jgai«» Pravična obsodba Rnpnika in ostalih vojnih zločincev je nova velika zmaga našega ljudstva in naše ljudske demokracije. Cena 2 din — Mesečno 8 din Leto I. - Stev. 21 Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje, 31. avgusta 1946 ■OSSBBSBHHIHBHHB^^HHHHB&S ] Okrajna ljudska skupščina za okraj Celje-mesto V petek 23. avgusta se je vršilo zasedanje Okrajne ljudske skupščine za okraj Celje-mesto. Po pozdravni besedi tov. Sveteka Andreja in izvolitvi verifikacij ske komisije za pregled overilnic odposlancev ter izvolitvi delovnega predsedstva je okrajni poslanec fov. minister Leskošek podal poročilo o delu v Zvezni ljudski skupščini. V svojem poročilu je tov. Leskošek omenil naše nove zakone- ki jih je skupščina sprejela, potem pa je govoril o pogodbah med FLRJ in SSSR, Poljsko, Češkoslovaško in Albanijo, ki so velik doprinos utrjevanju splošnega miru. Zatem je tov. Leskošek govoril o delu na obnovi in novih gradnjah. Poleg obnove porušenega se je pričelo z novogradnjami. Poudaril je graditev nove strojne tovarne in livarne v Ljubljani, ki bo zaposljevala 1200 delavcev. Slovenija je za obnovo dobila 1 miljardo din. Tekom tega leta bo prišlo še okrog 2 milj ardi din. Na koncu je tov. minister Leskošek govoril še o delu naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Njegove besede so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Po krajši diskusiji je sekretar Okrajnega odbora tov. Draksler prečital sklepe zadnje skupščine in poročal, kaj je do sedaj izvršenega. Nato so sledila poročila odsekov. V plačevanju davkov so se pokazali kot najboljši davkoplačevalci Lisce, Zg. Hudinja, II. in III. četrt. V reševanju stanovanjskega vprašanja so doseženi uspehi. V kratkem bo Celje imelo 163 novih družinskih stanovanj. Pereče je vprašanje vajencev. Potrebno je ustanoviti več vzornih delavnic. Mizarji, krojači in peki so se že organizirali v svojih zadrugah. Nakaznice se ne izrabljajo več popolnoma, ker je že dosti blaga v prosti prodaji, zlasti tekstilij in železnine. Celjski trg je dobro založen, vendar so cene še previsoke. Okraj je organiziral počitniške kolonije na Grmovju, Dobrni in v domu Ivanke Uranjekove. Na morje je odšlo 21 otrok na račun zveznega ministrstva. Javna kuhinja deluje za najrevnejše. Nujno potrebna je ustanovitev dnevnega zavetišča za delavske otroke. Zdravstveno stanje prebivalstva je v splošnem zadovoljivo. Brezplačni zdravniški pregledi in zdravljenje se vrši v Zdravstvenem domu. V kulturno-prosvetnem delu se opaža zadnje čase nezdrav pojav, da prireditve v kulturnem pogledu padajo, organizirajo pa se po večini z namenom pridobiti denarna sredstva. Gledališka sezona našega Okrožnega gledališča prične v oktobru. Po poročilih se je razvila plodna diskusija. Diskutanti so dali več predlogov, ki so bili soglasno sprejeti. Ker je letos veliko sadja, ki ponekod propada, je bil sprejet sklep, da se takoj pristopi k organizaciji prodaje sadja. S tem v zvezi se bodo pripravila skladišča, stopilo bo v stik z državno mlekarno, ker njen kamion gre večkrat prazen in se lahko uporabi za prevoz sadja. Za rešitev vajeniškega vprašanja je bil sprejet sklep, da se bo pod okriljem inšpekcije dela organizirala posvetovalnica za obrnitški naraščaj. Treba je rešiti tudi vprašanje regulacije Savinje, ki še vedno dela škodo. Pri regulaciji bi se lahko zaposlilo gradbeno osobje. Zato naj bi se pri gradbenem ministrstvu izposloval izreden kredit za nadaljevanje regulacijskih del na Savinji. Nato je bil sprejet sklep o ustanovitvi Mestnega ljudskega odbora, ki bo obsegal vseh dosedanjih 20 KLO. Ker so bivši predsednik, tajnik in dva odbornika odšli na druge položaje, je skupščina izvolila soglasno tov. Sveteka Andreja za predsednika in tov. Spata Vilija za tajnika Izvršnega odbora. Na kraju je skupščina