**r.SDovenakl Narode "K UREDNIŠTVO IN DPRAVN1STVO LJUBLJANA, Enfl Jeva ulica it, 5 Telefon M. 8122, 8128, 312«, 8125 te 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. §t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--, Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. LJAPĆEV ODSTOPIL -NOVO VLADO SESTAVLJA MALINO V Konec osemletnega režima LJapceva — Uspeh Malinova je odvisen od zemljoradnikov — Napoved diktature samo volilni manever Sofija, 24. junija. AA. Zaradi vefikega poraza, ki ga Je doživela vlada pri volitvah v Sobranje, je LJančeva vlada odstopila. Kralj Je poveril sestavo nove vlade Malinovu, ki bo skušal sestaviti vladno koalicijo zemljeradnikov, narodnih liberalcev in radikalov, ki so zmagali pri zadnjih volitvah. Omenjene stranke razpolagajo v Sobranja s 150 mandati. Bivši vladni blok Je padel od 174 mandatov na 79. Sofija, 34. junija, izid bolgarskih volitev je politični dogodek, ki ni ogromne važnosti samo za Bolgarijo, marveč za ves Balkan. Niso še vidne vse konture nadaljnjega razvoja dogodkov v bližnji bodočnosti, toda popolnoma jasno je, da je doživela osemletna politika Demokratičeskega Zgo-vora popoln polom ker jo je narod pri volitvah obsodil. Trenutno je položaj v Bolgariji nasleden: Člani vlade, ki je ostala pri volitvah v manjšini, se neprestano posvetujejo. Opaženo je, da vodi Ljapčev neprestano razgovore z ministrom prosvete Cankovom. Glede bodoče vlade se širijo najrazličnejše kombinacije. Zaenkrat pa še ni nič pozitivnega. Sigurno je le to, da je vlada Demokratičeskega Zgovora pred ostavko. Kakor se zatrjuje iz okolice Ldapčeva, se je on odločil, da ne bo čakal sklicanja Sobranja, marveč da bo že prej fpodal ostavko celokupne vlade. Opozicija veruje v možnost, da sestavi vlado nosilec liste narodnega bloka, demokrat Mafinov. V tem pogledu se vrši izmenjava misli med strankami, ki bi prišle v poštev m ki predstavljajo veliko večino v bodočem Sobranju. Odprto pa je še vprašanje, ari bo zemljoradniška stranka pristala na sodelovanje v vladi, ali pa bo nadaljevala svoje dosedanje opozicijsko stališče brez ozira na to, ali bi Malinovu v tem primeru uspelo sestaviti vlado aH ne. V vodstvu zemljoradničke stranke se vrše neprestana posvetovanja. Izgleda, da zemljoradnička stranka ni razpoložena za vstop v vlado. Vodstvo namreč dobiva Številne pritožbe o nepravilnosti pri vohtvah, ki so jih izvršile ostale stranke narodnega bloka. Če pa bo Malinovu uspelo sestaviti vlado in če ne bo nobenega drugega izhoda, pa ni izključeno, da bodo zemljoradniki s pasivno opozicijo podpirali njegov režim. Demokratski krogi pa se zelo potegujejo sa sodelovanje z zemljoradniki. V njihovih krogih vlada veliko nezadovoljstvo zaradi verzij, da bi Malinov Smodnisnica angleške vojne mornarice zletela v zrak Pri eksploziji je bilo 11 delavcev ubitih, 19 hudo in mnogo lažje ranjenih London, 24. junija, g. Včeraj se je pripetila v smodnišnici angleške vojne mornarice v Holten-Heardu pri Bour-nemoutbu strašna eksplozija. U delavcev Je bilo ubitih, 19 hudo ranjenih, mnogo drugih pa lažje poškodovanih. Stvarna škoda je zelo visoka. Učinek eksplozije so čutili 35 km daleč, ter so sprva mislili, da gre za potres. Stična nezgoda se je v isti smodnišnici pripetila pred dvema letoma, vendar je takrat zahtevala le štiri človeške žrtve. Prvi kongres od bora za ohranitev miru je zasedal te dni v Parizu — Udeležili so se ga tudi delegatje jugoslovanskega nacionalnega odbora Par«, 24. junija. AA- Te dni je bil v Parizu prvi kongres odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja obstoječih mirovnih pogodb. Kongresu je predsedoval Charles Lallemand, član akademije znanosti. Od članov jugoslovanskega odbora ca ohranitev mira na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb so prisostvovali kongresu bivši minister Čeda Mihajlovič, Ante Tre- sić-Pavićić in dr. Birsa, ki je zastopal predsednika ljubljanske občine. Udeležencem kongresa je bUo prirejenih več banketov in drugih svečanosti. Danes je sprejel udeležence kongresa predsednik vlade Lavah Drugi kongres odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb bo prihodnjo jesen. Italijanska kolonizacija v Angoli Italijanska vlada namerava organizirat! sistematično izseljevanje v afriško portugalsko kolonijo Angolo Rtm, 34. juofrja. g. Italrjainska vlada prv oravlja velikopotezen kolonizacijski načrt za zanadno afriško kolonijo Ansrolo, ki je last Portugalske. Italijanska vlada ie pustila no strokovnjaški komisiji proučiti klimatič-ne in srospodarske razmere te kolonije in ker je bilo njeno poročilo ugodno, namerava sedaj Dnčeti velikopotezno akcijo Za iz-seiievanie v Angolo. Pod zaščito vlade se ie ustanovila angol- ska poljedelska družba, ki bo predvsem Dosoeševala izseljevanje poljedelskih slojev v Aneoto To ozemlje je štiri in pol krat tako veliko kot Italija, ima Pa le približne 4 milijone prebivalcev. Govori se, da ie italijanska vlada stopila s Portugalsko v pogajanja glede skupne uprave tega ozemlja. Naravno je. da na portugalski strani ne obstoja prevelika pri-----v*nost za sodelovanje z Italijo v koloniji Angola. Podpora za študijska potovanja dijakov kmetijsko-gozdarsklh šol Beograd, 24. junija AA. S sklepom ministra za kmetijstvo je bilo izplačano iz državnega kmetijskega fonda 40.000 Din in sicer po 20 tisoč Din kmetijsko-gospo-darskima fakultetama v Zagrebu In Beogradu za studijska potovanja študentov. Sarajevski Aeroklub povabljen v London Sarajevo, 24. junija AA. Lord Livtngton, ki je bil pred kratkim v Sarajevu kot gost Aerokluba, je poslal predsedniStvu in tajništvu kluba pismi, v katerih se zahva- ljuje za gostoljubnost in se izraža najlepše o lepotah nase države. V pismu vabi vse predsedniStvo sarajevskega Aerokluba, naj pride v London kot gost tamošnjega Aerokluba. Sarajevski Aeroklub se bo vabilu odzval ter odpotoval v London najbrž z letalom. Moderniziranje železniškega prometa v Nemčiji Berlin, 24. junija s. Kakor poroča »Berlin er Tageblatt«, so nemške železnice sklenile, da bodo že v pozni Jesinl uvedle na progi med Berlinom in Hamburgom brzi promet z novimi električnimi vozovi s propelerji. v primeru, če bi zemljoradniki kot najmočnejša skupina novega parlamenta odklonili sodelovanje v njegovi vladi, prešel k Demokratičeskemu zgovoru. Situacija je torej popolnoma nejasna. V kolikor se želi parlamentarna rešitev, je mogoča samo na ta način, da se poveri mandat za sestavo vlade Malinovu. Kar se tiče groženj gotovih neodgovornih krogov s ponovnim razpustom parlamenta, razpisom novih volitev ali eele z uvedbo fašistične diktature, se o tem v bolgarski javnosti mnogo razpravlja. Spričo popolne demoralizacije v vrstah Demokratičeskega Zgovora in vedno večjih simpatij do dosedanje opozicije, pa je malo verjetno, da bi se te želje mogle uresničiti v obliki uvedbe fašistične diktature. V nizu verzij se kolportirajo tudi govorice, da je kralj Boris, ko je spoznal katastrofalen poraz svoje vlade, znatno odstopil od svojega nepopustljivega stališča, da zemljoradniki nikdar, dokler je on kralj, ne morejo priti v vlado. Enako se tudi govori, da je kralj opustil vsako misel na uvedbo fašistične diktature po italijanskem vzoren. Zdi pa se, da spadajo vse te kombinacije v okvir prve nejasnosti in negotovosti po volitvah. Situacija se bo na vsak način razjasnila v par dneh, ko bodo znani definitivni rezultati volitev in ko se bodo pričele konzultacije po ostavki Ljapčeve vlade. Po § 14. družbenih pravil se sklicuje redni občni zber delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani na dan 10. julija 1931 ob 18. uri v uredniške prostore v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 5. DNEVNI RED: L Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1930 in predložitev bilance z dne 31. decembra 1930. 2. Poročilo pregledovalnega odseka. 3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1930. 