojitve ... Doslej je bil moj življenjski cikel nastavljen na tri leta in 2. aprila bodo pretekla tri leta, odkar sem prišla v Gradiš. Najbrž bom naredila izjemo in še nekaj časa ostala. Podjetje mi je postalo zelo všeč in v njem vidim še veliko izzivov. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN )lektro T U R N S E K HITRI KABELSKI INTERNET (samo v Celju) ! ' dodatne informacije na tel. (03) 42 88 119 OBJAVA Upravna enota Šentjur pri Celju obvešča investitorje (vse, ki so gradili hišo, hlev, poslovne prostore ...), da bo iz arhiva izločala projekte (načrte), ki so bili priloga k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja v letih 1970-1985. Vsi, ki želite, lahko dobite projekt vrnjen, če pokličete na telefonsko številko 03 747-12-33 go. Urško Novak in se dogovorite za čas prevzema. Končni rok je 15. 3. 2004. Projekte, ki bodo po 31.3. 2004 ostali, bomo v skladu z določili Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ter Pravilnikom o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva, komisijsko uničili. Elektroinstalacije in trgovina Elektro BUM, Anton Selič, s.p. Šentjur VEC ELEKTROINSTALATERJEV IN TRGOVCEV Od kandidatov, ki se bodo prijavili za elektroinstalaterje pričakujejo: končano IV. oz. V. stopnjo izobrazbe elektrotehnik-energetik ali elektrikar-energetik, 3 do 5 let delovnih izkušenj ter vozniški izpit B-kategorije. Od kandidatov, ki se bodo prijavili mesta trgovec, pričakujejo končano IV. oz. V. stopnjo izobrazbe - trgovski poslovodja ali prodajalec, najmanj dve leti delovnih izkušenj, poznavanje tehničnega blaga oz. elektromateriala, poznavanje dela z računalnikom ter izpit B-kategorije. Od kandidatov pričakujejo komunikativnost, iznajdljivost, samostojnost, urejenost in smisel za skupinsko delo. Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe z dokazili pošljite do 15. 2. na naslov: Anton Selič, s.p., Ulica II. bataljona 16a, Šentjur. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. : 031-611-603. iëtOtl puuna / im/lKilJslm okimm GOSPODARSTVO Prva zamenjava šefov v Kovintradu Dušana Zorka bo po odhodu v Pivovarno Union nasledil Iztok Seničar - Prva zamenjava v 12-letni zgodovini podjetja Novi predsednik uprave celjskega Kovintrada je Iztok Seničar, ki je bil doslej član uprave, zadolžen za komercialo. Tako so se že prejšnji teden odločili največji lastniki podjetja, vendar so novico skrbno čuvali do ponedeljka. Seničar bo funkcijo nastopil 1. marca, ko bo dosedanji predsednik uprave Dušan Zorko prevzel vodenje ljubljanskega Uniona. Imenovanje 46-letnega Iztoka Seničarja za novega predsednika uprave Kovintrada ni presenečenje. Že doslej je bil namreč Zorkov pomočnik in ga je nadomeščal v njegovi odsotnosti, poleg tega pa so o novem prvem človeku podjetja, ki je sicer v skoraj stoodstotni lasti zaposlenih in nadzornega sveta, odločali najpomembnejši delničarji, med katerimi so tudi vsi člani uprave. Dušan Zorko je prepričan, da pomeni Iztok Seničar zelo dobro kadrovsko zamenjavo, ki ne bo bistve- Dušan Zorko je nasledniku zapustil uspešno podjetje. V Kovintradu sta se lani prihodek in dobiček povečala še za 10 odstotkov. V celotni skupini bodo po sicer še nepopolnih podatkih prihodki iz prodaje znašali približno 17 milijard tolarjev, čisti dobiček pa naj bi se povzpel na dobrih 230 milijonov tolarjev. no vplivala na poslovanje podjetja in na začrtano strategijo razvoja. Seničar je namreč, tako kot vsi ostali člani uprave, iz tiste skupine vodilnih ljudi nekdanjega Kovinotehninega tozda Zunanja trgovina, ki se je v začetku devetdesetih let odcepila od matičnega podjetja. Vse do danes se uprava ni spreminjala in Zorko je prvi, ki jo zapušča. »Pride čas, ko je treba prepustiti mesto drugim. Iztok Seničar je izkušen poslovnež, z zelo dobrim znanstvom v mednarodni trgovini,« pravi Zorko. Kdo bo po Zorkovem odhodu zapolnil izpraznjeno mesto v upravi, v Kovintradu za zdaj še ne vedo oziroma o tem še ne želijo javno govoriti. Uprava bo, je povedal Dušan Zorko, vsekakor še naprej ostala 5-članska, razmišljajo pa celo o tem, da bi jo zaradi uvajanja novega programa razširili še za enega člana. O tem bodo odločali na skupščini delničarjev, ki bo predvidoma sredi junija. Dobra zapuščina Kovintrade, ki sodi v prvo petdeseterico podjetij, ki imajo v Sloveniji najvišji ra- Novi predsednik uprave 200-član-skega Kovintrada je Iztok Seničar. ting, je tudi lani posloval zelo dobro. Tako matično podjetje kot skupina, v kateri je še sedem podjetij v tujini, sta lani prihodke iz prodaje in čisti dobiček povečala še za 10 odstotkov. Zorko pravi, da bo Kovintrade pretežni "del delovanja še naprej usmerjal zlasti v srednjo in vzhodno Evropo. Zunanjetrgovinsko mrežo so zato pred kratkim okrepili na Madžarskem, kjer so doslej imeli le predstavništvo, novo podjetje pa so ustanovili tudi v Romuniji- JANJA INTIHAR Comet ima nove lastnike Je pred vrati združitev največjih slovenskih proizvajalcev umetnih brusov? Aktiva Invest je 38,5 odstotka delnic, ki jih je imela v zreškem Cometu in je bila njegova največja posamična lastnica, prodala Infondu, Swatyju in Zlati moneti. Ker se je svoj delež v podjetju odločila prodati tudi Slovenska odškodninska družba, se bo lastniška struktura Cometa bistveno spremenila in bo, vsaj glede večjih lastnikov, zelo podobna Swatyjevi. Se torej obeta združitev slovenske brusne industrije? Kot je znano, je Aktiva svoj delež v Cometu začela prodajati že lani, med najbolj resnimi kupci pa sta bila Pro-banka z Infondom in avstrijski Tyrolit, ki je napovedal, da ga zanima prevzem celotnega podjetja. Ker pa so Avstrijci za delnico Cometa ponujali manj kot Probanka, so se v Aktivi odločili za Mariborčane. Vendar pa Probanka sama delnic ni kupila, ampak je bila glavna organizatorka nakupa. Največji delež paketa, 18 odstotkov Cometovih delnic, je kupil Infond, Swaty je s pomočjo Probankinega posojila prišel do 15 odstotkov delnic, Zlata moneta pa je kupila 5,5 odstotka. Cena za delnico je bila 3.700 tolarjev, vrednost celotnega posla pa 2,4 milijarde tolarjev. Delnice Cometa se je odločila prodati tudi Slovenska odškodninska druž- ba. Kupila jih bo kapitalska družba, ki je že doslej bila med večjimi lastnicami zreškega podjetja, z nakupom pa bo svoj delež povečala na dobrih 21 odstotkov. Nova lastniška struktura Cometa je zdaj zelo podobna Swatyjevi, kjer so med večjimi lastniki prav tako Infond, kapitalska družba in Probanka. Morda to pomeni, da se bo slovenski brusni industriji tik pred vstopom v Evropsko unijo vendarle uspelo združiti, kar je že leta 1998 poskušal Comet, vendar mu je prevzem mariborskega konkurenta preprečila država. JANJA INTIHAR BSH ostaja v Nazarjah V Zgornji Savinjski dolini in tudi širše so se sredi preteklega tedna kot blisk razširile informacije, da bodo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki sodi v koncem Bosch Siemens Hausgeràte, odpustili 250 zaposlenih in da vsaj del proizvodnje, če že ne v celoti, selijo na Kitajsko. V nazarskem podjetju vse govorice odločno zanikajo oziroma menijo, da nekatere informacije niso bile pravilno razumljene. V resnici konec januarja 85 delavcem niso podaljšali pogodbe za določen čas. Položaj v bistvu ni nič drugačen, kot v spomladanskih mesecih, saj se prodaja in s tem tudi proi- zvodnja gospodinjskih aparatov giblje ciklično. Je pa res, da so se v celotnem koncernu BSH odločili za razpolovitev zalog, kar pomeni, da bodo poslej skladiščili samo zaloge, potrebne za mesec dni in ne več za dva meseca, kot je bilo doslej. Tem ukrepom morajo prilagoditi oziroma za mesec dni zmanjšati tudi proizvodnjo v Nazarjah, kar bodo storili tudi z dodatnimi prostimi dnevi. Sicer v BSH zagotavljajo, da bodo letos za desetino presegli lansko realizacijo, ki je znašala 119 milijonov evrov, od marca pa bodo proizvodnjo še dodatno povečali, saj bodo začeli z izdelavo termičnih aparatov. Veliko večino delavcev, ki jim niso podaljšali pogodbe, bodo maja ali junija spet zaposlili. Kar se tiče Kitajske, pa gre za splet naključij. Koncem Bosch Siemens v resnici seli na Kitajsko proizvodnjo iz ene nemških tovarn, vodji nazarske proizvodnje elektromotorjev pa so ponudili mesto tehničnega direktorja, zato si v teh dneh že ogleduje tovarno na Kitajskem. Ttorej gre samo za enega zaposlenega in nikakor za celotno podjetje Hišni aparati, ki se ne namerava seliti iz Nazarij. URŠKA SELIŠNIK Št. 5 - 5. februar 2004 - Velika kupna moc Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v preteklem tednu začelo precej optimistično, indeksa SBI20 in PIX sta dosegla nove rekordne vrednosti, proti koncu tedna pa se je evforija investitorjev malce ustavila in prišlo je do rahlega popravka navzdol. SBI20 je tako na tedenski ravni prvič po dolgem času izgubil 0,7 odstotka, PIX pa je pridobil še 2,4 odstotka. Najbolj zanimiva je bila republiška obveznica 54. izdaje (RS54), ki je porasla za 0,6 odstotne točke na 105,2 odstotka nominalne vrednosti. Po prometu je sledila obveznica Slovenske odškodninske družbe (SOS2E) katere tečaj se v tem tednu ni bistveno spremenil. V Etolu (ETOG), proizvajalcu eteričnih olj, so z umikom lastnih delnic zmanjšali osnovni kapital, kar pomeni, da se bo dobiček na delnico tudi ob morebitnem nespremenjenem poslovanju povečal. Tak - za delničarje zelo priljubljen ukrep - hkrati pomeni zaupanje vodstva v osnovno dejavnost podjetja, kar je imelo nedvomno pozitiven vpliv na gibanje delnice. V zadnjem tednu je sicer slabo likvidna delnica Etola pridobila 1,1 odstotka in teden končala pri 52.701 tolarjih. Pregled lečajev med 27. januarjem in 3. lebruarjem 2004 52,701,00 4,310,371 Iz Save so obvestili javnost o vložku skoraj 72 milijonov tolarjev v podjetje Limb d.o.o. s Ptuja. Tako je postala 38% lastnica družbe, ki je razvila sodoben kmetijski traktor. Traktor je bil razstavljen na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer je naletel na dober odziv, tako da po tržnih analizah načrtujejo letno proizvodnjo čez 2.500 traktorjev. Družbeniki načrtujejo še nadaljnja vlaganja junija leta 2005. Tudi Sava tedaj načrtuje dodatno vlaganje v enaki višini, s čimer bo postala večinska lastnica omenjene družbe. Na delnici Save se novica ni bistveno odrazila, saj gre za eno manjših naložb holdinga, ki ima sicer po ocenah nekaterih analitikov že težave pri iskanju dovolj dobičkonosnih projektov. Cena Savine delnice je v tem tednu porasla za slab odstotek. ii 27. januarjem in 3. lebruarjem 2004 l Krkine (KRKG) delnice so se ves teden vrtele okoli vrednosti 56.400 tolarjev, na koncu pa je njihov enotni tečaj končal pri 56.421 tolarjih oziroma 0,07 odstotka višje kot prejšnji teden. Petrolove (PETG) so izgubile 1,3 odstotka, delnice Mercatorja (MELR) so ostale praktično nespremenjene pri 35.582 tolarjih, delnice Gorenja (GRVG) pa so porasle za dober odstotek. Nama Ljubljana (NALR), družba katere delnice kotirajo na prostem trgu, je sporočila, da so sklenili pogodbo o odprodaji maloprodajne enote v Velenju. Po navadi se zelo malo trguje z omenjeno delnico in tako je bilo tudi ta teden, z izjemo zadnjega dne, ko je delnica porasla kar za skoraj 20 odstotkov na 1.499 tolarjev. Za manj likvidne delnice je značilno, da večkrat pride do večjega skoka, tako navzdol ali navzgor, odvisno od novic in špekulacij. Kot opažamo že dalj časa, po umirjanju rasti tečajev pride do rahlega popravka navzdol, ki traja dan ali dva, nato pa se tečaji zaradi velike kupne moči, ki je trenutno na trgu, zopet začnejo dvigovati. Tako smo še naprej optimistični in lahko v naslednjih tednih spet pričakujemo nove rekordne vrednosti. MATUA ŠIMENC Ilirika borzno posredniška hiša d.d. matija.simenc@ilirika.si Težko dam kaj od doma! Pri Vidi in Stanetu Zupancu v Primožu se je v skupnih letih življenja nabralo še in še spominkov »Je že tako, da si ne morem pomagati in težko dam iz hiše stvari, ki me spominjajo na kaj lepega,« se je namuznila Vida, ko nam je razlagala, od kod vse spominki, starine, pletene košarice, mobili, cvetlični aranžmaji, pohodniš-ke palice ..., ki jih je polna hiša, zlasti pa zimski vrt Zupančeve domačije v Primožu pri Šentjurju. »Tako je od nekdaj, a v blokovskem stanovanju v Celju je bilo manj prostora.« Na to se hudomušno naveže soprog Stane in pristavi, da mu je zdaj jasno, zakaj je bilo treba po letu 1991 kar osemkrat dozidati prej majceno počitniško hišico, v katero sta se preselila in celjsko stanovanje prepustila »mladim«. Ena najbolj nujnih dozidav je bil zimski vrt, kjer je zdaj ob velikem omizju ter kaminu z letno kuhinjo zbranih tudi največ spominkov. »Najino domovanje stoji tik ob gozdu in kljub temu, da sva nenehno grabila in pometala listje, ga je bilo vsepovsod polno. Za dve uri sva šla od doma, pa je bilo že spet tako nastlano, da je izgledalo, kot da sva na dopustu,« se spominjata. Potovanje skozi življenje Za Vido in Stanetom so bogata, do zadnje minute izpolnjena leta življenja in kot pravita, je zdaj čas, da končno tudi uživata. »Poč-neva lahko resnično le tisto, v čemer uživava,« sta zadovoljna. Stane je po rodu iz Primoža in v njuni zbirki ljubih spominkov je tudi nekaj starin, ki jih hrani že od otroštva. »Domov jih je prinesel oče, ki je bil >cimper-man< in je veliko delal po okoliških kmetijah.« Nekaj jih je Stanetu ostalo tudi iz prvih poklicnih let, ko je bil kot učitelj na Kalobju in v Loki pri Žusmu, zatem pa ga je pot vodila v Celje in s preteklostjo je drugoval v Zgodovinskem arhivu Celje. Sredi 70. let, je bil nekaj časa tudi sodelavec naše medijske hiše kot napovedovalec na Radiu Celje, pripravljal pa je tudi zapise iz kronike in kasneje, ko ga je poklicna pot vodila v AMD Šlander, urejal še prometni kotiček. »Vmes sem študiral in končal pravo, tako da sem upokojitev pred štirimi leti dočakal kot vodja splošne kadrovske službe v šempetrskem Sipu.« Zdaj je aktiven v šentjurskem društvu upokojencev, kjer »ima čez« izlete, v kozjanski meddruštveni koordinaciji pa sodeluje v skupini za prireditve. »Letno gremo na sedem do osem izletov, enkrat obvezno v tujino. Bili smo že v Pragi, po Švici, na Nizozemskem in lani na Ažurni obali in v Španiji,« pove in dodaja, da je za letošnji izlet 20. marca v Grčijo prijavljenih že za dva avtobusa upokojencev. Vmes pa, seveda, ne gre pozabiti na pohodniš-tvo (in s tem povezanih neštetih pohodniških palic v njuni zbirki), saj se na bližnje vrhove še vedno odpravi vsaj dvakrat mesečno. Nekaj časa pa mora, seveda, ostati še za šahiranje, tarok (»Da upravičim pokal in plaketo iz lige,« se nasmeje.) in branje. Pa ne samo z upokojenci, Stane uživa v potovanjih tudi zasebno (»Lanskih 14 dni po Skandinaviji je bilo nepozabnih...«) - s prav vsakega pa je domov prinesel tudi kakšen spominek ... Z ljudmi in za ljudi Če je Staneta poklicna pot vodila sem in tja, jo je Vida v celoti posvetila ljudem in delu z njimi in zanje. Tudi po upokojitvi, ki jo je leta 1996 dočakala kot vodja pa-tronažne službe v Zdravstvenem domu Celje, se ni nič spremenilo, saj kot prostovoljka vodi delo treh skupin: »Teden začenjamo s telovadbo v šentjurskem domu starejših, kjer se dobivamo z Vrtnicami, skupino starejših žensk, lani je bila 10-letnica naše šentjurske skupine Za zdrav način življenja, iz katere so skupine zdravljenih alkoholikov zrasle še v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Laškem, v Celju pa se že 18 let srečujemo s Srčki iz Koronarnega kluba Celje,« našteva Vida. Zelo je zadovoljna, ker pri svojem delu izjemno dobro sodeluje tudi z institucijami; s centom za socialno delo in domom starejših v Šentjurju ter celjskim koronarnim klubom, ki ji pomagajo tudi pri rednem strokovnem izpopolnjevanju. »Ko sem prosta, je čas za družino, zlasti za vnučke, ter za prijatelje in znance, pa tudi doma je treba kaj postoriti,« se nasmeje in pove, koliko stvari se je naučila šele »na stara leta«. V njunem domu v Primožu je zdaj velika cvetlična soba, saj prej za rastlinje v blokovskem stanovanju ni bilo dovolj prostora. Pri hiši je vrt in naučiti se je bilo treba tudi tega, kako ravnati z njim. Pozornost zase ter- Vida kaže na zbirko vrtnih palčkov, v kotičku zimskega vrta pri Zupančevih pa je prostor našlo tudi Stanetovo sobno kolo, ki so mu ga podarili prijatelji. »Odkar sem se leta 2000 upokojil, me je udarilo zdravje. Polomil sem si rebra, imel težave s hrbtenico, lani pa so mi operirali še koleno, zato je za kondicijo treba poskrbeti.« njenci in hišni varuh, ki menda velja za hudega psa, a je naš obisk kar prespal, ter zadnje pol leta tudi ljubka činčila. »K hiši sem skoraj prinesel tudi par hrčkov, a sem se še pravi čas ustavil,« doda Stane in pojasni, da domači ljubljenčki človeka »privežejo« k hiši, saj terjajo redno skrb. Veliko spominkov, zlasti takšnih, ki so nastali v domačih ročnodelskih delavnicah, je domov prinesla Vida. »Veliko sem jih dobila, so pa tudi takšni, ki so mi takoj padli v oči in sem jih kupila,« kaže na košarico, izdelano in smrekovih stor-žev, ki visi izpod stropa v zimskem vrtu. Vida se hitro naveže na stvari, pa naj gre še za takšno drobnarijo ... »Tale šopek teloha sem dobila malo pred božičem, pa poglejte, kako lepo se drži,« kaže nežne bele cvetlice, ki so omizje v zimskem vrtu krasile vse do konca januarja, zdaj pa jih je Vida prenesla v dnevno sobo, da jih posuši. In seveda shrani na poličko, k drugim zvečine drobnarijam, a za Vido in Staneta dragocenostim, ki so krojile njuno skupno življenje. IVANA STAMEJČIČ Pišite nam! V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Jože Turk iz Radegunde pri Mozirju. Nagrado dobi na oglasnem oddelku naše hiše. kredit odpira vrata Ponujamo dolgoročni gotovinski Raiffeisen ABCKREDIT do 15 let za nakup ali prenovo hiše ali stanovanja, ali za poplačilo drugih manj ugodnih kreditov. Kredit zavarujete s hipoteko, izplačamo ga 100 % v gotovini, zato dokazil o porabi sredstev ne potrebujete. Izberite kredit z EURO klavzulo, obrestno mero EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije preprosto poiščite na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. Raiffeisen ABCKREDIT - enostavno več možnosti, več izbire. 080 10 08 kredili@r-l Drug drugemu dar Ustvarjalna družina Kitak iz Šentjurja - Ko beseda dolgčas postane neznanka - Namesto kosila likovna delavnica zgodi, da so namesto kosila na mizi likovni pripomočki.« Polona je namreč z ustvarjalnostjo »okužila« vse družinske člane. Njo je svet barv in risanja pritegnil že v osnovni šoli, ko je sodelovala na likovnih kolonijah, kot gimnazijka pa je imela tudi svojo razstavo. Čeprav se ni vpisala na likovno ali oblikovalsko akademijo, je s študijem tekstilne tehnologije še vedno ostala v stiku z barvami. »Slikarstvo je ostalo moj hobi,« pripoveduje Polona, »čeprav sem ga malo zapostavila, ko so bili otroci čisto majhni. Kasneje pa sem jih vključila v likovno ustvarjanje.« Dar po mamici so podedovali prav vsi trije, čeprav ima Domen morda malo bolj izostren čut za natančnost. Po očetu, seveda. Na prav poseben način je Polona svojo najmlajšo »vknjiži-la« in upodobila v slikanici, ki jo je izdala zadnje dni lanskega leta. Naslovila jo je Velike punce, v njej pa z besedo in sliko opisala razvoj otroka do petih let starosti. »Do slikanice sem prišla čisto spontano. Poroka na gradu Bogenšperk 25. aprila 1987,15 let kasneje, leta 2002 pa skoraj isti prizor s sadovi ljubezni. KITAK Samoiniciativna Teja, natančen Domen in prikupna Tajda skupaj z dolgolasim očkom Rafaelom in ustvarjalno mamico Polono sestavljajo pisan team; družino Kitak. Mi smo zanimivo družino iz Šentjurja spoznali čisto po naključju, z naslednjo reportažo pa jo predstavljamo še vam. Naš prvi stik s Kitaki je bilo izbiranje najlepših voščilnic v akciji Novega tednika in Radia Celje; drugi povabilo na samostojno razstavo portretov Polone Kitak v Knjižnici Šentjur in tretji že kar obisk v njihovem pisanem domu ... Zmotili smo jih v popoldanskem času. 5-letna Tajda je zaključila z vrtcem ter plesno in angleško skupino, čeprav je bila videti vse prej kot utrujena. 13-letni Domen nima v petek na večer nič več na sicer nabitem urniku (atletika, glasbena šola) in se lahko preda modelarjenju ali računalniku. 