poslala na predlog tov. Špata resolucijo vojaškemu sodišču z zahtevo, da izreče pravično kazen Rupniku in ostalim. Tretje redno zasedanje okrajne ljudske skupščine okraja Celje - okolica V nedeljo 1. septembra 1946 se vrši ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Doma OF v Celju III. redno zasedanje skupščine okraja Celje-okolica s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Volitev verifikacij ske komisije 3. Poročilo verifikacij ske komisije 4. Volitev delovnega predsedstva in 2 overovateljev zapisnika 5. Predlaganje in sprejem dnevnega reda 6. Poročilo okrajnega poslanca 7. Pregled sklepov z II. zasedanja skupščine 8. Delovno poročilo izvršnega odbora 9. Odobritev rednega in izrednega pro- računa za leto 1946 ter odobritev osnutka proračuna za leto 1947 10. Poročilo o upravni razdelitvi in referat o spološnem zakonu o ljudskih odborih 11. Dopolnilne volitve v izvršni odbor 12. Poročilo okrajnega sodišča 13. Dopolnilne volitve sodnikov-prised-nikov za okrajno sodišče 14. Predlogi 15. Slučajnosti 16. Zaključna beseda. Na zasedanje okrajne skupščine vabimo vse prebivalstvo okraja Celje-okolica. Izvršni odbor okraja Celje-okolica Vojno sodišče IV. armade JA je izreklo pravično obsodbo nad narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci V petek 30. avgusta je vojaško sodišče IV. armade izreklo obsodbo nad narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci: Rupnik Leon obsojen na kazen smrti z ustre-litvijo, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo imovine; Rösener Ervin, kazen smrti z obešanjem; dr. Rozman Gregor, 18 let prisilnega dela in 10 let izgube državljanskih pravic po izdržani kazni ter zaplembo imovine; Krek Miha, 15 let prisilnega dela, 10 let izgube drž. pravic ter zaplembo imovine; Vizjak Milko, 20 let prisilnega dela, 10 let izgube državljanskih pravic ter zaplembo imovine; dr. Hacin Lovro, kazen smrti z obešanjem, trajno izgubo državljanskih pravic ter zaplembo imovine. Plenum kovinarjev Od 25. do 27. avgusta je bila v Celju konferenca kovinarjev Slovenije. V soboto zvečer je Krajevni odbor zveze kovinarjev organiziral svečano prireditev, ki je imela namen pokazati delo kovinarjev na kulturno - prosvetnem polju. Delavci cinkarne so nastopili s tridejanko »Za svobodo«, med odmori pa je igrala godba kovinarjev tovarne emajlirane posode in pel delavski pevski zbor. V nedeljo dopoldne je bila svečana konferenca, katere so se udeležili tudi gostje: minister za industrijo in rudarstvo LRS Franc Leskošek, predsednik GO ESZDNS Tone Dolinšek, zastopnik ministra za delo Ganziti Rudolf, tajnik Centralne uprave Saveza metalaca Cor-kovič Dušan, zastopnik hrvatskih kovinarjev Božičkovič in drugi. Oni so v svojih govorih pozdravili delegate in jim želeli, da bi po tej konferenci uspešno delali na zboljšanju in zvišanju produkcije v svojih tovarnah. Predsednik ESZDNS tov. Dolinšek je opisal delo sovjetskih sindikatov, v katerih je vključeno 27,000.000 delavcev. Sovjetski sindikati so uspešno izvršili in še vršijo svojo največjo nalogo: prevzga-jajo svoje člane v nove ljudi. Minister tov. Leskošek je v svojem govoru podčrtal važnost težke industri- je in njeno veliko vlogo v obnovi in izgradnji naše države. Nato je govoril tov. Butti Velmar v imenu kovinarjev Trsta in Tržiča.. On je izrazil željo vseh kovinarjev Trsta in Tržiča, da bi čimprej tudi v skupnem delu potrdili bratstvo z vsemi narodi Jugoslavije. Ob zaključku konference so delegati poslali več resolucij našim voditeljem, ter resolucijo vojaškemu sodišču IV. Armije, v kateri so zahtevali najstrožjo kazen za obtožene vojne zločince. V nedeljo popoldne je bila predana prometu cesta, ki pelje na stadion FD Olimpa, sedaj »Fizkulturni park Borisa Kidriča«. To cesto so zgradili skupno delavci tovarne emajlirane posode, Cinkarne ter fizkulturniki FD Olimpa. Nato se je na stadionu vršil fizkulturni nastop, na katerem so nastopili v pretežni večini kovinarji. Nastop je jasno dokazal, kako hitro postaja fizkultura last najširših plasti ljudstva, predvsem delavcev. Zvečer so delavski pevski zbori priredili v Domu Osvobodilne fronte pevski koncert. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je toplo pozdravilo velike uspehe, ki so jih kovinarji dosegli tudi na kulturnem polju svojega udejstvovanja. Z odpravljanjem dosedanjih napak bodo kovinarji dosegli še mnogo večje uspehe Delovni del konference kovinarjev Slovenije se je vršil v ponedeljek. V zelo plodni diskusiji so bila obravnavana mnoga vprašanja v zvezi z delom v tovarnah in odpravljanjem napak, ki so se do sedaj dogajale. Tudi večina delegatov se je udeležila diskusije. Osvetlili so napake v delu v svojih tovarnah in v delu sindikalnih podružnic. Kovinarji so že lansko leto pričeli tekmovati in v tekmovanju dosegli lepe rezultate. Čeprav so primanjkovale posamezne surovine, so kovinarji dosegli dvig produkcije v Sloveniji za 12,39%, cene so se znižale za 5,8%, kvaliteta pa se je zboljšala za 4,89%. V tem tekmovanju pa niso sindikalne podružnice imele točnega pregleda. Posamezne sploh niso pošiljale poročila, druge pa so pošiljale nepopolna. Tudi ni bilo na mestu držanje v tajnosti uspehov v tekmovanju. Treba bo čimprej pričeti z izdelovanjem grafikonov, ki bodo stal- no prikazovali delo in uspehe, dvig produkcije in dviganje delovne discipline. Póleg tega bo važna točka tekmovanja tudi uvajanje delovnih norm. Delovne norme bodo omogočile plačevanje delavcev po storjenem delu. Kot najvažnejša naloga se danes postavlja dviganje strokovnega kadra. Zato je predvsem posvetiti največjo pozornost mladini ter skrbno odpravljati vse napake, ki so bile storjene v vzgoji vajencev. Obenem pa bodo sindikalne podružnice od sedaj bolj skrbele za politično vzgojo vsega delavstva. Na koncu je bil soglasno sprejet sklep, da se bo tekmovanje nadaljevalo do konca leta. Zatem je bil izvoljen nov odbor. Za tajnika so soglasno ponovno izvolili tovariša Šuštarja. Konferenca bo mnogo doprinesla k odpravljanju napak, ki so se do sedaj storile, tako da bodo uspehi kovinarjev v bodočnosti še večji. Iz zasliševanja obtoženih narodnih Izdajalcev in vojnih zločincev RUPNIK Ko ga predsednik vpraša, kaj je že pred kapitulacijo Jugoslavije delal v ustaškem štabu, obtoženec prizna, da je ustaškemu polkovniku Ljulicu napravil skico, kako je treba formirati ustaško vojsko. Obtoženec nekaj časa trdovratno zatrjuje, da je to storil le kot uslugo svojemu staremu prijatelju. Ko ga pa predsednik odločneje vpraša, ali je delo za formiranje ustaške vojske izdaja, je obtoženec po krajšem premišljanju dejal: — Vidim, da je izdaja. —■ Torej ste izdali Jugoslavijo še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske. Torej je tako? — Potemtakem je tako. * — Ali je spadala polcija tudi v sestav Pokrajinske uprave? — Policija bi morala organizacijsko spadati v sestav Pokrajinske uprave, toda samo uprava policije je bila stvarno v administrativnem sestavu uprave. Bila je popolnoma pod nemškim vodstvom in kontrolo. — Kdo je nastavljal osebje? — Osebje sem jaz podpisoval na Ha-cinov predlog. — In kdo je postavil obtoženega Ha-cina? — Jaz sem ga postavil. — Ste dobil kako priporočilo? — Jaz sem vprašal Jančigaja, geae-ralnega direktorja na magistratu, ki je bil zelo dober poznavalec ljudi v Ljubljani, katerega bi priporočil za direktorja policije. On je takrat premišljal in rekel: »Najboljši je ta, ta ima največ prakse.« — Kako je bila policija vezana na • nemško policijo in Gestapo? — Slovenska policija je bila podrejena Rösenerju in Sicherheitsdienstu. Ta je dal svojega komisarja Duscho v direkcijo policije. Ta je sedel v političnem oddelku policije in tam delal in vodil. * — Ali ste tudi vi izdali kako povelje? — Jaz sem izdal dve povelji, ne eno povelje, ki je tudi v obtožnici. Eno povelje in pa eno notico. — V eni naredbi je rečeno: »Danes v tej borbi niste sami. Danes je na vaši strani nemški vojak, ki nas je točno pred enim letom že enkrat rešil, V zvestem bratstvu v orožju in z božjo pomočjo boste ta boj vzdržali.« Potem je tu še povelje št. 2. Tu je rečeno: »Ukazujem, kjer koli se na področju nahajajo samostojni oddelki domobranstva, ki niso vezani neposredno na nemško vojsko in kjer se pokažejo oboroženi banditi, jih je treba brez odlašanja napasti in pokončati. O vseh, v tem povelju omenjenih možnih akcijah, je treba takoj poročati najbližji postojanki nemške vojske ali policije.« * — Obtoženi ste, da ste 17. septembra 1945 ponudili komandi »delov jugoslovanske vojske« v Eboliju svoje sodelovanje. »U vezi sa pretstavkom, učinjenom 14. maja ove god,, komandant naše divizije u Millstadtu Müller kaže, da bu-demo u slučaju potrebe pozvati u sastav djelova kraljevske jugoslovanske vojske u Italiji. Pomenuta pretstavka je poznata oficirima, četnicima i onim Srbima dobrovoljačkog korpusa, koji su se o to doba nalazili u Spitalu. Naročito napomi-njem, da nemam nikakve pretenzije u vezi sa mojim rangom i činom, nego da se rado i dobrovoljno podčinjavam mla-djim, koji su svojim zaslugama sebi stekli položaj, koji sada zauzimaju. Zdrav sam i sposoban za rad na frontu i za njega. Divizijski general Lav Rupnik. Fermo 27. 9. 1945.« V prilogi pa ste poslali: »Priloga za ličnu obaveštenost. Moje gledanje na način restavracije Kraljevine Jugoslavije. Prvo: Zapadne zaveznike treba uz prikaz pravog stanja u zemlji zamoliti, da u lastnom interesu i h interesu Evrope zaposednu i našu državu i organiziraju mir i red i uni-štavanje boljševizma. — Drugo: Jugoslavija daje saveznicima pomoč na frontu sa svojom reorganiziranom redovnom vojskom, a u pozadini sa jednom elitnom vojskom, najviše disciplinovanom i naj-večeg moralnog kvaliteta. Posle pomagala bi saveznicima pri razoružavanju ne samo Titove vojske nego i onih bandi, Nakon upostave potpunog reda i mira pristupilo bi se ispitivanju zaista slobod-ne narodne volje u okviru mogucnosti postavljenih od zapadnih saveznika za oblik granica sa susedimo uz unutrašnje istinsko demokratsko uredjenje države. Tehnika izvodjenja u okviru ispitivania narodne volje, da bude po principima ustanovljenim i pod nadzorom jedne komisije od 4 zaista demokratskih država, na primer Amerike, Engleske, Švajcar-ske i Švedske.« Je to točno? Ste vi to poslali? — Da, — obtoženec zaskrbljeno priznava. — Vi in vaši sodelavci ste govorili po navodilih in pod kontrolo nemških propagandnih činiteljev. Uvedli ste obvezen obisk teh prireditev. Ali ni bila to samo Göbbelsova propaganda, »borba proti komunizmu« pa samo maska za resnično borbo proti slovenskemu ljudstvu. — Kakor sedaj sprevidim, da — jecljajoče priznava obtoženi. Njegovo pre-kasno spoznanje pa med poslušalci v dvorani povzroči le smeh. — Kdo je na deželi dajal pobudo za protikomunistična zborovanja? — Duhovščina, župani, ljudje iz klerikalnega tabora. VIZJAK :— Kakšno funkcijo ste zavzemali v Slovenskem domobranstvu? — V Slovenskem domobranstvu sem zavzemal funkcijo šefa personalnega odseka in kot najstarejši oficir sem bil istočasno tudi namestnik poveljnika — je odgovori obtoženi Vizjak, — Zakaj so ljudje imenovali Meniča-ninov bataljon za razbojniški? — To niso bili vojaki, ampak razbojniška drhal. — Tukaj imam dokumente, podpisane od vas, v katerih tem četam dajete določena povelja. Vojni tožilec nato nadaljuje: Pri zaslišanju ste povedali, da zelo surovo postopajo z ujetimi partizani in terenci. — To je točno. To sem izvedel privatno. — Kako je postopal Vuk, oziroma Vukove čete po Dolenjskem? Ali poznate grozote, ki so jih izvrševali Vukovi ljudje? — Mislim, da približno na isti način kot Meničanin. — V svojem zagovoru ste povedali sledeče: »Prav tako je bilo v Rupniko-vem bataljonu. Prišla je pritožba 14. policijske pancerske kompanije, ki je spomladi 1945 odšla obenem z Rupnikom v Belo Krajino, ki pravi sledeče: Ugotovil smo nečloveško divjanje domobranskih edinic, ki so streljali ljudi, ko so se podali, mrtve so masakrirali in jim zaradi prstanov rezali in lomili roke ter plenili poslopja. Sicer pa naše ljudstvo na Dolenjskem in Beli Krajini dobro ve, da ste tako delali. Ali so bil ▼ teh edinicah tudi kurati? — Da, — pritrdi obtoženi Vizjak. — Kdo je vodil gorenjske domobrance? — Na Gorenjskem je organiziral domobrance neki Krek. — Ali je razpolagal ta Krek s tujimi valutami? — Slišali smo o tem, menda je imel švicarske franke. — To točno dokazuje ono, kar je že ugotovljeno, da je bivša jugoslovanska vlada v Londonu pošiljala mesečno 50 tisoč švicarskih frankov za organiziranje teh band. * — Kakšne so bile zveze obtoženega Rožmana z domobranstvom? — Mi smo imeli z njim zvezo preko dr. Lenčka, ki je bil njegov kurat. — Ali je imel obtoženi dr. Rožman svoje zaupnike v domobranstvu? — Da, to je bil dr, Lenček. — Kaj pa v Pokrajinski upravi? — V Pokrajinski upravi, mislim, da je bil Janko Kregar. — Kakšen človek je bil Janko Kregar? — Človek brez karakterja. — Kakšne so bile zveze Kregarja z Gestapom in Nemci? — Vem, da je bil kuhan in pečen v Gestapu — pojasni obtoženi Vizjak. RÖSENER Zakrknjeni nacistični vojni zločinec se je zagovarjal po vzorcu svojih učiteljev v Niirnbergu. Ko mu je predsednik pokazal lepake, kakršne so nemški okupatorji izdajali po ustrelitvi talcev, in na katerih je bil vedno podpisan obtoženi Rösener, je obtoženec zanikaval vsako krivdo: — Podpis je sicer moj, toda povelja za ustrelitev je dajal Überreiter. Predsednik sodišča mu kaže lepake in obtoženega Rösenerja sprašuje: Je tole vaše ime? — Bo pač moje ime, — odgovori obtoženec. — Drugi lepak — 21. maja 1942. leta: Komunistične bande so tokrat usmrtile policaja v Rudniku in gasilca v Laufen v okraju Celje, ki sta ravno izvrševala svojo službo. Razen tega so komunistične bande umorile osebo, ki je bila brez obrambe v dolnjem okraju Celja. Zaradi udeležbe pri tem so bili sledeči komunistični nasilstveni zločinci ustreljeni. Maribor ob Dravi, 21. maja 1942.« Tolmač nato čita imena. — Je to vaše ime spodaj? — To je moje ime, prizna Rösener. — Ali vidite, koliko talcev ste ustrelili? — Jaz nisem ustrelil nobenega talca, jaz nisem za to dal nobenega povelja. — Ali nosi letak vaše ime? — Ta plakat nosi moje ime. HACIN — Zadnjo nedeljo pred 22. septembrom 1943 je prišel k meni inž. Kronich in me povabil v hotel Metropol k šefu Gestapa, o katerem do tedaj nisem nič vedel. — Potem ste 22, septembra 1943 bili imenovani za šefa slovenske policije v Ljubljani, zaključi tožilec. — Točno, potrdi obtoženi Hacin. O specialnem vodu, ki ga je vodil črnorokec Hlebec, pravi Haciin, da je ta vod pobil maja 1945 na Turjaku dr. Me-sesnela, dr. Krajgherja itd. Tožilec navede izpoved Mije Lavren-čičeve: »Obtoženi Hacin je še nekaj dni pred osvoboditvijo rekel, da bo še obešal in ubijal.« Hacin prizna, da je osebnio aretiral dr. Kanteta, ki ga je SS-sodišče obsodilo na smrt. — Osebno sem ga aretiral, ker je bil moj sosed v sosedni sobi in da ne bi pobegnil. Zanimive stvari so se izkazale pri zasliševanju Hacina o intervenciji ah za pri-pornike. Tako je prebral tožiilec izjavo Lovrenčakove, ki je pri Hacinu intervenirala za zaprtega prof. Meliharja. Najprej ni hotel Hacin ničesar slišati, potem pa je, kot pravi priča: »... šele na moje večkratne intervencije in po obilnih darovih odredil, da se pošlje pr