4. Volitev pregledovalnega odseka 5. Slučajnosti. Opomba: S 16. družbenih pravil: Kdor hoče na obenem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi a talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno. Upravni odbor Narodne tiskarne. Tudi Averesctt gre Bukarešta, 34. junija. Kakor poroča »AdeveruUc se je sedaj tudi predsednik ljudske stranke general Avarescu odločil, da bo po povratku v Bukarešto odstopil z vodstva stranke. Po demisiji Mania je iz* zvala napoved, da se namerava tudi druga markantna politična osebnost umakniti iz političnega Uvijen ja, povsod veliko pozor* nos t. Strankino vodstvo namerava sklicati izreden kongres stranke, da bi pregovoril Avaresca, naj ostane ie nadalje na čela stranke. Noto posofUo Albanije ▼ Italiji Tirana, 34. junija. AA. Albanski park* ment je soglasno sprejel zsfconeki načrt, ki pooblašča vlado, da najame pri i talija«* ski vladi do 10 milijonov zlatih frankov posojila. Afera sovjetskega trgovinskega delegata Pariz, 24. junija, č. Vodja sovjetske trgovinske misije Dovgalevskega, nečak sov« jetskega poslanika v Parizu, je prišel pri sovjet, oblasteh v nemilost. Pozvali so ga v Moskvo, da se opraviči, ker je v Ham* bufgu in Berlinu neugodno kritiziral sov« je tako trgovinsko politiko, zlasti pa sovjetsko trgovino z žitom. Dovgalevsk; se ni odzval pozivu ter je ostal v Parizu, kjer se je pridružil skupini Betedovskegs. Amerika pritiska „Za Konference ni več časa, sedaj je treba naglo delati44 Oficijelno obvestilo vsem zainteresiranim državam VVashington, 24. junija, d. Na sestanku zastopnikov tiska je izjavil državni tajnik Stimson, da je bil prizadetim vladam ameriški načrt že formalno izročen diplomatskim potom. Domnevo, da bo sklicana mednarodna konferenca v svrho razprave o floovrovem predlogu, je Stimson odločno zavrnil. Poudarjal je, da je zadeva tako nujna, da ni časa za konference in dolge debate, kar je potrebno, je takojšnji pristanek vseh držav. Samo to more dovesti do zaželjenega učinka ter zagotovit! poznejšo ratifikacijo po kongresu Zedl-njenih držav. Će pa akcija ne bo soglasno Izvedena, se sploh ne bo moglo ničesar doseči. Potrebna je vsa naglica, dolga debata pa bi vse uničila. Stimson se je nato bavil s Hindenbur-govim pismom, o katerem je pripomnil, da je dospelo v VVashington šele v nedeljo, torej po Hoovrovi izjavi. Poudarjal je, da ni bilo Hindenburgovo pismo povod, ki je napotil Hoovra k takojšnji akcifl. Za milijarde gre • • • Berlin, 24. junija, d. Če bo Hoovrov predlog sprejet in izveden, bo imel naslednje posledice: Za čas od 1. julija 1931 do 30. junija 1932, torej za čas, v katerem ne bodo plačane niti reparacije niti vojni dolgovi, bi znašala plačila po Youngovem načrtu 1.697.5 miilijona mark. Od tega bi biio odtegniti okroglo 180.5 milijonov za obrestovanje Dave-sovega in Youngovega posojila, tako da bi znašala dejanska olajšava za Nemčijo okroglo 1.519 milijonov mark. Od tega zneska odpade 660 milijonov na državne železnice. V celotni znesek Vpnngovih. anuitet spadajo seveda tudi stvarne dobave; ki 'znašajo 700 milijonov mark. V letu moratorija bi bile ustavljene tudi stvarne dobave. Smatra se, da se bo morala določiti za pri-četek enoletnega moratorija kratka prehodna doba za izvršitev pričetih stvarnih dobav. Na posamezne države upnice se raz-dele anuitete, ki bi jih imela plačati Nemčija v proračunskem letu 1931-32 naslednje (v rrrUjomh mark): Francija 838.4, Anglija 362, Italija 190.5, Belgija 102.6, Rumunija 12, Jugoslavija 793, Grčija 6.7, Portugalska 13.12, Japonska 13.12 in Poljska 9.5. Zedinjenim državam bi bilo treba plačati na podlagi posebne nemško-ameriške pogodbe 66.1 odstotek. K temu znesku je prišteti še 215 milijonov, bi jih je plačati Belgiji za zamenjavo nemških okupacijskih bankovcev. Plačila, ki bi jih morala glavna upnica sama v letu 1931-32 plačati, znašajo Angliji 2553, Zedinjentm državam pa 228 milijonov, torej skupno okroglo 483 milijonov mark, tako da bi Francija iz nemških reparaerjskih plačil dobila nad 400 milijonov za obnovo porušenih pokrajin. Anglija bi na podlagi svoje pogodbe o dolgovih v letu 1931-32 plačala Ameriki 674.9 milijonov, kolikor bi dobila od Nemčije, Francije in Italije in drugih dolžnih držav. Italija bi imela plačati Angliji 86.8, Ameriki pa 262 milijom mark, d očim bi prejela od Nemčije 190 milijonov tako, da bi se pri odgoditvi reparacij morala odreči okroglo 77 milijonom. Za Zedmjene države same bi pomenilo uresničenje Hoovrovega predloga 964 milijonov mark manj prejemkov, ki bi jih Amerika prejela na podlagi plačil svojih dolžnikov, izključno iz Nemčije. Poskusno glasovanje v Ameriki Wa*hington. 24. junija, g. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bole predsednik Hoover pritisniti na Francijo, da bi pristala na njegov načrt za moratorij. Hoover bo5e pokazati francoski vladi, da je Amerika strnjena za njegov načrt. V ta namen se je poslužil popolnoma svojevrstne poti. Vsi senatorji in člani kongresa so bili namreč brzojavno pozvani, naj takoj spo roče svoje mnenje glede Hooverjevega načrta. To poskusno glasovanje naj bi dalo pozitivno sliko, kakšno bo glasovanje v septembru, ko se bo o tem načrta razpravljalo in glasovalo v kongresu. Za Nemce je Hoovrov predlog samo prva etapa Berlin, 24. Jun. d. Hoovrov predlog bo dal državni vladi Se mnogo opravka, in sicer ne samo zunanje politično, temveč ie v večji meri v notranjem političnem oilra. Vse politične stranke se sedaj stri- njajo, da je državnemu kancelarju dana možnost omiliti trdote zasilne odredbe, kakor je to obljubil. Vsaka izmed strank pa zahteva drugačne ukrepe in zato je pričakovati, da se bo razvila nova borba za zasilno odredbo. Pojavlja se vprašanje, kako naj bi se uporabila prihranjena vsota nad 1500 milijonov mark, aH bi ne dIIo morda bolje naložiti jih v rezerve, ker Je gotovo, da prihranjeni znesek še od daleč ne zadošča za sanacijo nemškega gospodarstva Morda se bo celo pokazalo, da bo imela spričo milijardnih potrebščin ta vsota le malenkostno vlogo in da bodo iw> trebni temelj i tejši ukrepi, če se hoče gospodarsko in finančno življenje Nemčije vsaj napol spraviti v red. Presenečenje zaradi italijanske zahteve Washington, 24. junija, g. Italijanska zahteva, naj bi se Nemčija kot protidajatev za moratorij odrekla avstrijsko-nemški carinski uniji, je tukaj zelo presenetila. Visoki ameriški vladni krogi zastopajo v nasprotju s tem stališče, da je treba Hoover-jev načrt izvesti brez odlašanja, ker sicer ne bo imel dobrodejnih psiholoških posledic. Vtis na Poljskem Varšava, 34. junija. AA. Hoovrov pred« log je tu napravil velik vtis, zlasti zato, ker bd tak načrt lahko zelo ugodno vplival na evropske države in njihovo gospodam ako življenje. Vendar pa vsi poljski krogi sodijo, da je treba v prvi vrsti vpoStev»ti največjega upnika Francijo. Brtining o pomenu Hoovrovega predloga Berlin, 24. junija. AA. Snoči je govoril kancelar Rnining po radnju o Hoovrov em predlogu. Dejal je, dn ima Hoovrova izje* va namen obnoviti gospodarsko ravnotežje in omiliti napetost med raznim: država* mi. Govornik je dalje poudamii. da od visi dobrobit Evrope ki sveta od odločnih m dalekovidnih sklepov onih, ki so si bili v svetovna vojni sovražniki. Brun ing je da* lje ponovno poudaril dobro voljo Nenv čije, da stori vse v dosego cilja ameriške inicijative. Pri tem je priznaj veliko važ« nost francoskonemških odnosa j ev za bodočnost. Na obeh straneh drzavntih meja se je ojačik> prepričanje, da se lahko naj* dejo sredstva in pota, ki naj spravijo v sklad skupne interese obeh držav m pomi« rijo oba naroda. Brtining je naposled na* glasil, da bi toplo pozdravil priliko za prh jateljske razgovore med Francijo m Nem* čijo slično razgovorom v Chequersu, ki bi gotovo veliko pripomogli k boljšemu razu* mevanju tn nagli rešitvi problemov, ki za* nimajo oba naroda. Nuncij PeHegrinetti v Rhnu Pariz, 24. junija AA. H a vas poroča iz Vatikana, da je pa peški nuncij v Beogradu msgrr- Pellegrinetti prispel v Rim, kjer ostane nekaj dni. OTROŠKE t£l60H Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.76, Berlin 13.414 —13.445 (13.43), Bruselj 7.875, Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3—1096.3 (1096,8), Dunaj 792.03—795.03 (79433), London 275.16, Newyork 56.425, Pariz 221.44, Pra-gA 167.03—167.83 (167.43). Trst 295.88. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.1225, Pariz 20.0825. London 25.0825, Newyork 515.45, Bruseli 71.77, Milan 26.985, Madrid 50.—, Amsterdam 307.50, Berlin 122.40, Dunaj 72.44, Sofija 3.735, Praga 15.265, VarSava 57.75, Bu. dimpešta 90.05, Atene 6.705, Bukarešta &07. Strmu 2 KJLOVENSKT NAPO D«, đne 24. junija 1931 Razstava črne umetnosti Danes ie bila otvorjena na Tehniški srednji Soli sploino zanimiva razstava izdelkov grafičnih vajencev iz vse banovine Pod okriljem gremija grafičnih podjetij in Saveza grafičnih radnika, podružnica Ljubljana, je na Tehniški srednji Soli velika razstava izdelkov grafičnih vajencev dravske banovine, ki je bila svečano otvor-jena danes ob pol 12. in bo odprta do vštetega 30. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. brez vstopnine. Razstava je razdeljena na tri oddelke in so na njej zastopani vsi grafični vajenci naSe banovine s svojim izdelki. Ogromno večino izdelkov je razstavila strokovna nadaljevalna šola vajencev gTafičnih obrti, ki jo vodi dr. Pirjevec, poučujejo pa na njej razen profesorjev Saše šantla in Mirko šubica Se strokovnjaki Makso Dachs, Ivan MatiČiČ in Metod Badiura. Poseben oddelek ima risarski tečaj, ki ga prireja vsako zimo grafična organizacija in poučuje na njem znani strokovnjak Stanko Gladnik. V celoti Je razstavilo svoje izdelke 64 vajencev iz vse banovine, šolo je obiskovalo v dveh letnikih 40 učencev, risarski tečaj pa 7 vajencev in že izučenlh grafičnih delavcev. Za razstavni plakat je bil razpisan natečaj in na razstavi vidimo prav odlične osnutke za ta plakat. Razsodišče je prisodilo prvo nagrado za plakat, ki je bil tudi izveden ,litografskemu vajencu Antonu Tomšiču, drugo nagrado je dobil vajenec stavec Rado Krošelj, tretjo vajenec - stavec Bruno čeč, priznanja pa vajenci: litograf Henrik Beranek, litograf Stanko Abe, strojnik Ivan Jeločnik, stavec Marijan Herman iz Celja, stavec Slavko Dvoršak iz Maribora, litograf Maks Sterle, stavec Anton Pečan in stavec Janko Krajšek iz Maribora. Osnutki plakatov dokazujejo smisel za moderno reklamno umetnost, pa tudi izredno mnogo talenta in risarskih sposobnosti naših vajencev. Razstava je zanimiva in poučna za vse sloje občinstva, ki je tako slabo poučeno o tiskarski umetnosti. Tu se lahko pouče, kako se stavi, tiska in kako nastajajo razne ilustracije ter tudi najpopolnejše reprodukcije v barvah. Vsi mogoči opravki tiskarjev, litografov in strojnikov so razstavljeni tako, da iz njih lahko vidimo raz-vitek dela od rokopisa ali osnutka in originala do dovršenega tiska. Stavci so razstavili iz najrazličnejših kovinskih črk, okrasnih črt in ornamentov na roko postavljene stavke in forme ter njih odtise za navadni knjižni tisk ter za akcidence, t. j. sploh za tisk knjig, reklam, naslovov in celo tudi za note, poleg tega pa odtiske teh stavkov, kjer je porabljen tudi linorez zlasti pri prav okusnih naslovnih listih v več barvah. Tiskarski strojniki so razstavili izdelke, pri katerih odločuje, kako barva odgovarja vzorcu, ali je brezhiben odtis, kakšna je barvna harmonija, kako je razdeljena barva itd. Litografi so razdeljeni na dve stroki, namreč na chromolitografe za kamnotisk v mnogih barvah in pa na merkantilne Mtografe, ki rabijo zvečine le po eno ali dvoje barv. Chromolitografi so razstavili osnutke reklamnih tiskovin, ki so jih napravili popolnoma samostojno brez pomoči svojih profesorjev. Po teh osnutkih ali po drugih predlogah so napravljeni litografski kamni z risbami in posamezne barvne plošče ter odtisi teh kamnov v vseh barvah barvne skale s končnim odtisom. Med izdelki edinega merkantilnega Htografa vidimo tudi odlično gravuro. Litostrojniki tiskajo, kar so jim narisali litografi. Paziti morajo predvsem, da se drže barve vzorca, nato pa na čistost tiska, na enakomernost v dajanju barve, biti morajo spretni pri pripravi ter paziti, da se razne barve točno krijejo in se ne križajo. Razstavili so kakor drugi ves potek dela ter že gotove etikete in plakate. Pri litografih ocenjuje razsodišče idejo osnutka, kompozicijo in harmonijo barv, izvedbo črk, ornamentike in figuralike ter izvedbo, t. j. risbo na kamen v tehniki točkanja ter pogoditev barv po osnutku, zlasti pa najpopolnejšo točnost pri kopiranju osnutkov. Pretiskarji imajo nalogo litografovo risbo prenesti na kamen, jo vjedkati vanj in kamen pripraviti za tisk. Pretiskar razmnoži eno malo risbo, ki zavzema le manjši del kamna, popolnoma enako po vsem kamnu, torej tako, kakor dobi n. pr. pri tisku postnih znamk pretiskar le eno znamko, nato pa pripravi ploščo za celo pok) znamk. Pri tem seveda mora gledati na popolno enakomernost prenosov, na pravilnost jedkanja in oetrost pretisa, kar je razvidno na razstavljenih izdelkih ter na točno po originalih izdelanih in originalom enakih odtisih, kjer se barve krijejo odlično. Kemigrafi nas vodijo v klišarno. Imamo le dva vajenca, ki sta razstavila črtne khšeje in avtotipije tako, da vidimo original in sicer pri črtnem klišeju lesorez, pri avtotipiji pa fotografijo, nato negativ in kopijo, že jedkani in gotov klise ter odtis, kakršne vidimo vsak dan v listih. Bakrotiskarji imajo le dva fotografa In samo enega jedkarja. Razstavili so originalno fotografijo in Gasparijev original razglednice, stekleni negativ in pozitiv ter bakren cilinder z jedkano sliko, ki je tu vdolbena, pri črtnem klišeju in avtotipiji pa dvignjena. To Je doslej najpopolnejša reprodukcijska tehnika tiska obenem s tremi barvami in doseže najfinejše odtenke originala v vseh barvah. Učenci prof. Saše ftantla, ki se uče litografije in bakrotiska, so razstavili prve vaje iz raznih okrasnih črt ter pregled, kako se sistematično uče risanja v raznih tehnikah, s črtami, pikami, senčenjem itd., dokler ne znajo delati sami osnutkov m tudi stikati. Prof, Mirko Subic uči risati stavce In strojnike, ki imajo mnogo manj pripomočkov, vendar pa med njmovimd iz- delki vidimo izvrstne osnutke sa opremo knjig in za naslovne liste ter za rasne reklame, etikete in plakate. Najprej sestavljajo te stvari iz samih linij, potem pa uporabljajo tudi ploskve in ornamente ter celo figure. Zlasti s veliko patnjo se uče vajenci dekorativne pisave. Po delih obeh profesorjev smo spoznali več talentov in celo prave umetnike, saj znajo slikati tudi z oljnatimi barvami in se prav pridno portretirajo med seboj. Risarski tečaj g. Stanka Gladnika, ki je naš najboljši mojster sa umetno pisavo, kar izpričuje njegova odlična diploma za g. Babineka, ima namen poglobiti znanje grafikov v umetniško smer. Uče se zgodovine razvoja pisave in tiska, zgodovine ornamenta in slogov, nauka o harmoniji In perspektivi ter barvoznanstva po moderni metodi profesorja Ostwalda. Razen krasnih pisav so razstavili učenci tudi prav dobre linoreze in lesoreze ter zelo dekorativne reze s škarjami. Njih osnutki za naslovne liste in diplome so odlični, saj je njih učitelj v svoji stroki pravi mojster in njegove diplome so res prave diplome z najčudovitejšimi inicijalaml v tehniki klasičnih srednjeveških in renesančnih mini-jaturistov in piscev rokopisov. Razen osnutkov za plakat je razsodišče odlikovalo tudi grafične izdelke naslednjih vajencev: častno nagrado je dobil ba-krotiskar Mirko Pukel, prvo nagrado sta dobila stavca Ivan Lajevec in Anton Pečan, drugo nagrado je razsodišče priznalo kemigrafu Evgenu Kolariču, strojniku Josipu Juraču, litografu Antonu Tomšiču, stavca Slavku Dvoršaku, litografskemu strojniku Miroslavu Turku in litografu Henriku Beraneku, tretjo nagrado so pa dobili kemigraf Leopold Majntinger, stavec ,akob Polutnik, strojnik Stanko Mila-vec, Jakob Polutnik, strojnik Stanko Mila-Franc Zupančič, Rado Krošelj, strojnik Maks Dovžan, litograf Boris Jurkovič, stavec Silvester Vavpotič, stavec Bruno čeč in pretiskar Niko Keržišnik. Za risarske izdelke so dobili v prvem letniku pohvalno priznanje: stavec Rado Krošelj, litograf Boris Jurkovič, priznanje pa bakrotiskar Josip Dolhar, litostrojnik Vlado Trobevšek in strojnik Ivan Jeločnik. V n. letniku so dobili pohvalno priznanje: stavec Ivan Lajevic, stavec Fran BoŠtjan-čič, Stavec Stanko Gale, litograf Stanko Abe in priznanje stavec Bruno CeČ, stavec Anton Pečan, stavec MIha Kmetic, litograf Anton Tomšič, litograf Henrik Beranek, bakrotiskar Mirko Pukel in litostrojnik Miroslav Turk. Ob pol 12. se je v razstavi zbralo mnogo odličnega občinstva, ki ga je predsednik razstavnega odbora g. Hrovatin ogovoril s pomembnim govorom. Razen pripravljalnega odbora in vajencev so bili tudi navzoči principali vseh ljubljanskih tiskarskih podjetij. Bana je zastopal inspektor za obrtne šole g. Mihael Prezelj, župana magistratni nad-svetnik Fran Govekar, nadalje so bili navzoči obč. svetnik Anton Likozar, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek, za Delavsko zbornico predsednik g. Kopač, za centralni naobrazbeni odbor in osrednji odbor Saveza grafičnih radnika predsednik ljubljanske podružnice g. Krašovec, zastopnik Probude prof. dr. Valentin Rožič in drugi. V imenu Zveze obrtnih zadrug je povdarjal važnost razstave tudi g. Rebek, govorili so pa še za gremij gospod Albin Prepeluh, nadalje g. Krašovec za centralo in naobrazbeni odbor, g. Dražil za Savez grafičnih radnika, g. Štrukelj za Zvezo faktorjev, nato je pa zastopnik bana insp. Prezelj proglasil razstavo za otvorjeno. Po govorih zastopnikov so si gostje ogledali zelo zanimivo razstavo ter se o njej nad vse pohvalno izrazili. Razstava je dokaz, da smo tudi na tiskarskem polju na višku in da bomo v kratkem imeli domače mojstre v vseh strokah, dosedaj smo jih pa morali Iskati po tujini. Tako se bomo tudi na tem polju popolnoma osamosvojili, saj smo pripravljeni sa tekmo z najboljšimi strokovnjaki. Spored sprejema izletnikov Nove ameriške podmornice Neka ameriška strokovna revija prinaša precej podroben opis šestih novih ameriških podmornic, ki so bile nedavno spuščene v morje in s katerimi so dosegli neverjetne uspehe. Gre za popolnoma nove tipe podmornic, opremljenih z vsemi tehničnimi novostmi, in za povsem novo konstrukcijo. Američani so krstili podmornice za potapljajoče se križarke. Taka podmornica lahko ostane tri mesece na odprtem morjn in prevozi 25.000 morskih milj, ne da bi bilo treba kje pristati. Nove podmornice imajo vee lastnosti moderne križarke, lahko se pa potope mnogo globlje kakor dosedanje. Tako je dosegla podmornica >Nautilus«, ki sicer ni identična z VTilkinsovo, pri prvi poiz-kusni vožnji, globino 112 m. Križarke lahko ostanejo v normalnih okoliščinah tudi tri dni pod vodo, na razpolago pa imajo tudi posebne aparate, e pomočjo katerih lahko ostanejo celo mesec dni pod vodo. Iz Amerike. Ameriški izseljenci uradnik Je vprašal emigranta: Kaj nameravate poče/ti v Zedinjenih državah? . Vse. je odgovora izseljenec, s čemer »i morem na pošten način sruZIti kruji. N* napačna misel. Pri tem qa boste meli mnogo konkurence. LJubljana. 