Ventil 4 / 2023 • Letnik 29 215 BESEDA UREDNIŠTVA V tem letu je Slovenija doživela kar precej vremenskih neprilik. Večkrat je padala toča, pojavljali so se močni nalivi ter nastajali vetrolomi in v začetku avgusta nas je doletela prava vremenska katastrofa. Številni strokovnjaki, številni klimatologi, novinarji in predvsem politiki so izjavljali, da je to največja narav- na nesreča v zgodovini Slovenije in da smo za to sami krivi, ker porabimo preveč energije, ki v ozračje spu- šča toplogredne pline. Pa sta ti dve izjavi sploh resnični? Poglejmo nekoliko nazaj v zgodovino vremenskih ne- sreč in katastrof. Leta 1954 so bile na področju Koroške, Logarske in Savinjske doline podobne poplave, v katerih je življe- nje izgubilo dvaindvajset ljudi. Leta 1924 so poplave na področju Polhograjskih Dolomitov zahtevale de- vetnajst in leta 1926 na škofjeloškem področju trinajst človeških žrtev. To je ogromno in v vsakem opisanem primeru mnogo več kot letos. Vsako življenje je dra- goceno in prav število smrtnih žrtev je verjetno najve- čje merilo za obseg nesreče. Druga trditev je: krivi smo ljudje, ki neracionalno rav- namo z naravo in predvsem s fosilnimi gorivi, ki ogre- vajo naše ozračje. Tudi ta trditev je glede na zgodo- vinska dejstva dvomljiva, kar smo opisali zgoraj. Ali so pred sto leti tudi govorili o vplivu človeka na ogreva- nje ozračja? Pa poglejmo še nekoliko v zgodovino. Izraz pustota je slovenska beseda, ki je nastala pred več kot petsto leti. Besedo so od nas prevzeli tudi Italijani in Avstrijci. V Avstriji je v okolici izvira Drave poznana dolina Pu- stertal. Z besedo pustota so naši ljudje poimenovali zelo revno pokrajino, v kateri ni bilo možno živeti. V Sloveniji je bilo v preteklosti več takih krajev in pokra- jin. Zgodovina omenja Zgornjo Savinjsko dolino, Brda, Kras in visokogorje na Gorenjskem. V teh pokrajinah so bile zelo ostre zime in vroča poletja s hudimi neurji, ki niso omogočala življenja prebivalcev. To pomeni, da že od nekdaj živimo na izjemno lepem področju, ki pa je zaradi svoje lege obremenjeno z vre- menskimi ujmami in drugimi katastrofami. Vremenska neurja so torej pri nas stalnica, odkar tu živimo. Vprašanje pa je: zakaj se na to ne pripravimo, zakaj ne uredimo studencev in hudournikov v hribih, strug rek in potokov skozi naselja in predvsem, zakaj ne gradimo objektov, varnih pred poplavami? Imamo ministrstvo za okolje, ogromno javnih služb za to področje in celo poseben študij na terciarnem izo- braževanju na ljubljanski univerzi z naslovom: Vodar- stvo in okoljsko inženirstvo. Ne vem, ali so se v tem času predstavniki te ustanove kaj oglasili in pojasnili, zakaj toliko škode po Sloveniji zaradi vode in kaj bi bilo treba postoriti, da se v bodoče izognemo takšni katastrofi. Če bi strojniki v Sloveniji naredili tako malo kot zgo- raj našteti, bi bila pri nas industrijska pustota. Tisti, ki bežno poznamo ureditev voda: studencev, potokov in rek v Dolomitih in Alpah, vemo, da so ure- jeni povsem drugače kot pri nas. Vsaka struga hudo- urnika v hribih je izdelana v obliki stopnic. S tem se voda med tekom umiri, izgubi moč in rabi precej več časa, da doseže dolino, kot pa, če teče po popolno- ma naravni strugi. Ko pa voda doseže dolino in posa- mezna naselja, mora čim prej odteči, zato morajo biti struge gladke in ravne. Pri nas pa pogosto zasledimo ravno obratno. Hudourniki imajo strme ravne struge, po mestih vidimo zajezitve in razne ovire pri preta- kanju vode po njih. Nekaj podobnih rešitev smo v zadnjem času zasle- dili tudi pri nas, na primer v Železnikih, v Celju in v Ljubljani na Viču. V teh krajih zadnje poplave niso naredile večje škode. Druga težava, ki smo jo opazili pri nas v zadnjih de- setletjih, je pozidava hiš na poplavnih območjih. Po- novno se lahko vprašamo, kaj dela javna uprava. Ver- jetno je znano, kdo je pred nedavnim dal gradbeno dovoljenje in razna soglasja za izdelavo novih hiš v Sneberjah pri Ljubljani, ki jih je voda povsem zalila. Bo kdo odgovarjal? Ne, pri nas ne. Če ne, potem uki- nimo vso zakonodajo, vsa potrebna soglasja in naj vsak zida, kot mu paše. Ali je pri novogradnji pri današnji gradbeni meha- nizaciji res pomemben strošek, da se pred gradnjo dvigne površina za temelj za en meter ali celo dva nad zemljo in se zida na tem nanosu trdne podlage, ali pa, da se na terenu za hišo, ki je zgrajena na str- mem pobočju, uredi odvodnjavanje tudi za primer močnejših padavin? Samo za primer: zakaj je večina cerkev v primerjavi s pretokom vode zgrajena na višjih področjih. V letošnji katastrofi so bile sicer nekatere cerkve tudi poplavljene, a v primerjavi z drugimi objekti zelo malo. Mi se očitno iz zgodovinskih izkušenj res nič ne na- učimo. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Podnebne s Premembe , ujme in druge vremenske ne Prilike