Brigadirska pesem drami Brkine
Letošnjo pomlad je v neraz-vitih primorskih Brkinih zado-nela • brigadirska pesem. Ogla-sila se je prešernost mladih v krajih, kjer so domači mlade-niči in mladenke zapuščali do-move, ne da bi se nameravali vrniti. Stari Brkinci, ki so se odločili, da ne bodo zapustili domačega gnezda, kajti sonce napredka mora posijabi tudi na te hribe in doline, razme-tane, kot bi se na tem kosu zemlje neroden velikan učil orati in bi vsaka gruda padla zase, so gledali iz svojih bor-jačev, kot bi ne mogli verjeti svojim očem. Ali je torej res prišla mladost v Brkine? Ali bodo ti mladmci iz Ljubljane, slovenske obale, skrasainkdo-ve odkod vse prihajajo, raz-širili brkinske ceste, da bi se
po njih vmili tisti, ki so z brkinskih kolovozov odrinili v svet, kjer se je bel kruh sme jal na mizi tudi ob čmih delav-nlkih?
»Brkinci, res   je, kar   vidi-mo!«  je šel glas od soseda k sosedu.
Pa menda še v začetku pom-ladi ni bilo gotovo, če bodo prišli v brkinske Tatre briga-dirji, če se bo na kupček ste-kal denar za mladinsko delov-no akcijo. Zgodilo se je tako, kot se je moralo zgoditi: vode so napeljali tako, da se je na tekel kupček denarja, ki je od prl vrata brigadirskega doma v tatrski šoli iz avstroogrskih časov.
Sicer so menda prvi dan bri-gadirji nemo vprašali, če mi-slijo resno, da bo brigadirski dom prav v tej stavbi. Da si ni morda kdo privoščil nesla-ne potegavščine? Poslopje je bilo prazno in po ničemer se ni dalo sklepati, da pričakuje goste. »No, če je tako, pa tudi prav«, so si rekli brigadirji, »bomo pač najprej svoje bi-vališče uredili«. Tako so tudi storili.
EN DAN MED BRIGADIRJI
V Ljubljani je rosil zoprn dež. Vlaga se je zajedala v ko-sti. Vreme je bilo skratka tako, fci mv pravimo, da je gnilo, in za katerega se šušlja, da se z njim ne poigrava le nara-va, zdaj ji baje pri tem precej nerodno   pomaga   tudi   človek.
»Pridi y Brkine, tam je son-ce«, me je povabil komandant mladinske delovne brigade X. SNOUB — Ljubljanske Mišo Javornik. Takemu vabilu se res ni bilo mogoče upreti. (Ta-ko kot se jugoslovanska avto-mobilska industrija ne more upreti nenehnim podražitvam.)
Zjutraj je v Brkinih sonce sramežljivo za trenutke poku-kalo na zelene griče, a človek brez razvitega obCutka za vre-me bi lahko tudi rekel, da se obeta prekrasen  sončen    dan.
Na cesti od Pregarij proti Tatram sem spustil nogo z de-ščice za plin in se nežno dotak-
nil zavore. Nežno, ker se po makedamu ni dobro učiti, ka-ko učinkovito »zagrabijo« za-vore. Skupina brigadirjev je namreč zasipavala luknje na cesti. Vedrih obrazov so neka-teri dvignili svoje lopate v po-zdrav.
V Tatrah je bil pred vhodom na dvorišče brigadirskega do ma napis: »Vrni se.« Kdo naj se vme, sem vprašal dežurne brigadirje.
»Ta želja velja našemu kom-biju, ki nam ga je posodilo ne-ko sežansko podjetje. Z njim prevažamo hrano brigadirjem, pa tudi drugo.«
»Ali je šofer tako divji? Ali vozi tako kot ljubljanske pošt-ne kamikaze?« me je zaskrbe-lo.
»Ne,  šofer  je  čisto  v   redu.
Le kombi je tako star, da ni-koli ne vemo, če ne bo to nje gova zadnja vožnja, preden ga bodo dali v, staro železo.« Mla-dinci so imeli prav. Kasneje sem si ta kombi ogledal in se malce popeljal z njim in za-trdno sklenil, da nisem dovolj pogumen, da bi tako izzival usodo.
Večji del brigadirjev je bil na cesti, ovinek ali draga koncem Tater. Kakšno je bilo vzdušje, bodo bolje od opiso-vanja povedale fotografije. če pa bi povedal v treh besedah, bi rekel, da nadvse delovno ve-selo. Sicer pa to ni njihovo delovišče, sem zvedel. V začet-ku akcije so delali pri kopanju rova za vodovod, potem pa so se preselili na cesto, kakšnih petnajst kilometrov iz Tater. Ker pa je to jutro »crknil« avtobus novogoriškega Avto-prometa, ki vozi brigadirje na delo, so si brigadirji ta dan našli delo bližje bivališču.
BARBA   VANE   —  BRKINSKI LEKSIKON
Ce bodo kdaj pisali leksikon o Brkinih, ne bodo smeli po-zabiti povabiti med ustvarjal-ce tudi Barba Vaneta jz kopr-skih Primorskih novic. Da je Barba Vane sam živi brkinski leksikon, so se lahko prepričali tudi dežurni v štabu delovne akcije. Obiskal jih je namreč Barba Vane, ki je na Primor-skem vsaj tako priljubljen hu-morist, kot je Ježek v Ljub-ljani.
Barba Vane je rojen v Brki-nih in sedaj z zanosom in po-nosom gleda na brigadirje. Po-vedal jim je marsikaj o brkin-skih značilnostih in pretekosti, med drugim tudi to, da je v Brkinih doma najboljša jugo-slovanska   slivovka,   žal  pa  je
skoraj ni veC, ker so slive po-sahnile.                           ^
Predvsem pa je Barba Vane, kot tudi mnogi Brkinci in ne le Brkinci, prepričan, da je pri-šla pomoč v Brkine dve deset-letji prepozno, a nikakor še ne prepozno, da bi preprečili, da bi Brkini izumrli. Ce pa imajo ljudje vero v življenje, potem bodo živeli!
POPOLDANSKI UDARNIKI
Ulil se je dež. še pred kosi lom.
»Kje pa je socne, ki si ga obljubil,« sem spomnil Javor-nika.
»Za oblaki«, je mrko odgo-voril in mrko sta gledala tudi komandirja Neva Zlobec in Brane Belle iz X. SNOUB ljub-ljanske, komandirji koprske brigade Eudi Mahnič — Brki-nc, Milenko, Pero in Pavle, mrko je gledala tudi sicer ved-no    dobrovoljna     predsednica
brigadpe konference in pred-sednica konference naselja Ilo-na Berenji. Obrvi je povesil nad veke tudi referent za in-teresna delovanja Maks Petavs. Pa ne zaradi Javornikove sonč-ne obljube, ampak zaradi dež-ja, ki jih je pregnal z delovi-šča. Sicer pa so brigadirji ne-napovedan odmor uporabno izrabili: kopali so se. Kopalnica zasluži tudi nekaj besed. V hi-Si je namreč ni. Pač pa je prišel vojaški kamion, ki gre-je vodo, postavili so pod šo tor tuše in evo vam kopalni-ce! Tisti, ki so že bili pri vo-jakih, so obujali spo*nine na olivnozeleno uniformo, drugi se pa tudi niso pritoževali.
Po kosilu je dež ponehal. Ta-ko je bfla popoldne načrtovana udarna akcija: krpanje ceste v Tatrah in urejanje vaškega videza. Brigadirji so pomagali tudi pri žaganju drv, zasipali so nekaj luž tudi na dvori-ščih, ki jim Brkincd rečejo borjači.
V TEMNI NOCI OB TABOR-NEM OGNJU
Popoldne so brigadirji pri-pravili tudi grmado za tabor-ni ogenj, »Ali ste z-adovoljni s hrano?« je med večerjo vpra-šala kuharica brigadirje. »Za-dovoljni«, so odvrnili v en glas. »Pa je je dovolj?« je še spra-ševala. »Ce bomo lačni, bomo pa repete zahtevali«, so odvr-nili. In dodatno porcijo je do-bil vsakdo. ki je želel. pa ne le ta večer, to je veljalo pri vsakem obroku. Okusno pa je tudi bilo, saj je kuharica pri-šla iz hotela.
Seveda, skoraj bi pozabil po-vedati enega od dveh najsloves-nejših dnevnih opravil: spušča-nje zastave ob petju državne himne. To so storili še preden je Tatre ovil mrak. Drugi naj-slovesnejši opravek pa je jut-ranje dviganje zastave, prav ta-ko ob petju himne.
Po veCarji so se brigadirji odpravili proti tabornemu og-nju. Kres je osvetljeval temne postave, nekatere so bile ode-te v ponjave. Bilo je pač hlad-no. Nekateri so se bili v bri gadi tudi zafjubili in fci so po-trebovali odeje kvečjemu kot pretveze pred radovednimi po-gledi. Kot že rečeno, nekateri so v brigadi tudi zaljubili. Dru-gi bi se tudi, pa so bili pre-pozni: brigadirk je bilo znatno manj kot brigadirjev.
Sicer pa so bili zaljubljenči tudi ob kresu v ozadju. V prvi toplotni vfsti so bili mojstri pevci. Partizanske pesrai, de-lovne, tudi sodobne popevke so odmevale v noč. Bolj ko si lahko razločil posamezne glaso-ve, bolj se je bližal čas, ko bo-do še zadnji legli na pograde k zasluženemu počitku, kajti jutri bo spet treba zgodaj vsta-ti. Razen, če bo dež.     Jermir