23. Junija. Narodni izseljeniiki odbor je t sporazumu z vsemi korporac Ljami in društvi te-delal podroben spored za sprejem ki bivanje ameriških izletnikov v LJubljani. V petek se zberejo vsa društva s prapori ob 8. uri pred glavnim kolodvorom. Tam jih bodo reditelji pod vodatvom g. Danila šaple razvrstili na perona. Ko bodo društva razvrščena, se bo na peron pripustilo tudi drugo občinstvo, ki se naproša, da se razvrsti tudi po ulicah, kjer bo sel sprevod z ameriškimi gosti. Godba Sokola L krene s Sokoli Is Tabora ob S. url In gre po Vidovdan s k I, Sv. Petra in Miklošičevi cesti na kolodvor. Vsi Sokoli se zbirajo do 8. ure na Taboru Godba »Sloge« gre ob 8. uri izpred Mestnega doma po Mestnem trgu, Stritarjevi ulioi, Prešernovi ulioi, Dunajski cesti In Masarvkovi ulici na kolodvor. Vse udeležence sprejema prosimo, naj se drte navedli odrejenih rediteljev. Ob prihodu vlaka, ki dospe ob 8.40, pozdravi rojake godba s koračnico. Po izstopu iz vlaka pozdravijo izletnike zastopnik bana, mestnega načelnika ln predsednik Narodnega Izseljen iSkega odbora. Od-sdravl vodja ameriških izletnikov. Po pozdravnih govorih se formira na Masarvko-vi cesti povorka, ki gre po MasarykovI cesti, Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici in Miklošičevi cesti pred Delavsko zbornico, kjer bo svirala godba k odhodu. V dvorano Delavske zbornice se skoil Spalir podajo ameriški Izletniki in zastopniki društev. Občinstvo prosimo, naj ne sili v dvorano, ker je premajhna, da bi sprejela vase široko množico. Točno ob 1.0. url se otvori I. izseljenl-eki kongres z uvodno pesmijo, ki jo zapojo združeni pevski zbori. Nato otvori predsednik Saveza organizacija izBeljenlka iz Zagreba g. MIlan Marjanovič kongres. Po kongresu se podajo Izletniki v restavracijo Zvezdo, kjer Jim priredita han g. dr. Drago Marušič ln mestni načelnik £. dr. Dinko Puc skupni obed. K obedu Imajo pristop le povabljenci z vabilom Po obedu si ogledajo izletniki z novimi mestnimi vodiči LJubljano in se zberejo potem ob 17. url na glavnem kolodvoru, kjer jim v odhodnlco zasvlra godba »Sloge«. Ob 17.50 se odpeljejo Izletniki % brso-vLakom v Zagreb, kjer bo nadaljevanje kongresa. Nn-odni izseljeniškl odbor prosi vsa društva ln vse občinstvo, da se v največjem številu udeleži sprejema dragib gostov z Amerike. Hišne lastnike prosi, da razobesijo ta dan zastave. Dame naproša, da pridejo na kolodvor s cvetjem, da t njim okrasijo drage goste. Narodni lzBeljeniški odbor je prepričan, da bodo Ljubljančani znali sprejeti tudi te drage goste z ono že priznano ljubljansko gostoljubnostjo in prisrčnostjo. V petek ob 8 zjutraj vsi na kolodvor! Jeseničani! Dne 26. in 29. junija t 1. prideja naši rojaki iz Amerike na obisk domovine. Na Jesenice se pripeljejo zjutraj ob 6.50. Ker bodo nekateri prišli v domovino po dolgoletni odsotnosti, je naša dolžnost, da jih kar najslovesnejše sprejmemo. Vabimo vsa društva, organizacije in občinstvo, da se obeh sprejemov udeleži v kar najčastnejšem številu. Hišni posestniki se pozivajo, naj izobesijo zastave. — Dr. Frančišek Kogoj, duh. svetnik Anton Ka-stelic, župan Andrej Cufer, starosta Sokola dr. Maks Obersnel, načelnik Lambert Budan, ing. Mirko Šušteršič, Andrej Krizman, Franc Kralj, Leo in Ema Pibrovec. Poziv! Narodni izseljjeniški odbor v Ljubljani prosi vse delodajalce, da dajo v petek dopoldne svojim nameščencem 2 uri prosto, da se morejo udeležiti sprejema ameriških rojakov. Banska uprava in mestna občina sta za svoje nameščence že dali to dovoljenje. Narodni izseljeniški odbor upa, da bodo tudi drogi delodajalci sledili temu zgledu. a Fortissitna — pijano, ne piano LJubljana Je tudi poroči velemestna — Pogtavje o nočnem miru e e • Danes ob 4* (večerne predstave odpadejo vsled produkcij) in jutri ob 4», rA 8. in 914 uri premiera zvočnega filma »MORDA NOCOJ.. Šijama šaloigra novih popevk, vesele vsebine, zabave ih dobrih dovtipov. V glavni vlogi: lepa JENNT JUGO, SLEGFBIED AKNO, FKITZ SCHULZ. Godba: Robert Stolz. Elitni kino Matica Telefon 2124. <*W«žWc«s KOTJCDAR Danes: Sreda, 24. Junija 1931, katoličani: Ivan Krstzdk, pravoslavni: 11. Junija, Janislav. DANAŠNJE PRIREDITVI: Kine Metle* t Morda noeoj. luno ob 16. KJbao Me**; Poročnik NJ. Visocanstva, ahV|*ss psoftilsidja gojencev Glasbene Matios ob 90. v Filharmoniji. DEftUBNE LEKARNE PicooU. Dunajska cesta; Pekaretč, Sv. Jakoba trg, - .....I II I I ■_ .J . ... ■ 4- '. ' 11 ' ' Čitajte ilvstrovano revijo ŽIVLJENJE IN SVET« LJubljana, 24. fssftija. O vas aežnocntecih, mnzikaliSam — muzika n tih. od klavirja, preko pozavn, trompet. ptvk, in vsemogočih pisksl tolkal in brenkal, tja do petelinjega peUa — o vas vseh nočnih pticah, ptičih, veican, pevcih, trubadurjih, kegl jačih, razgrajačih in o vseh ostalih poetov noči in junakov, luninih trabantov — o vas bi bilo treba zapeti fortissimo, pijano, ne piano, kakor vi pojete, da bi prišla vaša slava nt beli dan, ker se razlega samo v črnih nočeh... Toda o vas so govorili ie nešteti, nikakor niste neupoštevani, popularni ste kakor konjske dobrote na cesti, da se zdi, kakor da nI več ničesar, s čemer naj bi vas ove-kovečil. Pisali so o vas In vaših zvočnikih že neštetokrat »čitatelji«, neštetokrat so vas proslavile policijske kronike in turi! v novem policijskem redu ste omenjeni. Vendar se pa vaše zasluge še vse premalo cenijo, še vedno ne zavzemate položaja, ki vam pripada po usposobljenosti, talentih in zaslugah. Pomislite, niti ena gostilna ne nosi vašega imena, čeprav bi zvenelo tako prijetno — n. pr. »Pri razgrajaču« ali »Pri zarobljenih ušesih« Itd. Tudi nobeni ulici še niste dali imena, čeprav bi to ne bilo le umestno, temveč tu-di primerno ter odgovarjajoče dejanskim prilikam Imenovala bi se naj vsaj ena — »Koncertna ulica«, »Orglamica«, »Polomljena rebra« ali »Ulica vitezov noža«, kola hi orglanja« — bi se že našlo kakšno primerno ime, mi itak nismo za to kompetentni, ime je pa tudi postranska zadeva, glavno je, da priznamo Junakom nočnega življenja, kar jim gre. Lepo je in prav, da smo tudi v tem pogledu velemestni. Večina meščanov izmed onih, ki niso sami nočni rogovileži, pa ima k sreči kosmata ušesa, zato ne ve, kako poetična je ljubljanska noč. Kako blagrujejo stanovalci obljudeni]! ulic — stanovalce na periferiji mesta, ker jim ni treba spati ob dvojnih zaprtih oknih in še spuščenih lesenih zastorih. In kaj pravi k temu nekdo s periferije, iz prijaznega naselja blizu Tržaške ceste? Čujmo! 2e dolgo je, odkar ie ugasnila zarja, saj ne gremo s kurami spat. Včasih napove radio pozno nočno uro, ko bi je po cestno policijskem reda prav za prav ne smel tako na vsa pljuča. Kič posebneža, seveda. Saj tudi ni nič posebnega nikjer v mestu, če trobi vsaj skozi vsako drugo odprto okno zvočnik opolnoči neizogibnega »Oardeorlcina« sil podobno nemško glasbeno zamorščino. Pri nas so takšni koncerti vsako noč na vrsti. S tem smo se ie davno sprijaznili. Nočni počitek ti odtehta nočna zabava, zlasti, če imaš poleg tega ie količka i fantazije. Gramofonski in radio koncert se priletno prelivata v — pasjega in otroški vrišč. Tod namreč otroci vrešče pod milim nebom do polnoči, potem pa začne odmevati skoraj iz slehernega stanovanja mijavkanje dojenčkov, kakor bi drl žive pujske na -neh. S tem pa še nočni program nikakor ni izčrpan, prav za prav se šele začne. Iz bližnje gostilne so zmetali na cesto krdelo članov »bratovščine krvavih nosov, pri-vezovaicev duš In »aubiksanja«. Bratci nadaljujejo na cesti pritrkovanje — toia ne s kozarci ob kozarce, temveč s pestmi ob nosove in kamor pade. In, ker so si prej duše tako čvrsto privezali, jim strahovito ječe v suženjstvu. Njih glasov bi pa gotovo ne mogel posneti niti zvočni film. Rjovenje v okviru narodnih pesmi in kozjih molitvic traja, dokler bratcem -ie ob-nemorejo duše in pljuča. Psi žalostno tulijo, da se ti krči še tako trdo srce. Tn potem zadoni, kot prijetna izprememba iz bližnjega stanovanja — klavir. Ura kaže 2..