15-letna Teja pa je prišla iz Celja; tokrat ni zavila na ure klavirja ali k pevskemu zboru, pa tudi s prijateljicami še ni zmenjena. Iz služb sta prišla še starša in zasliševanje se je lahko začelo. Ustvarjalnost kot drug priimek V domovanju Kitakovih najprej opaziš, da izdelkov, ki jih je skorajda za celo stanovanje, ni mogel izdelati zgolj eden član. Voščilnice, broške, slike različnih tehnik in slogov, doma narejene igračke... vse to je delo štirih članov družine; Polone in treh otrok. »Rafael poskrbi bolj za tehnične rešitve naših izdelkov,« je razložila Polona, gonilna umetniška sila družine. »No, včasih moram poskrbeti tudi za kosilo,« je pristavil tehnični ekspert, »saj se velikokrat Bližal se je Tajdin peti rojstni dan, sama pa nisem vedela, kaj naj ji dam za darilo. Ker sem poleg likovnega tudi članica literarnega društva, sem naredila zapise stavkov in besed, ki jih govorijo majhni otroci. S tem sem imela kar malo težav. Namreč, kako skrčiti pripoved o odraščanju »velikih« punc,« je razlagala Polona. Trije asi Tlidi z opisi ostalih otrok bi imela nemalo težav. Tejino ustvarjalnost (narisala je tudi naslove slikanice Velike punce), pridnost, nepredvidljivost, samoiniciativnost in še kaj bi tudi težko opisala v enem zvezči-ču. Naj naštejem le nekaj njenih vrlin. Če rečem, da lepo riše, je pridevnik lepo preskromen. Enako velja za trditev, da lepo poje. (Škoda, da dueta Teja in Tajda, ne morete preko časopisa tudi slišati ...) Poleg tega je bila kot osnovnošolka najboljša učenka OŠ Franja Malgaja v Šentjurju, scenáristka, vodja in napovedovalka osnovnošolske valete; že sedmo leto vadi klavir pri profesorici Jelki Iskra; tekmovala je v košarki ... najbolj pa nas je presenetil njen dopis urednici Naše žene, s katerim se je skupaj z mamico (brez njene vednosti) prijavila na stilsko preobrazbo. Kako, si preberite kar sami: »Tako kot vse mame že- lijo najboljše in najlepše z; ! je otroke, tako bi jim tudic morali želeti enako. In tali di jaz želim svoji mami I ni Kitak. Ker je ravnokal stopila prag 40. let, mislil | je čas za spremembo. Šel I raj bi rada, da ostane zab! : razumevajoča, polna novi in nasvetov (ker jo iman) Če se le da, Polona in Raf radf Pragi, zato bo naslednja dw Ne samo likovno, tudi glasbeno žilico ima družina v krvi. sestavljajo: obisk vrtca, ples (v plesni skupini ali pa skupaj s Tejo zaplešeta na kakšen Siddhartin komad), nagajanje ostalim v družini, risanje risbic (vsaj pet na dan), če pa se družina kam odpravi z avtom, Tajda poskrbi, da ne bi koga pozabili doma. Iz nezanimive znanke v... Pa še na nekaj, kar zaznamuje Tajdo, smo pozabili. To so njeni dolgi lasje. »Ki jih ima po meni,« se pošali Rafael. Očka družine še nismo opisali, podrobneje ga bomo spoznali na način, kot ga je spoznala Polona. Zdajšnja zakonca sta se prvič »opazila« že v gimnaziji. »Vendar je bila Polona dve leti mlajša, kar je bilo zelo nezanimivo,« razloži Rafael. Kar precej bolj zanimiva mu je postala v študentskih letih. Kaj vse je počel na vlaku, s katerim sta se ob vikendih skupaj vozila domov, Rafael raje zamolči. Izvedeli pa smo, da je bil za Polono pripravljen pre-kolesariti skorajda maratonske dolžine. »S prijateljico sva v tistih časih veliko kolesarili, počasi pa se nama je pridružil tudi Rafael,« pripoveduje gospa Kitak. Za podvig do Blatnega jezera, kjer se je Rafael prvič pridružil Poloni, si je kolo celo izposodil. Kam pes taco moli, se je razkrilo na študentski žurki... igrali so Lolo ... in od takrat sta Rafael in Polona nerazdružljiv par. Kmalu po poroki, leta 1987, sta se, predvsem zaradi služb, preselila v Zreče. »Rafael je kot univerzitetni diplomirani inženir elektronike dobil delo v Uniorju, jaz pa kot univerzitetna diplomirana inženirka tekstilne tehnologije v Konusu. Tam sva si uredila tudi prvi dom. Za pohištvo in police sem sama narisala načrt, Raf pa je vse spretno sestavil,« se spominja Polona. »Skoraj mesec dni sva vse skupaj tolkla in razbijala, tako da so bili verjetno sosedje že precej nestrpni. Sicer pa sva v Zre-čah preživela nekaj najlepših let življenja, prijatelje od tam obiskujeva še zdaj, prav k srcu pa nam je prirasla Rogla.« Stvari, ki Nazadnje sta bila v hladni 10toplejša, sta si obljubila. povezujejo Družina še zdaj rada_kolesari in obiskuje hribe. »Čeprav,« pravi Polona, »je zgodnje vstajanje z otroki postalo kar težavno.« Kljub veliki ljubezni do gora, družina vsako leto po-čitnikuje tudi na morju. »Brez morja ni pravih počitnic,« so Teja je navijala za sestrico. Domen pa za bratca. Ker pa mora biti »vse po Tejino« je na svet prišla mala Tajda. napo-revala pozitivno ener-jo na znotraj. Ver-vem, da ji je vsa ta »lo veliko energije, ko rala spremljati odraščanjih treh otrok (oziroma ora še danes, saj ima s hčerko in sinom, ki kriznih letih«) in verja-n vem, da je sedaj čas, jaz postorim nekaj za-ahko si mislite, kakšen odgovor urednice; ma-jhči sta že čez nekaj dni bmov spremenjeni, rav-lf za Tejino valeto. jorojeni Domen je na ogled malo bolj zadr-le, če ga pogovor ne B preveč. Če pa ga vpra-aj o letalih, modelčkih vah pri sestavljanju teh stvarc, vam Domen lah-we marsikaj zanimive-samega začetka sta sku-očetom člana Modelar-kluba Šentjur in že kar let spremljata razvoj in rije, izboljšave letečih bv. »Za ta hobi name-»jv vse prihranke,« prime. »Preden sem bil na Jcijah, kako leteti z mosta kar dva modela kon-smeteh. Sploh za prvo co mi je bilo zelo žal,« • lomen, »že zato, ker sem dolgo sestavljal.« dolgo nazaj, pred peti-i, se je družini pridru-peti član. Že zdaj vse-prikupna Tajda, ima kega družinskega člana nalogo. »Za branje' fc je mami, za spreho-ja, za igranje kart Doza žgečkanje ati,« je-pove. Njen vsakdanjik Brez Rogle ne gre. Tam družina najde sprostitev in zabavo. soglasni. Predlani so prvič kot družina morske počitnice preživeli, ali bolje, prespali v šotoru. »Počutila sem se kot pred dvajsetimi leti, ko sva z Rafom s šotorom in na štop odhajala na morje,« z nasmehom, ki skriva cel kup podrobnosti, pripoveduje Polona. Še malo se bomo ustavili pri Poloni, tokrat zaradi njenega brata, ki je prav tako kot soprog Raf, vendar s priimkom Zupane. Znani kitarist je svoje znanje nasledil po očetu, mama je igrala klavir, Polona pa je poprijela celo za harmoniko. O tej zdaj ni več duha ne sluha, tu in tam pa Polona bratu pomaga kot spremna vo-kalistka. Glasba je doma tudi pri Ki-takovih. Slavčici Teja in Tajda, kvartet rok Domna in Te-je na klavirju ... edini, ki raje zgolj posluša glasbo je Rafael. Njegova je približno meter dolga polica klasičnih plošč, pod njegov strokovni nadzor pa sodijo tudi nakupi tehničnih pripomočkov. »Raf na primer kupi fotoaparat in ga shrani, jaz pa ga raje uporabljam,« razloži Polona, ki precej časa nameni tudi fotografiranju. »Svoj čas sem tudi veliko snemala s kamero, dokler ni po 12 letih dela omagala in končala v smeteh.« Še v nečem se družina lepo dopolnjuje; pozornosti za vsa obdarovanja naredijo sami. »Mami, ob tvojem prazniku ti želimo veliko ur, ki jih boš »Na slikah najraje uporablja motive otrok. Ta motiv ni naključen, saj otrokom, tako svojim kot otrokom sorodnikov, prijateljev in znancev, posveča veliko pozornosti in ljubezni. Uporablja predvsem manjše formate, ki ustrezajo portretu, čeprav včasih vanje postavi cclo figuro. Sledi posnemanju podrobnosti, ki se ji zdijo še vredne poteze čopiča...« To je minuli mesec Polonini razstavi v Knjižnici Šentjur na pot med drugim zapisal profesor Zlatko Prah. Trije Kitakovi asi Hribolazenja se je treba naučiti zgodaj, menita zakonca Sanje vsakega slikarja - Pariz, ulica Montmartre. Polona Kitak. Zato sta prvorojenko že zelo zgodaj odnesla na hrib. ga je obiskala leta 2000. porabila za ustvarjanje,« so bile želje, zapisane v doma narejeni voščilnici za Polonin rojstni dan. Pa ne samo za družinske člane, tudi za prijatelje in znance. »Za novo leto in ostale praznike še nismo poslali čestitke, ki je ne bi naredili sami,« pravijo Kitakovi, ki trenutno še zadnje dni prebivajo v blokovskem stanovanju v ulici Miloša Zidanška v Šentjurju, kmalu pa se bodo selili v idilično vas Žegar. Tam bo zagotovo dovolj prostora tudi za ustvarjanje... ROZMARI PETEK Kapetan pivovarjev Saša Dončič pri 29 letih doživlja svojo drugo košarkarsko mladost. V tej sezoni je Zadru nasul 50 točk. Prekinjen post Šentjurčani so nazadnje v gosteh zmagali v prejšnjem prvenstvu, 5. aprila v Sežani, v soboto pa so prekinili skoraj leto dni trajajoči post. Očitno je, da je trener Matjaž Tovornik uspel zložiti nekaj »kockic« v glavah svojih igralcev, saj so bili sila suvereni na vročem parketu v Kopru. Kemoplast je namreč vodil vse od začetka do konca, ob koncu tretje četrtine imel že velikih 14 točk naskoka, v finišu pa s pametno igro ohra-. nil šest točk razlike za še kako pomembno zmago v boju za obstanek. Blestel je zopet sijajni Seid Hajrič (35 točk, 66 - odstotni met, 9 skokov), odlično pa sta mu asistirala Rado Trifunovič (16 točk, 6 skokov) in Da-rio Livajič (16,9). Zanimivo je, da je tudi tokrat Digl uporabil vsega sedem igralcev. Sosedski derbi na Polzeli so brez težav dobili Šo-štanjčani, saj oslabljeni domačini (brez Branimirja Josipoviča in Matica De-bevca) niso imeli nikakršnih možnosti. Električar-ji so namreč vseskozi vo- dili, največ za 21 točk v 27. minuti. Ključna igralca na začetku, ko je razlika najbolj rasla, pa sta bila bivša Polzelana Miha Cmer (21) in Blaž Ručigaj (14), vsekakor pa velja pohvaliti tudi centra Saliha Nuhanoviča (19), ki je bil povsem enakovreden odličnemu domačemu centru Davidu Steffelu (19). Sicer pa so Polzelani vse preveč stavili na met za tri točke, ki jim ni šel od rok (2:16), kriza v moštvu trenerja Romana Urbanije, ki je sedaj sam na klopi (drugi trener Tomi Poplatník se je že vrnil v Ljubljano), pa je vse večja. • V Zrečah so ves čas tarnali, da ni denarja in da ne bodo iskali okrepitev, a so potem, ko jim je začela voda teči v grlo, le našli sredstva in v moštvo pripeljali izkušenega hrvaškega branilca, 28-letnega Mira Ju-riča. Jurič je bil v prejšnji sezoni član Kraškega zidarja, prav proti Sežancem pa je debitiral v dresu Rogle. In to več kot uspešno, saj je trdno prevzel vajeti vodenja igre na parketu v svoje roke, z asistencami (5) pa razigral predvsem Boštjana Sivko (28 točk, 80%, 8 skokov). Sicer so Sežan-ci, ki so se minuli teden prav tako okrepili, imeli še pet točk naskoka pred zadnjo četrtino, v kateri pa so domačini z izidom 36:21 goste enostavno pometli s parketa. Igralec kroga: Seid Hajrič (Alpos Kemoplast) Trener kroga: Aleš Pipan (Pivovarna Laško) Peterka kroga: Čmer (Elektra), Dončič (Pivovarna Laško), Sivka (Rogla), Hajrič, Livajič (oba Alpos Kemoplast) Še devet krogov Sedaj sledi v 1. A-ligi še tretji del prvenstva, ki po modificiranem žrebu prinaša še devet odločilnih krogov. Ekipe so na osnovi uvrstitve po drugem krogu dobile nove štartne številke za nadaljevanje prvenstva. Tako bo Elektra doma gostila vodilno Postojno (pred 14 dnevi so Šo-štanjčani v medsebojnem dvoboju zmagali), Rogla moštvo Triglava, Alpos Kemoplast bo odpotoval v Domžale, Hopsi pa v Sežano h Kraškemu zidarju. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ NAKRATKO Judoistke uspešne v boju za Atene Sofija: Po uspešnih nastopih na prvi tekmi svetovnega pokala v Moskvi so judoistke Sankakuja dobro nastopile tudi v bolgarski prestolnici. Lucija Polauder (nad 72 kg) je bila druga, Urška Žolnir (do 63 kg) in Petra Nareks (do 52 kg) pa sta osvojili tretji mesti. Žolnirjeva je prve tri dvoboje predtekmovanja brez težav dobila, potem pa v polfinalu morala priznati premoč Francozinji Lucie Decosse. V borbi za tretje mesto je premagala Poljakinjo Aneto Szczepan-sko. Petra Nareks je potem, ko je uvodni dvoboj z Belgijko Use Heylen izgubila, tri borbe repasaža dobila in se v boju za tretje mesto pomerila z Belgijko Kristel Taelman in jo premagala z iponom. Lucija Polauder je v svoji konkurenci prav tako vse svoje dvoboje pred finalom dobila, tam pa jo je premagala Rusinja Elena Šlezjeva. Tekme za svetovni pokal so tudi kvalifikacijske za uvrstitev na olimpijske igre v Atenah, kamor vodi prvih pet mest. Za lestvico štejejo tri najboljše uvrstitve s tekem za svetovni pokal in uvrstitev na majskem evropskem prvenstvu v Beogradu. (PŠ) Ceplakovi zmaga z rekordom mitinga Erfurt: Slovenska atletinja Jolanda Čeplak je na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v teku na 800 metrov prepričljivo osvojila prvo mesto. S časom 1:59,25 je evropska prvakinja z Dunaja 2002 in svetovna rekorderka na omenjeni razdalji v dvorani, poskrbela tudi za nov re-1 kord mitinga. Čeplakova je predvsem v drugih 400 metrih I zapravila možnosti, da bi se bolj približala letošnjemu najboljšemu času sezone Mozambičanke Marie Mutole (1:58,46). (PŠ) Koren na Norveškem Celje: Občasni slovenski nogometni reprezentant Robert 1 Koren in dosedanji član CMC Publikuma je v petek podpisal triletno pogodbo z norveškim prvoligašem Lillestroe-mom, ki je s 37 točkami trenutno sedmi v domačem prvens- ; tvu. Triindvajsetletni Koren se je klubu že pridružil, saj je ta i pristal na vse pogoje celjskega vodstva. (PŠ) Nejc Podkrajšek med šestnajsterico Melbourne: Na svojem prvem grand slam turnirju se je Nejc Podkrajšek uvrstil med 16 najboljših na mladinskem; delu turnirja odprtega prvenstva Avstralije. V 1. krogu je, premagal Novozelandca Warda, nato je bil boljši od Nemca Reisterja, v 3. krogu pa je moral priznati premoč Nemcu! Zvarevu, ki je trenutno tretji na svetovni mladinski lestvici.] Nejc bo z uspešnimi nastopi v Avstraliji, kjer je odigral tri' turnirje, napredoval na svetovni mladinski lestvici in bo zdaj uvrščen okoli šestdesetega mesta. (PŠ) Ne poznajo poraza Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 12. krogu 1. A-lige v domačem Golovcu s 7:1 premagale ekipo Konstruktor-1 ja iz Maribora. Največ kegljev je podrla Barbara Fidel (549). Celjanke na lestvici vodijo pred Brestom in Adrio. (JŽ) Pokal Šentruperta za 42 metrov Šentrupert: Tradicionalnega tekmovanja v smučarskih skokih štajersko-koroške regije na 50-metrski skakalnici i udeležilo 40 tekmovalcev. Najdaljši skok je uspel Branku Kameníku (SK Šmartno na Pohorju), ki je pristal pri 42 metrih in s tem osvojil pokal prireditelja. V posameznih kategorijah so slavili še Marjan Jenko (Velenje), Matic Bo-rovnik ter Bogdan Stopar (oba Mislinja) in Slavko Krajnčan (Vizore). (PŠ) ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 6. 2. ROKOMET 1. SL - ženske, 12. krog ,„,,,, ., Celje: Celeia - Ptuj, Izola 1. SL, 12. krog: Nazarje - ža]'ec " MALI NOGOMET 1. SL, 12. krof Ajdovščina (19] SOBOTA, 7. 2. MALI NOGOMET NEDEUA, 8. 2. KOŠARKA Slatina: Dobovec - Beton . paria)ft ^ žalK . uu'- u) _ varna Lšako, Polzela - Vele- KOŠARKA nje, St. Paul - Tweed. Goodyear liga. 20. krog: ROKOMET Pivovarna LaSko - Reflex Poka, sloveni|e . moSkii 1 '' četrtina finala, prvi tekmi: ! ODBOJKA Prule 67 - Celje Pivovarna! 1. DL, 16. krog, Kamnik: Laško, Velenje: Gorenje - Calcit - Šoštanj Topolšica. Adria (19). Laščani že na petem mestu V Treh lilijah povečani apetiti - Prihaja Reflex, ki je z 22 točkami prednosti deklasiral Olimpijo Za košarkarskimi klubi s Celjskega je sila uspešen konec tedna, saj so štiri moštva od petih slavila zmage v dveh najmočnejših ligah. Še posebej odmevna je bila zmaga Laščanov v Zadru, nič manj pa prekinitev skoraj leto dni trajajočega posta na gostovanjih Šentjur-čanov. Medtem ko so v 1. A-ligi že končali z drugim delom prvenstva, po katerem so tri naše ekipe v velikem boju za obstanek v ligi, pa so pivovarji iz Laškega pridobili še eno mesto v Jadranski ligi. Sedaj so peti, so pa tudi že zelo blizu četrtemu mestu, ki še vodi na zaključni turnir v Zagreb, ki ga bo v mesecu aprilu pripravila Cibo-na. Prazna dvorana voda na laški mlin V najbolj košarkarskem mestu na svetu, kot Zadru pravijo prebivalci tega lepega dalmatinskega mesta, je bilo v dvorani Jazine pravo komorno vzdušje. Zaradi televizijskega prenosa se je namreč srečanje igralo skorajda istočasno kot rokometni obračun na EP med Slovenijo in Hrvaško, tako da je bilo v dvorani vsega 150 gledalcev. To pa je bolj odgovarjalo trenerju Laščanov Alešu Pipanu in njegovim varovancem, ki še vedno stopnjujejo svojo formo. Po nekoliko slabšem prvem polčasu so namreč v nadaljevanju povsem nadigrali domačine. V obrambi so uspeli nekako ustaviti nevarnega Branimirja Longi-na (35 točk), v napadu pa je vajeti prevzel v svoje roke odlični Saša Dončič (30 točk, 24 v drugem polčasu, 5 trojk, 7 skokov) z dvema dobrima asistentoma, Draganom Dojčinom (15) in Nebojšem Joksimovičem (15). S takšno igro so Laščani z delnim izidom 10:0 v začetku nadaljevanja prišli do prednosti, ki je do konca niso več izpustili iz rok, za drugo zmago v sezoni nad Zadrom. Laščani so tako sedaj že peti na lestvici. Če lahko naredijo še kaj več, pa bosta pokazali naslednji dve tekmi. V Tri lilije namreč prihajata zelo kakovostna tekmeca, najprej v soboto vodilni Reflex iz Beograda in nato teden dni kasneje še Union Olimpija. Torej dva velika derbija, ki bosta do konca odkrila, s kakšnimi kartami še razpolaga do sedaj več kot uspešni Aleš Pipan. Zmagovalci Zmagovalci izbora Športne zveze Celje oziroma »dobrih poznavalcev športa« (vrnili so manj kot dve tretjini glasovnic) za leto 2003 so Peter Bevc, Petra Nareks, Celje Pivovarna Laško in Miroteks. Tone Tiselj in Blisk, ki sta dala poseben pečat našemu Euru. ti ogromne brke in sprva ga skoraj nismo prepoznali: »Najprej bi se zahvalil svojim fantom, obenem pa tudi prirediteljem za super organizacijo prvenstva in tudi gledalcem, ki so pripravili čudovito vzdušje!« Tedaj so v hrvaškem vodstvu tuhtali, kako bodo speljali civilno tožbo proti Alešu Pajoviču, ki naj bi po njihovem mnenju namerno poškodoval (s prstom v oko) Petra Metliči-ća. Njegov bivši soigralec Božidar Jovič je v komentarju v Sportskih novostih omenil, da namere ni bilo. Čeprav so kapetan Slavko Goluža in ostali igralci na zaključni slovesnosti v Tivoliju prejeli glasen aplavz, pa se niso udeležili skupinske zabave, kar bi jim zagotovo prijalo. A jim je to očitno nekdo preprečil. Zasluge? Največja pohvala za srebrno medaljo gre zagotovo sc lektorju Tonetu Tislju. Mnogi so dodali svoj kamenček v mozaik, vendar on je njegov tvorec. Tomaža Tomšiča, ki ima največ nastopov za slovensko reprezentanco in je sodeloval z vsemi dosedanjimi selektorji, si je prvič na tekmi v živo ogledala mama Nada. Nas je zanimalo njegovo mnenje o Tislju: »Predvsem nam je razbistril glave. To je bilo bistveno. Skupaj smo si zastavili cilj. Prepričal nas je, da imamo kakovost. Navrgel je sicer znani dejstvi: slovenska kluba sta se uvrščala v pol-finala lige prvakov, mnogo reprezentantův igra v tujih prvenstvih. Če bo obveljala tradicija po evropskih prvenstvih, se morda tudi z olimpijskih iger vrnemo z odličjem okoli vratu.« Za najboljšega igralca Slovenije je naš tabor proglasil Renata Vugrinca, ki je v družbi postavne življenjske sopotnice Marine povedal: »Uspel nam je zgodovinski met. Naša najboljša tekma je bila tista v polfinalu. Med obračunom s Hrvati smo se tako čustveno izpraznili, da se na finale nismo ustrezno pripravili. A borili smo se do konca. Ostali smo carji!« Njegove asistence so bile kraljevske, tudi do 19-letnega Vida Kavtičnika. Velenjčan je bil izbran za najboljše desno krilo EP (Edvard Kokšarov iz Celja Pivovarne Laško in vratar Nemčije Henning Fritz sta bila v idealni sedmerki že na zadnjem SP), najprej se je spomnil pričakovanj: »Ko sem izvedel, da sem izbran med šestnajsterico, sem upal le, da mi bo uspelo zabiti iz stoodstotnih priložnosti. Izkazalo se je, da sem nato dosegal takšne gole, kot mi uspevajo tudi v klubu. Presrečen sem. Vse je fenomenalno. Izpisali smo del zgodovine slovenskega rokometa. Najbrž smo vplivali na otroke, da se bodo med športnimi zvrstmi odločili za rokomet. Pogodba z Gorenjem mi poteče leta 2006. Če Reporter hrvaškega radia Romano Jane-čič je bil eden izmed mnogih novinarjev, ki so napovedovali izide tekem v novinarskih središčih. V ljubljanskem je pred finalno tekmo napisal: Slovenija - Nemčija 0:50. Nekdo je pripisal: »Boli, a?« se bom odločil za predčasni odhod, upam, da ne bom imel težav.