* Menda so nočne klavirske ure cenejše in tudi fontissimo pride ao po'ne veljave. Klavirska ura traia do treh. Oglašajo se Že petelini — od vseh strani, kakor da si v Kurji vasi. Neverjetno, koliko petelinov je v Ljubljani. In vsi poj o, nobeden piano. Jutro napoči z gromovitim prasketanjem motornega kolesa. Po cele ure drdra, huje kakor strojnica, Še celo mimovozeči vlak pregluši. Toda bobnanje služkinj, ki prično iztepati posteljnino že ob 6-, čeprav Še ni takrat nihče vstal razen njih, Je še celo glasnejše. Tako smo »prekrokali« noč. O, podnevi Je LJubljana mnogo bolj zaspana kakor ponoči, pa saj je nočno življenje zato tem lepše. Priznajmo torej že vendar nočnim Junakom njih nevenijlve zasluge! Odmevi iz sodne dvorane Ponarejevalci Hstin — Zaradi deklet Je pel nož Ljubljana, 24. Jun:ja. Torek je dan običajnih kazenskih razprav pred »hudo trojico«, kakor so krstili mali kazenski senat ljudje, ki so obremenjeni z hujšimi grehi proti kazenskim paragrafom; tako nazivaj o senat osobito tudi gorenjski fantje. V dvorani Je bilo včeraj tesnobno tiho in ozračje silno soparno. Pred resnimi sodniki so se najprej zvrstili ponarejevalci raznih privatnih listin. Vsi so zatrjevali svoje poštenje in dobre namene; nikakor niso hoteli oškodovat5 svojega bližnjega na denarju in blagu, pač pa so hoteli priti le do svoje pravice. Ponarejena menica. Prvi je bil pred »hudo trojico« mladenič. Na njegovem obrazu so začrtane poteze, izražajoče trgovsko podjetnost in spretno špekulacijo. Je trgovec s kolesi in gramofoni v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem. Obtožen je, da je lani poleti ponaredil menico za 3200 Din. Na njo je baje sam podpisal neko premožno kmetico Rozo. Potem ie trgovec France menico iztožil pri ljubljanskem deželnem sodišču. Kmetica Roza ie prejela plačilni nalog, da mora 3200 Din plačati v 3 dneh, ker bi drugače sledila neizprosna rubežen. In začela se Je dolga pravda, ki se !e prenesla celo pred kazenski senat, kajti kmetica Roza je sveto zatrjevala, da ni podpisala menice in grafolo« ie tudi prišel do mnenja, da ie podpis na menici ponarejen. Trgovec France se je pred sodniki prav zgovorno branil. Navajal je: — Nisem kriv. Prodal sem sinu in hčeri Roze kolo, gramofon s ploščami in naposled 5e eno kolo. Zmenili smo 30 na obroke. — Zakaj ste Jim dali na upanje? ga je prekinil senatni predsednik. — Moj potnik mi Je dejal, da so stranke poštene, da ima mati kmetijo m da je sama mati rekla, da bo plačala, če ne bi otroci, pa ni bilo od nikoder plačila. Slišal sem celo, da živi ena hči od večnega pu-fa. Vse blago sem imel v komisiji od trgovca Banjaja v Ljubljani. Šel sem do Roze. Pojasnil sem It stvar. Prosil sem jo, naj mi podpiše menico. Dejala mi je: »Za svoje otroke zmerom rada podpišem, ker so pošteni.« Zahteval sem črnilo in ie nato menico podpisala. Še pristavila le: »Kako ie pero nerodno!...« In navzoča sta bili dva orožnika. V dvorano Je bila nato pozvana kmetica Roza, priletna, a samozavestna ženica. Predsednik jo je resno opomnil: — Sedaj boste prisegli. Stvar Je tesna Govorite fisto resnico! Obtoženec pravi, da sta bila zraven dva orožnika, ko ste podpisal!. In Roza je Jasno povedala sodnikom: »Jaz nisem nikdar podpisala menice. IMd-pisals sem se samo i svinčnikom v njegov notes, ne pa s tinto na menico. Orožnikov nf bilo zraven. Bili so prt meni, ko sem prišla s polja, Razprava Je bila preložena, ker bost* zaslišana tudi ona orožnika, M sta bila baje prisotna pri podpisu. Hitro raskrinkana sleparija. K tvrdki barv »Orient« na Dpnajski cest} ie ob koncu aprila letos primahal slo ki, sivolas! Primož, mož brez> stalnega bivališča. Pokazal Je neki listič, s katerim naprdša. mizarski mojster A,nton Malava. 51Č z Viča, naj ms tvrdka izroči več *0pi- čev, mizarskega kleja in barv za skupno vrednost 315 Din. V prodajalni so rekli Primožu, da mora prinesti listek, na katerem bo stala tudi štampiljka mizarskega mojstra. Primož se je vrnil nazaj na Vič, toda ne k Malavašiču, marveč k nekemu drugemu mlademu mizarju Jožetu ter mu povedal, da žal nič ne dajo na tak listek. Mizar Jože Je namreč skušal z Malavaš:-čevim imenom priti do čdpičev in barv. Napravili so potem napačno štampiljko »Anton Malavašič — Vič - Ljubljana«. Na nov naročilni listek so potem pritisnili to štampiljko in Primož je odjadral z uminn koraki proti »Orientu«. Tu pa so ga razkrinkali in izročili policiji, kjer je stvar pojasnil. V afero sta bila zapletena poleg Primoža in mizarja Jožeta še dva dru?:a možakarja. Včeraj so se morali vsi Štirje zagovarjati pred sodnik zaradi ponarejanja listin. In bila sta obsojena: Primož na 2 meseca strogega zapora jn 120 Din denarne globe ali še 2 dni zapora, mizar Jože pa na 3 mesece strogega zapora in 420 Din denarne globe. Druga dva sta bila oproščena Tretji ponarejevalec Je bil mladoietnik-Ponaredil ie neki lekarniški recept. Kazen: 14 dni zapora. Nož — spravil kmečkega moža na zatožno klop. Marliivi raziskovalci narodnega jezika bodo mogoče pozvani, da pojasnijo prav diplomatsko rabljene izraze »grozna dekleta« in »se nosite tako, da boste počile«. Bilo je na Belo nedeljo letos. V neki gostilni v Zg. Besnici pri Sv. JoŠtu so pr: eni mizi sedelj kmečki očanci, a pri drugi fantje z dekleti. Med očanci je možakoval 50-letnik Janez, posestnik ln oče 7 otrok, starih od 8 do 21 let. V gostilni Je bil tudi Janezov nečak Tone Rotar, fejst fant in sedaj pn vojakih. Med fanti je bil tudi Janezov sin. Posestnik Janez je stopil med fante in se nepovoljno izrazil o dekličin. Nečak Tone je bil užaljen in ie protestiral proti žaljivkam. Nastal je za enkrat iir. Pozneje v temi zunaj na cesti pa se je zaključil drugi *čin kmečke na Gorenjskem običajne drame z nožem. Janez, posestnik in oče, je dvakrat sunil Toneta, enkrat v pleča tako hudo, da je bila rana smrtno-nevarna. Janez se je včeraj moral pred sodniki zagovarjati zaradi težke telesne poškodbe. Sodnikom je dejal: — Po pravici povem. Nič nisem bil pijan. Sem bil pri možeh. Bal sem se za svojega sina, ker je bil med dekleti. Rekel sera, naj pazi, ker se tako nosijo, da bo katera počila. Dejal sem tudi, da naj se nikar tako ne nosijo, da ne bodo počile. Jaz sem se branil, ker sem bil napaden. — Kaj ste hotelj s tem reči? — Nič slabega. Pri nas pravimo, da se tista, ki se bahavo okoli noti, napihuje in da bo zato počila. Priče so povedale, da sta se posestnik Janez in nečak Tone zunaj pogovarjala in da mu je nečak ponujal roko v spravo. Pozneje pa Je bil Tone zaklan. Neka priča Je tudi povedala, da Je obtoženi dejal: »To so tista grozna dekleta!« Predsednik proti obtožencu: »Kaj ste s tem mislili?-Obtoženec: »Da so fejst!« Posestnik Janez bo moral še enkrat priti v LJubljano pred sodnike, ker Je bla rasprava preložena, da se povabijo le dru. ae priče. Stev. 140 >S L O V E N 8 K T NAROD«, đne 24. junija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Na zagrebški Univerzi je diplomiral dne 23. t. m. za gozdarskega inienjerja g. Kazar Purger, po rodu iz Istre, čestitamo! — Klub ljubiteljev športnih psov t Ljubljani priredi 15. avgusta na Bledu državno razstavo športnih psov. Prijavni rok se konča 10. julija ter naj se vsi lastniki čistokrvnih športnih psov, zlasti člani kluba takoj javijo klubu, da jim pošlje pravočasno prijavnice- Dostop na razstavo imajo tudi lovski psi ter velja poziv tudi za lastnike čistokrvnih lovskih psov. Sočasno s razstavo se bo vršila tudi smotra psov vseh pasem. Pri tej se bodo ocenjevali športni in lovski psi, ki nimajo prepisanih rodovnikov. Tudi te pse je treba prijaviti do 10. julija. — Postanek vlakov v Podsusedu. Pri-čenši s 27. julijem do vštetega 3. oktobra 1931 imajo potniški vlaki štev. 6l8, 622 in 625 POBtanek na postajališču Podsused. S postajališča Podsuseda odhaja vlak Stev. 618 ob 9.24, vlak štev. 622 ob 13.20 inVlak štev. 625 ob 226. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. junija t 1. ponudbe za dobavo 1200 kg koruznega zdrobe in 20.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Z a bukovca pri Celju sprejema do 9. julija t L ponudbe za dobavo jamskih ventilatorjev in 380 m* jamskega lesa, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nespremenljivo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseb krajih naše države deloma oblačno, jasno so imeli samo v Mariboru, Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33.1, v Skoplju 30.5, v Zagrebu 30.1, v Sarajevu 29.2, v Ljubljani 28.7, v Beogradu 27.4 in v Mariboru 25.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3 mm, temperatura je znašala 17 stopinj« — Majhen otok v velikem oceanu. Ime mu je Palmira in ne igra velike vloge pri velikih dogodkih sveta in ne vpliva na pridobitno strukturo. Veže pa civilizirani zapad z divjim vzhodom. Tak otok je v gospodinjstvu toaletno milo. Ne vpliva na naš gospodarski položaj, pa je važen faktor našega zdravja. Kakor je velika razlika med raznimi otoki oceana tako je velika razlika tudi med toaletnimi mili. Ni znabiti samo slučaj, da se toaletno milo najboljših lastnosti zove Palmira. _ Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L — Kopalne obleke Ribana, v krasni izbiri pri ŠTERK nasL KARNIČNIK. Stari trg 18, Ljubljana. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jos. Reich. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefovac grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske bolezni so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Jugoslovenski ženski savez v L|ub- Dani poziva članice vseh ljubljanskih ženskih društev, da se v velikem številu udeleže v petek ob 8.40 sprejema ameriških Slovenk in Slovencev Kdor more, naj prinese cvetia s seboj! Po možnosti se tudi udeležite izselieniškega kongresa v Delavski zbornici. —lj Predzadnja sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi točno ob 20. v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci solooevskega in instrumentalnega oddelka. Soored je naslednji: 1. Weber: Rondo, igra na klarinet Rueh. ori klavirju Šapljeva. 2 Sancin zapoje Pavčičeve: Padale so cvetne sanje in Krekov: Tam zunaj ie sneg Pn klavirju Menardijeva. 3. Aleksandrov. Vizija in Novak: Tartarski motiv, hira na klavirju Gallatia. 4. Violinist Pfeifer igra Sukovo: Ljubezensko pesem in Dvo-fakov Mazurek, Dri klavirju Lipovšek. 5. Korenčanova zaDOje arijo iz opere Luize. pri klavirju Lipovšek. 6. Chopin: Mazurka in Impromtu. igra na klavirju Bajčeva. 7. Zupan zapoje Premrlov samospev: Bil kralj ie rekoč. Michlovo pesem Pevcu in Musorzskeea :Bolho. 8. Violinist Šušteršič zaigra l in 4 stavek iz Španske simfonije. Oba spremila pri klavirju Lipovšek. 9. Dužan: Štiri Medjimurske. Strauss: Glej štirje konjiči in Poklonitev. poie Dolenčeva, ori klaviri u Gallatia. Solone vci iz šole e. ravnatelja Hubada in ee. VVistinghausnove. pianisti iz šole Janka Ravnika, vilonisti iz šole Jana Šlaisa in klarinetist iz šole Lau-nove. Zadnja javna orodukciia bo v petek v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni, kier se dobi tudi podrobni spored. — Vse udeležnike proslav, ki bodo v nedeljo 23. t m. v Cerkljah pri Kranju, predvsem pa one. ki se nameravajo udeležiti odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku, opozarjamo, da je preskrbljeno za ugodno avtobusno zvezo "z Ljubljane do Cerkelj in zopet nazaj. Avto-Dusi bodo vozili od poldneva dalje izpred kavarne Evropa. Natančen urnik priobčimo v petek Slavnosti v Cerkljah se bodo udeležili različni zastopniki naših najvišjih uradov jn oblasti. Začetek popoldanskih sveča, nosti bo ob ooi 15. —lj Promenadni koncert nar. iel glasb. društva SLOGE« bo jutri v četrtek v Zvezdi ob 20. uri. Spored: 1. Koračnica, 2, Fr. Sehubert: Simfonija — H mol, 3. Ziebrer: Valček— op. 388, 4, Gonoud: Faust-Marga-rethe — potpouri, 5. F. Rotter: Otto, Otto, Fox, 6. V. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«, 7. E. Gillet: Kolovrat stare mamice, 8. Zaključna koračnica. Dirigent g. Heri Svetel. — Koncert se vrst le ob lepem vremenu. —lj * Za rja« priredi v soboto 26. junija ob 20. v dvorani Delavske zbornice z delavskim kulturnim društvom >SVOBODA« III. delavski prosvetni večer. Na programu Je godba na pihala, kvintet in kvartet >Zarje< pod vodstvom kapelnika g. Doli- na rja, klarinet, pozavna in rog solo gojencev glasbene Šola >Zarjec. Sopranistka ga. Štefanija Vukova zapoje na ruskem, poljskem in slovenskem jeziku solospeve. Nastopi tudi konservatorist baritonist g. Žagar s solospevi. Vstop pro3t. Večer se bo oddajal tudi po radiu. —lj Smrtna kosa. Smrt je iztrgala iz naše srede dve mladi življenji. V najlepši moški dobi, star 36 let, je včeraj po dolgi in mučni bolezni umrl g. Dorče Rovan, uradnik TPD, odličen telovadec in član >Ljubljana« in ASK »Primorja«. Pokojnik je bil izredno simpatičen in splošno priljubljen mož, čislan od vseh, ki so ga poznali. Kot dober baritonist je sodeloval tudi pri >Ljubljanskem Zvonu<. Pokojnik za-pušča ženo z dvema otročičkoma. Pogreb bo jutri ob pol 18. iz mrtvašnice deželne bolnice. — Davi je nenadome preminul g. Ludvik Wohinz, ugleden krojaški mojster. Pokojnik je bil zastavonoša in odbornik >Ljubljanskega Zvona*, pri katerem je že dolgo sodeloval. Za »Ljubljanski Zvon« pomeni njegova smrt hudo izgubo. VVohinz je bil star 34 let in zapušča žalujočo soprogo z enim otročičem. Pogreb bo v petek- — Bodi pokojnima ohranjen časten spomin, preostalim pa naše sožaljej —lj Smučarski klub »Ljubljana« poziva članstvo, naj se polnoštevilno udeleži danes ob 20. v damski sobi kavarne >Emona< žalna seje za g. Dorčetom Rovanom. Za tekmovalce udeležba obvezna. —lj Obletnica tragične smrti akademika g. Uroša Torka se praznuje jutri v četrtek s sv. mašo zadušnico v frančiškanski cerkvi ob 10. dop., o čemer se obveščajo vsi njegovi sorodniki in prijatelji. —lj Razna javna dela. Pri tromostovju so včeraj zbetonirali zadnji opornik, s čimer so končana najtežja gradbena dela gradnje mostov. Pri desnem mostu so sfun-dirali v strugi teren, da bodo imele podpore za opaž mostišča zanesljivo podlago. Najprej bodo opravili kanalizacijska dela, nakar začno opaževati mostni lok; sedaj beton i rajo zbiralni kanal ob levem obrežnem zidovju. — V Gradišču planirajo cestišče po višini tramvajskega tira, začeli so ga že tudi tlakovati z granitnimi kockami. Gradišče doslej ni bilo tlakovano. Ako bi ho-teh" tod cestišče samo splanirati in utrditi z valjarjem, bi dela ne končali do sobote, do otvoritve tramvajske proge. Cesta je tu tudi tako ozka, da je zavzema približno polovico dvojni tramvajski tir, ki je itak tlakovan s kamnitimi kockami, zato je najbolje, da se tlakuje še ostalo cestišče, s Čemer se tudi odpravi poznejše posipavanje ter popravljanje ceste, ki je ob tramvajski progi še težavnejše. — Na Valvasorjevem trgu (križišče Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste) od vogala Rimske in Blei-weisove ceste proti transformatorju so včeraj položili dvojne cevi za električni kabel; na omenjenem vogalu je razvodnik kablov za obe cesti. Tu je bil prej napeljan isto-smerni električni tok, sedaj bo pa izmenični. —lj Gospodarsko in prosvetno društvo za dvorski okraj ima izredni obč zbor v petek 26. t m. ob 20- zvečer v društvenih prostorih, Borštnikov trg 1, z dnevnim redom: Izprememba društvenih pravil. Vabljeni vsi Člani. — Odbor. —lj Kolo jahačev in voaačev >Prestolo-naslednik Peter« ima redni občni zbor 26. junija ob 18.30 v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg št. 1. —lj Z mestnega magistrata. Oddelek VI. mestnega načelstva (mestni gradbeni urad) za stranke ne nraduie v dneh 26. in 27. iu-nija zaradi čiščenja uradnih prostorov. —lj Legitimacije sa četrtinsko vožnjo na kongres Treznosti v Beogradu, ki se vrši od 3. do 5. julija t L, ima v zalogi Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. Izkaznica stane 30 Din, ki se morajo vplačati pri naročilu. —lj Oddaja popravila strehe na objektih Fojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 13. julija t L pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). ne pritlične prostore v Obrtnem domu v Gledališki ulici, kjer se je avoj čas nahajala >Zlatarka«. Dosedanje lokale »Auree« je baje najela tvrdka >Peko«, trgovina s čevlji, ki bo v Celju ustanovila svojo podružnico. —c Zleta Celjske sokolske ispe, ki se bo vršil 28. in 29. t. m. v Celju, se bo na praznik 29. t m. udeležil tudi g. ban dr. Marušič. Celjsko prebivalstvo se poziva, da okrasi svoja poslopja in okna z zelenjem in državnimi zastavami in zastavicami. —c Razglas. Od 22. t m. dalje do preklica bo Glavni trg zaradi tržnega prometa za vozovni promet od 6. do 11. ure zopet zaprt. Vozovni promet čez Slomškov trg in Kapucinski most se bo vršil le preko Gosposke odnosno Kocenove ulice- — Mestno načelstvo Celje. Nesreča pri kresovanju Ljubljana, 24. junija. Na vseh koncih m krajih so včeraj go* reli kresovi, s hribov je odseval svit daleč naokoli. Tudi v Ljubljani in bližnji oko* lici so žgali kresove. Dočim je v Ljubljani kresovanje poteklo brez vsake nezgode, se je na Brdu pri Viču pripetila težja nezgoda, katere žrtev sta postala 181etni kroja« ški vajenec Ivan Mauser in njegov Hletni brat Karel, srna delavca Jakoba Mauser je, zaposlenega v pivovarni »Union«. V rala* deniški p rese most i sta kakor drugi fantje skakala čez ogenj, ko sta ga pa hotela preskočiti vsak z druge strani, sta se sredi ogrni a zaletela z glavama skupaj in sta vsled zaleta omamljena padla v ogenj. Oba je sestra, ki je bila priča nesreče, za noge potegnila iz ognja. Pri nesreči sta dobila precejšnje opekline, zlasti Ivan se je močno opekel po glavi in nogah, ker je bil v samih kopalnih hlačkah. Oba so mo» rali prepeljati v bolnico. Kaloor nam poro* čaj o. njune poškodbe niso nevarne. SOKOL SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA. Obveščamo vse članstvo — udeležnike eokol-skega zleta v Splitu, da odide skupni transport iz Ljubljane v petek 26. t. m. ob 17.50 rednim splitskim brsovlakom preko Zagreba in Karlovca in prispemo v Split v soboto 27> t. m. ob 7.35. Za udeležnike sta rezervirana dva vagona. Za ndelelnike ob progi Ljubljana—Novomesto — Karlovac je rezerviran 1 vagon pri vlaka, ki odhaja istega dne iz Ljubljane gl. k. ob 16.15, ki se nato priključi na naš redni brzovlak. Članstvo ponovno opozarjamo, naj vzame seboj slavnostni kroj. SOKOLSKA 2UPA LJUBLJANA. Vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev na] se udeleži v čim večjem številu v kroju sprejema naših rojakov is Amerike, ki prispejo v Ljubljano v petek M. t. m. ob 8.40 dopoldne z jeseniškim brsovlakom. Po sprejemu je odhod po mestu z godbo Sokola L na čelu. Zbirališča članstva v kroju je ob 8.15 dopoldne pred carinarnico na koncu Resljeve in Masarvkove ceste. Prosimo mnogoštevilno udelešbo. Javna telovadba savezne prednjaake šole SKJ se vrši drevi ob pol 19. na letnem telovadišču .Sokola I. na Taboru. S tem se zaključi sokolski tečaj, ki je trajal šest mesecev. Vstopnine k tej prireditvi ni. Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu pretužno vest, da je preminul naš najboljši brat in vzor Sokola br. Dorče Rovan, članstvo ga bo težko pogrešalo, saj se je dolgo vrsto let udeleževal dela v telovadnici. Priljubljenega brata spremimo na poslednji poti in mu izkažemo bratsko ljubav s tem, da se korporativno udeležimo v svečanem kroju pogreba, ki bo jutri v četrtek ob pol 6. popoldne. Zbiranje članstva Narodnem domu ob 5. pop. — Zdravo! Odbor. Iz Celja —c Izredni občni zbor celjskega Obrtnega društva bo v pondeljek 6. julija ob 20. v Obrtnem domu v Gledališki ulici. Na dnevnem redu je izvolitev Častnega člana in slučajnosti. —c Sprememba v palači Jadranske banke. Včeraj se je izselila iz vogalnih lokalov palače Jadransko-podunavske banke na Krekovem trgu veletrgovina z zlatnino in urami >Aurea«, ki se je preselila v des- šolstvo Vpisovanje v tukajšnje javne in zasebne osnovne šole bo v dneh 30. junija, 1. in 2. julija 1931. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v posameznih šolskih poslopjih. Na dri. osrednjem zavodu za ženski domači obrt t Ljubljani, Novi trg it. 41. bo vpisovanje gojenk in bospitantk dne 30. junija 1931 od 8.—12. dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela, konfekcijomra-nje, gobelin in tkanje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. Ljubljansko kresovanje Pomp kresnega večera v Trnovem — »Intimen« kres na Gradu Ljubljana, 24. junija. Halo! Trnovo je na nogah, Ljubljana je oživela, v Trnovem pritrkavajo, ljudje drve skupaj, kakor da gori, ulice so oživele, ljudje romajo z otroci, otroškimi vozički v trumah kakor Izraelci v obljubljeno deželo — vse je na nogah, celo hromi so stopili na noge, od vsepovsod prihajajo ljudje, kj jih nikdar sicer ne vidiš, mrtvi vstajajo, pozabljeni so prilezli na dan, izgubljeni so se vrnili in v Ljubljani celo nihče ne spi — samo gasilcev ni videti. Ciori namreč, gori! Celo Gradaščica se je vnela. Kaj bi se ne, saj je nocoj žegnanje, pomislite, žegnanje v Trnovem! In kresni večer je. Da, v takšni vnemi, žegnanjskem cghju je bila snoči Ljubljana, Tradicija ie z vso silo izbruhnila na dan, ljudje io kar naenkrat oživeli in se izpremenMi v tiste stare, za žegnanja, praznovanja in veselice rojene ljudi. Prav za prav je program takšnega slavja zelo enostaven — toda glavno *e množica, razpoloženje, ki vtisne vsemu pečat prazničnosti in fluzne. Sicer pa ni treba nobenega posebnega aranžmaja. Začeli so pritrkavat: z vsemi zvonovi, množica se je vedno bolj množila, v Gra-daščici, na otočku pri mostu so otroci užgali kup vejevja. Fantiči so vlačil; vse popoldne skupaj dračje m vejevje z nepopisno vnemo. B:ez njih b ne gorel kres v Gradaščici, saj ga prvotno sploh niso nameravali kuriti, ker je takšno ogr.jeno veselje v bližini hiš v nasprotju s cestno policijskim redom. Toda fantiči niso študirali tega reda in tradicija ie tradicija, podeduje se od roda do roda kakor bjie-zen. Tako so prišli otroci na svoj raču.i, pa tudi ostalih ni bilo malo. Ogenj je zaplapolal v prvem mraku ob donebesnem vrišču stotine otrok, pod nebo je švignilo nekaj skromnih raket, zvonovi so ropotali na vse pretege, hrup je bil nepopisen, ljudje so se pa prerivali v ospre-nje, da vidijo kres, zaradi katerega so prav za prav prišli od vseh vetrov. Fanta-lini so brozgah po vodi, popravljali grmado, drezali v ogenj, da so vsipavale goste iskre visoko pod nebo in so ugasli utrinki padali po ljudeh, kar pa ni nikogar motilo. Druga točka programa je bila razsvetljava. Ko se je zmračilo, ob pol 21. so prižgali več močnih reflektorjev, ki so razsvetlili glavno pročelje cerkve do strehe, obenem je pa še igrala godba »Zarja« poskočno koračnico. Tedaj je začelo tleti tudi med množico, dekleta so se jela prerivati, promenirati med najhujšo gnečo, Huda kazen za žeparje Ljubljana, 24. junija. V spremstvu orožnika se je davi pripe* ljala iz goren'jsikdh Begunj, kjer vživa ne* prostovoljno in brezplačno letovišče za 18 mesecev, prav elegantna 3Sletna Milka Ša* banovič, doma nekje od Zagreba, po po* klicu baje »kafanarka«, a drugače preme« tena ž ©parica, ki je bila lani obsojena z drugimi žeparicamd pred ljubljanskim so* dftčem na 18 mesecev ječe, ki jo sedaj služi v ženski kaznilnici, iz ljubljanskih zaporov pa je paznik privedel pred sodi* šče visokega, silno bledega 221etnega mla* deniča Josipa Kudjerskega, ki je dejail sodnikom, da je doma od Banjaluke in da ždvi drugače v Zagrebu, kjer pošteno pro* da j a novine. Oba sta obtožena, da sta že lani 2. aprila na sejmu v Brezovici pri Zagrebu okradla kmeta Ivana Pečka za 4040 Din in si denar lepo razdelila. Peljala sta se celo s taksijem v Zagreb. Njiju zagovor se je razvijal v zagreb* škem dialektu. Bil je živahen, a poln naj* značilnejših kotatradikcij, ki jih je lahko vsakdo otipal. Sprva se nista hotela poz* nati. Ko je predsednik vprašal obtoženega Kudjerskega, če pozna Milko, je svečano zatrjeval: »Nikdar, slavni sude, nisem vi* del ove gospe. Poznal sem jo samo toliko, ker sem ji prodajal novine.« Tudi jezikava Mrilka je zatrjevala: »Ne poznam ga! Imam v banki 15.000 Din i ne trebam novca od takove sirotinje.c In sodnikom je še povedala: »Vse sem pošteno zaradila. Poslana sem bila od po* lic i je v Brezovico po važnoj političkoj misiji.« Sodniki niso verjeli zagovoru obeh pre* friganih žeparje v. In obsojena sta bila: Josip Kudjerski na 8 mesecev strogega za* Trnovčanke so bile zastopane korporat'v-no v paradi, občutno so jim pa konkurirale sosede, Krakovčanke — množica se je pričela živahno treti in sejmski, žegnanj-ski nemir jo je razgibal. Med tem so prižgali luči tudj v zvoniških linah in na vencu med zvonikoma. Godba ie neumorno igrala, pred župnišcem so prižigali bengalični ogenj. Nežni spol je vzirepetal — v bližini je prvič prasnil možnar. Priznati ie treba, da so streljali s pravimi možnarji in tudi s smodnikom, čeprav so nekateri vedeli povedati marsikaj omalovažujoOega. Kres je kmalu ugasnil, muzikanti so pa vztrajali do 21.45. Ljudje se še potem niso povsem razšli, buljili so na razsvetljeno cerkev ter ugibali, kam bi jo mahnili. Na svojem ozemlju, na Emonski cesti blizu mostu so se ob 22. zbrali Krakovčani, ki so bojkotirali Trnovčane. Stopili so v krog, mešani zbor, ter zapeli nekaj narodnih pesmi, češ tudi mi nismo od muh. Imeli so dovolj poslušalcev. Bahavi Trnovčani mislijo, da ni nihče drugi praznoval kresne nočj razen njih. Seveda se motijo. Drugi sicer niso prej delali reklame za svojo žerjavico, vendar so se častno odrezali. Vseh kresov seveda ni mogoče našteti, saj je snoči gorela Ljubljana na vseh koncih in krajih, kakor da smo podrli vse nasade in skurili vse modroce. Ze več let se ni Ljubljana tako izkazala na kresni večer kakor letos. Na Rožniku sta gorela dva kresova, gorelo pa je tudi na Krimu, Drenovem griču, v mestu na vseh koncih in krajih in na vseh okoliških hribih, ki jih je bilo lahko dogledati. Na grajskih utrdbah je bila tudi naložena velika grmada kakor vsako leto. Užgali so jo ob 21., ko je trnovski kres že pričel ugašati. Ogenj se ni hotel razjore-ti. Nekdo bi si rad prižgal cigareto, pa mu niso mogli postreči z ognjem. Končno se je kres vendar toliko razgorel, da ]e pregnal vsaj egiptovsko temo, v kateri se je kratkočasila mladina. »Kurjači«, ki lih je kar mrgolelo okoli ognja, so imeli silno mnogo skrbi in dela. Šele tedaj so si oddahnili, ko so se vneli modroci, ki so bili obsojeni na grmado. Začelo je prasketati, kakor bi gorelo brinje. Nekdo je prj tem pomiloval nesrečne stenice ter vihal nos, češ da vražje smrde. Ob 22. je kres ugasnil. Nekaj bosopet-nikov se ie ojunačilo ter preskočilo žerjavico. Ljudje so pa romali na Grad Še potem, kar ni nič novega, saj jim svetijo kresnice. Snoči so marsikomu — celo do zore. pora, a Milka Sabanović na 2 leti robije, toda v to kazen se ji je vfttela prejšnja ka* z en 18 mesecev iz lanske sodbe dež. so* dišča, ker je bila tatvina izvršena še pred prvotno obsodbo. Povišano je bilo torej M:Jki letovišče v Begunjah še za nadarj* nih 6 mesecev. Milka je jadikujoč vztkKk> nila: »Ah, ostala bum večni robijaš. Ni Boga na svetu!« Ljubljanski trg Ljubljana, 24. junija, današnji tržni dan je bil sadni trg prav dobro založen s sadjem. Cene domačim črešnjam so neizpremenjene. Prav izredno lepe, okusne in zdrave črešnje so bile na trg pripeljane iz St. Jerneja na Dolenjskem in okolice. Kmetje v šeotjernej-ski okolici so se popri jeli umnega sadjarstva in so v prvi vrsti pričeli gojiti čreš-nje-hrustavke. Teh črešenj je bilo na trgu do 200O kg. Prodajale so se po 6 Din kg. Rdečih jagod je ogromna množina, 4 Din li-Borovnice so se pocenile od 4 na 3 Din liter. Na živilskem trgu se je pojavil prvi domači krompir. Nekaj košar sta ga prinesli 2 kmetici. Prodajali sta ga po 3 Din kg. SPD Člani SPD se opozarjajo, da morajo biti njihove društvene legitimacije opremljene 8 potrdilom pristojne policijske oblasti, ako se hočejo nemoteno kretati, z Lasti v obmejnem pogorju. Potrdilo policijske oblasti se mora obnoviti vsako leto posebej. Brez takega potrdila sploh ni dopustno prekoračiti avstrijske meje. Kako daleč sme turist iti s tako pravilno legitimacijo v avstrijsko ozemlje, je razvidno iz sporazuma o turistovskem prometu med našo državo in avstrijsko republiko«, ki je razglašen v Uradnem listu št. 368'89 od 30. IX. 1926. ALBUS teroentinovo milo varuje perilo, napravi snežnobelo in mu daje prijeten svež vonj. M I L O JD OB IV A V s £ H TRGOVINA Stran 4 r vSDOVENSKI NAROD« dne 24. junija 1931 Me v. I4n Zane Grey: 54 Skrivnostni