« Snubi ga celjski klub, ki pa ponudbe ne bo višal. Ni počitka Že v nedeljo si bodo nasproti stali reprezentantje dveh klubov, Renato Vugrinec, Mila-din Kozlina, Marko Oštir, Jure Natek, Sergej Rutenka (do olimpijskih iger bo dobil dovoljenje za nastop) iz Celja Pivovarne Laško in Dušan Pod-pečan, Ognjen Backovič, Andrej Kastelic in Boštjan Fic-ko pri Prulah, na prvi tekmi četrtfinala pokala RZS. A celjska vrsta bo še okrepljena. Včeraj se ji je na prvem treningu pridružil Uroš Zorman. Odškodnine Ademarju ni bilo potrebno plačati. Prodaja vstopnic za prvo tekmo četrtfinala lige prvakov z Lemgom (nedelja, 15. februar, ob 17.00) pa bo stekla v ponedeljek pri blagajni nove dvorane. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN SHERPA Sanjski dnevi naših srebrnik »prvakov« Nepozabne tekme Slovenije s Srbijo in Črno goro, Francijo in Hrvaško - 19-letni Velenjčan Vid Kavtičnik med zvezdami Izgubili smo finale evropskega prvenstva z Nemčijo, p grenkem priokusu po zaključnem dejanju pa so govorili le slovenski reprezentantje. Bili so pač tako neomajni v svoji nameri ... Za i vse slovenske privržence rokometa in tudi športa nasploh so bili fantastični. Pod vods-ivom Toneta Tislja odločeni, da gredo do konca. Zdesetkana in utrujena vrsta je živ-jenjsko tekmo pač odigrala , ir polfinalu proti Hrvaški. ! Z Nemčijo potem več ni ilo. Za večino so bili naši gralci srebrni »prvaki«. Zla-la medalja je ostala želja, jjjub vsemu, škoda. Vsekakor pa jim je uspel fenomenalni podvig, na katerega bomo še dolgo ponosni. Slovenija da, Slovenija ne Najboljši igralec evrop-ikega prvenstva, Ivano Ba-lć, je dejal: »Slovenci so me prijetno presenetili. Na vsaki tekmi so se borili do zadnje sekunde. Potrebno jim je čestitati za velik uspeh. Zasluženo so osvojili drugo mesto!« Precej drugače je govoril vsem dobro znani Zoran Gobac: »Organizacija prvenstva je bila korektna, če izvzamemo nekaj manjših izpadov. Organizacija na igrišču pa je >bpadla<. Osnovna naloga novega ali pa starega vodstva evropske zveze je očiščenje sodniške organizacije. Tukaj smo bili priče ve-letržnici. Dobra sta samo dva para, makedonski in švedski. Če bi mi igrali za prvo mesto, bi videli pravi finale. Tole pa je bilo ... Saj pravim, trgovina. Vse je bilo >naštimano< in jasno vnaprej!« Medtem se je kandidat za novega predsednika EHF Zoran Janković zahvalil preko ozvočenja v Tivoliju: »Predvsem pa hvala najboljšim na svetu, mojim fantom na odru, in publiki. Slovenija gre naprej!« Držal je besedo in pripravil čudovit zaključek EP v dvorani Gospodarskega razstaviš- ča. Takoj po podelitvi medalj je ukazal igralcem in strokovnemu vodstvu zbor v slačilnici, da jim je spregovoril. Jeršotova srajca in hlače za srečo Direktor reprezentance Tomaž Jeršič je bil na vseh tekmah v isti srajci. Imel je le eno, a jo je opral vsak dan. Dodal je, da pa nihče ni opazil hlač, ki jih tudi ni menjal. Vraževerje je pomagalo, to je bistveno. »Zdi se mi, da smo v finalu prepoceni prodali kožo. Sicer pa fantom za nastope ocena odlično. Ko smo se lani avgusta prvič zbrali, je le peščica ljudi verjela, da nam lahko uspe kaj takega. Mi smo v to verjeli. Naredili smo velik korak naprej,« je poudaril Jeršič. Nemški dirigent Daniel Step-han je priznal, da si bo njegovo moštvo dalo duška na banketu. Še prej si je moral selektor Heiner Brand obri- Novi tednik, 22.1. 2004: ...Tisljev načrt je povsem jasen. Razkril ga je na celjski tekmi s Poljaki - obramba na nož, nepopustljivost, srčnost, osredotočenost, v napadu I do onemoglosti igra »do šanse«, iskanje kril in krožnega napadalca, brez odvečnih i metov z razdalje, ter bliskovito vračanje v obrambo. Brez zvezdništva, brez egoizma, brez »počivanja«, z disciplino do roba. Potem pa podpora s tribun, malce naklonjenosti tistih, od katerih je rokometna igra na žalost še precej odvisna, in lahko bi se zgodilo. Medalja, odhod na olimpijske igre?... Upajmo na najboljše. Priložnost je izjemna, kajti imamo prekaljene ase... Veseli pa nas, da bodo številni akterji in spremljevalci iz tujine spoznali najlepšo deželo na svetu. Predstavili se bomo v najlepši luči. Roko na srce, organizatorji bodo z mnogo truda krepko zasenčili Portugalsko, Španijo, Italijo, Hrvaško in Švedsko. Tiidi tega se moramo zavedati. Morebitni uspeh slovenskih rokometašev pa bi skupni podvig seveda podvojil v naših očeh... "va najstnika so izbrali v najboljšo postavo prvens-ta, Francoza Nikolo Karabatiča in našega Vida Kavtičnika, ki mu je uspel meteorski vzpon. Renato Vugrinec bi si po mnenju mnogih strokovnjakov in poznavalcev zaslužil mesto v idealni sedmerki turnirja, pred Volkerjem Zerbejem. Slovenija je v drugem delu prvenstva najprej za 7 golov premagala Srbijo in Črno goro, nato z enako razliko izgubila z Nemčijo, potem pa ugnala Francijo s prednostjo petih zadetkov in osvojila drugo mesto v skupini. V polfinalu je izločila Hrvaško (27:25), v finalu pa znova klonila proti Nemčiji (25:30). Tretje mesto je pripadlo Dancem, svetovni prvaki in bivši olimpijski zmagovalci Hrvatje pa so ostali brez odličja. Če rečemo po Ijubensko, je Primož Peterka edini iz slovenske skakalne elite, ki se (še) zna normalno obnašati. (Foto: Franjo Atelšek) Med ogledom težavnih predelov na solčavski ledeni kocki Mojstri lednega plezanja in skakalne »zvezde«! Minuli konec tedna je bilo živahno, vendar pod pričakovanji, na treh prizoriščih v Zgornji Savinjski dolini: na petkovi skakalni tekmi na Ljubnem, v Solčavi so pripravili tridnevno tekmo v lednem plezanju, v nedeljo pa v Logarski dolini še smučarski tek. Pred približno 2 tisoč gledalci so se v petek na lju-benski K-80, torej srednji skakalnici, za naslov državnega prvaka v ne najbolj posrečenem časovnem terminu pomerili slovenski skakalci, ob tem pa so izvedli še tekmo za pokal Cockta. Na Ljubnem so organizatorji, SKS Ljubno BTC, napovedovali velik spektakel, vendar pa se je že v popoldanskih urah začela širiti vest, da najboljših slovenskih skakalcev ne bo na Ljubno. Kar se je uresničilo, tako da je v odsotnosti Žonte, Kranjca in Ben-koviča zmago slavil Mislinj-čan Gorazd Robnik, drugi je bil Jure Bogataj iz kranjskega Triglava, tretji pa njegov klubski kolega Primož Peterka. Ljubenski organizatorji so se potrudili za lepo tekmo, napetost je na- raščala po prvi seriji, ko je vodil domačin, član SKK Ljubno BTC, Primož Piki, ki pa ga je drugi ponesrečeni skok odnesel na 9. mesto. Med obiskovalci je bilo kar nekaj ugibanj, zakaj se najboljši slovenski skakalci niso udeležili tekme na Ljubnem. »Peter Žonta ima vročino, za tekmovalca, kot sta Rok Benkovič in Robert Kranjec, pa je naša skakalnica menda malce premajhna. Razumemo, saj sledi svetovno prvenstvo v poletih, zato tekmovalcem ne želimo mešati ritma,« je povedal predsednik SSK Ljubno Alojz Murko, ki je tudi napovedal, da bodo na Ljubnem še letos za 15 do 17 metrov povečali skakalnico, tako da bo L-točka pri 115 metrih. Pogovori naj bi se začeli marca. Ocene o izjemno dobro organizirani tekmi je potrdil tudi trener slovenske reprezentance Matjaž Zupan. Na sobotni tekmi na večji skakalnici v Planici, kjer so bili skoki daljši tudi za 15 metrov, je državni prvak postal Robert Kranjec, drugi je bil Primož Peterka, tretji Rok Štart teka na smučeh po Logarski dolini Benkovič, Primož Piki pa je osvojil 5. mesto. V nasprotju z Ljubnim so v Solčavi dočakali celotno svetovno elito lednega plezanja. Na izjemno razburljivih tekmah, ki jim je malce drugačen čar in ritem dodal še rokomet, so na zaledeneli kocki v osrčju kraja predstavniki solčavskega plezalnega kluba ostali brez vidnejših uvrstitev, izkazali pa so se kot odlični organizatorji. »Tekma za svetovni pokal v lednem plezanju nam prihodnje leto ne uide,« je zadovoljno napovedal Anton Pavlič -Čif. Sončno nedeljsko dopoldne je v Logarski dolini očitno premamilo precejšnje število obiskovalcev, da so jo mahnili po svoje. Vsaj tako bi sklepali iz dokaj slabe udeležbe na 15. teku po Logarski dolini, kjer so srečanje imetnikov olimpijske kartice zaradi majhnega števila prijavljenih tudi odpovedali. Je pa 16 kilometrov dolgo progo najhitreje na smučeh pretekel Egon Was-sner iz Železne Kaple. URŠKA SELIŠNIK PANORAMA KOŠARKA Celjani še na pripravah, w Smarčani že doma Nogometaši CMC Publi-kuma so pred spomladanskim delom prvenstva že sredi sklepnega dela priprav, v turškem Colakliju v bližini Antalyje. Varovanci trenerja Marijana Pušnika so s pogoji izredno zadovoljni. Sobotni jutranji trening so opravili kar na plaži (nekaj igralcev se je tudi okopalo v morju), ostale dni pa so trenirali na travnatih površinah. »Vzdušje v ekipi je zelo dobro. Poškodb ni, kar je najpomembnejše. Sedaj ko je posijalo sonce, so tu di razmere za vadbo zelo do bre, tako da gre vse po na črtih. Najbolj se posveča mo uigravanju moštva. Delamo pa tudi na moči, saj je do prvenstva še mesec dni.« Pušnik hvali tudi nastanitev, v hotelu je osebje izredno prijazno. »Hrana je predobra, tako da moram fante kar opozarjati, naj ne jedo preveč,« se za svoje varovance boji celjski strateg. V ponedeljek so že odigrali prvo prijateljsko tekmo. Z ekipo Vojvodine iz Novega Sada so izgubili s 3:0, včeraj pa so se pomerili še z ljubljansko Olimpijo. Zadnji dan priprav čaka celjske nogometaše še tekma z ukrajinskimi Karpati. Za Šmarčane je najzahtevnejšega dela priprav že konec. Po tednu dni treningov so se z Malega Lošinja, kjer so odigrali tri tekme, vrnili v soboto. Zadnja z mladinsko ekipo Reke se je končala v korist Šmartnega z 2:0 (Da- libor Filipovič, Vjekoslav Ivanušec). »Priprave na Lošinju so uspele, saj smo imeli odlične pogoje, igralci pa so dobro prenašali vse napore. Delo bomo nadaljevali v Žalcu in Šmartnem. Če bodo vremenski pogoji slabši, se bomo morali spet preseliti v tople kraje,« je bil zadovoljen trener Borut Jare. V moštvo se je vrnil Matej Mi-ljatovič, usoda novinca Mi-ljana Radoviča pa še ni znana. JASMINA ŽOHAR GOODYEAR LIGA 19. krog: Zadar - Pivovar na Laško 71:79 (49:54 36:30, 20:12); Longin 35 Banič 14; Dončič 30, Dojčin Joksimovič 15, Miškovič 8 Jelesijevič, Brolih 4, Jokič 3 Vrstni red: Reflex 34, Cibo na 33, Crvena zvezda 32, Pivovarna Laško, Zadar, Union Olimpija 30, Budućnost 29, Split 27, Krka, Zagreb 26, Banjalučka pivara, Široki, Geo-plin Slovan 25, Lovčen 24. 1. SL 18. krog: Hopsi - Elektra 72:83 (52:71, 37:50, 20:26); Finžgar 24, Skok, Steffel 19, Cizej 6, Gržina, Božič 2; Čmer 21, Nuhano-vič 19, Ručigaj 14, Nedelj-kovič 12, Krejič 10, Vido-vič 5, Sagadin 2. Rogla -Kraški zidar 103:93 (67:72, 42:44, 22:18); Sivka 28, Grum 21, Strnad 14, Jurič 11, Živanovič, Brolih 10, Zinrajh 9; Mučič 20, Mu-goša 14. Koper - Alpos Kemoplast 78:84 (52:66, 37:48, 18:25); Durkovič 23, Češkovič 18; Hajrič 35, Trifunovič, Livajič 16, Petrovič 12, Ribežl 3, Kočar 2. Vrstni red: Pivka 32, He- lios 31, Zagorje, Elektra 29, Triglav 27, Koper 26, Hopsi, Alpos Kemoplast, Rogla, Kraški zidar 24. TROCAL LIGA 18. krog: Merkur - Željeza ničar 60:58 (51:48, 38:27, 12:18); Jocič 13, Čonkova 11, Temnik 9, Jereb 8, Erkič 7, Markovič, Ramšak 6. Vrstni red: Gospić, Šibenik 29, Univerziteti, Croatia 28, Merkur 27, Željezničar 22, Maribor 21, Jedinstvo 20, Ježi-' ca 17, Wels 14. SAVINJSKA LIGA 9. krog: Tweed - Polzela 66:77, Velenje - ŠK Žalec 110:45, Pivovarna Laško Žvajga 20:0 (b.b.), Parižlje - Werinox 82:72, Gomilsko Ločica 92:66. Vrstni red: Gomilsko 16, Velenje 15, St. Paul, Pivovarna Laško, Tweed 14, Polzela, ŠK Žalec 13, Ločica 12, Werinox, Parižlje 9, Žvajga 8. ODBOJKA 1. DL 15. krog: Šoštanj Topolši-ca -Fužinar 3:1 (-26, 12,13, 14). Vrstni red: Šoštanj To-polšica, Calcit, Salonit 34, Svit 31, Bled 26, Krka 21, Stavbař 18, Olimpija 14, Fužinar 8, Pomurje 5. Il MODRI TELEFON Ha Darsovi vesti Iralca Joška iz Celja za-ia, kdo dopušča črno paranje številnih tovornja-in osebnih vozil ob av-fstnem priključku v Ce-Pri tem opozarja tudi slabšo prometno var-st, morebitno onesnaže-[nje okolja in podobno. Na tablem opozarjajo v najti javnosti že več let. rena Gorenak, pooblaš-Jca za stike z javnostmi Popke uprave Celje, je po-jovala odgovor Skupine bestni promet: I odstranitvijo objektov plinske postaje Celje na ocestnem priključku v Ce-obeh straneh voziš-nastala velika asfaltna po-ina, ki so jo vozniki, za-I pomanjkljive prometne ditve in nedefiniranega lusa, takoj pričeli uporab-za ustavljanje in parki-ije osebnih, tovornih in jdopnih vozil. Po odstranitvi objektov [ninske postaje je promet avtocestnem priključku je urejen z vertikalno in jzontalno prometno sig-Szacijo, ki pa udeležen-B cestnega prometa ne za-^vlja varnega in nemote-a poteka prometa. Rob Išča je označen z nepre-ieno robno črto, medtem ^vertikalna prometna sig-Szacija postavljena na rob đtnega dela prostora, ki določenih mestih od roba rišča oddaljena tudi do 12 jo udeleženci, ki vozijo izišču priključne ceste, oddaljenosti od roba ášča ter velikega števila avljenih in parkiranih vo-različnih kategorij, ne vi- začetku leta 1999 je bil na avtocestnem priključ-Celju opravljen komi-tki pregled izvedenih del, rje komisija ugotovila, da ni dokončana prometna ditev in da mora uprav-lec ceste Dars d.d. naroči-oseben projekt, ki bo re-tiste prometne površine, niso potrebne za odvija-prometa. ledokončana prometna ditev avtocestnega pri-bčka je tudi vzrok za nette situacije, ki se pogo-končajo s prometno ne-Eo, saj vozniki ustavljenih iroma parkiranih vozil ne oštevajo neprekinjene rob-!črte, polkrožno obračajo sredinsko neprekinjeno to, izsiljujejo prednost ipd. iroblematiko na avtocestni priključku Celje, ki je stala po odstranitvi objek-cestninske postaje Celje, Policijska uprava Celje in metni inšpektorat Repub-p Slovenije seznanila tavljalca ceste Dars d.d. in ilrževalca ceste Podjetje za drže va nje avtocest d.o.o. V letu 2000 je bilo za za-tovitev varnega odvijanja taeta na avtocestnem pri-ičku Celje upravljavcu ce-Dars d.d. predlagano, da do izvedbe končne promet-( Ured i t ve avtocestnega pri-tačka Celje na obeh stra- neh namesti varnostna ograja, da se obstoječa vertikalna prometna signalizacija prestavi za varnostno ograjo, da se varnostna ograja in vertikalna prometna signalizacija namestita v skladu z določbami Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Upravljavec ceste Dars d.d. za predlagane rešitve, ki bi zagotovo odpravile prometni nered na avtocestnem priključku Celje, ni imel posluha, tako da se še do danes ne ve, kakšen status ima novo nastala površina na avtocestnem priključku v Celju.« Pregled na Bežigrajski Bralca moti slabo osvetljena Bežigrajska cesta v Celju, kjer sta center Inters-par in novo nakupovalno središče Supernova. Ulična razsvetljava v zadnjem času ni več vključena, pri čemer bralec posebej opozarja na temačno križišče proti Intersparu. Poleg vsega prečka cesto, odkar je odprta Supernova, precej pešcev, čeprav tudi tam, kjer ne bi smeli. Jure Ocvirk. koordinator gospodarskih javnih služb iz Komunalne direkcije Mestne občine Celje odgovarja: »Glede osvetlitve Bežigrajske ceste je potrebno povedati, da investitor ni do konca izvedel postopka za primopredajo cestne razsvetljave, saj ni bil uspešno opravljen tehnični pregled. Vseeno pa se zdi, da je bila do sedaj Bežigrajska cesta zadovoljivo osvetljena, predvsem zaradi osvetlitve parkirišča pred In-tersparom, saj do danes ni bilo posebnih zahtev po aktiviranju tega odseka javne razsvetljave. Z otvoritvijo Super-nove so nastale na tem odseku Bežigrajske ceste nove razmere, vključena je bila tudi ulična razsvetljava, vendar je zaradi neuspešno opravljenega tehničnega pregleda poskusno obratovala samo nekaj dni. Komunalna direkcija Mestne Občine Celje bo zato zahtevala ponovni tehnični pregled, tako da bo omogočeno aktiviranje tudi tega odseka javne razsvetljave.« Pretakanje vina Neizkušena bralka Silva sprašuje, kdaj je pravi čas za pretakanje vina. Prav tako jo zanima, koliko tekočega žvepla je potrebno porabiti na 100 litrov vina. Marija Lorger, kmetijska svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje - Izpostava Šmarje pri Jelšah, odgovarja: »Eden najpomembnejših ukrepov po vrenju je pravočasen prvi pretok in primerno žveplanje. Mlado vino je potrebno čimprej ločiti od droži. Ležanje na drožeh pri običajnem kletarjenju nima za kakovost vina nobenih prednosti, povzroči lahko napake v vonju in okusu pa tudi barvi. Ležanje na drožeh je smiselno, ko se želi s ča- kanjem iz droži sprostiti v vino nekatere snovi, ki vino obogatijo. Tu pa je potrebno več znanja in pozornosti. Prvi pretok naj bo čimprej, da vina obdržijo svežino, prijetno kislino in čistost v vonju in okusu. Normalen prvi pretok se opravi 14-30 dni po končanem vrenju. Pretok je lahko brez prisotnosti zraka ali z rahlim, srednjim ali močnim zračenjem, kar je odvisno od stanja vina, sorte in tudi od vrste posode. V kolikor ni bilo potrebno žveplati že prej, je ob prvem pretoku tudi prvo žveplanje po vrenju. Za žveplanje lahko uporabimo katerokoli obliko žvepla, ki mora biti primerne kakovosti. Z zračnim testom - nalijemo 1/2 kozarca vina in opazujemo reakcijo na zrak. Na tej osnovi se odločimo na način pretoka glede na zračenje. V kolikor je bilo vino že žveplano po alkoholnem vrenju, še dožveplamo toliko, da bo po petih dneh prostega žvepla v vinu 35-50 mg/l, odvisno od vrste in kakovosti vina. Drugi pretok pa opravimo 6-8 tednov po prvem. Pred tem ugotovimo vsebnost žvepla in dožveplamo toliko, da bo vino imelo po petih dneh žveplanja 30-50mg/l prostega SO2. Prosto žveplo ugotavljamo s priročnim analiznim setom. Le na tej osnovi lahko žveplamo: ne preveč, ne premalo in v pravem času.« Dimnikarji Bralka s Hudinje v Celju sprašuje, kaj je v mestu z dimnikarsko dejavnostjo. Pri hiši se je prejšnja leta redno oglašal dimnikar, zadnjo zimo pa ni bilo še nobenega. Kam naj se obrne? Koordinator za odnose z mediji MOC Roman Repnik odgovarja: »Dimnikarsko službo v Mestni občini Celje opravlja podjetje Ekos Dram-lje d.o.o. Laze 17,3222 Dram-lje. Za pomoč, storitve in vprašanja jih lahko bralka s Hudinje pokliče na telefonsko številko 03/749-13-70, lahko pa se nanje obrne tudi po elektronski pošti in sicer na naslov ekos-dramlje-@siol.net.« V Šentjurju so mokri Bralka Anica iz Šentjurja vprašuje tudi v imenu drugih občanov, kdaj bo mesto končno dobilo zgradbo avtobusne postaje. Za razliko od številnih vasi ni v Šentjurju trenutno niti zasilne strehe nad glavo. Predsednik Mestnega sveta KS Šentjur-mesto Florjan Cveto Erjavec odgovarja: »Iz- fradnja avtobusne postaje v entjurju je investicija Občine Šentjur. Ta je leta 1996 podpisala pogodbo o izgradnji postaje z gradbenim podjetjem Vegrad, ki bi moralo objekt predati v uporabo že 25. 12. 1997. Ker Vegrad pogodbe ni realiziral, poteka v zvezi s tem spor na sodišču. V letu 1998 je KS Šentjur-me-sto na lokacijo Avtobusne postaje Šentjur začasno namestila tipsko avtobusno postajališče, ki pa so ga »vandali« v celoti uničili.« V mesecu novembru 2003 je KS Šentjur-mesto skupaj z Občino Šentjur pričela z aktivnostjo za postavitev dveh tipskih avtobusnih postajališč in podpisali pogodbo s proizvajalcem tipskih avtobusnih postajališč iz Lenarta. Kljub zagotovilu proizvajalca, da bo vsaj eno postajališče postavil že v decembru 2003, do realizacije še ni prišlo, čeprav je bilo od podpisa pogodbe posredovanih več urgenc. Eno postajališče naj bi postavili še v tem mesecu, drugo pa v prvi polovici februarja. »Vsekakor pa je potrebno nadaljevati z aktivnostmi, da bomo tudi v našem mestu zgraditi avtobusno postajo, kot jo imajo vsa večja mesta. Apeliramo pa tudi na Izletnik Celje, da bo ob postavitvi avtobusnih postajališč obnovil oziroma postavil nove table z voznimi redi ter jih tekoče obnavljal.« Strah pred plinom Bralec vprašuje v zvezi s svojo počitniško hišico v občini Mozirje (posredoval je točne podatke). Omenja, da je 25 metrov od nje tri tone težka plinska cisterna zasebnika, ki po bralčevi navedbi ni bila pregledana glede varnosti že osem let. Opaža tudi sumljive znake. Glavni tržni inšpektor Tržnega inšpektorata RS Roman Kladošek nam je v obširnem odgovoru sporočil, da je tržni inšpektor opravil na bralčevem naslovu inšpekcijski pregled. Med zunanjim pregledom tlačne posode je ugotovil, da je tlačna posoda postavljena in opremljena v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Dovoljenje za obratovanje (kotelna knjižica) je bilo izdano novembra 1995. »Ker trenutne razmere na omenjenem naslovu ne dopuščajo izvedbe rednega tlačnega preizkusa posode, bo le-ta opravljen v spomladanskem času.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. POZOR, HUD PES Mi Slovenci Madona, kako sem že sit teh večnih nacionalistično-populističnih ribarij. V času prvenstva v rokometu so spet bruhnila na dan v vsej svoji, sicer veličastni podobi, ani-pak neumni kar se le da. Čeprav spoštujem novinarsko delo, ker vem, da je precej kompleksna zadeva, ne morem mimo komentarjev Iva Milovanoviča. Slovenija je v njegovih komentarjih in posledično tudi v komentarjih številnih drugih reporterjev prikazana kot žrtev sodniških parov. Ti prihajajo goljufat iz Španije, Švedske, za sodnike iz vzhodne Evrope pa že tako ali tako velja, da so podkupljeni. Namenoma ne dosojajo sedemmetrovk, izključujejo naše uboge igralce, ki nasprotniku zmeraj pravilno vzamejo žogo in jih nehote (kar zadeva Pajoviča in Metličiča sem prepričan, da ga ni namenoma, da ne bo pomote) spravljajo v obup s svojimi prekrški, poleg tega ne vedo za prestope, za obrambe v svojem šestmetr-skem prostoru, pustijo se pretepati, vleči za drese, česar pa sodniki nikakor ne kaznujejo, vse to pa morajo prenašati »združeni slovenski navijači« na tribunah in pred televizijskimi sprejemniki. Smo velika žrtev še večje mednarodne zarote, povrhu vsega pa k nam prihajajo južne horde brez vstopnic za rokometne tekme. Karikiram? Dajte no, še premalo je vsega- Strašansko sem vesel uspeha Slovenije, ampak zakaj bi ga bil vesel samo zato, ker smo premagali Hrvate. Kaj za vraga se toliko obremenjujemo s tem? V Celju so nekaterim lastnikom avtomobilov s hrvaškimi tablicami prerezali avtomobilske gume; najostrejši uradni komentar, ki sem ga jaz slišal, je bil, da gre za »skrajno neprimerno obnašanje«, komentar pa je izzvenel farsično. Že kar nekaj časa se s prstom kaže proč od domačega praga. Na koncu vseh komentarjev pa sledijo neskončni panegiriki naši lastni organizaciji, ki je MOHOR HUDEJ zmeraj najboljša. Če nas pohvali še kakšen tujec, se od zadovoljstva slinimo kot mladi cucki, čeprav je v bistvu šlo zgolj za formalno etiketo, ki je pač logična v takšnih primerih. Skratka, zmeraj se brigamo za druge, nase pozabljamo. Za preluknjane gume je kriv organizator (vem, da je včasih kaj takšnega, vandalizem še posebej, nemogoče preprečiti), on je tisti, ki materialno in moralno odgovarja za nastalo škodo, podobno kot je bilo v primeru varčevalcev naših bank. Jebenti, vse kar želijo ti ljudje, je, da dobijo povrnjeno škodo, ki so jo utrpeli na naš račun. Logika novinarskega diskurza, ki ga popisujem, je šovinistična, narcisoidna, afekti-rana, naduta, emotivno-pa-tološka. Številni športni novinarji se bodo sicer sklicevali na to, da je šport pač potrebno tako komentirati, da je »objektivnost« nemogoča, ampak s tem se nikakor ne strinjam, dam celo protiprimer nekega komentatorja na Eurosportu, ki s svojim komentiranjem zgolj reproducira, kar vidi in sliši. V nekem komentiranju boksa, je dal jasno vedeti, da je sodnik »neverjeten bedak«, kot se je izrazil, ker ni prekinil tekme in je dovolil, da je že omamljenega boksarja nasprotnik bunkal naprej. Njegova drža je bila skrajno športna, ne glede na nacionalnost ali raso. Iz njegovih ust sem slišal še nešteto podobnih komentarjev, ki bi jih bilo dobro analizirati in slediti njihovemu standardu. Do takrat pa se bo slišal en sam glas in logika, ki je podobna skandiranju na tribunah: »Mi Slovenci, tam, tam, tam - tam ...« I (SUdužina Usmerili in kaznovali? Misija Irak Pet slovenskih policistov bo izobraževalo iraške kolege Slovenska policija je 1. februarja v mednarodno policijsko misijo v Jordanijo poslala pet policistov. Gre za inštruktorje slovenske policije, ki bodo v policijskem centru v Amanu skupaj s policijskimi strokovnjaki iz drugih držav usposabljali iraške policiste. V jordanskem policijskem centru, ki ga vodi Začasna uprava koalicije, se bo do konca naslednjega leta za policijske naloge usposabljalo približno 32 tisoč Iračanov. V 8-tedenskem osnovnem usposabljanj u bodo pridobili temeljna policijska znanja, kasneje pa se bodo usposabljali še za različna specialistična policijska opravila. Sistem osnovnega usposabljanja iraških policistov je podoben sistemu izobraževanja in usposabljanja kosovskih policistov v okviru mednarodne misije OVSE. Inštruktorji bodo pri svojem delu neoboroženi in ne bodo opravljali nobenih policijskih nalog, pravijo na Generalni policijski upravi. Zaradi podnebnih razmer v tem delu sveta gre za eno najtežjih in najnevarnejših mirovnih misij, v katerih sodelujejo slovenski policisti, Policisti so že v Iraku: Damjan Žgajner, Aleksander Majhen, Sašo Pikon, Zlatko Fišer, Branko Stermecki. Na skrajni levi vodja priprav v Gotenici, Zvonko Zinrajh. zato bodo le-ti pri svojem delu nosili policijske uniforme z značilno peščeno barvo in posebno obutev. Za večjo varnost pa bodo uporabljali tudi druga zaščitna sredstva. Pred odhodom v Jordanijo so imeli zaključne priprave v vadbenem centru v Gotenici, kjer so se seznanili s sistemi izobraževanja in usposabljanja, aktualnimi varnostno- političnimi r. mi ter kulturno-etničnimi značilnostmi v Jordaniji in Iraku, s postopki, varovanjem in komuniciranjem v misiji ter z varstvom človekovih pravic. V Jordanijo so odpotovali: Branko Stermecki iz Ope-rativno-komunikacijskega centra PU Celje, Zlatko Fišer iz Postaje mejne policije Dobová PU Krško, Sašo Pikon iz Postaje mejne polici- je Kranjska Gora PU Kranj, Aleksander Majhen iz Sektorja za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave ter Damjan Žgajner iz Specialne enote policije. Delo v mednarodni misiji bodo opravljali leto dni, nekateri med njimi pa že imajo izkušnje pri usposabljanju tujih policistov. Foto: GPU V priporu Policisti so ovadili 25-Ietnega Celjana, ki je osui ljen več kaznivih dejanj. Šlo naj bi za dva ropa, dfl no tatvino, tatvino in dve goljufiji, s tem pa naj I storil za skoraj 200 tisočakov škode. Januarja naj bi mu dve osebi posodili skupaj 80 tis čakov, vendar jima denarja ni vrnil. Na vesti naj I imel še drzno tatvino na Krekovem trgu, ko naj bi n kemu občanu pobral denar in pobegnil. V enem o celjskih lokalov naj bi iz natakarjeve denarnice odt jil več deset tisoč tolarjev, denar naj bi z grožnjo i silo dobil še od dveh mlajših Celjanov. Preiskoval sodnik je za 25-letnika odredil pripor. Ovadbo pa že pišejo tudi za 20-letnega Celjana, ki n bi sredi januarja na stopnišču stanovanjskega bloka Čopovi ulici v Čelju zbil na tla stanovalko, jo obrcal ji iztrgal torbico ter pobegnil. Isti mladenič naj bi neli dni kasneje okradel neko žensko tudi v podhodu en® od lokalov v mestnem središču. S Steklarna Rogaška d.d. Ulica talcev 1 3250 Rogaška Slatina Objavlja prosto delovno mesto: PRAVNIK za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba pravne smeri, - znanje tujega jezika (angleščina), - tri leta delovnih izkušenj. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite v 8 dneh od dne* objave na naslov: Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina Za več informacij nas pokličite na št. tel.: 03 8180 170 in 03 81 80 165. Pred dnevi se je v uredništvo oglasila Celjanka, razočarana nad policijo oziroma, da ne bomo metali vseh v isti koš, nad ravnanjem dveh policistov, s katerima je imela opravka. In ker policija v javnost ne daje več začetnic tistih, ki jih obravnava, bomo tokrat tudi mi zaščitili našo sogovornico in objavili zgodbo brez njenega imena in začetnic. Saj veste, varnost osebnih podatkov ... Zgodba, ki bo koga silila tudi na smeh, pravzaprav za našo sogovornico ni smešna. Je pa dokaz, da obstajajo tudi trenutki in primeri, ko ni dobro upoštevati policistovih navodil. »S prijateljem in otrokom sem se neko soboto peljala v Velenje na obisk k svoji prijateljici. Za volanom sem bila sama in ker se ne vozim pogosto v Velenje, tamkajšnjih cest in ulic nisem poznala,« nam je razlagala. Tudi prijatelj, ki je sedel poleg nje, ni vedel točno, kje je ulica, kamor sta namenjena. Napačen nasvet »Ko sva se pripeljala v Velenje, sem ob cesti opazila policijsko patruljo. Verjetno je izvajala kontrolo prometa.« Da ne bi izgubljala časa in se vozila naokoli, se je odločila, da bo ustavila in po ulici povprašala tiste, ki bi Dobesedno upoštevanje policistovega nasveta bo Celjanko stalo deset tisočakov jo zaradi narave svojega dela morali poznati - policiste. »Vozilo sem ustavila ob cesti in prosila prijatelja, naj stopi do policistov in ju vpraša, kje je ulica, ki sva jo iskala. Ko je sedel nazaj v vozilo, mi je dejal, da so mu povedali, da je iskana ulica pri >prvem prehodu za pešce levo<.« »Odpeljala sem se naprej in vozila počasi, ravno zato, da ne bi zgrešila ulice, ker v tem predelu Velenja še nisem bila. Približala sem se k zaznamovanem prehodu za pešce, vključila levi smernik in zapeljala levo. Slaba dva metra, no ... Takoj, ko sem zavila v ulico, sem zagledala prometni znak, ki označuje prepoved prometa, češ da je promet v smer, v katero sem vozila, prepovedan, saj gre za enosmerno ulico.« Takrat naj bi ustavila, saj je videla, da je storila prekršek, a vzvratno ni mogla več, ker je opazila luči avtomobila, ki je zapeljal za njo. ... in kazen zanj »Ker torej nazaj nisem mogla, sem zapeljala nekaj metrov naprej in desno na manjše parkirišče, da ne bi ovirala prometa. Šele takrat sem videla, da je za menoj policijsko vozilo in da je iz njega stopil policist - eden od dvojice, ki sta prijatelju pred nekaj trenutki povedala, kje je ulica, ki sva jo iskala,« še Ne pustite se vedno zapeljati policistom! dodaja. Zaradi kršitve cest-no-prometnega predpisa sta jo kaznovala. »Vprašala sta me, če sem kaj pila. Zabrusila sem jima, da ne, saj imam v avtu otroka. Priznam, v tistem trenutku sem bila jezna, saj česa podobnega ne bi nikoli pri- čakovala. Da vprašaš policista za nasvet, potem pa te, ker ga upoštevaš, kaznuje! Dobro, naredila sem prekršek. To vem. Vendar bi človek v takem primeru pričakoval drugačno ravnanje z njihove strani,« se pri tem nekoliko kislo nasmehne. Upoštevati policistov nasvet? Je naredila napako, da je upoštevala policistove besede in jim verjela brez pomisleka, ali sta policista že vnaprej vedela, kaj se bo zgodilo? Sta se morebiti zato zapeljala za njo in jo takoj po napačnem zavijanju ustavila? In kaznovala z desetimi tisočaki? Ženska je pričakovala, da jo bosta policista le opozorila. Toda obenem takoj pove: »Veste, kazni mi ni težko plačati. Da ne boste razumeli napačno. So me že ustavili, ko sem bila nepripeta ali sem prehitro peljala, ampak kazen sem vedno plačala. Ker sem vedela, da sem storila prekršek. Tudi tokrat sem ga. Vendar ne verjamem, če sem ga samo po svoji krivdi, vsekakor pa ga nisem storila nalašč! Policista sta sicer bila v pogovoru z mano korektna, čeprav se mi nista zdela ravno prijazna, vendar mi je bilo v tistem trenutku tako hudo, da sem se zjokala.« Celjanka je na celjsko policijsko upravo že poslala pritožbo na postopek policistov. Zdaj čaka na odgovor. Na policijo smo poklicali tudi mi. Tiskovna predstavnica Irena Gorenak nam je povedala, da zaenkrat v zvezi s postopkom ne morejo povedati ničesar, niti svoje strani zgod- be ne. Več bodo lahko po\ dali, ko bo znan razplet j tožbe, ki mora zdaj od i do rok in do oči pritožbe ga senata. Do razpleta bo rej minilo še kar nekaj ča Ni problema. Bomo počafc Tudi na podatke, koliko p tožb na postopke policist je bilo lani. In o tem poroi li. Zaupanje na preizkušnji »Včasih se zgodi, da pnjj do kratkega stika v komia kaciji in osebe pač ne ral meš dobro, kaj pove, veni če verjameš v policijo tii zaupaš, potem pa te zato lffl nuje, nekaj ne >štima<. Poj, darjajo, da mora policijail prvi vrsti ljudem pomaga šele nato jih kaznovati,«) doda ob koncu pogovora ni ša sogovornica. Kakšna ironija ... TW njej so najprej pomagali,mi to pa jo kaznovali. Vend je žensko lahko razumeti! j celo prav ima. Spletno stri >javnosti dostopne< polici krasi napis: Zakon je n moč policije, toda način h munikacije je tisti, s kal rim si za uveljavitev te m či zagotovi podporo in zaji panje javnosti. Bi lahkot krat policista upoštevala i čin komunikacije in ji, m nami rečeno, >pogledala si zi prste,16.20Top 5 glasbenih žfclja, 17.00 Kronika, : 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, ; 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 10. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 I Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 11. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 0 2. jutranja kronika RaSlo, 7.4Í a, 8.00 PoročililfS Poročili h RÇ, Tečajnica,ř [IPO Novic® 1.00 jggdoba (fnev.i, I i Čebelica in črJlbika, 13.00 Pj ■■M-'. 15.11 Šport danesH SloSó.15 ř^lpresliáfl v Krjftiki Rffi ] Kronika, 17.45 .Jack PotjJjyÉffcS eu oddaja Full' Cool Demo Top) gram, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Mitja Umnik Junior Dokaj nenavadno bi bilo, če ne bi Mitja Umnik mlajši, sin in soimenjak nekdanjega urednika Radia Celje in novinarja Mitje Umnika, vsaj delno šel po očetovih poklicnih stopinjah. Zato se ni nihče posebej začudil, ko je, takrat osemnajstlet-ni mladenič, kot dijak srednje elektro šole, prišel na počitniško delo na celjski radio. »Najprej sem zlagal zgoščenke v fo-noteki in kmalu zatem sem začel delati za mešalno mizo,« pravi Mitja, dobrovoljni radijski tehnik, ki ga zanima milijon stvari. Za mešalno mizo zadnje čase »skrbi« predvsem za četrtkove in petkove popoldneve, po potrebi pa »vskoči« tudi ob drugih dneh. Honorarno delo tehnika na Radiu Celje je za 24-letnega fanta, katerega velika želja je, da bi jeseni nadaljeval šolanje, trenutno edina zaposlitev. »Občasno sem vrtel še glasbo v klubih, vendar sem se tega počasi naveličal,« pravi Mitja, velik ljubitelj house glasbe, ki mu je mogoče v dobro šteti tudi to, da spoštuje tudi druge zvrsti glasbe, katere dober poznavalec je. Po šestih letih dela na programu se dela ni naveličal; z zanimanjem spremlja tudi novosti v radijskem programu, ki jih je, pravi, kar veliko. Kot eden prvih tehnikov je začel delati v terminih nočnega programa. In postal znan po neizmerni energiji in po tem, da je lahko, ne da bi spal, delal dve noči zapored - z enako dobro koncentracijo in, kar je še pomembneje, z dobro voljo. Z njeno pomočjo zna spremeniti v nasmeh tudi kakšen slab trenutek nočnega radijskega voditelja. Kakšne oddaje so mu najbolj všeč? »Zabavne!« odgovori brez premisleka in doda, da mu bo za vedno ostalo v spominu nekaj najbolj zanimivih nočnih pogovorov. Ob delu na radiu in glasbi je njegova velika strast šport. Prvič je na smučarsko desko stopil pred trinajstimi leti in bil eden od pionirjev tega športa v Sloveniji. Večino prostih trenutkov v zimskih dneh izkoristi za nekaj uric oddiha na soncu, najraje na Ro-gli. Večni optimist je veliko dobrih lastnosti pobral po Mitji starejšemu. Tudi ime; kar je lahko moteče za mladeniča, ki ga v radijskem programu že od nekdaj predstavljajo z besedami »Mitja Umnik mlajši«.« Kakšen je občutek, če si zaradi imena večni junior? »Včasih je bilo res neprijetno. Ko so napovedovali program, sem se počutil kot Slavko Avsenik mlajši,« je duhovit. Ko se je njegov oče upokojil, so nekateri voditelji dodatek »mlajši« črtali iz svojih napovedi, kar je položaj le še dodatno zapletlo. »V Kroniki so napovedali prispevek, ki ga je pripravil Mitja Umnik, v odpovedi pa so rekli »Tehnična izvedba Mitja Umnik«. To je med poslušalci povzročilo kar veliko zmede,« se sme-je Mitja in dodaja, da danes zmešnjave zaradi imena ni več. Moški del družine Umnik je eden od zaščitnih znakov Radia Celje in poslušalci so se na to navadili... Mitja stanuje v Celju, le nekaj metrov od radijskega studia. Zato bi, pravi, na delo lahko prišel kar v copatih. Je to že kdaj storil? »Ne, sem si pa nehote privoščil kakšno drugo neum- 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SIGNED, SEALED, DELIVERED. I'M YOURS - BLUE 6 STEVIE WONDER &ANGIE STONE 2. LIVE AND LEARN-THE 3. ALL THIS TIME - MICHELLE 9. CHANGES -0ZZY& KELLY 0SB0URN (4) 10. TAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE-LMC VS. U2 DOMAČA LESTVICA 1. T.H.O.R -SIODHARTA (7) 2. NEMOGOČE JE - DOMEN KUMER (3) 3. OD TEBE BOLAN-JAN PLESTENJAK (2) 4. ZAČARANA-NINA KLUN (4) 5. ZAUPANJE IZGINILO JE GAME nost,« se nasmehne. »Na primer, kakšen na pačno spuščen jingle ali prispevek ob na pačnem času ...« Kakšen je bil odziv? »Do slej še ni bilo katastrofe... vsaj ne, da bi vedel,« se smeje fant, ki je med drugim pravi računalniški navdušenec, ki glasbo zdaj, ko je ne vrti več v klubih, miksa v glavnem zase. Kot eden zadnjih vojaških obveznikov je služil civilno vojsko prav v času, ko so se zdravniki v celjski bolnišnici »streljali« z nekdanjim direktorjem Samom Fakinom. Kako je to vplivalo na civilne obveznike? »Vojske streljanje v bolnišnici takrat ni zanimalo,« Mitja v svojem, inteligentno duhovitem stilu, izstreli kot iz topa. In odkoraka. Ob 14.00 mora biti za mešalno mizo, ker se začenja popoldanski program. ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN Spremembe v programu Radia Celje V začetku meseca smo spremenili termine nekaterih oddaj na Radiu Celje. Četrtkova oddaja Na krilih ljubezni se po novem začenja ob 20. uri, oddaja M.l.C. Club, ki je bila zdaj na programu ob četrtkih ob 20. uri, pa se zdaj začenja ob 23. uri. Nekoliko smo spremenili tudi petkov popoldanski in večerni program. Predstavitev albuma tedna se bo po novem začela ob 18. uri, rubrika Na kvadrat pa ob 18.30 uri. Petkova lestvica 20 vročih Radia Celje bo po novem na programu ob petkih ob 20. uri. 6. NA SENČNI STRANI MESTA-K0STA 7. NISEM TVOJA UST-UNIQUE 8. YIN-YANG-POLONA 9. KRALJICA SANJ-BOHEM & LARABARUCA 10. Ž0GE-DADIDAZ 12) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: AMAZING-GEORGE MICHAEL TOXIC-BRITNEY SPEARS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LUNA NAD OBALO-KINGSTON VANILUA-L0SVENTIL0S Matej Franko. Udarniška 12. Štore Jože Zorman, Kettejeva 23. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. MARIANKA- VITEZI CELJSKI (4) 2. GOZD NAD DOLINO-TERCET 3. PUSTI MUZIKANTA-JOŽE B0H0RČ S PRIJATELJI 4. NA KOPITNIK GREMO-ANS. MIRO KUNC (2) 5. POZDRAVLJENI PRIJATELJI -APLAVZ (1) (5) VALČEK-ANS. ZALOŽNIKI 5 plus MS. TONETA RUSA (6) * NOCOJ NAM SPET ZAPOJE - IGOR IN ZLATI ZVOKI (2) 3. MAMA POVEJ Ml KJEJE0ČKA MOJ-SICER (4) 4. KAJ NI TO LEPO-BOBRI (3) 5. ODPRI Ml OKNO DEKLICA -KOMPROMIS (1) Predlog za lestvico: ŠOPEK ZA EtZO-EKART MarijaZapušsk,Doropolje 19, Plani îk. Marija Gradec. Laško NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE S: ČETRTEK, 5. FEBRUARJA, OB 12.15: ODMEV ZAKAJ SO ZAPRLI ART KINO METROPOL? Art kino Metropol je od sobote zaprt. V podjetju Engro Tuš trdijo, da so bili v to prisiljeni, na celjski občini pa so nad potezo podjetja Engro Tuš močno presenečeni, predvsem zaradi pogodbe o brezplačnem najemu kinod-vorane in zaradi določila, da je potrebno namero o prekinitvi pogodbe javiti 24 mesecev prej. Zakaj so se v pod- jetju Tuš v resnici odločili za zaprtje art kina in kakšni bodo naslednji koraki Mestne občine Celje, bomo poskušali odgovoriti v današnji od-' daji Odmev. Pripravljata jo Simona Brglez in Alma Maruška Sedlar. ČETRTEK, 5. FEBRUARJA, OB 20.00: NA KRILIH LJUBEZNI SPREMENJENA KRILA LJUBEZNI Priljubljeno četrtkovo oddajo Na krilih ljubezni, kjer vrtimo samo ljubezenske pesmi, z današnjim dnem nekoliko spreminjamo. Rdeča Št. 5 - 5. februar 2004 - nit oddaje, ki se po novem začenja že ob 20. uri, ostaja nespremenjena. Še vedno bomo vrteli ljubezenske skladbe, vendar boste poslušalci takoj po 20. uri začeli pošiljati predloge za ljubezensko pesem večera, ki jo bomo skupaj z vašim sporočilom tudi predvajali do 22. ure. Potem pa vas bomo povabili, da izmed predvajanih skladb izberete ljubezensko skladbo večera. Predlagatelj skladbe, za katero bo glasovalo največ poslušalcev, bo nagrajen. Voditeljica Nataša Godec pa bo četrtkove večere popestrila tudi z ljubezenskim življenjem slavnih. 90,6 95,1 i mmm 95,9 100,3 Tedenska astrološka napoved Četrtek, 5. februar: dan bo energičen, poln ognjene energije, ki vam bo pomagala, da si uredite vse zadeve, v katerih potrebujete moč in odločnost. Mnogi izmed vas se boste pripravljali na pomembnejše korake, ki bodo usodno vplivali na življenje vnaprej. V ljubezni bo prevladovalo stabilno stanje. Petek, 6. februar: v dopoldanskem času bo nastopila polna luna in marsikomu izmed vas povzročila dodatne zaplete. Čustvena energija bo zelo povečana, ravno tako tudi nestrpnost in prenapete reakcije. Ljubezen in strast bosta ta dan in tudi v noč povečani. Sobota, 7. februar imeli boste nenavadne zamisli, ideje, razum in čustva se bodo prepletala med seboj in prinašala tudi zaplete, ki jih ne morete predvidevati. Pazite se prenapetih reakcij, naj bo vaša komunikacija spontana in v ospredju predvsem razum. Nedelja, 8. februar: ta dan bo občutljivejši živčni sistem. Svojo energijo bomo najlažje porabili, če se bomo lotili čiščenja, pospravljanja, pa tudi nege telesa in poskrbeli zj boljše počutje duha in telesa Ponedeljek, 9. februar: začetek tedna bo napet, zato moramo biti pazljivi, da nt delamo napak. Naša intuici ja bo delovala izredno dobro zato se lahko mirno prepu stimo občutkom. Na površ je lahko priplavajo skrivno sti. Torek, 10. februar: dan ho ugoden za dogovore, še posebno tiste, ki so povezane z avtoriteto, za pisanje prošenj I in urejevanje finančnih zadev. | Samozavest bo ta dan večja kot v preteklem obdobju, zato bodo tudi rezultati učinko-| viti in mnogi si boste utrli pot vnaprej ravno v tem dnevu. Sreda, 11. februar: luna vi Škorpijonu bo povzročala izpade ljubosumja, sumničavosti in strahu pred porazom., i Dobro je, da se zavedate teh energij in se jim postavite po robu z analizo vsega, kar doživljate. Meditacija in sproščanje bosta ta dan več kot dobrodošla. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Moj zdravnik 2004 V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila. Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maximus in 50 praktičnih nagrad. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce lje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat! Pol leta bo revijo Viva prejemal Primož Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče. www.lu-celje.si \m LJUDSKA CELJE Cankarjeva ui. 1, Celje V našem jezikovnem centru se lahko naučite angleščine (splošne in poslovne), nemščine, francoščine, italijanščine, španščine in ruščine. Ne čakaj na maj, prijavi se zdaj: maturitetni tečaji, priprave na splošno in poklicno maturo iz angleščine! Vsem, ki želite obnoviti svoje znanje, predlagamo konverzacijske tečaje angleščine, nemščine in francoščine! Tujih jezikov se ne učimo kar tako. Radi bi jih znali, da se lahko nemoteno sporazumevamo, učimo, potujemo... Zato bomo v sodelovanju s knjigarno Antika iz Celja v spomladanskem semestru za vse udeležence naših tečajev pripravili tematske jezikovne večere s spoznavanjem jezikov na drug način. Verjamemo, da bo s tem učenje tujih jezikov postalo še bolj zanimivo! Informacije in vpisi: vsak dan med 8. in 12. uro, v ponedeljek in sredo med 14.30 in 16.30 uro, telefon 03 428 67 59. Položene v črte Ko beseda ali misel prijadrata do nove mode, se na prvo vprašanje o tem, kakšne barve bodo vodilne v prihajajočih toplih mesecih, samodejno naveže še drugo o tem, kakšni so vzorci, ki nas bodo lepšali, nam naravnali vsakdan v bolj optimističen ali pa nam ga, zaradi impulzivne izbire, lahko prav nesramno pokvarili. V ospredje bodejo vzorci kaligrafskih zapisov, risanih stripov, virtualnih futuristič-nih migotanj, ki zgolj od daleč spominjajo na stari dobri pop art Andyja Warhola iz šestdesetih let. Brsteče cvetočo floro in favno se bo zaradi močne zastopanosti treba lotiti v več segmentih, tudi migetajoče psihadelične fi-guralike se ne bo dalo odpraviti kar z besedo, dvema ... K sreči pa so tukaj tudi stari, dobro poznani motivi okenskega kara, pik, črt ... Črta, ki nastane z neprekinjenim nizanjem pik drugo ob drugo, je vsekakor vzorec »našega in vašega otroštva«. Tudi v letošnji trendovski zakladnici obstajajo le variacije na temo: debele, tanke, diagonalne, valovite, navpične, vodoravne ... Vodoravne pod povečavo Osvetlitve v povečanem kadru si zaslužijo vodoravne črte. Če ne zaradi tega, ker so znova prave modne zvezde pomladi in poletja 2004, pa zato, ker je bilo o njih in v povezavi z navpičnimi črtami prelitega že veliko tiskarskega črnila. Marsikateri vro-če-črtast pogovor je namreč takrat, ko je šlo za optične korekcije, obtičal sredi dileme: naj bodo navpične ali vodoravne? Še vedno namreč prevladuje splošno ljudsko prepričanje, da vodoravne črte postavo optično razširijo, navpične pa jo Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK zožijo. Pa je res tako? Kot mnoge reči v našem življenju, je tudi to silno relativno. Odvisno od debeline, barve, intenzivnosti črt... pa še česa. Ob tem je prav zanimivo razmišljanje iz knjige Antoina Luzyja V tvojem pogledu je skrita moč; v kateri se avtor jezi na tradicionalno napačno pojmovanje predsodka pri oblačenju, češ da navpično črtasta obleka človeka poviša, medtem ko ga vodoravno črtasta odebeli. Ravno obratno! Vodoravne črte druga nad drugo ustvarjajo vtis raztegnjenosti v višino, navpične druga ob drugi pa raztegnjenost v širino. Enak vtis nastane pri črtastem blagu. Tako se v dobri veri, da bo videti bolj suh, marsikdo obleče v navpično črtasta oblačila, pa je potem v resnici videti še debelejši ... Verjeti ali ne; poskusiti ni greh, kajne? In primerjati! V letošnji modi ne bo težav z izbiro položno črtastih vzorcev, saj jih srečamo v mornarski, kopalni, smučarski, športni in celo elegantni modi. NASVETI Dietni dnevnik Ko želite izgubiti telesno težo in vključite v svoje življenje rekreacijo, je tu še ena pomembna odločitev. Spremeniti je potrebno tudi način prehranjevanja in ker želite želene cilje verjetno tudi obdržati, vam priporočam »dietni ali prehranjevalni dnevnik«. Vzemi-roke pisalo in poseben zvezek, v katerem boste vodili svoj dnevnik. Pisanje dnevnika je najhitrejši način, da ugotovite, katerim prehranjevalnim navadam se morate odpovçdati in katere lahko obdržite. Kako pisati prehranjevalni ali dietni dnevnik? Izberite si zvezek ali zapisujte dnevno v svoj računalnik, kar ste pojedli. Na vrh vsake strani dnevnika si napišite naslednje kategorije: datum in čas, hrana oziroma živilo, količina (ni potrebno tehtanje), razlog, lokacija, partner oz. prisotna oseba, čas, porabljen za hranjenje. Svoj dietni dnevnik pa lahko uporabite tudi kot dnevnik telesne vadbe. Preprosto dodajte še eno rubriko - vadba oziroma rekreacija. Zelo pomembno je, da zapišete tudi vso Nagradno vprašanje V katerem celjskem fitnes centru imajo največjo izbiro aerobike in skupinske vadbe na enem mestu? KUPON TOP FIT 1 REŠITEV: Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. pijačo, ki jo popijete in pa srčni utrip v mirovanju se pravi zjutraj, ko se zbudite. Nekateri pišejo dietni dnevnik samo nekaj tednov, preden spoznajo svoje prehrambene navade in ugotovijo, katere so dobre in katere slabe, drugi pa pišejo svoj dnevnik toliko časa, da dosežejo svoj zastavljeni cilj. V vsakem primeru pa svojega dietnega dnevnika ne zavrzite, kajti že pogled nanj vam bo v spodbudo in opomin na poti do doseženega cilja. Če obiskujete fitnes center, pokažite dietni dnevnik svojemu inštruktorju fitnesa ali aerobike in skupaj naredita načrt za dosego vašega cilja. Pot do cilja bo lažja in krajša z dietnim dnevnikom. Pa veliko dobre volje na vadbi, kajti to, kar delate, morate početi z veseljem. NM Naslednjič: glikemični indeks Izpuščanje obrokov, stradanje, neuravnoteženo prehranjevanje, to so največje napake pri prehranjevanju, se glasi pravilni odgovor prejšnega tedna. Zlatko Kronovšek iz Pariželj pri Braslovčah bo po pošti prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike. KAJ BI DANES KUHALI Jedi iz vzhajanega testa Doma pečen kruh je že skoraj izginil iz naših kuhinj. Če se lotimo peke v električni pečici, sicer ni tako okusen kot iz krušne peči, za spremembo pa ga bo družina vseeno vesela. Pravi češki velikonočni kruh Pripravimo kvaseč iz 3 dag kvasa, kepico sladkorja in štirimi žlicami toplega mleka; v skledi pa pripravimo 3/8 litra vročega mleka, 5 dag sladkorja, 10 dag kuhanega in 8 dag surovega masla, 1 kavno žlico soli, od pol limone drobno zrezane lupine; zmesi dodamo 1/4 kg moke, premešamo in dodamo vzhajan kvas, 2 rumenjaka ih še 1/4 kg moke, ob strani jo pustimo toliko, da jo imamo za pognetenje. Vse sestavine s kuhalnico dobro premešamo in še z rokami vsaj četrt ure. Testu dodamo 4 dag opranih rozin in nastrgan muškatni orešek. Testo postavimo na toplo, ga dobro pokrijemo in pustimo vzhajati. Vzhajano še enkrat pregnetemo in iz testa napravimo dva okrogla hlebčka, vsakega položimo na pehar, pokrijemo in zopet postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Vzhajana hlebca stresemo na pomaščen pekač, pomažemo z razte-penim jajcem, prerežemo vsakega na sredi navzkriž in postavimo v srednje vročo pečico ter pečemo dobro uro. Če kruh zavijemo v pr-tič, ostane svež dlje časa. Lahko uporabimo polovico ječmenove moke. POGLEJMO V PRIHODNOST Šifra: »ŽALOSTNO POLETJELETA 2003« Sprememba na čustvenem področju je možna ob koncu pomladi oz. v začetku poletja. Premalo ste odločni, po drugi strani pa velikokrat sprejemate prenagljene odločitve. V prihodnje bi bilo dobro, da razmislite, preden ukrepate. Naučiti se morate sprejemati odgovornost za svoje življenje in svoje odločitve. Velikokrat kockate s svojim načinom življenja in slej ko OBRUL - ZOYA prej se to ne bo dobro izteklo. Šolanje boste uspešno končali, vendar pa ne bo šlo brez truda. Naredite si načrt. Večjih težav z zdravjem ne bo, obstoječih težav pa ni- www.lovetemple.net/zoya/ kar ne zanemarjajte. Če boste želeli izgubiti nekaj kilogramov svoje telesne teže, se boste morali potruditi. Vendar pa boste uspeli, če se boste odločili. Za sedaj na obzorju ni videti večjih sprememb. Šifra: »MIA 4568« Verjetno so se v tem času, ko ste čakali na odgovor, že zgodile določene spremembe. Skupnega jezika s partnerjem tudi v prihodnje ne boste našli. Stvari ostajajo take, kot so. Partner vam bo še naprej prikrival določene stvari in tiščal glavo v pesek. Kaj boste storili, se morate odločiti sami. Žal pa ne vidim, da bi se razmere izboljšale. Če boste želeli pretrgati to vez, kot pravite, boste Ržen kruh V skledo damo dva litra bele pšenične moke in liter rže-ne; v lonček pa 2 dkg kvasa, 1/8 litra mlačne vode in 4 žlice moke. Kvas dobro zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. V moki napravimo v sredini jamico, jo osolimo in prilijemo 1/8 tople vode in žličko kumine. Zmešamo s kuhalnico in dodamo vzhajani kvas ter dobro vgnetemo. Testo pokrijemo s prtičem in postavimo, da na toplem vzhaja. Vzhajanega zopet pregnetemo in razdelimo na dve Struci. Pustimo, da zopet vzhaja. Vzhajani štruci damo na pomaščen pekač, z nožem napravimo tri počezne reze in pečemo v prej ogreti pečici pičlo uro. Pisani kruh s kašo Iz pol litra moke napravimo črn domač kruh. Posebej skuhamo v osoljenem pol litru vode ali mleka četrt litra kaše. Ko je kaša shlajena. â Piše: MAJDA KLANŠEK razvaljamo vzhajano testo in ga namažemo z nadevom za prst debelo. Če imamo ocvirke, jih skuhamo v vodi in dodamo eno žlico. Testo zvi-jemo po polževo, damo na pogrnjen, z moko potresen pehar, in vzhajanega stresemo na pekač, pomažemo z jajcem in pečemo v vroči pečici eno uro. Pisani kruh s krompirjem Napravimo črn kruh iz pol litra moke in ga postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega namažemo s krompirjevim nadevom; skuhamo tri do štiri neolupljene krompirje, kuhane olupimo in dobro stlačimo, dodamo malo soli in eno ali dve žlici kisle smetane, dobro premešamo in namažemo po raz-valjanem testu. Testo zvije-mo in damo v pomazan model, ki ga postavimo na toplo, da testo vzhaja. Nato ga postavimo v precej vročo pečico in pečemo dobro uro. LAŠKO #1825! Pivovarna Laško, d.d.; Trubarjeva ulica 28, Laško CMCelje Gradimo za vas The Storvj of lOOl Nights om Ice Spektakel na ledu ZGODBE 1001 NOCI morali ukrepati. Samo po sebi se to ne bo zgodilo. Načrte pri gradnji boste uspeli uresničiti z veliko volje. Brez težav ne bo šlo. Treba bo vztrajati. Težave z zdravjem se bodo nadaljevale. Težko vam karkoli svetujem. Pa vendar se pozanimajte o kakšni alternativni metodi, če že ne zaupate uradni medicini. Partner kot kaže, nima posebnih težav z zdravjem. Urediti morate neko zadevo z dokumenti. Razmislite o tem, kaj bi to lahko bilo. Na finančnem področju se kažejo spremembe na boljše, vendar bo to povezano z nekim presenečenjem. Opogumite se in se naučite postaviti zase in reči: ne! Hvala vam za vzpodbudne besede. 10.2. CELJE ob 19.30 NOVA DVORANA POD GOLOVCEM Prodaja vstopnic: blagajna bazena Golovec, Ekopool. Ilirika, Kompas, TIC Celje Organizator Ideal turist d.o.o. Medijski pokrovitelj: NT&RC d.o.o. Nagradna križanka HOROSKOP Ona: Vse ti načrtovali, se vam bo izpolnilo. V ljubezenskih zadevah bodite previdnejši. Šlo bo kot po maslu in vse kar bo treba, je le pripravljenost, da boste to tudi izkoristili. On: V vas se bo naselil občutek, da vas nekdo stalno zasleduje. Pustite se ji ujeti in ujeli jo boste tudi sami. Konec tedna boste preživeli v družbi daleč od vsakodnevnih tegob, ki so vam že dodobra zagrenile marsikatero pri- Ona: Neprijetnosti, ki vas spremljajo že dalj časa in ste jih hoteli kar nekako potisniti v pozabo, se bodo fiočasi začele razpletati. Ob tem vam bo priskočil na pomoč star prijatelj, ki bo opazil vašo zadrego. On: Imelo vas bo, da bi poklicali nekdanjo partnerko, saj spomini v vas še vedno živijo. Raje dvakrat premislite, preden storite to potezo, saj marsikomu takšno ravnanje ne bo ravno najbolj všeč. ESHfflBS! Ona: Doživeli boste nenavadno srečanje, ki bo prineslo trajrm šo zvezo. A bodite previdni in se, ne predajajte vihravim čusfvomj ki so vas že tolikokrat pustila ru| cedilu. Kdo ve, mogoče pa je foj krat tisto pravo? On: Če ste se tako dolgo obotavi I Ijali povedati, kaj čutite do pard nerke, nikar ne delajte te napake Še naprej. Prepustite se občutku in končno povejte, kar vam leži nJ duši in jeziku. Ona: Res je, da se je pameti učiti na napakah drugih, a čloi se največ nauči iz lastnih napak. Seveda to ne pomeni, da morate' siliti v težave. Partner se vam bo1 pri vaših kombinacijah od srca nasmejal. On: Poglejte malo okoli in vi-: deli boste, da se stvari na ljube ženskem področju razvijajo na tanko po vaših željah. Vse kd bo treba, je le to, da izkoristiti priložnost, kise vam bo ponudi Ona: Ne prehitevajte dogodkov in ne silite i> nekaj, kar vas lahko drago stane. Zadeva se bo kmalu razjasnila, zato ne bodite nestrpni, kajti rezultati bodo veliko boljši, kot ste morda pričakovali. On: Spoznali boste, kako velika in nepremagljiva je lahko ljubezen, in utrdili si boste zaupanje v partnerkino zvestobo. Tako se vam obeta zelo prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo ostal v spo- Ona: Zdaj je pa res že čas, dá se greste zares igro, ki jo igrate ži nekaj časa. Vaše prepričanje, da delate prav, je lahko tudi varljivo Nikar ne zavrnite prijateljeve pc nudbe, saj vam bo nekoč lahko 5 Žal... Orv Nikakor ne boste uspeli ob vladati čustev, kar vas bo na kon cu malce razočaralo. Ali ne bo nikdar izučilo, do kod si lahko podate in kje je prenevarno za vas? Mogoče pa v tem celo uži--vate? Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske be-ležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 12. februarja 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 22. januarja. Prispelo je 1396 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 3 Vodoravno: HOVANSK1, OGRNITEV, ZLATI, OKA, JUBILEJ, AG, BAC, VAJA, KARAVLA, GNED, ALEKSAN-DRA, LALO, RAZTESNJENJE, OR, DIA, NB, USTANOVA, IN, PIETRO, SALIT, ODTOK, LOREN, CO, LEA, OMA, ROVTAR, ILJ, VI, STISKA, ZOGLENELOST, KRA, ANAM, KLOR, ASEN, DVE JOŽICI IN ALFI, IM, ID, SORTA, COLE, JAT, ARAT, ALO. Geslo: Želje in ljubezen so krila za velika dela. Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Franc Flajs, Založe 95, 3313 Polzela 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Nežka Gorenšek, Zagajškova 4,3000 Celje 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Malíka Lovrenčak, Nova vas 14,3240 Šmarje pri Jelšah, Majda Krajne, Šešče 78 a, 3312 Prebold in Marica Kolar, Pod lipami 8,3000 Celje Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. SŘČ KUPON Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Odločili se boste bolj po srcu, kot po pameti! Sprva se vam bo to otepalo, kasneje pa boste prav zadovoljni, saj boste v družbi ljubljene osebe preživeli čudovite trenutke. Sprostite se in uživajte, dokler lahko! Orv Nekdo vas bo pripeljal pred dejstvo, da niste tako nezmotljivi, kot pa ste si mislil sami. Je že res, da vam bo priznal določene kvalitete. a vendar... Vsekakor boste od takrat naprej veliko previdnej- Oruv Prepustite se malo čustvom Če boste vse stvari upravljali z razumom, se lahko kaj hitro zgodi, da boste zamudili ugodno priložnost. Nekdo že nestrpno čaka na najmanjši namig, vi pa kot da ga ne vidite! On: Še vedno se ne boste unesli, kar vas bo stalo neke zadeve. S prijateljico se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahujte, ampak na- Ona: Okoli bodo začele krožiti nepreverjene informacije o partnerju, vendar jim nikar ne nasedíte. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili prav s partnerjem osetmo. Orv Prijatelj bo prispeval svoj delež k skupnemu poslovnemu projektu, ki ga pripravljata zadnje čase. Zdaj je poteza na vas, zato nikar ne odlašajte, ampak pošteno pljunite v roke. Ona: Kritično obdobje je poča si za vami, zato bi ne bilo slabo, da se ponovno posvetite uresniče vanju svojih načrtov. Nekdo bo opazoval in si pri tem dela velike načrte, na vas pa je, ali st mu boste odzvali! On: Spremenili boste poglec na dogajanje okoli sebe, kar i bo prineslo precej ugleda med prijatelji in sorodniki. Očitno ste na začetku novega pozitivnega obdobja, zato ga več kot izkoristi- Ona: Če boste vedno naseda-1 li govoricam drugih ljudi, si boste zelo težko ustvarili realno sliko o prijateljih. Poglejte vse skupaj z malo realnejšega kota, pa' se bo kar naenkrat vse razjasnilo. Orv Neka odločitev bo sicer tež-, ka in odgovorna, vendar bo to tre I ba narediti čimprej, saj vam lahko odlašanje povzroči le še dodatne težave. Zaupajte v svoje spo-1 sobnosti in uspelo vam bo. Ona: Poslušali boste vse vrste.: nasvetov, na koncu pa se boste vendarle odločili popolnoma po svoji muhastiglavi Tosevamznaobre-štovati na dokaj nenavaden na-tin: y ljubezni odlično, v poslu pa • malo drugače! On: Presenečeni boste ugoto- ; vili, da se prijetna poslovna partnerka zanima tudi za kaj več kot le posel. Izkoristite njeno povabilo na izlet in videli boste, da imata prav veliko skupnih inte- Št. 5 5. februar 2004 Kmalu nova škoda octavia Proti jeseni se bo tudi na slovenskem trgu pojavila povsem nova škoda octavia. Delo nove izvedenke bo težko, saj je dosedanja octavia zelo uspešno vozilo, ki je hkrati pripomoglo, da je bila Škoda zlasti zadnja leta tržno dokaj uspešna. Nova octavia (na sliki) bo za osem centimetrov daljša, hkrati pa za dva centimetra širša in višja. Izjemno velik bo prtljažnik te limuzine, saj bo ponujal kar 560 litrov, kar je nedvomno izjemno v tem razredu in tudi nasploh. Nova octavia je narejena na pod- vozju novega golfa oziroma golfa V z medosno razdaljo 258 centimetrov. Octavia nove izdaje je malo bolj obla od svoje predhodnice. Ponudba motorjev bo dokaj pestra, saj bo skupaj na voljo šest agregatov; od tega štirje bencinski in dva dizelska. Pr- vič pa bodo v octavii na voljo tudi bencinski motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva FSI. Kot pravijo, bo nova octavia prvič na ogled na bližnjem ženevskem avtomobilskem salonu. O cenah pa več kdaj drugič. agiaac. Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT 3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-ku@siol.net tel: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711 Revoz v celoti Renaultov Novomeški Revoz je bil v 66,7-odstotni lasti francoskega Renaulta in čeprav so že nekaj časa tekla pogajanja o odkupu preostalega deleža, se je zdelo, da so pogajanja zastala. Pred nedavnim pa so iz Renaulta sporočili, da so postali 100-odstotni lastnik novomeške tovarne, saj naj bi preostali delež odkupili od holdinga IMV in nekaterih slovenskih pidov. Renault se je v Sloveniji pojavil leta 1972, ko je skupaj z novomeškim IMV za- čel izdelovati sloviti R4 (ka-trco). Leta 1988 sta oba partnerja ustanovila Revoz, lastniški del v tem podjetju pa je Renault povečeval postopoma. V novomeški tovarni naj bi po sedanjih načrtih leta 2005 ali v začetku 2006 stekla izdelava po- Gunak Prve dni januarja je vodenje oblikovanja pri korporaciji Volkswagen, ki združuje številne tovarne, prevzel Gunak Murat. vsem novega malega renaulta. Zdaj Novomeščani izdelujejo clia (lani so naredili dobrih 118 tisoč vozil), ko bodo začeli sestavljati novi avtomobil, pa naj bi se letna proizvodnja povečala na 200 do 220 tisoč vozil v letu dni. pri VW Nasledil je Hartmuta War-kusa, ki je to delo opravljal 36 let. Gilnak je diplomiral na Kraljevi umetniški fakulteti v Londonu, potem pa delal kot oblikovalec avtomobilov pri Peugeotu, Mercedes Benzu, kjer je med drugim sodeloval pri nastajanju may-bacha in mercedesa SLR, sredi lanskega leta pa je prišel k Volksvvagnu, kjer je doslej skrbel za oblikovanje škod, volkswagnov in bentleyja. SREDSTVO ZA ČIŠČENJE VETR. STEKLA IVTODitl tfSMftlíéll -KONCENTRATIISAMO380SIT ' ' KATALIZATOR UNVERZALN1 ŽE 00 26.000 SIT LAMBDA SOHOE_ Mariborska 86, Celje I^IJI/l^'ljti^HiE^liliH.liliTÏÏIl www.g°vřodeViregn°emer, s i GRELECGO^flUDl ranMMí a H m ml EVROPSKE KAKOVOSTI | 080 22 66 Prihaja obdobje 1 karavanou? •e| Zna se zgoditi, da priha-čas karavanov, tourin-breakov, station wago-ali kakorkoli že pravi-tovrstnim vozilom. Če .o rečemo, da je bilo vsaj Injih pet let v znamenju iprostorskih avtomobi-velikih in malo manj îlikih, se zdi, da postaja-vsaj na evropskih trgih I Avtomobili s karavanskim Ladkom znova zelo priljub- j . Lani je BMW postavil na . esto novo serijo 5, zdaj snuje j During izvedenko. V dolži-, io bo avtomobila za zelo spo-. lobnih 484 centimetrov, me-losna razdalja bo za šest cen- timetrov večja kot pri limuzini, prtljažnik bo v najboljšem primeru ponujal 1.525 litrov. Pri Audiju bodo čez mesec predstavili povsem novi audi A6, naslednje leto pa se bo rodila avant različica, kar je pri tej nemški avtomobilski hiši oznaka za karavan. Morda utegne biti vsaj za slovenski trg še bolj zanimiv audi A3 sportback, ki se bo recimo precej spogledoval z alfa romeo 156 sportwagon. Volvo V50 (na sliki) je avto, ki je že bil na ogled in bo kmalu tudi na cestah, je pa to karavanska izvedenka lani povsem novega S40, najmanjšega avtomobila te šved- ske avtomobilske tovarne. Peugeot 407 je šele na tem, da zapelje na ceste in zamenja ostareli 406, tovarna pa že snuje njegovo karavansko varianto, ki bo nosila oznako SW ali station wagon. Jaguar X type estate je avto, ki so ga predstavili že lani, zdaj pa je tik pred tem, da pripelje v trgovine; prvič v vsej zgodovini te britanske avtomobilske tovarne se bo zgodilo, da bodo ponujali karavansko izvedenko, ki bo med drugim na voljo tudi z dizelskim motorjem! Skratka, že če bo ostalo samo pri teh avtomobilih, bo pestro! PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM 1995 1.490.000 1997 780.000 Odkup vozil, menjava: saaasr »taro za novo, menjava staro i, leasing, tel.: 03/425 45 RO+SO 0 SERVIS IN PRODAJA VOZU d.o.o. Skoletovo 13 (Hudinjo), 3000 Celje. Tel: 425-40 80 Fax: 425-40-88 MAZDA 121_1993/94 450.000 VW P0L0 1.6 karavan 1997/98 1.199.000 ŠKODA FEUCUA 1,31 U 2000 1.099.000 SUZUKI SWIFT 1.3 GX_1Î9Z_690.000 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.62000/01 1.499.000 FORD TRANSIT 170 L 2.4 2001 2.500.000 RENAULT KANGU - EXSPRES 1,4 1998 1.099.000 .. .1H Si... rtdit do 40 nzil rulMh mmk OPEL VECTRA 1.8 karo IAGUNA grandeur fgirwoy 1.9 DCI2003 5.200.000 MEGANE sedan LUXE DYN 1.9 DCI20Q3 lllflMI SCENIC EXPCON 1.9 PCI 2003 4.500.000 Možen kredit do 6 let z obrestno mero T* 0%._ ** ' A VTOTEHNIK A 63 300 ilf^GRAD ✓ izdelava DEMIT fasad 'pJfflMMT ✓izdelava strojnih Cesia na Dobrovo 7, Celje Telefon/fax: 03/541 75 98 ✓slikopleskarska dela GSM: 041/774718 ✓ suhomontažni 041/774 723 sistemi KNAUF m am Audi, Škodo, Peugeot lohko slabše ohro- IMIOTORNA njen ali poškodovan do 10 let starosti VOZILA gotovinski odkup. Telefon 031616-719. PRODAM TERENSKO vozilo Daihatsu lerios 1.3,4-4, letnik 1999, elektro oprema, vlečna kljuka, srebrne barve, ohranjen, prodam. Telelon 041 264-132. 62L CLIO RS 2.016V, 1.11/2000,58.000 km, srebrn, izredno ohranjen, vrhunske nove gume, servisiran prodom. V račun vzamemo dio 1.2 ali 1.4 letnik 2000 oli mlajši. Samo resne ponudbe na tetb-tommunicator@usa.com. p MB 508, letnik 82 vozen z B kategorijo, preurejen za prevoz živali, reg. do konec oktobra 2004, prodam. Inf. Telelon 031 575-059. 432 TOVORNO vozilo TAM 7513 vozno z B kategorijo s cerado, prodam. Telelon (03) 5722-227 ali 041424-082.434K FORD mondeo 1.616 u, 1.98, klima, abs, električni paket, radio, prodam za 1.285.000 SIT. Telelon 041 460-076. L83 AX11,1.93,3 vrata, rdeče barve, 129.000 km, prodom za 270.000 SIT. Telefon 041 736-248. L?9 PEUGEOI306 xr, 1.94, prodam Telefon (03) 5442-099,041 929-352, po 16. uri. 503 OPEL vektro 20 i, letnik 89, dobro ohranjen, prodam. Telefon (03) 5736-484. L91 OPEL kadet 1.61, L 90/70, bel, tehnično brezhiben, zraven še 4 nove letne gume, cd, ugodno prodam. Telelon 041 944-830, Andrej. 545 YUG0 koral 45, letnik 1989, prodam. Tele-fon 5823-182. 54i GOLF I., dizel, 5 vrat, letnik 1985, prodam. Telefon 040718-065. 539 HYUNDAI pony 1.3 Is, letnik 1990, prodam. Telefon 031 540-932. 482 R5 campus, letnik 1993, reg. 3.7.2004, rdeč, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. S?1 AX, 1.90, rdeče barve, 5 vrat, reg. 6/04, prodam. Telefon 031 687-176, 5794- 601. STROJI PRODAM S 75 PUHALNIK s transporterjem, ugodno prodam. Telefon 031 518-397. 452K OBNOVLJENE oljne gotike, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5743-914,041 876-442. 433K PRENOSNI šivalni stroj Singer 438, ugodno prodam. Telelon 5461-361, 041 803-058. 461K SI10FREZ0 zo stolpne silose in traktorski elektro agregat 14 kW, prodam. Telefon (03)8391-800. 522 TRAKTOR Štore 504, letnik 84,1700 ur, prodam. Telelon 041 994-921. 544 TRAKTORSKO prikolico, nosilnost 2500 kg, domače izdelave, prodam. Telelon (03) 5731-033. L 93 DV0REDN0 sejalnico Olt, tračni obračalnik za seno 220 in krožne brane, prodam. Telefon (03) 5794-289. 564 PRIKOLICO zo prevoz hmeljskih trg in obt-ralno stroja Wolf in Bruf, prodam. Telefon 040 295-179. Ž 47 SNEŽNO planirno desko, traktorsko, za zadaj, prodam, cena po dogovoru. Telelon 031314-820. 581 KUPIM TRAKTOR ter drug stroj, ludi v okvari, kupim. Telelon 041407-130. 327 POSEST PRODAM SEAT toledo 1,6,1.92, reg., zelo lepo ohranjen. prodam. Telefon 031 373-655. Š75 ŠKODO karavan, 1.1991, neregistrirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 492-212,5773-832. 554 R 5, letnik 91, rdeče barve, 5 vrat, reg. do maja 2004, prodam, cena po dogovoru. Telefon 051 230-971. 561 R 4, letnik 92, reg. do novembra 2004, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 987-305. 561 HYUNDAI pony 1,5/90, rdeč, neregistriran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 577-810. ž 49 CITROEN AX 14 tgd, dizel, letnik 1990, registriran do avgusta 2004, prodam, telefon (03) 5718-234. žso R 5 campus, letnik 1992, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041 447-474. Ž 51 JUGO 45, letnik 89, prevoženih 94.000 km, ohranjen, brezhiben, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031620432 ali (03) 5461-949. 570 ŠKODO felicio glxi, letnik 96, rdeče barve, prevoženih 137.000 km, prodam. Telefon 031 325-642. 575 KUPIM OSEBNO vozilo znamke Renault, Citroen, VW golf, Honda, Opel, Toyota, BMW, Fiat, CENTER Celja. Prodam prvo nadstropje ure jene hiše, mansardo, vrt, garažo, primerno tudi za poslovno dejovnost. Telefon 040 336-136. 93 POSLOVNI prostor - trgovina, prodam. Tmo-veljska cesta 2, Celje, 100 m!, ogrevanje, sanitarije, parkirni prostor. Telefon 4916-050,031 608489. 3SOK V ŽALCU bližini centra prodam poslovni prostor- samostojno hišo 32 m2. Informacije (03) 4930-787 po 18. uri. 432 STANOVANJSKO poslovni hišo v Petrovčah, prodam/Telefon (03) 5716-376, 031 423-043. 432 VIKEND v Šmarju pri Jelšah 6«5 m, prodam. Telelon 041 771-183. 449 IVI' NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041368-625 NAKUP, PRODAJA. NAJEM ALOJZ KEMDA s.p., Dobrova 23/a 3000 CEUE SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA MARIBOR 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 V šolskem letu 2004/2005 bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor izobraževali v naslednjih programih: • VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program) - novi program • KMETIJSKI TEHNIK (4-letni program) • VRTNARSKI TEHNIK (4-letni program) • VRTNAR (3-letni program) • KMETOVALEC (3-letni program) • VRTNARSKI TEHNIK PTl (3+2) Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 251 30 11 in na informativnih dnevih 13. in 14. februarja 2004. KAKO DO GOTOVINE ? TAKOJ? ŽALEC-hiša I.1990, uporabna površina 286 m7, parcela 806 m2, ceno 48 mio, proda-mo. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23a, Celje, telefon 041 368-625. ŒUE-ner 100 m2 s pripadajočim zemljiščem, cena 18.000.000 SIT, prodamo. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23a, Celje, telelon 041 368-625. n ŠMARJETA hiša 1.1960 no parceli 689 m2 in gradbeno parcela 825 m2, cena 24.500.000 SIT, prodamo. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23a, Celje, telefon 041 368-625. n VOJNIK - Konjsko. Zemljišče 5000 m1, prodom. Telefon 041 725-092. 534 ZEMLJIŠČE za nadomeslno gradnjo na lokaciji Planina in Ponkvico, prodamo. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23o, Celje, telefon 041 368-625. n MEŠAN gozd, 1,5 ha, na območju Gorice -Šmartno v Rožni dolini, prodamo. Telefon 051 253-526. 499 BRASL0VČE, hiša 110 m2, delno obnovljena, parcela 600 m2, prodam. Možna zame njavo za stanovanje. Cena 12.300.000 SIT. Telefon 041 243-072. 558 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikosti 200 m2, prodamo. Leto gradnje 1973, K+P+M, vsi priključki. Cena 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarje va 8,3000 Celje. Telelon 4900-090 ali 031 541-592. 576 STANOVANJSKO hišo v laškem - Spodnja Rečica, površine 200 m2, parcela 1650 m2, vsi priključki, razen plina, takoj vseljiva, prodamo za 40 mio SIT. Nepře mičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje. Telefon 4900-090 ali 031 541-592. 576 NOVO hišo v Šmarjeli, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m1, porcelo 650 m2, vsi priključki, prodamo za 52 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telelon 4900-090 ali 031 541-592. 576 MEDETAŽNO stanovanjsko hišo v Vojniku, na mirni lokaciji, K+P+1-2, parcelo 600 m2, velikost 200 m2, vsi priključki, prodamo za 29 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon 4900-090 ali 031 541-592. 576 HIŠO v Celju, dvojček, z vsemi priključki, vrtom in gorožo prodam. Telefon (03) 548-3707. 579 35 LET staro dvoslanovanjsko hišo v Laškem, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telelon 041727-301,5482-002. sss 12 LET staro hišo, na parceli cca 450 m2, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727-301,5482-002. 588 ZAZIDLJIVO parcelo 2736 m2, v Gotovljah prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,5482-002. 588 HIŠO dvojček, cca 90 m2 slanovanjske površine na parceli cca 400 m2,1.1950 v Novi vosi, prodamo zo 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,5482-002. 588 POSLOVNI prostor za trgovino, ulični, v centru Celja, približno 100 m2, kupim. Telefon 041716-126. p Í ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, LJUBLJANA MI-Vi I ? ir.lM J J { J 11 r}\ GARANCIJA: • PLAČILNE KARTICE • OSEBNI DOHODEK 3 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (lt°...im ..n>„,| TEL.: 03/ 42 74 378 I NOVO: i HITREJE PO POSOJILA POSLOVNI prostor cca 100 m2 pisarn in cca 300 m2 skladišča v Celju, kupim. Telefon 041 731-816. 556 POSLOVNI prostor v Celju, kupim. Telefon 041644-600. 577 KUPIM manjšo hišo oz. bivalni vikend v Celju ali okolici. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 577 ZAZIDLJIVO parcelo v Celju oz. okofid, kupim. Telelon 041 644-600. 577 ODDAM V LAŠKEM oddam v najem oli prodam lokal velikosti 22 m2. Informacije 031 330-700. 443K V centru Petrove dajem v najem poslovni prostor za različno dejavnost. Telefon (03) 5716-376,031 423-043. 432 VINOGRAD v Malih Dolah, večje velikosti, traktorska obdelava, dam v najem. Telefon 041610-379. 487 OKREPČEVALNICO, 30 m2, v centru Celja, opremljeno, oddam. Telefon 041 647-174,(03)5484-511. 529 POSLOVNI prostor cco 18 m' s parkirnim prostorom, v Celju, Mariborsko cesta, oddam v najem. Telelon 041 262-063, 041 523-295, (03) 5461-223. seo GOSTINSKA lokala, kava bar v Celju in okolici, oddamo. Telelon 041 610435. 563 STANOVANJSKO Ijišo z vrtom, v Šentjurju, oddam v najem. Telefon 041 611-603. 578 STANOVANJE PRODAM CEUE, center. Trisobno stanovanje, veliko 95 m2, vsi priključki, lepa lokacija, dobro vzdrževano in obnovljeno, prodam. V ceno zajeto tudi parkirišče in oprema, ni poplavno. Telefon 051 216-103. 16O TRISOBNO stanovanje, Celje, Nova vos, 84 m2, vzdrževano, prodorno. Telefon 041 797-218, (03) 5415-199. 101 V ŽALCU prodam vseljiva trisobno stanova- nje 61 mM.nadstropje in v neposredni bližini poslovni prostor- samostojno hišo 32 m2. Informacije (03) 4930-787 po KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE! Prodamo: Slovenske Konjice - 1 ss. nov PREGLED VIDA ETTTTiïr^i ZDRAVNIK - OKULIST MEDIAFIN d.0.0... Dunajska 21. Uu&llana TEL.: 492-34-10 OPTIKA GLEŠĆIĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NA KREDITNE KARTICE! TAKOJŠNJA IZPLAČILA JEŽEK d.0.0. Sladki Vrh 10. Sladki Vrh PODRUŽNICA Bežigrajska 7.3000 CELJE t tel.: 070/888-979,03/42846-90 TAKOJ!!! ^Najmanjše obresti v mestu za J 1G0T0VINSKA POSOJILA ■ Garancija: plača, pokojnina, kartice! J fiPS^ §g:ffi gplDELFIN »Á® Ljubljanska 14a, Celje NUDIMO POSOJILA fř^ElWÍ-J 034925956, 031062110 TRIINPOLSOBNO meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telelon (03) 548-1415, po 19. uri. tc CEUE, Delavska, prodam takoj vselpvo dvosobno stanovanje 76 m2. Cena 6.900.000 SIT. Telefon 041 531-281. 349 CEUE, Delavska, prodam garsonjero, 26 m2. Cena 2.500.000 SIT. Telelon 041 531-281. 349 CEUE - Okrogarjeva, dvoinpolsobno stanovanje, 72 m2,7. nadstropje, vsi priključki, prodamo. Informacije 041 835-712, 041 539-387. 368K DVOINPOLSOBNO stonovanje v Plavi laguni, Celje, prodom. Telefon (03) 5452-200. 451 K STANOVANJE, 28 m2 v Laškem, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 305-617. L97 CEUE, pod Golovcem, dvoinpolsobno stanovanje, neto površine 72 m2 + balkon • klel, 2. nadstropje, sloro 24 let, vseljivo takoj po nakupu, ugodno prodam. Telelon 041 669-260 ali 031 669-260. šina Robovi ulici v Celju, 68,50 m2-garažo + pralnica + klel, bruto 131 m2, prodamo za 13 mio Sli. Nepremičnine DVOINPOLSOBNO stanovanje (65 m2 sta«' vanjske površine, 23 m2 verande, gan| 1 ža), v hiši 1.1930 v Novi vasi, prodamo I 10 mio SIT. Prijaznost nepremičnim, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.cont/ telefon 041727-301,5482-002. KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje, » Celju ali bližnji okolici, kupim zo golov! no. Telefon 041 850-355. V Celju kupim eno ali enoinpolsobno slant vanje. Telefon 070 277-533. ENOSOBNO oz. dvosobno stanovan je v C kupim. Telefon 041644-600. ODDAM 1. Lokacij ^ 70 m2, visoko pritličje, balkon, prodamo za 12,4 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon 4900-090 ali 031 541-592. 576 TRI stanovanja oddam v najem. L Okrogarjeva, Pohorska in Milčinskegafi Celju. Telefon 041 618 845 od 7.h do j 16.h. 379: OPREMLJENO stanovanje oddam v nojem 1 Štorah. Telefon 5771-633, 031 692-680. 447 I ENOSOBNO popolnomo opremljeno stane vanje v Celju, oddam (CK, plin, telefon, CATV, dvigalo). Telefon 041 864-311. 1 469K| CEUE center - opremljeno enosobno stanovanje, novo adaptirano, oddam. GSM 041 678-250. 463 V Rogaški, v privât hSi oddamo opremljeno sobo s posebnim vhodom. Telefon (03) I 5814-615. 480 SAMSKI ženski oddam sobo v privai hiši, s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon 041 733-277. 516 NOVO opremljeno enosobno stanovanji. ' dam v najem. Telefon 031 676-694, po 16. uri. 488 TRISOBNO stanovanje z balkonom, v novejši hiši na relaciji Dramlje - Šentjur, oddam Pogoj - predplačilo. Telefon 040 385- 287. 041 529-618. ž 45 MvonjevCelju, Jjomo. Najemnina znaša 200 EUR ♦ Sina 600 EUR. Nepremičnine Oziris, 3000 Celje. Telefon 4900-Oali 031 541-592. 576 ičevi ulici oddamo. Prijaznost nepre- Ke, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-im, telefon 041727-301,5482- lUENO enosobno stanovanje na Nuira ulici, oddamo. Prijaznost nepre-btine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-il.com, telefon 041727-301,5482- [lANSKA družina najame stanovanje idel hiše za dobo enega leta v Žalcu ali i okolici. Telefon 051 227-786. 420 I iščem stanovanje za najem. Vseljivo 2., najemnina do 200 EUR. Telefon 1335-305. 42K VANJE v Celju, najamem. Telefon 031 r-869. 577 ) oz. dvosobno stanovanje v Celju, smo. Nepremičnine Oziris, Can-ijeva 8,3000 Celje. Telefon 4900-Mali 031 541-592. 576 KANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali kolki najamem. Telefon 041 727-301. KUHINJO, kavč, trosed, dva fotelja, okroglo mizo s stali, hladilnik, masivno kredenco - bor, kotno sedežno garnituro, trgovinski pult in 3 m šank, prodam. Telefon 041415412. 514 GARDEROBNO omaro in kuhinjo, zelo ugodno prodam. Telefon 041 288-544.565 KUPIM ODVEČNO pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041 490-189. 514 RABUEN0 pohištvo - kuhinjo - sedežno, odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925,5461-223. 560 PEČ na trdo gorivo Plamen, novo, trikrat kurjeno, ugodno prodam, okolica Šentjurja. Telefon 051360-302. ž 55 ODDAM KAVČ, brezplačna oddam. Telefon 4927- PEČ na kurilno olje, sobno, prosim, če mi lahko kdo podari. Telefon (03) 5824-557 ali 031 540-932. «i RADBENI MATERIAL RABLJENO strešno opeko, prodam po simbolični ceni. Kličite pa 16. uri na telefon 5411-908. 843 I ŽIVALI PRODAM JARKICE v začetku nesnosli in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopota 55, telefon 031 461-798. 260 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 8103-076. Š2627 KVALITETNE prašiče težke od 25 do 160 kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 5823-210,041 455-732. 385 PRAŠIČE zo zakol in odojke za nadaljnjo rejo, prodam. Zorko, Bobno 19b, Celje, telefon 492 70 40 ali 041 741-028. JAGNJETA za zakol ali rejo, prodam. Telefon 5798-269. 52Ô BIKCA in teličko za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 041 516-171. 428 PRAŠIČE težke od 90 do 140 kg, cena za kg 300 ŠIT, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061. 466 KRAVO simentalko, dobra mlekarica, prodam ali menjam za manjše govedo. Telefon (03) 5733-232. L75 BIKCA starega 5 tednov, telico, staro 16 mesecev, kravo v 8. mesecu brejosti, sivorjove pasme, prodam. Telefon (03) 5471-663. 495 VEČ bikcev za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 4917-590. 497 1EUC0, staro eno leto, prodam. Telefon (03) 5793-239. soi KRAVE, telice breje in manjše telice, sivo rjave, prodom. Telefon 031 389-780. 504 DVE teliti, 150 in 400 kg, prodam. Telefon 573M19. L 84 KRAVO s svežim mlekom, prodam. Telefon 5798-310. . 512 TEUC0, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 629-158. Š69 NEMŠKE ovčarje, stare dva meseca, čistokrvne, prodam. Telefon 041685-663.485 BIKCA 340 kg in teličko 330 kg, prodom. Telefon 031 679-802 ali 5771-865 ali 041 516-171. 489 NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! 'sak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno »čujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: BURŠKO kozo za zakol, prodam. Telefon 031 847-273. 526 KRAVO s svežim mlekom, prodam. Cena pa dogovoru. Telefon (03) 5827-621.520 BIKCA frizijca, težkega 110 kg, prodam. Telefon (03) 5739-289. L90 KRAVO s teletom oli brez, prodam. Telefon 803) 5739-363, po 19. uri. L86 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Telefon 5823-182. 541 ULICO simentalko, staro 22 mesecev, prodam. Telefon (03) 5792-021. 542 OVCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 395-368. Š70 BREJO telico, simentalko, prodam. Telefon 031 582-624. 537 BIKCA in teličko simentalca, težka 180 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 555 TELICO, simentalko, staro 15 mesecev prodam ali menjam za manjšo ali bikca. Telefon 5716-462. ž 46 DVA bikca, simentalca, težka po 200 kg, prodamo. Cena 115.000 za enega. Telefon 5778-429. 571 KRAVO, simentalko, staro 7 let, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5719-194,041 574-754. 253 OVCE z mladiči in ovna, prodam. Telefon 031 802-182. 573 KUPIM BIKCA ali teličko simentalca, starega do 10 dni, kupim. Telefon 5824-785. 479 BACCHUS Celje Paj Bogomir, s.p., Linhartova 20. Celje ŽELITE SODELOVATI OD ZAČETKA V NOVEM LOKALU? Ponujamo vam dinamično in izzivov polno delovno okolje in vas vabimo, se nam pridružite pri opravljanju del: * Priprava in prodaja jedil (2 delavca) - končana IV. stopnja izobrazbe (gostinske ali trgovske) - dvoizmensko delo - doslednost, komunikativnost, urejenost * Vodenje izmene - končana V. stopnja izobrazbe (gostinske in trgovske) - vodstvene sposobnosti - dvoizmensko delo - samoiniciativnost, doslednost, komunikativnost, urejenost Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 me: Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in vašo telefonsko številko nam pi Ijite v 8. dneh po objavi na naslov: BACCHUS vinoteka in delikatesa, Linhartova 20,3000 Celje. MLADO kravo, jalovo, menjam za brejo ali po telitvi. Telefon 5868-004. 521 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENOvkockoh, prodam. Telefon 051 251- 123. 496 BELO in rdeče vino z brojde, ugodno prodam. Telefon 040 274-753. 518 SUHO luščeno koruzo, prodom. Grobelnik Zinka, Nova Cerkev. Telefon 5772-288. 486 SLAMO v balah, prodam. Telefon 031 629-158. S 69 KAKOVOSTNO belo vino, mešanih sort, jabolčni in slivovko ter vinsko žganje, pro dam. Telefon 5753-073. 540 KORUZNO silažo, prodam. Telefon 041317-434. ž 48 BUČNO s«ne, holandsko, teža buč do 100 kg ter seme fižola, 1 m dolg strok ter razna druga semena, prodam. Telefon 031 3054)74. 566 VINO, rdeče, domače ( jurka, izabela), 2001, prodom. Cena po dogovoru, telefon 041 272-096. 574 KUPIM KORUZO v storžih, kupim. Telefon 5827- OSTALO PRODAM H01ANĐSK0 kolo v dobrem stanju, daljnogled, gramofonske plošče, dvosed, prodam. Telefon 5451-703. 372 CISTERNO za gnojnko pocinkano 30001, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 531-091. 435K SAMONAKLADALNO prikolico SIP Šempeter prp - 2 prodam za 250.000.00 SIT, ter drva 16 m1 (4 m3-18.000 SIT). Telefon 5473-799,040636-412. 444 SUVOVKO, med in prašiča prodam ali menjam za modro frankinjo. Telefon (03) 5808-056,031 637-267. 458K OBLEKO za obhajilo, razkošno zo deklico, prodam. Telefon 031-689-790 po 14. KOBILO, 10 mesecev, brejo teršrolar enofazni, prodam. Telefon 041 950-760. 519 DVODELNO obleko za valeto ali maturantski ples (znamke Thaler), svetlo raza bome, prodam za 35.000 SIT. Telefon (03) 5731-713. L 79 KRZNENO jakno, št. 38, temno rjavo, prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 651-057. 495 KLAVIRSKO harmoniko - 80 basov in prtljažnik za Golfo 3, prodam. Telefon 040 737-512. 498 LOKAL, strojene kože in Singer šivalni stroj, prodam. Telefon (03) 5461-256 . 477 AVTOMOBILSKA vrata, leva, sprednjo dae-wo nexia - nova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 642-325, (03) 5481-303. 490 STROJ za pranje črev, prodam. Kličite po 15. uri no lelefon (03) 5738-215. 493 MOTOR apn 6, letnik 73, motor apn 5, letnik 86, okno rabljeno 180« 140 s polkni, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 630-882. 530 STAJICO, hojico, kombinirani voziček Peg Perego in oblačila za dojenčka, prodom. Telefon 5417-125. 533 VBODNO žago in brusilec in moško uro, prodam zo 15.000 SIT. Telefon 031 215-270. 547 PRIKOLICO za manjši traktor in borove deske 25 mm, prodom. Cena po dogovo ru. telefon 041 974-108. 552 FORD eskord tlx 1.8 d, lahko po delih, prodom. Prodom tudi stružnico za les (draksler). Telefon 031 285-550. L95 PONI žrebko, ovce in domače salame, prodam. Telefon 041 840-404. L96 CISTERNO za vino, 300 I, gumi vaz cel železen, 13 col, brane in plug za TV, ugodno prodam. Telefon 031 305-074. 566 DVE telički simentalki, stari 7 tednov in suhe smrekove fosne, 5 cm, prodam. Telefon 5792-173. Š77 ŽENSKA zimska, nenošena oblačila, številka 40^12, prodam. Telefon (03) 548 3707. 579 PRIKOLICO, 145-220 cm, traktorsko, vile zo bale in opel kadet, C tip, prodam. Telefon (03) 5791-130, popoldan. 582 KUPIM ĐIATONIČNO harmoniko, rabljenom prikolico za kampiranje Adria kupim. Telefon 031 664-896. 319 PRIKOLICO za osebni ovto, nosilnost 750 kg, kupim. Kličite po 16. uri na telefon 5411-908. 543 SRČNO bi rad spoznal žensko, staro 40-50 let, srednje postave, dobrega srca in pošteno, iz okolice Celja, Loškega, do Kozjanskega, da bi šla živet k meni na deželo. Star sem 49 let, razvezan - ne po svoji krivdi, zelo dobrega srca in z dobro službo. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: RDEČI TULIPAN, SREČA ZA OBA. 35-LETNI fant, doma s podeželja, redno zaposlen, bi rad spoznal dekle, staro do 20 do 27 let za resno zvezo. Sprejemam samo sms na telefon 031 244-921. ZAPOSLITEV PRODAJALCA na potujoči prodajalni (kombi), z vozniškim izpitom C kategorije, zaposlim. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Marjan Budiša s. p.. Cesta na kmetijsko šok) 2,3230 Šentjur. 276 MONTERJA klimatskih naprav zaposlimo za samostojno delo na terenu. Informacije po telefonu 041 651-270. Gostro, d.0.0., Voh Danijel, Popovičeva 2, Celje. 91 DELAVCA lesarsko - krovskih del zaposlimo. Lesodekor Anton Plohi s.p., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela. Telefon 041 703-039. 345 ZARADI širitve posla za nedoločen čas zaposlimo komercialista. Prednost imajo kandidati iz okolice Loškega. Informacije na telefon 041 249-767. Novelo, d.o.o., Cesta Maršala Tita 86,4270 Jesenice. n ZAPOSLIMO šoferja C, E, kategorije za mednarodne prevoze. Telefon 041 771-183, Danijel Jerneje s.p., Preloge 20, Šmarje pri Jelšah. 24i KV kuharja - picopeka zaposlimo za nedoločen čas. Nudimo dober O.D. in urejeno delovno mesto. Pizzeria Taurus, Miran Kojtna s.p. Leveč 40,3301 Petrovče. 467 NATAKARICO, v okolici Celja, zaposlimo. Staro 20-30 let, redno plačilo.Telefon 041 560-561. Minka Fidlers.p., Zadobrova 117,Škofjavos. 465 ŠTIRI nove sodelavce, prodajalke ali prodajalce, zaposlimo. Pokličite po telefonu 041 914-231. Fantom International, d.0.0., Ul. mesta Grevenbroich 13, Celje. 4S-LETNA z visoko izobrazbo bi rada spoznala razgledanega nekadilca iz celjske okolice. Ljubitelj narave. Pokliči 040 658-288. 464K ŽELIM spoznali žensko do 45 let, resno in brez laži. Telefon 7815-028. 547 MAMICO ali vdovo od 40 do 58 let, želim spoznati za skupno življenje ali za kratek čas. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIHAJA POMLAD. 538 Ro+som Skaletova 14, 3000 Celje * AVTOMEHANIK " AVTOKLEPAR (z delovnimi izkušnjami) Pogoji: -izobrazba ustrezne smeri -vozniški izpit B-kategorije -zaposlitev za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pisne prijave pošljite na gornji naslov. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož in STEVICA SARAC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu OŠ Glazija za izkazano pozornost, izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ireni Roščič iz celjskega zdravstvenega doma, dr. Viliju Kovaču in ostalemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za skrbno nego in plemenit odnos v času njegove bolezni ter gospodu Milanu Dudukoviču za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Helena ii a Marko in Miloš. V SPOMIN 4. februarja 2004 je minilo bridko leto žalosti, kar si odšla od nas, draga mami, mama in tašča ANICA BORŠIČ Vsem, ki obiskujete njen prezgodnji grob in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Hčerka Marjeta z družino. PET komercialistov za delo no terenu zaposlimo za nedoločen čas. Prevoz iz okolke Celja organiziran. Vabljeni tudi Velenj-čani in Savinjčani. Informacije po telefonu 041 916-687 (Renata). Novela, podjetje za trgovino in storitve d.o.o., Cesta talcev 8c, 4270 Jesenice, telefon (04) 5836-180. IŠČEMO delo no svojem domu. Telefon 5808-546. 482 SMO pred vrati v Evropsko Unijo.V kolektivu, ki ima ugled v Sloveniji, smo se odločili za razširitev. Število zaposlitev je omejeno. Prednost pri izbiri imajo kandidati iz laškega in okolice. Informacije ga. Barbara na telefon 041 249-767. Novelo, d.o.o., Cesto Maršala Trta 86, Jesenice. URGENTNO! Podjetje zaradi širitve poslovanja sprejme 8 oseb. Začetek takoj. Informacije od 8.h do lO.h in 12.h do 17.h, na telefon (03) 4282-071. M. and-Unk, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 536 IŠČEM dekle za delo v gostinskem lokalu. Gostinstvo Irena Zdolšek, s.p., Svetelka 10 a, 3222 Dramlje. Telefon 031 663-844,041 663-844. ère ZAPOSLIMO VODJO V TRGOVINI S POHIŠTVOM V CELEIAPARKU CEUE Delo je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Od kandidata pričakujemo komunikativnost, urejenost, zanesljivost, samostojnost, znanje angleškega jezika ter najmanj V. stopnjo izobrazbe. Osebni dohodek je stimulativen. Prošnje pošljite na naslov Lido d.o.o., Lesno Brdo 55, 1360 Vrhnika ali na net. do7. 2. 2004. LOKALNA firma s stalnim poslom išče ženske in moške z željo po večjem zaslužku. Izobraževanja, bonusi, nagradna potovanja. Pokličite takoj. Informocije od 8.h do 9.h ll.h in 16.h do 17.H, na telefon (03) 4282-071. M. and-Unk, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 536 Ml smo si izboljšali svoj standard, izboljšaj ga še ti. Sprejmemo prvih 30 klicev. Informacije od 8.h do lO.h ll.h in 12.h do 17.H, no telefon (03) 4282-071. M. anckink, d.o.o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 536 PODJETJE s permanentnim poslom sprejme osebe za redno ali honorarno delo. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8.h dolO.hll.hin 12.h do 17.h, na telefon (03) 4282-071. M. anckink, d.o.o., Pod-jovorškova 1,3000 Celje. 536 PODJETJE M.and-link, d.o.o., Podjavorškova 1, Celje zaposli komercialno tajnko oz. finončnico za nedoločen čas s poskusno delovno dobo. OD je 200.000 SIT neto • delovna uspešnost. Vse informacije po telefonu (03) 4282-070 ali gsm 041 645-157, od 8.h do 16.h. 536 SI poleg dodatnega zaslužka želite tudi vesele družbe? Pridružite se uspešnemu kolektivu telefonskega studia Prešernove družbe. Za dodatne informacije pokličite (03) 4918-5120 (Pamela). Prešernova družba d.d., Enota Celje. n ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in tašče MARIJE MLAKAR iZ Stopč (22.1.1931-14.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Šentjurja za lepo petje, godbeniku za odigrano Tišino ter Tončiju Ljubeju za poslovilne besede. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Gekott iz Šmarja za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Mirko ter hčerka Metka z družinama. Največja materina ljubezen je do sina, izguba - neutolažljiva bolečina. Te bolezen je objela in posljednja moč ti vzela. V SPOMIN boleč je spomin na 6. februar 2003. Minilo je leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil ljubi sin, brat, mož, oče in dedi MILAN POHAJAČ Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin. Z žalostjo v srcu tvoja mama, brat Štefan z družino in žena Marjana s sinovoma. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka OLGA ALIF višja medicinska sestra Sodelavci jo bomo ohranili v lepem spominu. Javni zavod Zdravstveni dom Celje. KNJIGOVODSKO računovodski servis za d. o. o. in za s. p. z izkušnjami, sodobnimi in konkurenčnimi cenami. Telefon (03) 781-0091,041 242-800. A& D Jereb d. 0.0., Teharje 36,3221 Teharje. 160 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 RAZNO HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share, d.o.o., Mariborska 7, Celje. BAGAT servis šivalnih strojev in parnih likal-nikov. Prodaja šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. ž 23 SPUŠČENI stropovi, predelnestene, izolacije, po ugodnih cenah. Monting, Renato Vodeb s. p., Ul. 1. celjske čete 27, Šentjur. 228 V ŽALCU iščem varstvo na enoletno punčko. Telefon 031 217-761. 583 KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj v celjski regiji. Telefon 041 922-466, Gradbeništvo Klemenčič, Partizanska 15 Velenje. 357 GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja dna, premog, olje. Garancija peči 5 let. Aplenc Anton s.p., Prekorje 29a, Telefon 5415-011. 415 E"X vedeževanje 24^ " À 090 44 17 ANSAMBEL Jurij išče trobentarja in harmonikarja (klavirka). Zaželena starost od 17 do 22 let. Telefon 041 209-549. EUR0STIL d.o.o., Pesnica 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960, gsm 041 675-595, fax (03) 7805-964, e-mail; euro-stil/ce@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prti za gostince...). n. IŠČEMO osebe, ki niso zadovoljne z obstoječim stanjem in so za spremembo tega, pripravljeni kaj storiti. Telefon 041 459-322, Vladimir Bandelj, s.p., Dušana Kve-dra 36, Celje. Ž44 Leti, leti, lastovka domov, 1 domov, košček mojega srca j nesi s sabo, lastovka. Videla boš moje drage, moj dragi dom, jaz pa nič več vrnil se ne bom... ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, atijl RUDI ZUPANC iz Šempetra V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Globoko hvaležni smo| vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne sveče] svete maše. tople besede sožalja ter za množično spremstvtji na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo števil-nim kolektivom, organizacijam, društvom in sodelavcem za izkazano spoštljivo zadnje slovo, za nesebično darovana sredstva ' in tople besede tolažbe, ki nas bodo spremljale tudi v prihodnje. Pomoč, ki ste jo nudili, je bila še kako dobrodošla, skupaj z vami smo uspeli premagati delček bolečine in prav zato smo resnično vsem in vsakemu posebej iz srca hvaležni. Trudili se bomo nadaljevati njegovo delo in ga skupaj z vami ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: žena Darja, sinova Rudi in Žiga, mama ii oče ter sestra z družino. Sporočamo žalostno vest, da naj je zapustila naša ljuba mama in omika MILENA BORDON roj. 1\irnšek Od nje se bomo poslovili v petek, 6. februarja 2004, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Milan z ženo Cirilo ter vnuka Miha in Jure. Neskončno trudna od iskanja, od bojev, si miru želim, miru, ki pesem vanj pozvanja, da v njo zamaknjena zaspim. (Lili Novy) Tijio nas je zapustila in se pridružila dragemu možu Ivanu SLAVICA OJSTERŠEK Od nje se bomo poslovili v petek, 6. februarja 2004, ob 14.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Če je po zaslugi nekega človeka na svetu več ljubezni in dobrot, svetlobe in resnice, je njegovo življenje imelo smisel. V SPOMIN 6. februarja 2004 mineva 15 let, kar nas je zapustil naš dragi ADI MARCIC Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu z lepo mislijo podarite cvet in prižgete svečko. V neizmerni žalosti mož Lojze, sin Edi z ženo Beti in hčerka Lidija z družino. ZAHVALA boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija CESTNIKA MARIJA ŠKOBERNE rojena Arlič iz Sedraža v Laškem (4.12.1923-23.1.2004) 9. februarja bo minilo leto dni, kar je preminula ljuba žena, mama in oma Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Franci in Bogdan ter hčerki Romana in Dragica z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in sina MIHAELA KRESNIKA (24.8.1938-15.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Železarne Štore, trobentaču in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: žena Tinka, sin Zvonko in hčerka Tinka z družinama, mama in bratje z družinami. __________Iříi Če imaš nekoga rad, le nekje daleč je ... V SPOMIN Mineva 20 let, kar nas je 5. februarja 1984 mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, brat in prijatelj SMODEK iz Košnice pri Celju Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Žena Štefka in hčerka Majda. IVAN INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage mame IVANE KOLŠEK se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, gospodu Kostanjšku pa za lepo opravljen cerkveni pogreb. Zahvala tudi dr. Marš Podbregar, gospe Biserki Udo-vič, Darinki Brečko in sodelavcem Tkanine d. d. Celje za nesebično pomoč. Žalujoči: hčerka Jana z možem Vilijem ter vnukinji Katja in Andreja. Na pragu prihajajoče pomladi, ko se noč prevesi v dan, se iznenada pojavi teman oblak, odet v črnino. Zvezdice so zajokale, pomladni zvončki so povesili glave, tvoj glas je onemel, le boleč spomin nate bo večno živel. V SPOMIN VANCIJU ZDOVCU iz Laškega Danes mineva sedmo leto od tvojega odhoda v neznano. Tebi v spomin še vedno gorijo svečke. Najlepša hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate svečke. Žena Štefka. a» Pošteno, iskreno in delovno m dobro jim želela, zdaj mimo spiš in v naših srcih še živiš. wm V SPOMIN %m 2. februarja 2004 je minilo 5 let, kar nas je zapustila draga hčerka. ZDENKA ZUPANC iz Riiengozda pri Laškem Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni. ZAHVALA V 86. letu življenja je odšla k Stvarniku naša dobra mama HILDA MIRNIK iz Pristave pri Vojniku (10.8.1918-25.1.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za pomoč v žalostnih trenutkih se še posebej zahvaljujemo sosedom - družini Podergajs-Prelož-nik. Prisrčna hvala gospodoma Antonu Pergerju in Alojzu Kostanjšku za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem z Ljubečne za ubrano petje, gospe lvici Kos za poslovilne besede in pogrebni službi Raj, ki je poskrbela za pogreb. Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in molite zanjo. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in brat ANTON PLANKO (1946-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih z besedo in dejanjem stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku, pevcem iz Slivnice in Šentjurja ter govornikoma. Hvala tudi vsem za izražena sožalja ter darovano cvetje in Žalujoči vsi njegovi. ZATE LUKA FIDLER (1966-1998) V SPOMIN Tik preden sem se rodila, prometna nesreča tvoje živ- ljenje je sklenila. Zdaj že šest let ob tvojem grobu stojim in danes, oči, ti povem - v šolo že grem. Hčerka Vanesa z mamico Damijano. 473 ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnji poti MILANA ROTARJA z Lopate 13 (umrl je 24. avgusta 2003) in MATILDO ROTAR (umrla je 1. januarja 2004) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Celje, pevki Nataši Kranjc iz Žalca, pevcem iz Kompol, pogrebni službi Veking in g. župniku za lepo opravljena pogrebna obreda. Vsi njuni. V SPOMIN STIPLOŠKOVIM ate FRANC (27.9.1997) sin mama FLORJAN ANA (4.2.1998) (21.2.1998) Florjan, z nami si bil, z nami si in z nami boš ostal. Žalujoči vsi njihovi. ZAHVALA Zapustila sta nas dragi oče FRANC ŽUPANEC (1930-2004) in dragi brat FRANCI ŽUPANEC (1970-2004) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala svakinji Mariji, družinama Podčedenšek in Pintar, vsem sosedom, sorodnikom in znancem, sodelavkam visceralnega in žilnega oddelka, sosedi Štefki in gasilcem iz Šentruperta. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njuni. U Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje, s svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ata, hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata. tasta, brata, strica in svaka PETRA MIHELČIČA s Proseniškega 28 v Šentjurju (14.7.1930-27.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvaía vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu Boštjanu Čehu za opravljen cerkveni obred, govornikoma Rajku Zidovniku in Mirku Candru, pevcem iz Šentjurja in za odigrano Tišino. Hvala podjetjema Alpos d. d. in Alpos pohištvo d. o. o., dr. Zdenku Zeliču, Zdravstvenemu domu Šentjur, dr. Andreju Fidlerju in sestri Mojci za trud. Hvala tudi ge. Bernardi Pfoder in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Milena in sin Jože z družinama, brata Tone in Jože, sestri Rozika in Fanika z družinami in svakinja Marija. Toronto, Aalen u človek seje. ■ti žel. i po si Kar na s to bo ta kar je dobrega pripravil, bo veselo s seboj vzel. Vse veselje zdaj minilo, časno vse ga zapustilo, samo dobra dela so. ki ga v večnost spremljajo. (Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi brat JOŽE ZUZEK iz Zavrha pri Galiciji (6.2.1945-13.1.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Janku in Srečku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, gospodu govorniku za besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu v spomin prižigate Žalujoči: brat Slavko in sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo. _505548 Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok si nam srečo tkala. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, ome in prababice IVANKE ŠARANIN iz Gosposke 32 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku, govorniku gospodu Pustineku in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni najdražji. Kdo bo ptičke hranil, čakal prve pomladanske rožice, vonjal nageljne in vnnice. objral sad jeseni in občudoval novoletni ognjemet ? Pogrešali te bomo! ZAHVALA Poslovil se je dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in svak MARIJAN CERAR iz Trnovelj pri Celju (3.11.1940-23.1.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražene ustne in pisne tolažilne besede, darovano cvetje in sveče, za korak, s katerim ste ga pospremili do njegovega groba. Hvala osebni zdravnici in vsem v bolnišnici Celje, ki ste se trudili zanj. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala pevcem, hvala za odigrano Tišino in hvala pogrebni službi Raj. Žalujoči vsi njegovi. I ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 20.1: Renata ROŽIČ iz Zreč - dečka. 23. 1.: Mihaela POHAR iz Celja - dečka, Andreja ROJNIK iz Braslovč - deklico, Mojca JEZERNIK iz Celja -dečka, Mojca KOZOVINC iz Celja - dečka in deklico. 24. 1.: Silva HUDOURNIK iz Velenja - dečka, Renata STUPÁN iz Rimskih Toplic - dečka, Urška ARNŠEK iz Celja - dečka, Olga PUNČOH iz Nazarij - dečka. 25. 1.: Jožica HOSTNIK iz Šmarja - dečka, Mateja ŠTOR iz Celja - dečka, Safeta FAT- ' RIČ iz Sevnice - dečka, Nataša PIRC iz Nazarij - dekli- 26.1.: Dušica PANIČ iz Celja - deklico, Milena LESJAK iz Celja - deklico, Monika KAMENŠEK iz Celja - dečka, Valerija REPINŠEK iz Petrovč - deklico, Simona VINCEK iz Velenja - deklico, Leoni-da VANEK iz Mozirja - deklico. 27.1.: Ivica KRIVEC iz Ljub-na ob Savinji - deklico, Tatjana SOVINC iz Dramelj -- Št. 5 - 5. Umrl je, a vendar še živi... J In to je vse, kar mu je zemljat dala... Zakaj le to? Saj ljubil je ljudi (Janez Menart: Sanjarjenje) | ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tastai FRANCA ŽELEZNÍK^' iz Klenovega (23.3.1935-25.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospr mili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sve maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvaL g. župniku Stanku Domanjku, govorniku g. Franciju Zohaii ju, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano i Tišino. Hvala upokojencem, vsem zastavonošam skupaj j| rudarsko in gasilsko stražo. Žalujoči: žena Verica, sin Jurij, hčerke Jožica, Veronika, Francka, Gabrijela, vnuki Borut, Janja, Tadeja, Tjaša in Andreja, zeta Jože in Martin. Hotela si ujeti ptico, a je odletela. Hotela si utrgati cvet, a je ovenel. Hotela si nam nekaj reči, a si odšla za vedno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in ome JUSTINE URLEP rojene Urbančič iz Prožinske vasi (20.9.1918-22.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Pose-, bej hvala zdravniškemu osebju oddelka za anesteziologijo i rij intenzivno medicino operativnih strok Splošne bolnišnice Celje, ki so ji v zadnjih dneh lajšali bolečine. Hvala tudi pogreb-i nemu podjetju Zagajšek, pevcem za odpete žalostinke, PCD! Prožinska vas, Društvu upokojencev Štore, g. Marjanu Terža-, nu za izrečene zadnje besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo. dečka, Urška ZABUKOVNIK iz Polzele - deklico, Nataša TEŠIČ iz Celja - dečka, Nataša KLINAR iz Rečice ob Savinji - dečka. 28. 1.: Matějka JAZBIN-ŠEK iz Nove Cerkve - dečka, Edisa DELIČ iz Zreč - deklico, Marjetka TOPLAK iz Fran-kolovega - dečka, Bernarda HOHLER iz Vitanja - deklico, Lidija CROBELNIK iz Mozirja - dečka, Valerija LAVBIČ iz Dramelj - dečka, Nataša LEBER BRVAR iz Šoštanja -deklico. Barbara POLANEC RANČIGAJ iz Celja -deklico. 29. 1.: Uli KLJUN iz Velenja - dečka, Petra KRAČUN iz Slovenskih Konjic - dečka, Dragica DUGI iz Velenja - dečka, Nina MARKOVIČ iz Gomilskega - deklico, Marta RIHTER iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Jožica KNEZ iz Dobja pri Planini - dečka, Bojana CENTRIH iz Tabora - deklico KE Šentjur pri Celju Poročila sta se: Darko PINTAR iz Slatine pri Dobju in Anita ANTLRJ iz Dobja pri Planini. SMRTI Celje Umrli so: Pavla BOJOVIČ iz Celja, 83 let, Rudolf GRA-CER iz Obrežja pri Zidanem Mostu, 84 let, Franc KOVAČ iz Štor, 59 let, Bogomila KOVAČIČ iz Celja, 93 let, Viktorija TOMAN iz Lokovine, 81 let, Alojzij UDOVČ iz Celja, 88 let, Rozalija VRHOV-ŠEK iz Malih Brez, 74 let, Uršula ŽIROVNIK iz Celja, 86 let, Franc KEBLIČ iz Celja, 78 let, Ana KUMER iz Pečovnika, 81 let, Janez KOŠEC iz Glinska, 75 let, Marija ROŽIČ iz Planine pri Pohorju, 72 let, Jožefa PLATIŠE iz Celja, 92 let, Justina URLEP iz Prožinske vasi, 85 let, Rudolf SIVKA iz Marija Dobja, 75 let, Kristina LESKOVŠEK iz Trnovelj pri Celju, 84 let, Vlasta RESNIK iz Mozirja, 68 let, Ivana KOLŠEK iz Žepine, 72 let, Hilda MIRNIK iz Pristave, 85 let, Marijan CERAR iz Trnovelj pri Celju, 63 let, Jožef ŽUŽEK iz Zavrha pri Galiciji, 59 let, Kemal JAŠAROVIČ iz Celja, 61 let, Štefka KOLAR iz Celja, 47 let, Ivanka ŠARANIN iz Celja, 72 let. Avgust OREL iz Celja, 86 let, Marica TOV* NIK iz Strenska, 55 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivan SINKAI Bukovja pri Slivnici, 66) Šmarje pri Jelšah Umrli so: Elizabeta SES NIK iz Kačjega dola. 79. Ivan Eduard JERANKÚ I Pristave pri Mestinju, 68! Marija DEBELAK iz Slak, let. 1 Velenje Umrli so: Edvard M| VED iz Velenja, 68 let, l \ RAHTEN iz Velenja, 691 Viktor VORŠIČ iz VeW 74 let, Jožefa MEHLE Ljubljane, 82 let, Ljub NESTOROVIČ iz Velenjai let, Štefan HALOŽAN iz| lenja, 74 let, Marija ' 1 ČINA iz Velenja, 73 let, i PRIMIK iz Šoštanja, 21J Marjeta KOTNIK iz Ravj 90 let, Veronika ZORKO Golobinjeka pri Planini, let, Stanislava PODBRlj i NIK iz Laškega, 82 let, 1 rija CAFUTA iz SloV Gradca, 75 let, StaniS OSOJNIKiz Velenja, 831 ! Erna SELČAN iz Celja, let, Ivan PETRIČ iz Jaî ne, 75 let, Andrej ČERU Ojstrice, 25 let. 11.20 14.30. 17.30. 20.40, 23.40 Tektaški pokol z motorko 14.20. 16.30. 18.40, 20.50, 23.10 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnite 11.00. 16.00, 20.10 Nasmbh Mono lisa 13M. 15.30.18.00, 20.30.23.00 Kajmak in marmelada 19.00 Plačilo ML 16.40. 21.00, 23.20 Človeški madež i 16.50, 21.10 23.30 IE Šefova t 12JHL 14.50, 19.10 Zadet 21.30 Trinajstletni« 15.00,17.10,19.20,23.50 KOLOSEJ Poslednji samuraj 14.50. 18.00, 21.10. 00.20 Dergi in Roza v kraljestvu svizca 14.00. 16-10, 18.20. 20.30, 22.40 Teksaški pokol z motorko 15.00.17.10.19.20, 21.30.23.40 Plačilo JML 16.40 Gori 19.10, 21.20.23.30 Zgubljeno s prevodom 1122. 16 30.18.50, 21.00.23.10 LEGENDA: predstave sa vsak dan > v petek in soboto ŽAUC SOBOTA 20.00 Gin in čokolada NEDELJA 18.00 in 20.00 Bilo je nekoč v Mi 18.00 Galerija Mozaik_ 105. samostojna likovna razstava slikarja in kiparja Maria L. Vilharja odprtje razstave 18.00 Likovni salon Celje _ Arhitekturna razstava šestih prostorov v mestnem središ- 18.00 Mladinska knjiga Celje_ Večer poezije Janeza Menarta 18.00 Avla Kulturnega doma Slovenske Konjice____ Milan Lamovec-Didi: Portreti odprtje likovne razstave Zvonko Pušnik: Deus ex machina odprtje fotografske razstave Franjo Funkelj: Železna cesta odprtje kiparske razstave 20.00 Zlata dvorana Zdravilišča Laško____________________ Tomaž Majcen: Britanske legende potopisno predavanje 21.00 Branibor pub____ Starlight express unplugged rock koncert 16.30 MNZ Celje_ Demonstracija obrti: zlatarska delavnica 17.00 Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje _ Razstava likovnih del učencev OŠ Livada Velenje odprtje razstave, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku 18.00 Plesni forum Celje_ Vila Čira-čara premiera plesno-glasbene predstave za otroke 18.00 Kulturni dom Škofja vas Scenski prikaz obiska pri Ro-tarjevih v Tomačevem v počastitev slovenskega kulturnega praznika 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki ČETRTEK. PETEK in SOBOTA 16.30 in 20.00 Gospodar prstanov: Kraljev* vrnitev PONEDELJEK 19.00 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev ČETRTEK 10 Ločitev po francosko 10 Plačilo PETEK 10 Bazen 5 in 22.30 Plačilo mala dvorana >0 Ločitev po francosko 10 Bazen SOBOTA 0 Ločitev po francosko 10 in 22.45 Plačilo mala dvorana 10 in 22.30 Bazen 10 Art kino: Vse za ljubezen NEDELJA 10 Plačilo 10 Bazen mala dvorana 10 Medvedek Pu in pujskova velika pusto- 0 Ločitev po francosko )0 Art kino: Vse za ljubezen PONEDELJEK 10 ločitev po francosko 10 Plačilo . mala dvorana 10 Filmski ciklus: Lajf po liteu Bazen TOREK 10 Plačila 10 premiera pred slovenskim startom Velika riba mala dvorana 10 Filmski ciklus: Lajf po liteu Bazen 19.30 Dom kulture Velenje___ Petar Miloš: Bedak za določen 10.00 SLG Celje ______ L. Zaje: Skrita pravljica Abonma družinski lutkovni in iz- 10.00 Središče Celja, na zvezdi Prešerne besede in stojnica Zamenjaj si knjigo umetniška beseda v počastitev slovenskega kulturnega praznika in brezplačna menjava knjig 16.30 Kinodvorana Kozje Pika Nogavička predstava za otroke in starše Umetnost je kot vrtnica osrednja prireditev v počastitev dneva kulture 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije J. B. P. Moliere: Šola za žene (SNG Drama Ljubljana) 19.30 Narodni dom Celje_ Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku slavnostna govornica: Andreja Rihter 19.30 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Antona Aškerca in zlatega možnarja Razstava Muzej novejše zgodovine - občasni razstavni prostori: razstava Poglej, muzej! Že 40 let... lastna občasna razstava, do 9.2. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (akvareli in pasteli) SavaKure-ta iz Celja, do 31. 3. Galerija sodobne úměrností Celje: pregledna razstava del Franca Vecchie-te, do 6. 3. Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač, do sredine marca 2004. Upravna zgradba Etol Škofja vas: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8.2. Atelje samorastnika Vlada Parež-rtika Mozirje; dobrodelna razstava 160 del, izkupiček za lačne otroke, do 9. 16.00 Šmartno v Rožni dolini Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku sodelujejo vse sekcije Prosvetnega društva Dominika Hriberška Šmartno v Rožni dolini Demonstracija obrtnika - mo-distinja 17.00 SLG Celje - Dnevi komedije Ě. Fritz: Mirakel o sveti Neži (SLG Celje) FAKS; Hir aj kam, hir aj gou predinformativni dan za srednje šolce 17.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje__ Dan odprtih vrat H.C. Andersen & M. Jesih: Cesarjeva nova oblačila gledališka predstava za otroke 17.00 Osnovna šola Ljubečna__ Koncert ŽPZ KUD Ljubečna koncert ob sbvenskem kulturnem prazniku 18.00 Kmečki turizem Velbana gorca v Gostinci pri Virštanju mag. Ivan Sivec: Vsi najboljši muzikanti II. del predstavitev knjige, pogovor bo vodil Marjan Marinšek 18.00 Kulturni dom Slovenske _Konjice_ Svečana akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo nagrad 8.00 Kinodvorana Kozje Marjan Marinšek: Moj dom v Disneylandu predvajanje zdiapozitivi. komentarjem in tematsko glasbo 18.00 Kulturni dom Žiče__ Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Osnovna šola Ljubečna Glasba ne pozna meja v počastitev slovenskega kulturnega praznika 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Hussan: Moji trije angeli komedija v izvedbi gledališke skupine KD Gorenje 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije W. Gombrowicz: Ivona, princesa Burgundije (PG Kranj) 19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje_ Dan odprtih vrat: Odpri se v predstavitev poezije Darje Dular-Jejčič in njenega pesniškega prvenca 19.30 Kulturni center Laško Film o jezeru Titikaka in koncert Machu picchu V. Môderndorfer: Na kmetih Abonma Šolski center Celje 17.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje_ Marjan Ziberna: ZDA - Teksas, Nova Mehika, Kolorado predavanje z diapozitivi 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog MNZ Celje_ Slovenska etno maska, lepljenka Hermanova ustvarjalnica 19.00 Dom kulture Velenje_ Zvone Šeruga: Nekam daleč kulturni večer 19.30 Narodni dom Celje_ 20.00 Modra dvorana Celjskega sejma_ Folklorni nastop folklorne skupine KUD Šumadija iz Mlade- 20.00 KLjUB Celje_ 19.00 Botza cafe koncert mlade skupine Avla Splošne bolnišnice Celje:, razstava Slovenski kulturni praznik, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole do 14. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4. Kulturni klub Ivana Cankarja Celje: razstava likovnih del (reliefne slike na kovini) Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31. 3. Razstavni prostor Cinkarne Celje: razstava Vodnjaki, umetniške fotografije Francija Horvata iz Celja, do 29.2. Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik olja na plamo Helene Malgaj iz Celja, do 8.'2. Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del Vesne Filipič, do 29.4. Galerija Borovo: razstava slik Hra-nislavaKociča-Hranča, do23.2. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. Poteka natečaj za likovno delo na temo Zdravljica in fotografski natečaj Najlepši zimski utrinek. Gledališka 2, Celje _Izdelava čestitk, srčkov in daril za valentino- vo, sreda: dopoldne za organizirane skupine po dogovoru, ob 15.00 za posameznike 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog MNZ Celje_ Slovenska etno maska, lepljenka Hermanova ustvarjalnica 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Lutkovno gledališče m. OŠ Celje: Slon baron lutkovna predstava_ Mike Sponza Band (ex blues ETC) Capoera - brazilski ples, druženje: ponedeljek in sreda med 10.00 in 12.00 Tečaj salse: 5. 2. ob 20.15 Tae do: ponedeljek in sreda med 19.00 in 22.00 Kreativna delavnica: vsak petek od 16.00 do 18.00 Zbiramo prijave za tečaje italijanskega, nemškega, španskega ter angleškega jezika ter računalniške delav- ffBSmon : _ Mi2 pišema poezijo literarni večer z Jernejem Dim-berkom in Tonetom Kregar-jem, petek ob 21.00 Izdelovanje Valentinovih čestitk petek ob 11.00 Kino klub ŠMOCI. četrtek ob 20.00 in sobota ob 21.00 Jezikovni tečaji: španščina, četrtek ob 16.30 italijanščina, sreda ob 17.00 Stalnice: meditacija, ponedeljek ob 19.30 pevske vaje, sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok nedelja ob 16.00 •w.skms.net stripov in grafičnih listov, projekcija risanke Možgani na begu petek ob 20.30, Prostor - Galerija 3 oko Stalnice ŠKMŠ: četrtek ob 19.00 v P2 vadba tenzegritete sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja Šentjur rekreacija Klub g Smeh lAfv St^lnirp: delavnice modnega oblikovanja, ponedeljek ob 13.00 gledališke delavnice sreda ob 13.45 pomoč pri učenju četrtek od 11.30 do 15.30 Galerija Stane: Razstava Brazilija, avtor Andrej Kramer otvoritev fotografske razstave v sredo ob 19.00 Internet Stane: Odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00 Napovedujemo otvoritev Cyber fight room Stane www.filter-slovenia.org Patriot Slovenske Konjice 6. Kulturni teden KŠDD Gledališki večen Improleptika, boljši od velcome drinka četrtek ob 21.00 Osrednji večer z jazz koncertom: Patetico petek ob 20.00 Veliki koncert: Tinkara Kovač sobota ob 21.00 petek, v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton 18.00 do 19.00 odbojka 19.00 do 20.00 košarka 20.00 do 21.00 petek, na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje 19.30 do 21.00 Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci; ponedeljek 17.00 do 18.00 Predšolski otroci; torek 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci; torek 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci; sreda 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline. Šolski otroci; sreda 18.00 do 19.30 k J WIMH IjŮM liilsi II llilli al I JMI j Kulturnica Velenje Pravljične ure sobota 10.30 do 11.15 ^kuoier 041 /651 056 in 03/490 0222 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pt celje. Ljubljanska cesta 20 tel. Številka: 0801314 S Kučanom in Več babic, zdravo dete Svetniki Ni ga boljšega zdravila, kot smejati se, po možnosti na tuj račun in če je le mogoče, za napake kriviti koga drugega. In ni ga boljšega, kot se za grehe ozreti proti nebu in skleniti roke, pa je že vse spet lepo in prav. V prvem večeru Dnevov komedije je bil vsega kriv kajpak Milan Kučan, v drugem Svetniki. Luči reflektorjev smo za naša paparazza po obeh predstavah usmerili še na družabno sceno in umetnike, ki niso mogli prehvaliti celjske gostoljubnosti, zmotili smo jih pri pečenih Ledasovih kurjih kračicah, Gracerjevem vinčku in 1\irnškovem pivcu. MOP Foto: ALEKS ŠTERN, SHERPA Na novo odprta celjska diskoteka Borza, je brez dvoma dokaz, da več babic ne pomeni vedno kilavega otroka, marveč zelo solidno, prijetno, prostorno in simpatično nočno zabavišče. Da je projekt zares velik in ambiciozen, dokazuje dejstvo, da je thenar na mizo vrglo kar pet različnih podjetnikov, ki so se na četrtkovi uradni otvoritvi spremenili v mušketirje in v stilu »vsi za enega, eden za vse« razrezali prekrasno torto. Ivan Marovt, Aljoša Malec, Drago Pompe, Mitja Ježovnik in Gojmir Glavnik, ki so program zaupali Celjanu Mohorju Hudeju, mislijo resno. Tako zelo resno, da bo diskoteka odprta vse dni v tednu in da nameravajo do konca leta pohoditi konkurenco. IZTOK GARTNER Legendarni Boško Petrovič, ki je pred leti oder delil celo z znamenitim Sammyjem Oavisom, je bil navdušen nad celjskim občinstvom, ki je poseben aplavz namenilo tudi njegovemu vedno simpatičnemu trebuščku. Urška ni začarala le povodnega moža Celjski upravnik gledališča Borut Alujevič je vzel pod svojo perutko mlado umetniško voditeljico SLG Tino Kosi, »vsega krivo« za izbor letošnjih predstav na festivalu, in jo predstavil njeni »vrhovni šefici«, gospe ministrici, ki pa je tako ali tako že po službeni funkciji »vsega kriva« za vse, kar se zadnje čase hudega in tudi dobrega godi v kulturi. Kaj je damama obljubil celjski podjetnik Roman Gracer, ne vemo. Morda kozarec svojega izvrstnega vina ali kak drug izdelek... Borut & Boris, Alujevič & Kobal, direktor & direktor, igralec & igralec, pevec & pevec ... »Skupaj smo močnejši!« sta si rekla prva moža dveh po statusu sorodnih gledališč, celjskega in ljubljanskega, in se trdno objela. Morda celo zapela, zagotovo pa nista molila. Pa zakaj tudi bi, tisti večer je bila za obljube zadolžena ministrica. Ata Dnevov komedije, upokojeni igralec večno mladega duha in stasa Marjan Bačko, pred upokojitvijo član celjskega ansambla, sicer pa Mariborčan, se je v pogovoru s kolegom Renatom Jenčkom (s soprogo Greto) veselil srečne trinajstice festivala. Pozabili smo ga vprašati, ali je stavil z njo tudi na lotu. Še bo prišel na katero od predstav, je rekel, če bo le politika, katere akterje postal po upokojitvi, dopuščala. Kako je že naslov tiste znane Partljičeve komedije? Politika, ljubezen moja! Novo gostišče v Vojniku Urška (bivši Štorman) je imej dobilo po čisto stvarni os® bi, v katero se je novi najemnik Božo Kozjak (ki se je 17 let uril pri Štormanu) za? ljubil že pred časom. Na dari otvoritve se je opogumil in svojo sopotnico tudi uradna zaprosil za roko. Sklepamo! lahko, da se bo gostišče specializiralo za »ohcetne« go-j stije. Otvoritev bosta naredila; kar nova najemnika, sledili pa bodo morda ostali kandi-j dati na sliki (s tem seveda nismo mislili na župnika Per-j gerja). PRI Nekoč sila kontroverzní Vasja Ocvirk, vodja upokojene skupine Strelnikoff, ki je slovensko javnost razburkala s platnico ene svojih plošč, je na otvoritev prišel brez podgane in se dokaj neopazno pomešal med goste. Škoda, saj bi podgana uživala v drobnih sendvičih. »Le kako bom pojedel tole orjaško torto,« si je verjetno mislil podjetnik Drago Pompe, eden izmed petih lastnikov na novo odprte diskoteke, ki po postavi sodeč skrbno pazi na svoje kalorije.