jezdec Roman. Zdi se mi, da stari ni tako hitro ujel prepričevalnosti v Jackovem grasu kakor jaz. Vsekakor je pa dobil vtis, da je neka tajinstvena sila Jacku razode-la, da rrra je porx>tfšanje zajamčeno samo če ga bom jaz ljubila. Še nikoli nisem doživela tako nesrečnega, strašnega trenutka. Čutila sem resničnost njegovih besed. Da, Jacka Belloimdsa sem mogla rešiti. V tako kritičnem trenutku žrvijerrja se ne pusti nobena ženska varati. Ben VVade je dejal nekoč, da bi lahko napravila rz Jacka boljšega človeka, če bi ga mogla ljubiti! Kar mi je postalo jasno, da se W vedno toplejšega solnca. Slednjič je pa le napočil dan, ko je pomladno zelenje uveljavilo svojo pravico; in to je bilo svarilo narave, da se narava ne da zadržati in da bo kmahi sledilo poletje. Bent VVade se je skril med livadami na pobočju hriba7 pod katerim je tekel potok. Zadnje čase se je v zgodnjih jutranjih urah rad potikal okoli, skrival se je in prežal na nekaj. Tistega jutra, ko je prijahala mimo CoJum-bina Bellounds, je skočil iz svojega skrivališča na stezo. — O, Ben, prestašili ste me! — ie vzkliknila ni zadržala iskrega konja. — Dobro jutro, Collie, — je odgovoril Wade. — Zelo mi je žal, da sem vas prestrašil, toda brezpogojno moram govoriti z vami. In ker ste se me zadnje dni tako pridno izogibali, sem vas moral kar takole roparsko napasti. VVade jo je vprašujoče pogledal. Minilo je mlo dokaj časa, od kar je bil zadnjikrat deležen njene naklonjenosti m milosti videti jo od blizu. Potreben je bil en sam pogled, pa je bila njegova bojazen potrjena. Bledi, nežni, toda energični obraz rnu je znal marsikaj povedati. — No torej, ker ste me že napadli, bi rada vedela, kaj hočete? — je vprašala počasi. — Nameravam vas odvesti k Wrisanu Mooru, — je odgovoril in ji pogledal naravnost v oči. — Ne! — je vzkliknila in rdeče lise so se pokazale na njenih sencih. — Cuite, Collie. Ali sem se kdaj brarril, če ste karkoli zahtevali od mene? — Ne, nikoli, — je zajecljala. — Menda pa pričakujete, da storim to. Ni odgovorila; povesila je oči in se nervozno poigravala z jermenčki na sedlu. — Mar dvomite o mojih poštenih namenih — o moji ljubezni? — je vprašal s hripavim glasom. — O, Ben, kaj pa mislite! Kdo pravi, da dvomim? Samo bojim se te ju-bezni! Ne morem prenesti, kar moram prenesti — če vas vidim, če vas poslušam. — Tako slabi ste torej postali? Kaj niste več ponosno, pogumno dekle? Kaj ste postali strahopetni? — Ne, to ni res, VVade, — je odgovorila trmasto m ponosno dvignila glavo. — To ni moja slabost, temveč moč. — Ah! No torej, mislim, da vas razumem. In čujte, ColHe. Wite mi je pokazal vaše zadnje pismo. Nova ruska ekspedicija v polarne kraje Ruski ledolomec „Maligin", ki bo odplul na raziskava-nje v polarne kraje, bo iskal tudi sledove Amundsena Nedavno so listi objavili vest, da bo iz Arhangeljska krenil znani ledolomec >Maligin« na novo raziskavanje v polarne kraje. Maligin se je skupaj z ledolomcem >Krasinom< udeležil reševanja Nobilove ekspedicije. Ledolomec je baje vzelo v zakup sovjetsko turistično društvo >Inturist<. Turisti, večinoma tujci, ki žele leto dni preživeti v ledeni pustinji severa, se bodo z Maliginom odpeljali na Franc Jože-fovo zemljo ter posetili najsevernejšo meteorološko postajo na svetu na Gup-kerovem otoku. Postaja je bila zgrajena pred dvema letoma in je v njej nameščena znanstvena posadka, ki vrši meteorološko kontrolo v najhujši zimi. Blizu otoka se bo >Maligin« srečal z nemškim zrakoplovom »Zeppelinom«, ki bo na svojem poletu na Severni tečaj oddal ledolomcu pošto, namenjeno turistom iz raznih krajev sveta. Ledolomec bo posetil tudi rt Floro, otoka Nordbrook in Aldžar, nato pa bo odplul do severne točke Zemlje prestolonaslednika Rudolfa na 82 stopinji severne širine. Spotoma bo >Maligin< pristal pri rtu Norveška in na otoku Jackson, kjer je 1. 1895 v primitivni kolibi prezimoval Fritjof Nansen. Ameriški polarni raziskovalec Fia-la, ki se je udeležil Zieglerjeve ekspedicije s parnikom Amerika, se je takoj, ko je zvedel za ekskurzijo ledo-lomca >Maligina«, obrnil do ameriškega predstavnika organizacije >Intu-rist« in mu izjavil, da je Roaldu Amundsenu pred poletom na Severni tečaj, ko je hitel Nobilu na pomoč, povedal, da so na Radolfovem otoku velike rezervne zaloge hrane, in mu je točno tudi označil kraj, kjer ?e nahajajo. Fiala je prepričan, da Amuudsen živi in da je najbrž na Rudolfovem otoku. Zato so sovjetske oblasti pristale na to, da >Maligin« na svoji ekskurziji poizveduje za junaškim norveškim polarnim raziskovalcem. Prof. Vize, ki vodi turistično ekspedicijo in ki je eden najboljših poznavalcev polarnih krajev, je mnenja, da ni izključeno, da bodo našli sledove za Amund-senom, prepričan je pa tudi. da utegnejo odkriti drugi del zrakoplova >Ita-liac, s katerim je izginila Aleksandri-nijeva skupina. V kinu zblaznel Te dni so v Bukarešti predvajafT Remarqueov film >Xa zapadu nič novega«, ki je v Evropi dvignil toliko prahu. Sredi predstave sta gledalce prestrašila dva pretresljiva krika. Sprva so bili vsi prepričani, da gre za politično demonstracijo, ko pa so prižgali luč, so opazili, da je kričal neki ho-lehen mladenič. Ker se je čudno vedel, so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je fant pod vtisom groznih prizorov z bojišča, ki so bili predvajeni v filmu, zblaznel. Oddali so ga v umobolnico. Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje žetodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo. — FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec — Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245. 1 steklenica 40 Din Specijelni entel oblek in volar francoslJ sistem pri Matek & Mikes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci -»m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila- r SOTKTJDNTKA- DRUŽABMKA sprejmem na posestvo, ki bi imel ca. 10.000 Din gotovine in pa mlade junce, 1 ali 2 para za dobro rejo. Event. tudi prodam svoje posestvo, obsegajoče 18 oralov zemljišča, s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, travniki, sadovnjak, vinograd, gozd z raznovrstnim lesom. Poslopje je zidano in z opeko krito, ležeče ob okrajni cesti. Cena 95.000 dinarjev. Pojasnila daje Franc Zatler, Skeden, špitalič, Konjice, Spodnje štajersko. 1924 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 Modroce predeluje in očisti žimo praha na specijalnem stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 25/L STROJNEGA DELAVCA popolnoma izurjenega na mizarskih strojih, posebno na tračni žagi (Bandsage) sprejmemo takoj. Stolarska industrija, Zagreb, Miramarska 18. 1925 SOBO z vhodom s stopnic oddam za pisarno ali slično. Centrum. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 1927 MOTORNO KOLO »Puch« 250 ccm, z električno Bosch razsvetljavo, dobro ohranjeno, poceni prodam. Pojasnila daje Karol Ažman, mizarstvo, Kranj. 1926 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo ^^s"'kov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. ?- OMua LJobljana M«stna pogrebni larod Ravnateljstvo in uradništvo TRBOVELJSKE PREMOGO-ROPNE DRUŽBE naznanja, da je gospod Božidar Rovan šef fakturnega oddelka Trboveljske premogo- kopne družbe danes po dolgem in mukepolnem trpljenja nmrL Pogreb blagopokojnoga bo v četrtek dne popoldne iz mrtvaške veie Državne bolnice junija ob %*. k Nadvse zaslnfnega uradnika ln dragega, ohranimo v trajnem in najlepiem spominu« V LJUBLJANI, dne 23. junija 1SSL dobrega tovarila MORSKE RIBE eksportna patentna zavojnina, kjer pridejo ribe kakor žive, o čemer se cenj. gosti uverijo pri sirovih ribah. Sezija fine sardele in skuša (skombri), kakor druge specialne ribe z majonezo. — Najfinejše vino, uni-onsko pivo v vrčkih. Cene nizke. — Operna klet, Gledališka ulica 2. 1931 POHIŠTVO Politirane spalnice Din 5500.— pleskane > 2800.— postelje > 250.— omare > 550.— kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popra viL — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »SAVAc Ljubljana, Kolodvorska uL 18. --Tudi na obroke!-- 68/L Občina Ljubljana Meatna pogrebni ravoi Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužaio vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric, zet in svak, gospod Ludvik Wohinz krojaški mojster dne 24. t. m. nenadoma Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. junija 1931 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Vič, dne 24. junija 1931. Mirni VVohinz s hčerko m vse ostalo sorodstvo. Obfcina Ljubljana Meetni pogrebni zarod Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da je danes umrl naš iskreno ljubljeni soprog, dobri tatek, sin in brat Dorče Rovan uradnik Trboveljske premogokopne družbe Na njegovi poslednji poti ga spremimo v četrtek dne 25. junija ob y26. popoldne izpred mrtvaške veže Državne bolnice k Sv. Križu. LJubljana, dne 23. junija 1931. EMA ROVAN roj. GORJUP, Žena — JOŠKO in ANICA, otroka JOSIPLNA, mati — ZORA BERLOT, sestra. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno — Za upravo in lnseratnl del lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani.