1 r-< Vi! ni PoStnJna plačana ▼ sjotiMnL Leto XIII., štev. 289 Ljubljana, torek 13. decembra 1932 Cena t Biti Upnivništvo; Ljubljana Knafljeva ulica - reieton št 3122. 3123, 3124 5125. 312b Inseratru odaeiek; Ljubljana, Selen. burgova uL i — Tei 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Jtev 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 3t. 2. — Teieton St. 190 Računi on pxSt. cek zavodih: LJubljana št 11 842 Praga čisio 78.180. U'* ep st lo.">241 Naročnina znaSa mesečno Um itt.—. Za mozemstvc Um 40.— UreomStvo: Ljubljana, KnaTljeva ulica 5. Tele-fon St 3122. 3123 3124. 3125 3126. Manbor. Gosposka uiica 11. Teiefon St. 2440 Celje. Kocenova ul. 8 Tel §t 190. Rokopisa se nt vračajo po »-anfu — Oglasi astle zaščite kmetov Zanimiva šefa Narodne skupščine — Obširna razprava o uradniškem zakonu — Na prihodnji šefi se prične razprava tudi o novem zakonu o zaščiti kmetov službe onih uradnikov, ki se izkažejo za službo nesposobne ali kojih ponašanje sicer ni skladno z dostojanstvom državne službe Pri tej priliki je poudaril, da tudi že čl. 104. uradniškega zakona taksativno našteva primere glede odpusta državnih uradnikov. Stalnost je priznana samo sodnikom in to šele po dveh letih. Glede uradnikov ostalih kategorij stalnost ni nikjer predvidena. Državi, odnosno vladi, mora biti duna možnost, da odstrani iz državne službe vse nesposobne in nevredne uradnike Proti takemu tolmačenju je govoril narodu5 poslanec Josip Stažič, ki je izražal bojazen, da bi moglo dati to povod za nepravilno postopanje proti uradnikom. Zavzemal se je za to, da se državnemu uradmštvu pod gotovimi pogoji prizna stalnost, ter je naposled izjavil, da bo Jugoslovenski narodni klub glasoval protj temu zakonu. Nasprotno pa je narodni poslanec Milenko Miljutinovič poudarjal, da s? kot zastopnik kmrtskega prebivalstva docela strinja s tem tolmačenjem, kajti samo na ta način je dana možnost, da se izločijo nesposobni uradniki. Po govoru še nekaterih poslancev je bil zakon s 174 proti 10 glasovom sprejet. Naposled je Narodna, skupščina po krajši razpravi in po pojasnilu ministra pravde odobrila tudi četrti zakonski predlog, ki se nanaša na odg-oditev uvedbe notarija-tov v Bosni »n Hercegovini. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v sredo 14. t. m. z naslednjim dnevnim redom: 1. zakon o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov; 2. volitev odbora za proučitev klirinškega sporazuma z Italijo; 3. razprava o zakonskem načrtu glede zaščite kmetov in ureditve kreditnih odnošajev v državi. • Razprava o volilnem zakonu Beograd, 12. dec. v. Odbor, ki proučuje zakon o volitvah narodnih poslancev, je danes dopoldne nadaljeval podrobno razpravo o čl. 6., ki določa, kako se sestavlja državna lista. Seji so prisostvovali poleg resornega ministra g. Žike Laziča tudi ministrski" predsednik g dr. Srškič ter ministri gg. dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, J ura j Demetro\'ič in Boža Maksimovič. Po predlogu vlade uvaja čl. 6. sistem državnih list z nosilcem, ki ga mora predlagati po 30 predlagateljev iz- polovice vseh srezov, ki pa morajo biti v sestavu najmanj dveh tretjin banovin, to je šestih banovin. Državna lista mora vsebovati poleg imena nosilca tudi imena vseh sreskih kandidatov. Dočim zadostuje za podpis državne liste po 30 predlagateljev iz polovice srezov v dveh tretjinah banovin, morajo biti sreski kandidati postavljeni v vseh srezih. Podobni podpisi za sreske kandidate niso potrebni. V odiboru se je vršila razprava v glavnem o naslednjih vprašanjih: 1. Ali naj se uvede sistem drža^sne liste ali pa sreski sistem. — 2. Ali je treba kandidatne liste še posebej vezati na stranke in 3. ali naj bo dovolj, da so predlagatelji list samo iz šestih banovin, ali pa naj se zahtev?, da so iz vseh banovin. V debati ki je bila vseskozi stvarna, so govorili gg. narodni poslane' lvančevič, Dragovič, dr. Andjelinovič, Svetislav Hodžera, dr. Luikič, Kurtovič, dr. Stojadinovič in Tomič. Obširna razprava se je vršila tudi o prvem členu tega zakona, ki ga je vlada prvotno rezervirala. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se sprejme stilizacija tega člena v prvotnem zakonu o volitvah narodnih poslancev z edino izpremembo, da se poviša število poslanskih mandatov tako, da dobi vrbaska banovina še 2, Subotica pa 1 poslanca, tako da bo število narodnih poslancev brez nosilcev list znašalo 30S. Beograd, 12. docembra. p. Narodna skupščina je na svoji današnji seji razpravljala o sodnih zakonih, ki jih je nedavno predložil minister pravde. Pred prehodom na dnevni red je vložil narodni poslanec dr. Bogdan Vidovič predlog zakona o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov. (Besedilo teg;1 zakona je objavilo že ponedeljkovo »Jutro«.) V utemeljevanju svojega predloga je gosji dr. Vidovič opozarjal na to. da poteče 20. decembra veljavnost sedanjega začasnega zakona o zaščiti kmetov. Ker do tega roka ne l>o mogoče sprejeti že novega zakona, ki je v razpravi, in hi kmetje zaradi tega ostali brez zaščite, kar bi lahko ini»'Io katastrofalne posledice, smatra, da jo ta zakon nujno potreben. Zaradi kratkega roka zahteva, naj se ta zakon razpravlja po skrajšanem postopku ter se mu prizna nujnost. Kmetijski minister c. J ii raj Demetrovič je v imenu vlade pristal na to. nakar ie Narodna skupščina soglasno odobrila nujnost in sklenila, da se izroči ta zakonski predlog v proučitev že obstojccc-niu odboru, ki proučuje zakon o zaščiti kmetov t. naročilom, da poda v 24 urah Narodni fekupšrini svoje poročilo. Pravosodni zakoni Po rešitvi nekaterih tekočih administrativnih zadev je Narodna skupščina prešla ra dnevni red. Odbor, ki je proučil zakone, nanašajoče se na izenačenje pravosodja, ie liodal obširno poročilo, kateremu je bilo priključenih tudi več oddvojenih mnenj. V imenu odbora je poročal dr. Nikolie najpr-vo o zakonu glede uveljavljenja novega pravdnega postopnika. V svojem poročilu naglasa veliko važnost tega zakona v pogledu izenačenja našega sodstva. Minister pravde dr. Maksimovič se je zahvalil poročevalcu za izčrpno poročilo in tudi s svoje strani poudaril veliko važnost tega zakona. Narodni poslanec dr. Petrifič je nastopil proti t miu, da bi se ukinilo sresko sodišče v Novem in je utemeljeval svoio zahtevo z gospodarskega. upravnesa in političnega stališča. Minister pravde je prisial na to, da se določba o ukinitvi tega sodišča črta. V Todrnbni razpravi ;e bil nato zakon soglasno odobren- Druga točka dnevnega reda ie bil zakon n sedežih in pristojnosti apelacijskih sodišč, s katerim se med drugimi tudi višje dežel i>o sodišče v Ljubljani pretvori v apelacii-sko sodišče. Narodni poslanec Matej Peric ie pri tei priliki predlagal, nai bi se osnovalo aoelacijsko sodišče tudi v Osijeku, k^r je Banski stol v Zagrebu zaradi preobširnega okoliša preobremenjen in ne more dovolj naglo reševati svojih poslov. V svojem odgovoru ;e minister pravde priznal upravičenost te zahteve. opozarjal pa je na to. da tega predloga, o katerem je vsekakor treba razmišljati, zaenkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogoče izvesti. Tudi ta zakon je bil nato v načelni in podrobni razpravi soglasno sprejet. Debata o uradniškem zakonu Obširna debata se ie razvila o zakonu glpde tolmačenja čl. 110. uradniškega zakona. Poročevalec odbora dr. Nikolie je v svojem poročilu naglasa!, da je odbor, ne da bi podrobneje spuščal v ostale določbe uradniškega zakona, s pravne strani proučil ta zakonski predlog in ugotovil, da je tolmačenje glede tega člena docela pravilno in da so bili nasprotujoči odloki Državnega f-veta pogrešni. Minister pravde dr. Maksimovič je nato obširno orisal ozadje tega zakona in navedel, da je zaradi napačnega tolmačenja tega člena Državni svet razveljavil več odlokov pristojnih ministrov in banov glede odpusta uradnikov Ta člen daje ministrom, banom in pooblaščenim uradnim predstojnikom pravico, da smejo sporazumno z ministrskim svetom odločati o prenehanju Naraščajoč razkol med hitlerjevci Odstavitev narodnosocialističnih voditeljev v Šleziji -Pogajanja o sestavi pruske vlade Vratislava, 12. decembra, d. Po berlinskih pogajanjih za razčiščenjc razmer med narodno-socialistiin:mi voditelji je pr.spel Adoll Htler v soboto ponoči v Vratislavo, ker so se že dolgo ča^a tudii v šlezijiskem pokretu njegove stranke pojavljale vel Le težkoče. Na tajnem zborovanju je prišlo včeraj do zelo razburljive debate med Hitlerjem in voditelji šlezijskih napadalnih oddelkov, ki je imela za posledico, da je bila odstavljena cela vrsta* voditeljev hnt-lerjevskih napadalnih « zaščitnih oddelkov v vratislavskem m gbrliškem okraju. Kakor zatrjujejo, gre pri tem brez dvoma za priprave za končnoveljavoo jdstavitev voditelja šiezijskih nap*, da !ii i h oddelkov Heinesa, ki naj bi ga nadomestila osebnost iz stare plemiške rodbine, bolj nafdonjena narodno-soci ali stičnemu politčnemu vodstvu Ta nasprotstvfl med Hitlerjem in nje« govimi voditelji dokazujejo zelo drastično velike težkoče v narodno-socialistiond stranki. ki se vedno bob poostrujejo Hamburg. 12 decembra. AA. Pri proslavi. ki jo ie priredi tukajšnji »Stablhelm« v neki restavraciji, je prišlo do pretepov med stahlhelmovci in hitlerjevoi. Več ljudi je bilo ranjenih. Berlin. 12. decembra, g. Narodno-soca-listični poslanec di Frick je kot predsednik sklical zunanjepolitični odbor za pri-hodni petek. Na seji bo zunanji minister Neurath poročal o zunanjepolitičnem položaju. Danes je predsednik Hindenburg sprejel predsednika državnega parlamenta Goe-rnga in predsednika pruskega deželnega zbora Kerrla, ki sta oba socialista. Razgo- voru je prisostvoval tudi predsednik državne vlade general Schleicher. Šlo je za sestavo nove pruffce vlaide in za razmrje med Prusko in državo. Berlin, 12. dec. s. O sprejemu narodnosocialističnih poslancev Goringa in Kerrla pri državnem predsedniku piše >Vossiche Zeitung«, da je jmel očividno za cilj pridobiti državnega predsednika za revizijo njegovega stališča v razmerju med državno vlado in Prusijo, oziroma dobiti obljubo, da bo naredba o imenovanju državnega komisarja ukinjena po izvolitvi Goringa za pruskega ministrskega predsednika. Poučene osebe trdijo, da se je državni predsednik iznova izjavil proti delitvi oblasti med državo in Prusijo, tako da bi narodni socialisti v doglednem času mogli prevzeti oblast v Prusiji le tedaj, če bi bili pripravljeni sodelovati v Schleicherjevem kabinetu. Aktivnost poljske trgovine Varšava, 12. decembra č. Trgovinska bilanca Poljske za mesec november je aktivna za 22 milijonov zlotov. Uvoz je znašal 77 milijonov, izvoz za 99 milijonov zfo. tov. V primeri z oktobrom je porastel izvoz za 2, uvoz pa 3 milijone. Izpremembe v poljski diplomaciji Varšava, 12. decembra č. Dosedanji poljski poslan'k v Moskvi je premeščen v Wa. shington. poslanik na Dunaju Lukasiewicz v Moskvo, poslanik Arcizseski pa iz R-ge v Bukarešto. ODLOČEN AMERIŠKI s NE! Odklonilni odgovor Amerike na tretjo angleško noto — Zedinjene države zahtevajo tečno izpolnjevanje pogodbe o vojnih dolgovih brez pridržkov London, 12. decembra AA. Včeraj je angleški poslanik v Washingtonu izročil ameriški vladi noto, v kateri naznanja angleška vlada, da bo obrok vojnega dolga, ki zapade v četrtek 15. decembra, plačala v zlatu. Angleška viada globoko obžaluje v tej noti, da ameriška vlada ni hotela priporočiti ameriškemu parlamentu odgoditev decembrskega p!ačiia. S plačilom v četrtek bo angleška vlada obnovila Svoja letna pla. čila dolgov. Angleška vlada bo plačala, da olajša s tem razpravo med obema vladama o celotnem vprašanju dolgov. Sedanje plačilo naj Smatra ameriška vlada kot plačilo na račun končnega zneska, ki bo določen s končno preureditvijo dolgov. An. gleškn nota se končuje s prošnjo, naj bi £e zaradi važnosti tega vprašanja čim prej vršila med obema vladama pogajanja, tako da jih bodo lahko zaključili še pred 15. junijem. S tem naj bi se preprečil nasilni prelom obstoječih dogovorov o medvladnih dolgovih. Zanimivo je, da je b'l odgovor ameriške vlade na to noto sestavljen v nekaj urah in da so ga takoj sporočili London. V njem opozarja ameriška vlada, da je končna odločitev o preureditvi ali črtanju vojnih dolgov pridržana parlamentu, zaradi česar izvršilna oblast n:ma moči, da bi obstoječe pogodbe kakorkoli izpremenila. Položaj rned Washing'.onom in Londonom je po teh dveh notah popolnoma jasen. Rešitev bodo skušali najti v predlaganih pogajanjih med Anglijo in Zedinjenimi državami. O položaju, ki je nastal po najnovejši noti ameriške vlade, je angleška vlada sklepala že danes. Seja se je vršila kmalu po prihodu predsednika angleške vlade iz ženeve in Pariza, ki se je vrnT v London ob 16. Angleška vlada bo plačala Zedinjenim državam v četrtek svoj obrok na doslej običajen način. Potrebno količino zlata bo deponirala v Londonu, kjer bo na razpolago ameriški vladi. Zlato bodo lahko vkrcali vsak hip. V spodnji zbornici je Baldwin napovedal, da se bo debata o vojnih dolgovih vršila v sredo. Ameriški odgovor Wa*hington, 12. decembra AA. Snoči je ameriška vlada izroči angleškemu poslaniku v Washingtonu Ronaldu Lindsayju svoj odgovor na najnovejšo angleško noto o plačilu s pridržki. V odgovoru jemlje ameriška vlada na znanje sklep angleške vlade, da bo plačala obrok, ki zapade dne 15. decembra; glede angleških pridržkov pa izjavlja amerL ška državna blagajna, da jih ne more sprejeti, ker lahko sprejme plačilo le v obliki, kakor jo predpisujejo pogodbe o konsolidaciji vojnih dolgov med Anglijo in Zedi-njenimi državami. Nota pristavlja, da more o kakšnih izpremembah teh pogodb odloča, ti le ameriški parlament, ter jemlje na znanje želje, ki jih izraža angleška vlada o nadaljnj' ureditvi vprašanja dolgov. Opozarja na noto z dne 8. decembra, v kateri je Hoover izjavil, da je pripravljen sodelovati pri stabilizaciji tečajev, obnovi gospodarskih stikov, dvigu cen itd., da pa polagata ameriški narod ln ameriška vlada največjo važnost na točno izpolnjevanje obstoječih pogodb. S to noto je torej ameriška vlada z vljudnim, toda odločnim »Ne!« odbila pridržke, ki jih je napovedala angleška vlada za plačilo dne 15. decembra. Ameriški odgovor so sestavili v največji naglici in ga izročili angleškemu poslaniku v Washing. tonu šest ur po izročitvi angleške note. Ameriški politični krogi smatrajo, da je bila najnovejša ameriška nota zato sestavljena v tako odločni in odklonilni obliki, da se bo mogel Hoover zavarovati proti vsakemu napadu v parlamentu. Na drugi strani je treba priznati, da je ameriški parlament v tem pogledu suveren. V uradnih krogih smatrajo, da bo francoska vlada poslala vladi Zedinjenih držav podobno noto kakor jo je poslala včeraj Anglija, da pa bo Amerika odgovorila Franciji tako kakor Angliji. Sestanek Herriota in Macdonalda Pariz, 12. decembra. A A. Predsednik angleške Vlade Mncdonald in francoski vojni miinister Paul Bonoour sta davi ob 7.50 prispela iz Ženeve v Pariz. Na pariški postaji sta v Macdonaudov voz stopila predsednik francoske vlade Herriot in angleški poslrnnk v Parizu Tyrrfll ter se z Maodo-naldom razgovarjala do odhoda vlaka. Ker Maedonald in Herriot tedaj še n;sta vedela za odgovor ameriške vlade na najnovejšo angleško noto, nista mogla izme-niati misli o tem najnovejšem dejstvu. Francoski bofevniki proti plačilu vojnih dolgov Pariz, 12. decembra, č. Poleg narodnega združenja bivših bojevnikov se ie sedaj izjavila proti plačilu decembrskega obroka vojnega dolga tudi druga zveza bivših bojevnikov na skrajni desnici, policijski prefekt pa je izdal potrebne ukrepe, da se energično zatre vsak po;zkus »Acti-on Francais«, ki je nameravala prriediti pred parlamentom večje demonstracije proti vr>'n'Tn dolgovom. Francosko zlato za Ameriko Pariz, 12. decembra, AA. Kakor poroča »Ne\vvoi1k Herald«, je danes odš'a druga *>oš'17ca frnnoo^kega zlata. namen ienegi Z»d'injenim državam. Zlato vozi parnik »Charruplain«. Ameriški banoniki mislijo, da bo v krattkem poslanih v Ameriko 8 milijonov dolarjev, ker pričakujejo Francozi porasta dolarja. Odpor v francoskem parlamentu Pariz. 12. dec. AA Na parlamentarnih hodnikih se je davi opažalo precejšnje vrvenje. V splošnem je prevladoval pesimizem. Poslanci so mnenja, da bo ameriško odklonilno stališče nasproti angleškim pridržkom nalog.> francoske vlade še bolj otežilo. Ta vtis sta še podkrepila sestanka dveh važnih parlamentarnih skupin levičarskih republikancev in socialistov. Pri levičarskih republikanc;h je po novem ameriškem odgovoru Angliji prevladalo nazira-nje, ki je odločno proti plačilu, tudi s pridržki. Na sestanku je posebno bivši minister Pictri nastopil proti vladi, češ, da se plačilo 15. decembra ne more primerjati z nekakim predujmom tuji državi, kakor trdi finančni minister, ker ni govora o tem, da bi se ta denar kdaj vrnil Socialistična skupina je sprejela resolucijo, v kateri naglaša, da so se Ze.Hnjene države ponovno vmešavale v čisto evropske posle, v dolgovna in reparacijs-ka vprašanja. Nadalje izjavlja, da bo pozvala vlado, naj sporazumno z Veliko Britanijo iz-posluje, da se nujno skliče splošna konferenca, na kateri bi se pretehtale vse mednarodne obveznosti in napravil konec vsem mednarodnim transferjem, pri katerih ni protidajatev. Končno bo ta skupina zahtevala takojšnje sklicanje svetovne gospodarske konfrence, ki naj skuša ozdraviti denarni položaj, vlado pa pozvala, naj dotlej odgodi plačilo, ki zapade 15 t. m. Zdi se, da bo sklep socialistične frakcije močno vplival na potek današnje debate v poslanski zbornici. Herriotov govor v parlamentu Pariz, 12. decembra s. Ob 15. se je pričela seja poslanske zbornice, ki naj bi prinesla odločitev o plačilih dolgov Ameriki. Razpoloženje v zbornici je bilo izredno napeto. V pretekli noči Angliji poslana ameriška nota, v kateri se odklanjajo vsi pridržki Anglije in s tem tudi Francije, je učinkovala kakor bomba. V kuloarjih zbornice so socialisti odkrito izjavljali, da zaradi novega položaja po ameriškem odgovoru ne bodo podpirali vlade. Zlasti se je opazilo, da je bivši finančni minister Flandin pregovarjal svoje prijatelje, naj odkionijo za izplačilo dolgov potrebne kredite. S tem bi vlada izgubila najmanj 100 glasov desne sredine. V teh okoliščinah se lahko zgodi, da bo Herrio-tova vlada ostala v manjšini. Zato je njen obstoj do skrajnosti ogrožen. že dolgo pred pričetkom seje so bile galerije nabito polne najrazličnejšega občinstva. Ko je predsednik vlade pristopil h govorniški mizi. je zavladala v zbornici popolna tišina. Herriot je podal svoj eks. poze o vojnih dolgovih mirno in na način, kakor da predava v predavalnici. Vsa zbornica je napeto sledila njegovim izvajanjem. Od časa do <5asa je Herriot pogledal v akte, ki so bili nakopičeni pred njim na mizi. Herriot je v uvodu pojasnil ves dosedanji potek vprašanja dolgov. Govoril je objektivno in brez vsake ostrine. S hvaležnostjo se je spominjal učinkovitega nastopa Zedinjenih drživ v svetovni vojni. Po končani vojni je nastalo z Zedinjenimi dr. žavami nesoglasje, ker je pakt o varnosti, ki naj bi izpopolnil versaillesko m rovno pogodbo s sopodpisi Amerike in Anglije, padel v vodo. Razen tega Zedinjene države niso stopile v Društvo narodov. Te začetne težkoče so kasneje vplivale na razvoj mnogih drug h dogodkov. V hipu, ko fovore o zvezi vprašanja vojnih diolgov z razorožitvijo, je nadaljeval Herriot, naj mi bo dovoljeno, da se &po= manjam teh dogodkov brez vsakega nasprotja do Zedinjemih držav. Ni dvoma, da je Youngov načrt, ki so ga sestavili ameriški izvedenci, ustvaril zvezo med reparacijami in vojnimi dolgovi. (Pri teh besedah je zbornica Herriotu živahno ploskala.) Hoovrov predlog o enoletnem moratoriju pa je vse to prevrnil. Ta predlog je veljal Francijo 16,500.000 funtov šterlingov, Veliko Britanijo 9,700.000, Bedijo 2,400.000, Italijo 1,800.000. V resnici pa smo izgubili mnogo več. Izgubili smo svoje upniške pravice! To dejstvo je tako usodno, da nanj lahko opremo važne pravne argumente. Francija je te žrtve sprejela, obenem pa je tvegaJa tudi svojo čast Herriot je nato omenil konferenco v Londonu, kjer so vladam priporočili, naj 6loušajo vzpostaviti zaupanje med narodi in obnoviti nemški kredit. Žalostno je, da se te žrtve Franciji ne vračajo na podoben način. Zato bi rad dopovedal vsemu inozemstvu, predvsem pa Zedinjenim drža* vam, da je Francija sedaj po pravici razočarana, ker ji odklanjajo olajšave z razlogi, ki nasprotujejo Hstim, s katerimi 60 jo pridobili za sodelovanje pri gospodarski obnovi sveta. Govornik je zatem prešel na lausannskc pogodbe,ki so bi-ie sprejete s pridržki. Klub temu pa se je treba radovati dejstva, da sta francoska in angleška vlada pobudi .o posegli v znižanje medvladnih dolgov. Lausannske pogodbe so v prvi vrsti koristile Zedinjenim državam, ker so valorizirale njene privatne terjatve v Nemčiji tako rekoč za 100 odst. Francija, je vzkliknil Herriot, je v polni meri izpolnila svojo dolžnost pri velikem delu mednarodne solidarnosti. Herriot je nato govoril o pogajanjih z Zedinjenimi državami in z Anglijo, katere zadržanje je bilo vzorno, ker bi la.hko dosegla posebne ugodnosti. Sedaj gre za to, da se najde rešitev, ki bo najbolj priga-la. Faš:s>tieni sivet je sklenil plačate Ameriki sedanji obrok s tem, da se vprašanje dob gov preuredi z novimi pogajanji, rmeriški odgovor na angleško noto pa odklanja vfc pridržike. Zdi se, da je sedaj spravna rešitev izključena. Brezpogojno plačilo brez vsakih pridržkov pa je za Francijo nesprejemljivo. Odločiti 6e je treba za ono reš:tev, ki bo povzročila najmanj škode. M sMl sen najprej na razsodišče, vendar pa menim, da taka rešiitev v sedanjem trenutku ni mogoča. Imamo več zaupanja do moralnih kot do pravnih argumentov. Rešitev plačila brez pridržkov ne more priti v poštev. Ne odrečfm se temu. da bi branil pravce Francije. Tudi možnosti rešitve s tem, da se odkloni plačilo, ne sprejmem. Snloh ne morem sprejeti nobene rešitve, s kartero bi Francija zatajila svoje podpise. Ameriški parlament in ameriška vla-da še nista dobila nove francoske note. v kateri se najavlja plačilo s pridržki. Počakati moramo na to, kako bo Amerika reagirala. Svarim pa pred tem, da bi se ustvarilo še več nesoglasij med obema narodoma. Kampanja z zlatom je Franciji povzročila že dovolj škode v Zedinjenih državah. Ako bi Francija odklonila izplačilo svojega obroka, bi se mogla drugod po/laviti misel, da je odgovorna za položaj, ki bi s tem nastal. Poslanska zbornica je po Herriotovem ekspozeju odgodiJa razipravo o dolgovih do jutrišnje seje, ki bo ob 15. Medtem bo predsednilk vlade vnovič stopil pred finančne in zunanje odbore parlamenta. V Zagrebu aretiran Percecev plačanec Prenašal je peklenske stroje iz Madžarske in Italije ter jih nastavljal v Zagrebu Zagreb, 12. decembra. M. O preiskavi, ki jo je vodila policijska uprava povodom eksploz je v Zagrebu na dan 1. decembra, je bil danes izdan naslednji komunike: Povodom eksplozije, ki se je dogodila 1. decembra v Zagrebu, je b i aretiran Mi. lan Tripolit, brezposelni tipograf iz Zžu greba. Aretiranec je priznal, da je v službi, in podrobno opisal .od kdaj in kako je v službi Gustava Perčeca. Od njega je večkrat dobival iz inozemstva razna naroč la ter jih tudi izvrševal. Priznal je, da je dne 28. aprila t. 1. prinesel :.z Madžarske sedem peklenskih strojev, ki so istega dne eksplodirali v Zagrebu. Z njegovim priznanjem in z ugotovitvami preiskave je dokazano, da je dobil eksploziva od Gustava Perčeca *v navzočnosti Nikole Oreškoviča v hotelu »Quarnero< na Reki in da jih je prenesel v Jugoslavijo s pomočjo ljudi, ki jih je najel neki Tomai, intimen sotrudnik Perčeca. Tripolit je stanoval na Reki v Via Mussolini št. 14, ki s'u-ži za prenočišče defetistov. Ugotovljeno je, da je Tripolit v spremstvu od Gustava Perčeca najetih ljudi prekoračil italijansko mejo ter prešel na naše ozemlje preko Matulja v gozdu Logane pri Kastvu. Preiskava se še nadaljuje. Vojna v Južni Ameriki La Faz, 12. decembra AA. Bolivijski ge. neralni štab poroča, da so se razvili ogorčeni boji na vsej fronti. Bolivijske čete so napade Paragvajcev odbile. Priprave za svetovno gospodarsko konferenco ženeva, 12. decembra AA. Odbor strokovnjakov, ki ima nalogo izvršiti priprave za svetovno gospodarsko in denarno konferenco v Londonu, se bo sestal v ženevi 9. januarja. Njegova naloga bo pripraviti dnevni red konference in poročilo organizacijskemu odboru sveta Društva narodov na zasedanju ob koncu januarja. Novi krediti za kaznilnice Beograd, 12. decembra v. Na današnji seji ministrskega sveta je bil odobren na predlog ministra pravde sklep, da se od Narodne skupščine zahteva naknadni kredit v višini 800.000 Din za stroške kazenskih zavodov, a poleg tega še 600.000 D n za jetnišnice v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Obnova lesne industrije v Bosni Banjaluka, 12. decembra n. Parna žaga Jugoslovensko d. d. v Bosanski Krapi, ki leto dni ni obratovalo, bo v kratkem zopet pričela delati. Najela bo vseh tisoč delavcev, ki so bili lani odpuščeni. Upo: prof i Hitlerju Nemški narodni socializem je v predzadnjih državnozborskih volitvah, ko je zanj glasovalo štirinajst miliionov volilcev in ko je iz volitev izšlo 230 izvoljenih hit'erjevskih poslancev, dosege! najvišjo točko svojega razmaha. Volitve v sedanjo zbornico, ko je število Doslancev padlo pod dvesto, so pokazale, da je pokret zaustavljen v svoji elementarni rasti in da je zanj nastopila faza. ko naj se pokaže notranjo moč idejna skupnost in enotna volja organiziranih milijonov. Stranke, ki rastejo organično prebo-le v svojem razvoju razna notranja nesoglasja, prežive in prestanejo odpad manjših skupin ter so za daljši čas vsaj varne pred razkolom in cepljenjem. Hitlerjevska stranka pa je tipična tvorba konjunkture, zato ima tudi vse slabosti takih pojavov. Dokler je pokret rastel z omenjeno elementarno silo, je bila vsaka kritika in nejevolja mislečih pristašev in voditeljev stranke onemogočena že s samim dejstvom neprestanega priraščanja pristašev. Ta okoliščina je sama ob sebi likvidirala vsak upor, saj je silni vpliv množic zgovorno demantira! vso bojazen onih, ki so se zavedali notranje slabosti po-kreta in hoteli utrditi idejne temelje stranke, pa tudi njeni taktiki dati vidnejšo in krepkejšo linijo. Vso kritiko so morali v tem času ohraniti za sebe. Tem lažje delo pa imajo sedaj, ko je stranka prekoračila svoj višek in krenila na pot. ki vodi navzdol. Očitkov proti Hitlerju je nebroj. Pred vsem se nezadovoljneži lahko opiraio na splošno mnenje kritične nemške inteligence, ki vidi in priznava v Hitlerju prvovrstnega agitatorja, odreka mu pa sposobnosti, da bi mogel uspešno voditi tako veliko in po vsej oblasti v državi posegajočo stranko. Ravno sedaj, ko je nastopil v razvoju stranke zastoj in so se namesto zmag začeli vrstiti porazi, pa bi se moralo vodstvo stranke obrniti od dosedanjega ekstenzivnega dela zbiranja pristašev k intenzivnemu delu notranje okrepitve. Da tej nalogi Adolf Hitler ni kos. ne sodijo samo njegovi politični nasprotniki, marveč so na tihem enakega mnenja tudi mnogi njegovi najožji sodelavci, ki so skušali zato po svoie vplivati nanj. Ker ti vplivi najbližje okolice niso enotni in ne gredo v' isti smeri. Hitler pa nima dovolj notranje moči. da bi resn;čno vodil, so postali konflikti neizogibni. Dokler je bival Hitler v Monako vem, sta vplivala nanj odločilno Gregor Strasser in Gott-fried Feder. ko na so ga politični posli vse češče in češče vodili na pruski sever, je prihajal v območ;e dveh drugih osebnosti. Gnrimga in Gobbelsa. Usodno nihanje Hitlerjevih odločitev med severom in jugom nosi razločen pečat vpliva teh dveh dvojic. V bistvu gre mri tem nasprotstvu med berlinskimi in južnimi velfafki za različno stališče glede strankine taktike, ki je pri prvem zastoju zmagovalne strankine poti pri-.^o do izbruha in se končalo s porazom cb=h monakovslkih prvakov. Gr^eor Strasser. državni vodia strankine organizacije, in Feder, vodia gospodarskega odseka stranke, sta inHa pred vsemi drugimi gotovo nai-boliši vpogled v potrebe organizacije in želje pristašev, zato sta stalno priporočala, naj se stranka posveti pozitivnemu delu v vladi in naj ob tej priliki znova slovesno iz povedali, »da stoje zvesto in neomajno za vrhovnim voditeljem Adolf om Hitlerjem.« Saj ob stran potisnjena Mo-nakovčana ne predstavljata v stranki le svojih oseb, marveč sta v bistvu re prezentanta vsega južnoneruškega hit-ierjevstva v borbi s pruskim krilom stranke. V borbi so za enkrat zmagali Prusi. Borba pa bo šla dalje in bo nrav kmalu zo-net javno izbruhnila. Ali bo že v doglednem času privedla do formalnega razkol stranke, je težiko prerokovati. gotovo pa ie, da že sedaj porazno voliva na množic^ pristašev in da bo povzročila še večje in IrVeise propadanje n a c i om ain o -s oci a 1 i stien e stranike. Zborovanje dolenjskih županov Novo mesto, 12. decembra. Županska zveza v Ljubljani je za danes sklicala sestanek županov vseh občin v novomeškem srezu. Sestanka so se udeležili zastopniki 23 dolenjskih občin. Posvetovali »o se o novih občinskih proračunih za leto 1933. ter obenem ustanovili pododbor Županske zveze za novomeški srez. Zborovanje, ki se je vršilo v občinski posvetovalnici, je otvoril novomeški župan dr. Josip Rezek v navzočnosti vladnega zastopnika g. sreskega podnačelnika g. Kraj-ška. Glavni poročevalec, banovinski tajnik g. Gorkič je županom in občinskim zastopnikom podrobno poročal o občinskih proračunih za prihodnje poslovno leto. Njegovemu poročilu jc sledila dolga debata, ki so se je udeležili razni zastopniki. Razpravljali so največ o novem trošarinskem zakonu, ki je za današnje čase in zlasti za dolenjske razmere neprikladen, ker so z njegovo izpremembo izgubile občine glavno kritje svojih izdatkov. Večja debata se je razvila tudi o stanarini in dajatvi drv učiteljstvu ter o vero-učiteljskih nagradah; te postavke namreč zelo obremenjujejo občinske proračune. Vsi so izrazili željo, da bi se ta bremena prenesla z občinskih na banovinski proračun. Župani posameznih občin so končno kritizirali tudi nove tiskovine za sestavo letnih proračunov m obračunov, češ, da so zelo komplicirane ter so izrazili zahtevo, da se poenostavijo in končno ustalijo. Po debati sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva, ki jo je predložil mimsiki župan gospod Cerar, predlaga, da naj znaša trošarina na vino največ 1.50 Din za liter i.n se u\ede enotne maksimirane postavke za vse dolenjske občine; poenostavijo naj se tiskovine občinskih proračunov. Druga resolucija, ki jo je predložil župan občine Stopiče g. Franc Brulc, pa izraža željo, da naj bi banska uprava čimprej izdala pravilnik k novemu šolskemu zakonu. Župan dr. Režek je nato prečital pravila in okrožnico Županske zveze, nakar so se vršile volitve sreskega pododbora s sedežem v Novem mestu. Za načelnika pododbora je bil z absolut- Sporazum o enakopravnost Povratek Nesučije H razorožitveniin pogajanjem — Možnost odgoditve razorožitvene konference do leta 1936 Ženeva, 12. deccmbra, d Včeraj je bilo v Ženevi (kakor je že poročajo poneddj« sko »Jutro«), v pogajanjih zastopnikov petih velesil sklenjeno načelno priznanje enakopravnosti Nemčije na razorožitvenih pogajanjih. Način, o katerem so 6e preteklo soboto sporazumeli v večurnih pogajanjih, je bil ponoči sporočen vladam v Parizu, Berlinu in Rimu. ki so že včeraj dopoldne sporočile ovoj pristanek. Zastopniki petih velesil so se nato včeraj ob 11. dopo'daie še enkrat sestali in ob tej priliki podpisali sklenjeni dogovor. Sejam predsedništva in splošnega odbora. na katerih se bo jutri in v sredo sklepalo o obnovi razorožitvenih pogaianj ob koncu januarja aii v pričetku februarja, bodo prisostvovali tudi že zastopniki Nem čije. Domnevajo, da se bodo na pogajanjih v splošnem odboru, ki se bodo pričela v fe= bruarju, zopet pojavili predlogi ameriškega delegata Normana Davisa za odgoditev splošne razorožitvene konference in za za-ključitev dogovora, po katerem naj bi se konferenca, če pride do predpogodbe, od-g^dila približno do I. 1936, da bi 6e sestala šele po poteku washingtonskega in londonskega pomorskega dogovora. Včeraj podpisana izjava o uspehu razgovorov ž-estopnikov petih velesil, ki so trajala od 5. decembra dalje, ima naslednjo vseb'no: 1. Vlade Velike Britanije, Fiancije in Italije so izjavile, da morajo obstojati načela, ki naj vodijo konferenco, v tem, da se Nemčiji in z mirovnimi pogodbami raz-oroženim državam prizn? enakopravnost v sistemu, kj bi nudi! varnost vsem nar Os dom, in da naj se to načelo izrazi v dogovoru, ki naj bi vseboval sklepe razorožitvene konference. Iz te izjave izhaja, da mora nameravani razorož;tveni dogovor vsebo- Turatijev konec Stara resnica je, da revolucije požirajo Ij-udi. Mnogo velikih revolucionarjev jc že iizgi.iKlo v valovih, ki so jih sami razburkali. Toda konec nekdanjega generalnega tajnika fašistične stranke Turatija, enega najožjih Mussolir.ijevih sodelavcev izza burne dobe. ki ;e sledila MaCteotijevemu umoru, in tedaj za Mussolinijem najmočnejšega moža Italije, je tako značilen za razmere v fašizmu, da ,je vreden splošne pozornosti. Turati ie imel svoje zaklete sovražnike že od prvega dne, ko je zasijala njegova zvezda. Glasni med njimi je bii Farinacci, Turatijev prednik na položaju mogočnega generalnega tajnika fašistične stranke; oni Farinacci, ki j« znan po svoji brezobzirno* sti in nasilnosti in ki si n: zastonj domišljal, da je eden glavnih tvorcev fašistične države. Bil je s svojimi Skvadristi m kazenskimi ek«p©dcijam' neobhodno potTebno orodje fašistične revolucije in mnogi mu celo pripisujejo zaslugo, da je v kritičnem času fašizem reši:) gotovega poloma. Bilo je to pred leti. ko je Matteotijeva afera nevarno izpodkopala fašistično strahovlado in so mnogi vplivni voditelji že sami začeli govoriti o potrebi nove. bolj pomirljive poli tike. Farine oci pa je biil o dločno proti kakemu popuščanju in sporazumevanju. Prepričal je Mussoliriija, da so fašistični udarniki še vedno absolutno za* nesljvi, in Mussolmi je zato res udaril po opoziciji in aventinskih s&ees-nostih ter ra/gnal in pozaprl svoje nasprotnike. Farinacci je tedaj posta! junak fašizma, a ravno to je bilo za njega usodno. Nakopal si je med drugrmi fašističn rni voditelji nasprotnikov in tudi Mu6s.oIin.iju njegova popularnost ni bila ravno všeč. Cim si je utrdil svoi diktatorski režim, dodobra upogni.l opozicijo in okrepil fašistično državno oblast do one mere, da mu ni bilo več treba pomoči Farinaccijevih 'kvaristov, je MussoHm: pustil Farinacci ja pasti in je na njegovo mesno poklical Turatija. Seveda pa Farinacci odsl°j ni držal rok križem Po svojem temperamentu nii dajal nikake cene inteligenci, marveč veroval samo v surovo silo. Že zato ie moral mrziti elegantnega Turatija, »moža parketa'«, ne gl»de na to. da ga je ta izrinil s položaja Mussolmijevega namestnka nn položaj urednika malega podeželskega Hstiča »Re-gime Fascista«. ki izhaja v Crerneni. Med Turatijem in Farinaccijem se je kmalu začel odkrit boj. ki je zavzemal vedno ostr^j* še- oblike in začel deliti fašistične politike v dva tabora. Ponovno je moral kot vrhovni! sodnik nastoniti Mussolini. ki se ie vedno odločil za Turatija. Takrat je šlo MussoHnijiu še za to, da sc omeji moč fašistične stranke, ki si je pod brezobzirni ni Farinaccijem prilastila velik del državne oblasti, ter da se s pritegnitvijo inteligence izgradi sindikalni m korporativni režim. Zato je rabil in drža.) Turatija, pa naj so bili napadi iz Farinacci jevega tabora še tako srditi. Celo v uobi. ko se je Farinacci uspešno boril proti milanskemu županu, znanemu Belloniju, in ga zaradi korupcije spravil pred sodišče in nato v pregnanstvo na L:r>"r4ce otoke. ni mogel proti Turati ju doseči ničesar Borba ie zašla docela na osebno in zaseb« no polje. Slednjič se je Mussolini udal in odstavil Turatija. ki ga itak ni več potreboval. Imenoval ga je za direktorja »Stam.pe«, enega največjih fašističnih listov, na Tura-tijevo mesto pa je prišel Giurati. Toda Farinacci svoje žrtve tudi sedaj še ni izpustil. Njegova pozicija je bila sedaj celo mnogo boljša, saj so bili napadi na direktorja »Stampe« mnogo lažji, kakor poprej napadi ra mogočnega tajnika držav ie stranke in najožjega delavca Mussolinije« vega. Kmalu so začele krožiti med rimsko družbo fotografije raznih pisem :n slik, ki 60 Turatija zeV) kommromHirale. Škandal je ved v; bolj naraščal in Turati 4e bil poleti odstavljen od direkcije »S*ampe« ln pozvan, naj poda ostavko na članstvo vrhovnega fašističnega sveta. Ker se ie temu upiral, so ga kratkomalo konfinirali v nekem sama tori ju ob Gardrkem jezeru. Turati pa še ni miroval Iz sa.natorija je pisaril na vse strani in napadal Farinaccija in druge voditelje fašizma, češ da 'majo farni vsaj toliko masla na g'avi kakor on. Pism*) so bila seveda ceizurirona '.n bivši generalni tajnik je bil večkrat posvarjen, naj se v svoji nesreči obnaša kot »velik premaganec«. Tuirati pa ni hotel prstati na te teorije in ijegovi napadi na fas-zein so postajali vse hujši in srditejši. Sodiu pa so izbile drno demonsitra^rje proti Mueso« lin"!ju, ki so =e zgod:'e v Tumrijev&m rojstnem mestu Bresci. Ko je b'l Turati še mogočen go-spod. ie svoje roj«tno mesto zelo favoriziral in da! tam na državne Broške izvajati celo vr=ito iavnih del S Turariije-vim padcem ie bi'o konec tudi teh del. kar je umevno viburiilo med nr^bivTlsfcvo.m veliko ogorČTve. In ko je Muisisolimi ob desetletnici fašizma oosetil tudi Brescio. so rfa Tura.tijevi pristaši sprcVi s klici: »Žvel T"rati! Ž^vel prertaniama žrtev!« Par dni no teh dogodkih je faš-^inT« stranka službeno ugotovila, da pon.išinie mienega nekdanjega voditelja ni v skladu niti z dostojan^f-vom bivšega genern1r>ftga tainit^i, pit; z disciplino člana faš;.«:tične straT?-" Zato j» bil Turati zn nedoV«en ta« j-'ključen iz stmn^e in z njim tudi 16 njegovih pristašev iz Brescie. odbornike pa grg : dr. Konvaliinka iz Toplic, Ivan Pečaver iz črmošnjic, Ivan Šegula iz Št. Petra, Lojze Šali iz Prečne, Jože Župančič iz Trebnjega, Andrej Cerar iz Mirne, Slavko Vehovec in Ivan Hrovat iz Žužemberka, za občinska preglednika pa Ivan Ku-lovec iz Vavte vasi in Anton Avsec iz Got-ne vasi pri Novem mestu. Dva shoda JRDK v šmarskem srezu Kozje, 11. decembra. V četrtek se je mudil v našem okraju nar. poslanec g. Vekoslav Spindler ter je imel dva shoda: zjutraj po maši v Pilšiem ju, popoldne po večernicah v Zagorju. V Pil-štanju je predsedoval ugledni posestnik g. Jos. Maček. Po poročilu g. narodnega poslanca in po nekaterih njegovih pojasnilih v cestnih in prehranjevalnih zadevah se je izvršila ustanovitev krajevnega odbora JIIKD za občini Piilštanj in Drensko rebro. Predsednik je g. Maček, podpredsednik g. Jože Gubenšek, tajnik g. Jos. Prislan. S tem je mreža organizacije JRKD v šmarskem srezu dovršena. Obstoja za 62 občin 32 krajevnih organizacij, katerih naloga je izpopolnitev in uvedba intenzivnega dela. V Zagorju jf vodil zborovanje predsednik tamošnje organizacije JRKD. Na obeh zborovanjih so ljudje prišli z mnogimi pritožbami glede previsoke davčne obremenitve- zlasti malih obrtnikov a pridobnino Ln zgradarino. SO kt »Preporoda" 16. XII. v Unionu Pojasnilo glede upokojencev in dijakov v inozemstvu Beograd, 12. decembra v. Zaradi po-grešnega tolmačenja odloka finančnega ministrstva glede državnih upokojencev, ki žive v inozemstvu in med katerimi se je razširila vest, da se morajo do 15. decembra vrniti v Jugoslavijo, ako hočejo še nadalje uživati pokojnino, se je obrnili minister g. dr. Albert Kramer kot zastopnik zunanjega ministra na finančnega ministra g. dr. Djordjevica ter v sporazumu z njim brzojavno obvestil naše poslaništvo na Dunaju, na čigar področju so se te vesti zlasti širile, da odredba finančnega ministrstva samo določa, da se pokojnine upokojencem, ki žive v inozemstvu, v bodoče ne bodo več pošiljale v inozemstvo v valuti dotične države, marveč da se bodo izplačevale v državi, in sicer v dinarjih. Nihče izmed upokojencev, ki žive v inozemstvu, torej ni prisiljen, vrniti se v Jugoslavijo in ne izgubi pokojnine, če se ne vrne, marveč ima pravico, da pokojnino dvigne ali sam ali pa po svojem pooblaščencu pri pristojni državni blagajni. Podobne vesti so se razširile tudi glede^ dijakov, ki študirajo v inozemstvu, češ, da se bo vsem, ki niso v zadnjih dveh semestrih svojega študija, ukinilo nakazovanje in odvzelo potne liste. Finančno ministrstvo je odredilo, da se takim dijakom v bodoče ne bodo več nakazovale vsote, potrebne za njihovo vzdrževanje v inozemstvu, v tujih devizah. V ostalem pa se išče način, da bi se tem dijakom s posebnim aranžmanom olajšal položaj, ki je nastal zaradi potrebe, da tudi naša državi z vsemi sredstvi čuva svoje zaloge deviz. Kredit za duševne bolnice v Sloveniji Beograd. 12. dec. v. Na predlog ministra socialne politike g. Ivana Puclja je bil na današnji seji ministrskega sveta odobren predlog, da se zahteva od Narodne skupščine naknadni kredit v višini 1.2 milijona dinarjev za duševne bolnice v dravski banovini. ferenci. 2. Na podlagi te izjave je izrazila Nem= čija svojo prioravlienost. da zopet sodeluje na razorožitveni konferenci. 3. Vlade Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije sG pripravljene skupno z vsemi ostalimi evropskimi državami še enkrat 6večano potrditi, da ne bodo v nobenih okoliščinah poizkušale reševati s silo sedanjih ali bodečih sporih med podpisniki. To naj ne prejudicira podrobnejši razpravi o vprašanju varnosti. 4. Vlade Zedinjenih držav. Velike Britanije. Francije, Nemčije in Italije izjavljajo, da so odločene vplivati na konferenci skupno z drugimi na njej zastopanimi državami, da se nai nemudoma izdela dogovor, ki n^j bi omogočil bistveno znižanje in omejitev oborožitev ter istočasno do'očil bodočo revizijo v svrho nadaljnjih znižanj. Pariz. 12. decembra. AA. Predsednik franco ke vlade Herriot je v imenu francoske v!ade čestital vojnemu ministru l\iu-Lu Boncourju k uspehu, k ga je dosego! v Ženevi na pogajanjih petih držav o nemški vojaški enakopravnosti in francoski varnostni zahtevj. London, 12. decembra, AA. Angleško časopisje pozdravlja sporazum, ki je bil dosežen v Ženevi med zastopniki petih držav i-n s katerim je bila Nemčiji priznana enakopravnost v okvirju siplošue varnosti za vse narode. Izjava petih držav o tem sporazumu bo sedaj izročena uradu razoioži.tvene konference, ki bo o njej razpravljal najbrže že na svoji jutrišnji seji, nato pa bo predložena v sredo glavnemu odboru. Verjetno je tudi, da se bodo o izjavi vršila še nadaljnja pogajanja med zastopniki petih držav, ki se jih bo udeležil tudi predsednik razorožitvene konference Henderson. Vršila se bodo po vsej priliki januarja v Londonu. »Times« smatra, da je Nemčija dosegla svoj namen, Francija pa ima zadoščrnje, ker je bila nemška enakopravnost pove; a-na z njeno zahtevo po spošni varnosti. V izjavi je še svečana zaobljuba, da države ne bodo segle'po oboroženi sili za reševa- nje sedanjih in bodočih sporov, kar je treba pripisati predlogom angleškega zunanjega ministra Simona. List pohvalno ome-ciija tudi predsednika francoske vlade Her« riota in prizadevanje predsednika angleške vlade Maodonaida. priznava pa tudi dobro voljo nove nemške vlade, ki je ob svojem imenovanju zbudila splošno vznemirjenje. Berlin, 12. decembra. AA Uspela pogajanja v 2enevi so ugodno vplivala na potek današnje borze. Posamezni papirji so poskočili v vrednosti za dve točki. Bukarešta, 12. decembra, g. Rumunski listi vidijo v izidu ženevskih posvetovanj o enakopravnosti Nemčije nov napredek varnosti miru, predvsem za male države. Opozarjajo, da je bilo ugodeno nemški zahtevi in da triumfira tudi francoska teza o varnosti. Upati je, da bo imel ženevski dogovor ugodno posledice tudi na gospodarskem in finančnem polju. Roparski napad na Mirju Ljubljana, 12. decembra. Na Mirju je bil snoči izvršen skrajno drzen napad na trgovko gospo Franjo Stritiho-vo. Gospa stanuje v Kolizejski ulici 4 in se je vračala v mraku okrog 17.15 iz mesta po Gorjupovi ulici domov. Pred hišo št. 20 je nenadoma skočil pred njo neznan mlajši mo^ki. Ne da bi spregovoril besedico, ie zagrabil za njeno ročno torbico, ki jo je držala v reki, z drugo roko pa jo je s komolcem sunil tako močno v levi bok, da jo je mahoma podrl po tleh. Pri tem se je na torbici pretrgal jermen. Napadalec je na vsak način poskušal iztrgati Stritihovi torbico popolnoma iz rok. Stritihova, ki je ležala na tleh, pa se je takoj zavedla položaja in zakričala • »Pusti me, saj te poznam!« Te besede in pa nadaljnji vzkliki so napadalca zmedli. Prestrašil se je in je po kratki borbi, pustivši torbico Stritihovi, zbežal v smeri proti Dobrilovi cesti in dalje proti Emonski cesti, kjer se je izgubil. Ne malo preplašena gospa se je komaj dvignila iz blata, ki ga je tamkaj v preobilici, in odšla na policijo. Mimogrede je opazila tudi, da je neznani napadalec izgubil na kraju napada galošo z leve noge, ki jo je pozneje policija zaplenila. Obenem je policija odredila takojšnjo racijo po gostilnah na Tržaški cesti, Rimski cesti. Koleziji m v šentjakobskem okraju, ki pa je ostala brezuspešna. Kakor je navedla napadenka, je bil napadalec star najbrže šele okrog 18 let, srednje postave, oblečen menda v športno obleko, in s klobukom na glavi, čakal je skoro gotovo v zasedi že dalje časa. Stritihova je imela s seboj okrog 400 Din gotovine, ki ji je sicer ostala, navzlic temu pa trpi na obleki, ki si jo je pokvarila v blatu, okrog 500 Din škoue. Novi grobovi V Kamniku je umrla gospa Terezija Faj-diga, ugledna gostilničarka in vzorna družinska mati. K večnemu počitku so jo položili včeraj popoldne na Žalah. — V Divači je včeraj zjutraj umrla gospa Jožefa Zurlini, soproga upokojenega žel. strojevodje. — V Nunski ulici 21 v Ljubljani je umrl g. Josip Podbregar. Pogreb bo danes ob 14. — Kap je zadela do smrti gospoda Franca Guido, trgovca v Mariboru, stanujočega v Trdinovi ulici. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dan^s: Pretežno oblačno, v nižjih krajih megleno, v višjih krajih in v Primorju vedro, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon se širi proti jugovzhodu Evrcpe preko centralnega dela kontinenta. Nižji pritisk prevladuje nad severovzhodnimi morji. V naši državi je pritisk na jugu nekoliko padel, sicer pa je narasel z>a 0.1 do 5.5 mm. najbolj na vzhodu. Dunajska vremenska napoved za torek: Vreme se bo vedno bolj poslabšalo. Mestna občina v škof ji Loki naznanja, da je preminul dne 11. decembra 1932 njen zaslužni član občinskega odbora, gospod ANTON KAŠMAN veletrgovec in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 14. decembra 1932 ob 14. uri popoldne. 15070 Mestna občina v škoSji Lok?. Sokolsko društvo škofja Loka sporoča pretužno vest, da je danes ob 17.45 za vedno zatisnil svoje blage oči njegov ustanovni član in član upravnega odbora brat Kašman Anton veletrgovec in posestnik Zaslužnega brata, ki je posvetu vse svoje sile sokoiski organizaciji in misli, ohranimo v trajno častnem in hvaležnem spominu. Na poslednji poti ga spremimo v sredo ob 14. uri popoldne. V škof ji Loki, dne 11. decembra 1932. 15071 Društvena uprava Kaši kraji in ljudje Veletrgovec Anton Kašman f Škofja Loka, 12. decembra. Smrt je zopet posegla v vrsto najboljših Škofjeloških mož, V nedeljo ob 17.45 je v svoji hiši na Mestnem trgu zatisnil oči veletrgovec z železnino in posestnik g. Anton Kašman. Ugledni pokojnik je klonil v naročje večnosti baš zdaj ko bi lahko za druži, nico in svoj rodni kraj storil še mnogo dobrega in koristnega. Črne zastave plapolajo po mestu, vsa javnost živi pod utisom težke izgube... Anton Kšman se je rodil 12. januarja 1881 v škofji Loki. Njegov oče Francelj je imel takrat v sedanji Savnikovi hiši specerijsko trgovino in je mnogo trgoval s kisom. Tone je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nakar se je posvetil trgovini. Imel je dalje časa lastno trgovino z mešanim blagom pri Sv. Križu pri Litiji, po očetovi smrti pa se je vrnil v rodno mesto. S pridnostjo in podjetnostjo je njegova trgovina zaslovela daleč naokrog. Z železarskimi potrebščinami je zalagal ves škofjeloški okraj in je bilo v Kašmanovi veletrgovini vedno polne roke dela. Velikih sposobnosti pa blagi pokojnik ni zaklepal med stene svojega lepo procvitajo-čega podjetja, marveč se je vselej rad odzval pozivu, ki ga je klical na delo za javni napredek Škofje Loke in njegovega gospodarskega blagostanja. Okrajni hranilnici in posojilnici je bil podpredsednik. Enako častno me.sto je zavzemal pri Vodovodnem društvu. Stanovski tovariši so ga šteli za preudarnega člana v pododboru gremija trgovcev škofjeloški občinski zastop izgublja dolgoletnega odbornika, škofjeloška godba na pihala tuguje za svojim predsednikom, olepševalno društvo je izgubilo vseletnega dobrotnika in bivšega pred-sed., kmetijska podružnica svojega blagajnika in gasilci velikega dobrotnika Zlasti huda vrzel pa je nastala v sokolskih vrstah. Brat Anton je bil med onimi redkimi, da. najredkejšimi, ki so takoj ob ustanovitvi Sokola stopili v njegove vrste in pomagali orati, takrat tako zelo ludo ledino. S pravo sokolsko ljubeznijo je sodeloval pri gospodarskem odseku društva in v upravnim odboru ter je z znatnim prispevkom pristopil k dobrotvo-rom, ki so izgradili ponosni, vsem viharjem kljubujoči Sokolski dom sredi Škofje Loke. Plemeniti pokojnik je bil od mladih nog vedno naprednega mišljenja in človek izredno blage duše. Njegova hiša je bila vedno odprta pomoči potrebnim. Kadar se je zbiralo za narodne, kulturne aii dobrodelne namene, je bilo gotovo tudi Kašmanovo ime :na poli. — Strto počiva njegovo telo na mrtvaškem odru, toda njegova dela bodo živela neminljivo med rojaki. Veletrgovcu Antonu Kašmanu bodi lahka domača žemljica, ki jo je tako zelo ljubil. Med nami mu bo ohranjem nepozaben spomin. Trboveljski rudarji med upom in strahom Trbovt,je, 12. decembra. Rudarji žive že več tednov v velikem strahu zaradi napovedanih in po nekod tudi že izvršenih redukcij »iz gospodarskih razlogov«. Redukcije naj bi zadele starejše, za skromno pokojnino pa še neupravičene rudarje, da bi na njihovo mesto prišle v rudnik mlajše in cenejše moči. Po nekaterih revirjih je bilo. kakor smo že poročali, redu-eiranih večje število delavcev, ki so delali po 20 in še več let, ter so z redukcijo izgubili vse, kar so v teh dolgih letih prispevali za svojo pokojnino. Z redukcijami te vrste pa se je potem prenehalo in obupanim rudarjem dajejo sedaj nekaj upanja obljube, da bo prihodnja redukcija zadela le one rudarje, ki imajo že neoporečno pravico do pokojnine. Kako bo s temi obljubami, pričakujejo rudarji v nadi in strahu. Pred tedni ie prišel v revir uradnik neke- ga rudnika iz južnih krajev in se je na njegov poziv podalo tja 12 delavcev. Dva od teh sta se že vrnila in pripovedujeta prav čudne stvari Ko so prišli rudarji tja, niso hoteli tam ničesar vedeti o njih. Za delo tudi ni bilo potrebnega orodja, še manj pa je bilo govora c kakem stanovanju in pri podjetju so bile sploh tako obupne razmer da si naši ljudje niso mogli niti misliti, da bi bila ponudba dela kaj resna. Izkazalo se je tudi. da prihajajo po delavce ljudje, ki sploh niso v nobenem pravem dogovoru s tem ali onim podjetjem. Rudarja, ki sta se vrnila, sta imela slučajno dovolj sredstev za dolgo pot, ostali pa se vračajo peš v domače kraje. Drugič, kadar bodo spet prišle ponudbe od kakega rudnika, bo res treba poslati tja najprej kakega zaupnika, da si vse ogleda in potem poroča o razmerah, da se ne bodo cele trume revežev podajale na dolgo in brezuspešno pot. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velika organizacija nižjih poštnih uslužbencev Beograd, 12. decembra. V prostorih Poštnega doma je bil včeraj prvi občni zbor društva zvaničnikov in služiteljev poštno - telegrafske in telefonske stroke, kateremu je prisostvovalo mnogo delegatov iz vse države. Ti delegati so zastopali okrog 1500 poštnih uslužbencev. Zborovanju so prisostvovali tudi zastopniki oblastev in raznih drugih organizacij poštnih uradnikov. Zborovanje je otvoril g. Stanko Vujasinovič iz Beograda, ki je pozdravil vse delegate, posebej pa še g. Djordjeviča, višjega svetnika in zastopnika prometnega ministrstva. G. Djordjevič je v svojem govoru naglasil, da ga veseli veliko zanimanje poštnih uslužbencev za organizacijsko delo in da je prepričan, da bodo s svojo zavednostjo dosegli tudi popolne uspehe. V teku razprav v ustanovitvi je bila izrečena pohvala ljubljanski organizaciji, ki je pričala z delom za enotno organizacijo vseh nižjih poštnih uslužbencev. Pravila organizacije so bila sprejeta s sklepom, da se takoj predložijo v potrditev. Določena je bila tudi deputacija, ki se je danes predstavila prometnemu ministru ter mu poročala o ustanovitvi organizacije. Za vodstvo je bil izvoljen devetčlanski odbor, v katerem zastopa Ljubljano g. Josip Penko, Maribor pa g. Matko Božičev. Sprejeta pravila je izdelala ljubljanska sekcija in po sklepu zborovanja bo sedež centrale začasno v Ljubljani, kjer se bo po potrditvi novih pravil vršil tudi kongres nižjih poštnih uradnikov iz vse države. Stanovske zadeve naših profesorjev Ljubljana, 12. decembra. V risalniku učiteljske šole se je v nedeljo dopoldne in popoldne vršilo zborovanje Profesorskega društva, ki se ga je udeležilo nad 60 članov, bili pa so med njimi tudi zastopniki s poverilnicami članov raznih pododborov, tako da je bilo zastopanih 133 članov. Dopoldansko zborovanje je bilo sicer izredno živahno, vendar se je gibalo v mejah akademske resnosti in dostojnosti, dočim je popoldansko zborovanje od 15. do 17. poteklo popolnoma mirno. Zbor je otvoril poslevodeči podpredsednik, direktor prve državne realne gimnazije v Ljubljani g. Kuno Hočevar, ki je pozdravil vse zborovalce, posebno pa direktorja II. beograjske gimnazije g. Boškoviča. ki je zastopal glavno upravo profesorskega društva v prestolnici S toplo besedo se je nato govornik spomnil med letom umrlih članov profesorjev dr. Omerze. Jemca, Lenarčiča, Resmana m Funtka. Na zborovanju se je nato opravičila odsotnost prosvetnega šefa, ki je bil zadržan zaradi bolezni. Direktor g Boškovič je pozdravil nato zborovalce v imenu glavne uprave, ugotovil je složno delo v profesorskem društvu, ki deluje že 12 let brez vsakih senc nesporazuma. Priznal je tudi, da je bila ljubljanska sekcija vedno zelo delavna in da ni prihajalo v njej do nikakih lokalnih in zlasti ne do političnih gest. Poročal je dalje o odločni intervencij' glavne uprave od zadnjega kongresa v zadevi redukcij šol in profesorjev. Intervencija je v zadevi šol uspela v pogledu posameznih profesorjev pa iz finančnih razlogov še ni bilo mogoče doseči vsega. Pri novem ministru prosvete pa je dobila uprava zagotovilo, da se bo vse uredilo z novimi odloki in rešenji. Glede zaostalih honorarjev, je bilo doseženo skoro vse in so ti že izplačani ali pa bodo v kratkem. Glavna uprava bo delala z isto voljo kakor doslej in budno skrbela za naše šolske in pa koristi članov. Predsednik je nate podal izčrpno porO-čilo obsežnega dela, ki ga je izvršil odbor v preteklem letu Sekcija se je postavila na stališče, da se v dravski banovini ne sme reducirati nobena srednja šola in ne vpoko-jiti ali reduciral noben nastavnik, ki sam tega ne želi. V drugem se je zavzela sekcija tudi za nedeljski pouk na šolah in za neokrnjen obstoj vseh fakultet na ljubljanski univerzi. Iz podpornega fonda za reduci-rance, ki je pri glavni upravi in so prispevali vanj člani, je bilo oddanih od 90.000 dinarjev, kolikor znaša ta fond, 80.000 Din podpore. Tajniško poročilo je podal nato g. prof. Lapajne, blagajniško pa prof. Vrhovnik. Društvo poseduje čez 80.000 Din premoženja. Prof. Kobal je nato predlagal odboru absolutorij, ki je bil sprejet s pohvalo blagajniku in odbornikom. Debate o perečih stanovskih zadevah so se udeležili številni člani. Za tem je sledila volitev predsednika ter je dobil direktor g. Hočevar 53, profesor Franjo Grafenauer pa 59 glasov, s čimer je bil slednji izvoljen za predsednika. Popoldne se je občni zbor nadaljeval ter so bili izvoljeni naslednji novi odborniki profesorji: L. Vazzaz, Ivan Sivec, M. Ba-juk, M Premrujeva, za namestnike profesorji Rupnik, Jurkovič, dr. Čermelj in dr. Bohinec, v nadzorstvo: Kobal, Lovše in dr. Saunik, za namestnika pa: Kranjec in dr. Piskernik. Jubilant Batog Alojzij Peterim Batog se je rodil 13. decembra 1372 v Kamniku. Mati revnega kmečkega rodu s hrabov, oče pa premožen kamniški meščan ter po vsem Gorenjskem iin Spodnjem Štajerskem znani in v cerkvenih krogih priljubljeni zlatar, srebrar in pa-par. Ni skoraj cerkve na Gorenjskem in v Savinjski dolini brez kakega njegovega dela. Lojze je bil prvenec. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, potem ga je pa oče poslal v Ljubljano na gimnazijo. Maturiral je 1894. — že v vojaški suknji. Drugo leto je materi na ljubo stopil v goriško semenišče ter 1898 bral no*-o mašo — pol leta po materini smrti. Skoraj dvajset let je pasti-roval po raznih krajin Istre, razpad Avstrije ga je pa dohitel kot vojnega kurata na italijanski fronti na Tirolskem. Nazaj v zasedeno ozemlje ni mogel več, v ljubljanski škofiji pa ni bilo zanj mesta. Po nasvetu prijateljev je napravil še maturo na učiteljišču in stopil v učiteljsko službo, letos pa je tudi diplomiral na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze. Zdaj je učitelj na meščanski šoli v Škofji Loki Pesnikovati je začel Batog zelo zgodaj, najprej seve v Kržičevem »Vrtcu« in »Angelčku«, leta 1890 ga pa že srečamo v »Ljubljanskem Zvonu«. Kot semeniščnik je pri-občeval pesmi v dunajski »Zori«. Posebno zanimivi so njegovi »rispeti«; dva mu je ponatisnil Iv/n Cankar kot posebnost v »Zvonu«. Izšel je iz Cimpermanove šole, kjer se je posebno pazilo na pravilnost ritma in rime. S pokojnim Štefetom, dr. Dergancem, Dre-nikom in še s par drugimi je ustanovil dijaško literarno »Zadrugo«, člani so bili najboljši pisatelji in pesniki mlajše generacije, kakor Kette, Mura, Cankar, Zupančič, Sil-vin Sardenko, Kraigher in drugi. V Istri je utihnil za dolgo, šele po prevratu se je začel spet oglašati po raznih listih in revijah. Leta 1929. je izšla zbirka njegovih pesmi »Pot za goro«, letos pomladi so pa igrali v j; O Pre. „oW- oe9°" —■ tore ^o ^t-, noPr°vl lore -^-noto SVel x\vo ru de Kamniku z lepim uspehom njegovo dramo »Solnce«. Tudi kot prosvetni delavec izven šole se udejstvuje. Posebno priljubljena so njegova predavanja o prirodopisnih vedah v Ljubljanskem radiu. Brezposelnost elektroinženjerjev Že površen pogled na gospodarske prilike kulturno višje stoječih držav nas pouči, kako eminentno važna vloga pritiče tam elekt energiji. Edino elektrika je tista oblika energije, ki omogoča silni razmah v vseh področjih udejstvovanja. Kako se bo risala razvojna linija Jugolavije, bo v veliki meri odvisno od razvoja elektrifikacije v naši državi. Glede na to dejstvo se z narodnogo- Opereta romantičnega čara ljubezni! Opereta božanskega petja in nepozabnih arij! rideri&a Po istoimenski opereti skladatelja Franca Lehar ja Mady Christians H. H. Bollitiann komorni pevec in član berlinske državne opere PAUL HoRBIGER — EL.SE EL-STER — OTTO \VALLBURG — IDA Wt ST — ADELE SAND- ROCK # Najnovejši FOXOV zvočni tednik Predstave ob %8 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Telefon 2124 spodarskega stališča godi velika škoda z današnjo brezposelnostjo elektroinženjerjev. Država, banovina in mesta, za katere je razvoj elektrike vitalnega pomena, bi morala gledati na zadosten, zanesljiv m izvežban naraščaj strokovnjakov eiektrike. Zaposlitev elektroinženjerjev na državnih, bano-vinskih in mestnih službenih mestih pa je glede na važno vlogo, ki jo igra elektrika danes tudi že pri nas, zelo borna. V Ljubljani je na primer na imenovanih mestih, iz-vzemši šole, zaposlenih komaj 11 elektroinženjerjev; 1 elektroinženjer je na posti; na tehninčem oddelku banske uprave, ki zaposluje okoli 20 gradbenih inženjerjev in arhitektov, so zaposleni le trije elektroinže-njerji; mestna elektrarna zaposluje tri elektroinženjerje in mestna cestna žeiezni-ca enega. Zanimivo je, da ima banovinsko podjetje Kranjske deželne elektrarne, ki so lastnica elektrarne na Završnici, elektrarne v Bohinju in elektrarne v Zagradcu, ki deluje z elektrarno »Jugočeške« v Kranju, električno centralo v Žireh ter Velenjsko elektrarno in ki imajo namen in nalogo izvesti elektrifikacijo v vsej Sloveniji, v stalni službi samo tri elektroinženjerje. V dravski banoivni je nad dvajset mladih elektroinženjerjev, ki jih brezposelnost uničuje gmotno, jih demoralizira, jim ubija ambicijo in samozavest. Če gori navedene državne institucije ter mestna in banovinska podjetja v Ljubljani zaposlijo vse skupaj le deset brezposelnih elektroinženjerjev z mesečno plačo 1500 Din, kar znese letno 180 tisoč dinarjev, opravijo važno socialno delo, ker ta podjetja lažje prebolijo krizo, kakor posamezniki, se oddolžijo moralno, da zaposlijo v dobi vseobče gospodarske stagnacije inženjerje. ki jih bodo potrebovala v kratkem in končno si vzgojijo vrsto vestnih kvalificiranih moči. Upravičeno pričakujejo brezposelni eiektroinženjerji, da bodo pristojne oblasti njihovim prošnjam ugodile. Vtihotapijeni saharin je prodajala Ptuj. 12. deccmbra. Naša policija je že dalje časa sumila, da se na živilskem trgu razen drugih potrebščin prodajajo tudi saharin in kamni za vžigalnike. Te dni pa se jt posreičlo stražniku g. Peklarju Marku izslediti najemnico FrkUovo Marijo iz Hajdine. ki je prinesla v cekarju v kangL m mleko skritih okoli 60 3-caflic saharina in 21 škatlic krmenSkov za vžigalnike. Saharin je nrodajala po 4 dinarje za škatlico in je že več šktalic prodala. Fridlova je na policija izjavila, da je saharin kutpMa od nekega neznanega moškega v Mariboru ra trgu. Fridlova /e bila že letos junija zasačena pri nedovoljeni kupčiji. ULTURNI PREGLED y,Ljubljanski Zvon" zopet izšel Po daljšem presledku, ki ga je zakrivila uredniška kriza pri tej naši najstarejši književno - kulturni reviji, je »Ljubljanski Zvon« zopet izšel. Pravkar smo dobili do rok oktobersko številko, ki io ie uredil književnik Alfonz Gspan; novemberska in decerrt-berska številka se nam obetata v skupnem zvezku za božič- Z novim letom bo prevze-—i nov« uredništvo, ki bo skrbelo za redno in točno izhajanje. Oktoberski zvezek priobčuje na uvodnem mestu dve pesmi Alojza G r a d n i k a: >Zemlji« in »Na Blatnem iezera«, dva skrbno brušena, vsebinsko globoko zajeta in rahlo občutena soneta. V prvem pravi pesnik. govoreč z zemlio: Zdai me še mika zid in stolp in tlak in mesta lesk in ulic prazna slast, i, vse je bežno, vse gre mimo mene: nnjn-!'->vP7niki in žene. denar in pir in pesem, ples in čast. Le ti ustavila boš moj korak. V drugem se ob Blatnem jezeru, kjer je nekoč vladal slovenski knez Kocel, spominja naše narodne usode: Tako si se drobila kakor kruh. slovenske zemlje ralilomehka prst. Boris Rihteršif. iz dnevnikov znan črtičar in feljtonist, se prikupno uvaja med sodelav- ce LZ s prozo »Bohemi«. Zvonov ameriški dopisnik V. F. C a 1 v e r t o n je prispeval zanimivo poročilo o uprizoritvi igre »Vrtiljak«, ki je povzročila prejšnjo sezono v New Yorku podoben hrup kakor pri nas v Ljubljani »Veseli vinograda. Anton Debeljak, avtor pesniške zbirke »Solnce in sence«, se po daljšem času zopet oglaša kot pesnik Zastopan je z dvema krepkima sonetoma z naslovom »Triglav«. Ob kuncu drugega soneta vprašuje pesnik: Pa vprašam vas, ki niste družbi nič, in vprašam vas, ki nosite ji zvonec: zalije dušo vam kedaj gorje brezbrežno ko razburkano morje, če vas ošvigne bridke misli bič: Še malo. pa bo konec, konec, konec? Nadaljuje in zaključuje se novela Miška Kranjca »Sreča na vasi«. Vsak nov spis tega avtorja prepričevalnejše dokazuje njegov talent, ki se z neugnano življenjsko silo prebija skozi okorele forme k močnemu in samobitnemu izrazu. Anton Ocvirk nadaljuje serijo svojih pariških »Razgovorov«. Z ruskim pisateljem R e m i z o v i m. ki je zastopan tudi med letošnjo žetvijo v slovenski prevodni literaturi, pretresata razna pereča sodobna vprašanja. zlasti v kolikor jih odražajo spisi Re-mizova. Ocvirkov obisk pri Remizovu je napisan zelo živahno in spada med naiza-nimivejše pfiepevke tega zvezka. Milena Mohoriteva nadaljuje svoje kritično razglabljanje o slovenskih ženskih listih. To pot se bavi z listom »Vigred«. V Obzorniku je izšlo celotno besedilo »Opomina«, ki ga je moster Rihard Jakopič nedavno naslovil na slovenski narod in ki je neposredno po sestanku »zastopnikov slovenskega razumništva« izzval v dnevnikih polemične odmeve. L. Mrzel Frigid je napisal idejni članek »Naša generacija in naš čas«, ki skuša osvetliti problem mladega pokolenja v njegovem odnosu nasproti dobi. Zaključuje se interesantno premotrivanje pokojnega Petra Pajka »Ungerna - Sternberga novela »Die Zerrissenen« in Prešeren«. Med književnimi ocenami poroča B. Borko o novih spisih Miroslava Krleže. V daljšem članku se bavi I. A. G. z našimi jezikovnimi rešetarii (Kolaričem. Sovretoin. Koštialom in Andrejko). Duhovito 9piaan kritični članek, ki nam mimogrede p*>ve tudi marsikaj zanimivega o našem jeziku, stoji v znamenju Prešernovega verza: »Kdo njih pa pravo trdi. to se prašac. Ob koncu pravi pisee tako-le: »Pet pomagal ima daneg pišoč Slovenec, ki mu dajejo nasvete v dvomljivih slučajih. Nerodno je iskati po petih knjigah, posebno če naletiš pri tem na to, da si nasprotujejo Kedaj bomo dobili v roke samo °no. a dovoli ičrpno in avtoritativno pomagalo? Kaj delajo naši šolniki? Kai dela naša prosvetna uprava? Ali kaj mislijo na to, da bi nam tudi kaj takega trebalo?« Tem zelo potrebnim vprašanjem g. I. A. G. bi pristavili samo še enega: Kaj delajo naši jezikoslovci z našo slovenistično stoli-co vred? Jasno je namreč, da bi se takoj našel založnik za takle prepotrebni, kolikor mogoče izčrpni priročnik in da ga vsi pišoči Slovenci težje pričakujejo, kakor kopico drugih knjig. Toda treba ie, da nam naši jezikoslovci tako pomagalo pripravijo. Prvo desetletje naše univerze bi nam ga bilo lahko dalo! Med Pregledi poroča A. Ocvirk o »Združenju ruskih pesnikov in pisateljev v Parizu«, P. Strinšek pa o odnošajih med pesnikom Aškercem in prof. Štrekljem. Številko zakliučuie obsežna polemika med gg. Fr. Bašeni in Jankom Samcem zaradi mariborskih književnikov. Vsebinsko pestri zvezek priporočamo pozornosti naših čitateliev. Prav posebno pa jih opozarjamo na bližajoči se 53. letnik, ki bo prinesel razne spremembe in, upamo, še bolj zadovoljil Zvonove čitatelje in prijatelje. Prj sestavljanju »kulturnega budžeta« za prihodnje leto se spomnite »Ljubljanskesa Zvona«, reprezentativnega književno - kulturnega mesečnika, ki sodi v knjižnico slehernega slovenskega izobraženca! —o. Operetni gost g. Vera Misita V soboto zvečer je v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar« gostovala kot Viktorija Jugoslovenka ga. Vera Misita, sedaj članica graškega gledališča. Za gostovanje ge. Misite je bil, žal, določen večer, ko je Ljubljana — to pot zaman — pričakovala koroških pevcev, ker bi sicer opereta bi ia gotovo, že zaradi ljubeznjivega gosta, veliko bolj obiskana. Oa. Vera Misita se sme po svoji glasovni barvi, obsegu in značaju šteti med mladostne subrete, ki razpolag,i-io z mešanimi lirsko - dramatičnimi elementi. Po svojim lahkotnem pevskem polivanju, še bolj pa po svoji vieoki in sloki elegatni zunanjosti, gibčnost ;n predvsem oo svojem notranjem prepričanju da se njenem sobotnem gostovanju sodeč, utegne imeti v Gradcu jako močne uspehe. Tudi koncertnem odru bi delal čast. Kot »Viktorija« nam je v nasprotju z našo običajno Viktoriio pokazala sicer ne baš korenito, vendar prijetno izpremembo- Že pri prvem pojavu na odru jo je občinstvo pozdravilo s frenetičnim ploskanjem, ki je nato stopnjevalo od akta do akta. Ga. Misita je poslušalca osvajala s sigurnim, ve-liko9vetskim nastopom, oduševljenim petjem, eksvizitnimi toaletami. — poslednjimi krči mode. — s svoio ljubeznivosti© in prikupnostjo. Priskutno poveličevanje Madža-rije in aristokratska nadutost cele te huzar-ske komedije Abrahama prav kmalu zajnše živce, no. z Vero Misito se zadeva lažje prenaša. Tudi ostalim sodelujočim: gg. Zuna-nu, Gostiču, Janu. Pečeku, Španovi, Ribičevi vse priznanje! Opereto je vodil g. dr. Švara. Go. Vero Misito bi radi videli v >Koštani«. katero ie v Zagrebu kreirala Nemara bi ne škodilo, če bi »Koštano«. ki je imela pri nas izredno velik uspeh, zopet oživeli in priklicali na oder! Domače ^esti ♦ Naši znanstveniki v velikem ameriškem delu. Te dni je izšel tretji zvezek velikega znanstvenega dela »The Ksycho log-.cai Register«, strokovnjaški leksikon psihologov vseh držav Zvezek obsega 1200 strani in prinaša 240t) imen psihologov iz 40 držav, med njim-i tudi iz Jugoslavije. Podatke iz Jugoslavije je zbral in uredil profesor psihologije na zagrebški univerzi dr. Ramiro Bujas. Popisani so tile uče njaki: Bazala Albert. Bujas Ramiro, Kuče-ra Elza, Mandič Franjo, Medič Filip, Petri-novič Branislav, Stevanojevlč Berislav in Veber Franc. Delo izdaja Clark-University Worcester, USA. ♦ Četniška manifestacija v Beogradu. Glavni odbor Četn.škega udruženja v Beogradu je na meščanstvo izdal proglas, da bo 17. t. m. priredil veliko četniško manifestacijo. Ob tej priliki bo četniški vodja Kosta Pečana« predaval o delova-r.Ju i.n zaslugah četnikov za osvobojenje -n ued-injenje vseh Jugoslovenov. ♦ Državna srednja tehnična tekstilna šola v Leskovcu zopet ociprta. Nedavno smo objavili vest, da je tekstilna šola v Leskovcu zaprta za leto dni. Dne 5. t. m. pa je prispel v li_,eskovec načelnik ministrstva trgovine in industrije g. David Ko-renič, k; je stopil v stik s profesorji in dijaki. Dosežen je bil sporazum in se je obljubilo, da se bodo odstranili vsi vzroki, k. so povzročili nezadovoljstvo med dijaki, še istega dne popoldne so se pričela redna predavanja. ♦ Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo red.nl občni zbor z običajnim dnevnim redom 14. t. m. ob 16. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. nepozabni »CASANOVA«, JEV GLASNIK« v prvem gcvoreeem ££!mu PRIDE! PRIDE! PRIDE! + Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval na rednem tedenskem sestanku v sredo, 14. t. m. ob pol 21. vseučiliški profesor dr. Fran Kogoj o tuberkulozi kože (s projekcijami). + Upokojitev v železniški službi. Z odlokom ministra za promet je trajno upo-Vojen Dominik Podgornik, prometni uradnik pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. + Smrt kozaškega generala. V Nišu je preteklo soboto v visoki starosti umrl kozaški general Roman Jagodin, znan po svojem sodelovanju v Denjikinovi in Vran-glovj vojski. + ^.Kraljica Marija« luksuzna potniška ladja se pripravlja za prvo potovanje v sezoni. Doslej je prijavljenih 300 potnikov, ki se bodo o Božiču vkrcali v Benetkah. V Splitu se bo preskrbela z vodo in kurivom, potem pa krene v Grčijo in evropsko Turčijo. * Izumitelj aeroplana brez kril aretiran. Iz Zagreba je nedavno pobegnil Slavko Korenjak, ki pravi, da je izumil aeroplan brez kril. Po njegovem begu se je pri policiji javilo več oseb, katere je Korenjak osleparil. Jemal je od njih kavcije i.n jim obetal službe, ki jih seveda niso ('.obili. Kakor poroča francosko časopisje, je bil Slavko Korenjak tedni v Parizu aretiran, ker je baje falzificiral potrdilo francoskega ministra avijacije, s katerim s:- pohvalno odobrava njegov izu.m. ♦ Pojasnjen nočni strel. Poročali smo že. da je v eni zadnjih noči nekdo obstre-!ii posestniškega sina Rojka Feliksa iz Gomile in ga zadel v trebuh. Rojka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Orožniki od Sv. Janža na Dravskem polja so po vestnem poizvedovanju dognali, da je Rojka po nesreči obstrelll Josip Kamler, pri ,:aterem je bil usodnega večera Rojka zaposlen v kolarnici. Oba sta se domenila, ker sta se bala posledic, da bosta o dogodku molčala, ter sta si izmislila, da je nek-<7o v temj streljal na Rojka. Zadeva se bo obravnavala še pred sodiščem. + Lesena hiša je zgorela. V petek zvečer je nastal ogenj pri kočarici LIzi Ma-. robovi na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Ker je bila koča lesena in s slamo krita, je bila vsaka pomoč kljub požrtvovalnost' haj-dinskih gasilcev zaman. Koča je pogorela do tal Rešili so samo pohištvo in druge pritikllne. škoda je le delno krta z zava- lr>d psssavlja oče Nace: se ssu gJiHeže persija pečene race, ki jo Slamič odreže!14 15072 Planinci, alpinisti, smučarji in fotoamaterji, danes vsi na Ert- lovo predavanje ki se vrši ob 20. uri v Unionu pod naslovom „Kot alpinist na ledenikih Gronlanda" Vstopnice po 5, 8 in 10 Din v predprodaji Matične knjigarne in zvečer pri blagajni. 15065 1 rovalnino. Ogenj je nastal menda zaradi lesenega dimnika. * Sam se je sodil. 24 letni Lozinšek Jožef, hlapec prj posestniku Zom pri št. Janžu na Dravskem polju, je imel na vesti več grehov, med temi tudi nekaj tatvin, in je bila proti njemu podana ovadba na kazenski sodišče. Na praznik 8. t. m. pa so ga našli ljudje obešenega. Pri preiskavi so našli orožniki pri njem razne ukradene predmete. * Božiču« in novoletne razglednice Ciril Metodove družbe se dobe v trgovinah, trafikah in podružnicah. Kuipujite te razglednice, kajti s tem podpirate šolsko družbo ob enem pa tudi domačo obrt in domače umetnike. * še ta teden je čas, da naročite pri založbi »Zemlja«, Ljubljana, Gajeva ul. 9-1. izviren roman znanega pisatelja Janka Kača: »GRUNT«. Delo je zajeto iz kmečkega življenja, kakor ga še nima naša literatura Pohitite z naročili, zlasti sedaj pred božičem, da poklonite to krasno delo vašim dragim za praznike. Le do vključno IS. t. m. velja ugodnostna cena pred-beležoe kartoniran izvod 40 Din, v platno vozena 50 Din. Plačate lahko tudi v obrokih ! * Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nakažejo vodstveni blagajni prispevke za leto 1932. * Sredstva za negovanje zobovja je evet v današnji dobi fors>rane lepotne in telesne nege prekrstil v »kozmetična sredstva«, medtem ko so prav zobje potklicani v to, da Božji volek«, Dev »Slavček« m Adamič >Jezdec«. Pri klavirju kons. Samo 'ivovše. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. u_ 20 let Preporoda. Jubilejni zbornik je izšel in se dobi v zvezni Knjigarni (šc-lenburgova ulica). Cena je 15 Din. Vabila za proslavo so že razposlana. Ako bi kdo pomotoma ne prejel vabila, naj reklamira na ^Preporod«, Tomanova 3. Predprodaja vstopnic za slavnostno akademijo je v Matični knjigarni. u_ Brezposelnim božično podporo! Rdeči križ v Ljubljani, ki pravkar završuje razdeljevanje pomladi za ljubljanske siromake jn brezposelne nabranih zimskih oblačil, toplega perila, posteljnine i. p., bi rad kakor doslej že celo vrsto let tudi letos siromašnim ljubljanskim brezposelnim podelil primerno božično podporo, saj je pri razdeljevanju zimskih potrebščin spoznal, da so je reveži letos v dosti večji meri potrebni nego kdaj prej. Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani je njegovi prošnji za sodelovanje prav rado ustreglo in bo v ponedeljek, dne 19. t. m. zvečer v dramskem gledaKšču priredilo božično akademijo na korist brezposelnim pri kateri bodo operni in dramski gojenci podali odbran, vseskozi velezanimiv spored. Za fotografiranje v snegu dobite najboljše filme in plošče pri JV in najcenejše FOTO TOURIST ŠELENBURGOVA ULICA 6. Usta in grlo so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8. u— Cankarjev večer »Svobode« in »Zarje« (M. delavski prosvetni večer), ki bo v sredo 14. t. m. ob 20. v divorani Delavske zbornice, bo nad vse lep. Godba »Zarja« bo zaigrala uvod v ta večer. Profesor Tepily iz Maribora bo predaval o Ivanu Cankarju. Recitirale se bodo pesmi Ivana Cankarja iz »Erotike«. Delavski oder »Svobode« bo izvajal odi!omike iz Cankarjevih »Podob iz sanlj«. Član opere tenorist Dermota bo zapel več solističnih spevov, konservatopistki ŠteSka Korenčanova in Vida Rudolfov a zapojeta drvospeve. Pri klaivirju konservatorist Gallatia. Pevski zbor Krakovo-Traovo pa bo zapel več mianiih pesmi. Pridite že zdai po vstopnice, ki so samo po 3. 2 in 1 Din. ena izmed nas u— Literarni večer poezije bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Sodelovali bodo skoro vsi pomembnejši no vojn i pesniki: Miran Jarc, Edivard Kocbek, Srečko Kosovel (v recetaciji režiserja De-bevca), Anton Podlbevšek, Joža Pogačnik, Tone Seliškar, Anton Vodnik in Božo Vo-dušek. Večer obeta biti eden najbolj zanimivih v zadnjih letih. Pesniki bodo razen pokojnega Kosovela sami recitirali svoie pesmi. Pred recitacijo bo kratek uvoden govor. u_ Društvo »Pravnik« namerava prirediti v letošnji sezoni več popularnih predavanj, ki bodo zanimala tudi širšo javnost. V današnji dobi je nebroj perečih vprašanj, katerih jasno razmotrivanje je tudi zlasti s pravnega vidika nujno potrebno. V to svrho naj bi predavanja društva »Pravnika« nudila podlago za javno in svobodno diskusijo. Kot uvod k tem predavanjem se bo vršil jutrišnjo sredo ob pol 21. predavanje g. univ. profesorja Ev-gena Spektorskega: »O kodiifikaciji ruskih zakonov pred 100 leti« Ln sicer v salonu restavracije pri Slam>;ču. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva, da se tega predavanja kakor tudi bodočih predavanj v čim višjem številu (tudi z rodbinskimi člani) udeleže. Odbor. Zvočni kino Ideal Najboljša ameriška pevka prekrasna Jeanette Mac Donald v filmu čarobnega petja, razkošja in ljubezni Zaročenka na loteriji I Premiera! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. u— Po daljšem odmaru bo ljubljanski moški zbor »Gratike« zopet nastopil s samostojnim koncertom jn nam pokazal plodove tihega in požrtvovalnega dela. Po pevski turneji, ki jo je izvršil lansko leto po Češkoslovaški in Avstriji, kjer je dosegel od vseh časopisnih kritikov naiodlič-nejša priznanja in laskave ocene, kakor tudi pri letošnji pevski tekmi, kjer si je med slovenskimi moškimi zbori priboril prvo nagrado, se ie zbor še izpopolnil, tako da more zadovoljiti še tako razvajenega in občutljivega poslušalca. Zbor goji pod izvrstno taktirko mojstra profesorja Grobni ing a od preproste blago doneče umetne pesmi do (ežke slovenske moderne. Poleg tega bomo slišali tudi orkester »Grafike«, ki je dobro izvežban. Koncert bo v sredo pred božičem 2A. t m. v dvorani kina Matice. Vabimo! DOŽIČNE OKRASKE prtičke za v kot in obrazce nudi po nizki ceni tvrdka JOSIP URAN, LJUBLJANA. Mestni trg 11. 15057 u— »Kot alpinist rta lednikih Gronlandia« je naslov današnjemu predavanju, ki ea priredi Turistovski klub »Skal-«« ob 2<). v velika dvorani hotela Uniona. Predavatelj Hans Ertl iz Miinchua, je ljubljanski javnosti že znan. Opisal nam bo ves potek filmske ekspedicije, ki je snimala najnovejši naravni film »S. O. S. Eisberg«. Petmesečno bivanje ekspedicije v Arktidi, njeno življenje in delo, naporno in nevarno snimanje, vse to nam bo Ertl op:sal s svojo prožno besedo in zdravim humorjem. Pokazal bo obenem 150 do sedaj nedosegljivih fotografski posnetkov. Ker je zanimanje za to predavanje zelo veliko, naj si občinstvo preskrbi vstopnice v nred-p roda ji v Matični knjigarni. So po 5. 8 in 10 Din. Zlasti se na predavanje opozarja io tudi vsi fotoamaterji. u_ Predavanje o Norveški. Jutrišnjo sre lo ob 20. bo predaval pod okriljem ZKD v Kazini II. g. dr. Škerlj o svojem potova-nju in vtisih iz Norveške. Spremlja 65 lepih skioptičnih slik. Ker ie predavanje zanimivo in predavatelj odiičen, opozarjamo javnost na to prireditev. Vstopnina je 2 do 4 Din. u_ »Obličje matere zemlje« je naslov tretjega poljudno znanstvenega predavanja prlrodcslovne sekcije Muzejskega dru štva, ki se bo vršilo v četrtek 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na M klošlčevi cesti. Predavatelj g. prof. dr. Val. ter Bohlnec nam bo ob 50 skioptičnih slikah tolmačil spremembe v starodavnem obličju naše zemlje pod vplivi vode, ledu in vetrov. Tudi o delovanju vulkanov bo mo slišali. Sekcijski odbor vabi na čim obilnejšo udeležbo. Vstopnina običajna. Za pullove^fs pristna ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvorni trg 1 LJUBLJANA ena izmed nas u_ jugoslovensko kemijsko društvo, sekcija Ljubljana, vabi člane na redni mesečni sestanek, ki bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v činkoletov-i gostilni. Program: Kongres in reorganizacija. u_ Lepo vedenje v družbi in življenju prikazuje naše agilno društvo TKD Atena. Predaval bo priznani strokovnjak na tem polju, prof. Osip šest, ki je že pred leti uspešno vodil podobna predavanja. Tudi letos se bodo višila predavanja v delavski zbornici ob 18.15 t. j. v času, ki je vsakomur omogočen poset, sai takrat so povsod zaprte trgovine in pisarne in tudi f.a našo mladino še ni prekasno. Danes v ttm težkem boju za obstanek ne zadostuje, da je človek le strokovno dobro podkovan, tre-na je tudi taktnega nastopa, ki dostikrat soodločuje pri uspehu. Zato je za našo mladino potrebno, da se tudi v tem pogledu primerno pripravi za življenje, šolska vodstva naj bi osobito zadnje letnike gmnazi-je, tehn. srednje šole, trgovskih šol in trgovske akademije in učiteljišč opozorila na ta predavanja. Naj se nikdo ne sramuje priti. Za učenje nI nihče prestar ali premlad, nihče preugleden ali previsok. Saj smo pred leti opažali med vernimi poslušalci teh predavanj profesorje, zdravnike, trgovce, žene in može odličnih krogov, prodajalke, modistKe, šivilje, trg. pomočnike, obrtnike, delavce itd. Vsak, kdor se zanima, naj pride, vsakdo bo še kaj slišal, česar ni vedel, ali pa je že pozabil. u_ Domača gospodinjstva. Dodatno k oklicu delodajalcem in delojemalcem, ki je bil objavljen te dni v časopisih, opozarjamo, da se smatrajo za delojemalce tudi vsi v domačih gospodinjstvih uslužbeni posli. t. j. sobarice, kuharice, služkinje }td. Mestna občina prosi, da se tudi vsi gospo-darj in njihovi posli odzovejo in plačajo: Najlepše darilo za Božič in Novo leto pomeni najnovejši 15063 M USTNIK t,LIKAR ki izboljša okus tobaka in uniči škodljivi destilat. Znanstvene analize na razpolago. Stane Din 50. Razpošilja Lekarna v Kostanjevici na Krki. gospodar po 4 Din in posli po 2 Din za brezposelne na mesec. Kdor more, naj plača takoj 24 Din za 4 mesece in bo tako naenkrat prost svoje obveznosti, uradu pa bo pr.hranjeno mnogo dela. Pomisliti je treba, da tvorijo ravno onemogli posli kontingent podplrancev in da je v sedanji krizi tudi med posli nastala velika brezposelnost, zaradi tega naj ne bo med posli nikogar, ki bi odklonil prispevek za brezposelne. Kdor pa lahko plača 24 Di« naenkrat, bo znatno olajšal uradu delo. u_ Vandaiizem v Tivoliju. V Tivolskem parku so se v nedeljo ponoči pojavili neznani razgrajači, ki so med hnroMskim vpitjem pričeli razdirati ob ribniku postavljene klopi. Ponočnjak; so izruvali net klopi in pometali posamezne kose v ribnik. Upravitelj mestnih nasadov g. An*o:i Lap je zadevo seveda prijavil policiji, ki bo skušala neznane vami al e izslediti, r.;;-kar bo seveda sledila prav občutna kaz'\i. u— Pred napadalci človek nikjer ni varen. Po mestu se klatijo različni tipi. ki se ne strašijo nikakih nevarnosti, da .v.? okorstsljo na ta ali oni način, in poetajaj-o prebivalstvu qe samo nadležni, marveč tn-Intam brutalni. Pred dnevi se je pojavil poleg dveh tovarišev v nekem vinotoču v Zeleni jami neznan večji moški, ki je popil z družbo precej vina. Naposled, ko je bilo potreba poravnati račun, s^ je razjezil, pograbil lastnico vinotoča za las° in jo vr? I v 3 m globok prostor pod vinotočem, da se je hudo pobila po glav; in obležala nezavestna. Nato so neznane! pobegnili in j;ii policija navzlic vestnemu iskanju doslej Di mogla najti. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj Gosezete normalno lahkotno izčiščenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh lekaraab. -rse bi n 3 škatlice po Din 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar. »oc. politike in narodnega zdravja San. oddel. S. Br. 12258 od 12. julija 1932. u_ Mladi Ahasver. Včeraj so privedli iz Zagreba na ljubljansko policijo mladega fanta, ki ima za seboj že prav pisano zgodovino. 17 letni pekovski vajenec Mirko Plaskan, doma z Gomilskesa, se J^ učil pekovske obrti pri mojstru F;;g;:nelu v Rečici v Savinjski dolini, a je že maja pobegnil. Za njim je izginila vsrka, sled in ga sploh ni bilo več na spregled, šele pred dnevi so ga izročile madžarske oblasti zagrebški policiji in sicer kot Janka Jurč.ča doma z Vrbe. Plaskan je tudi v Zagrebu zatrjeval, da se piše Jurčič, a je slednjič vendarle povedal svoje pravo ime. Plasks-na so na Madžarskem kmalu prijeli ter je presedel celih pet mesecev v ječi. Mladega Aliasverja bodo sedaj izročili svojcem. u— Božična darila — višek okusa _ vodilen pisemski papir, polnilna pe-esa. BG-NAČ, Šelenburgova. u— Razpis dobave. Mostna občina ljubljanska potrebuje za zavetišče za onemogle v Ljubljani OKrog 15.000 kg govejega mesa in pa 2000 do 3000 kg mesnih izdelkov. Dobavne ponudbe je vlomit«; v zaprti kuverti z navedbo cen in z nadpisom: - P >-nudba za dobavo mesa in mesnih izdelkov za Zavetišče za onemogle v Ljubljan'1, ,Ja-pljeva nlic-a št. 2 za 1. 1933«. — do dne 19. t. m. do 11. dopoldne, in sicer v gospodarskem uradu mestnega načeistva (mestni magistrat soba št. 13. I. nadstr.) Istega dne t. j. 19. decembra t. I. ob 11. dopoldne se bo vrnilo komilskraelno odpiranje ofrrt. u— Zamenhofov večer priredi Klub espe. rantistov v Ljubljani v soboto 17. t. m. ob 20. v dvorani hotela »Metropol«. Espe-rantisti, posetite ta večer v čim večjem številu. Vabljena je tudi ostala javnost, prireditev bo brez vstopnine. u— Lutkovni teater Ljubljanskega Sokola bo igral za odrasle v četrtek 15. t. m. v Narodnem domu (vhod z Blehveisove ceste) Mitje šviglja komedijo »črni žemn -. ki je pri primieri dosegla popoln uspeh. V vlogi Olge gospodična Mariella Miekuževa. Začetek točno ob 20. u— Redni mesečni sestanek Zveze akademsko izobraženih žen bo v sredo ob 20. v posebni sobi Narodne kavarne. u— JNAD »Jadran« opozarja na plesno vajo. ki bo v četrtek 15. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igral bo jazz >Ronny«. Začetek točno ob 20. u— »Preporod« v soboto ne bo imel plesne vaje, ker bo v petek na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja slavnostna akademija ob priliki 20 letnice »Preporoda . Vabljeni vsi naši prijatelji. Valila so ž;-razposlana. Kdor ga pomotno ni prejel, naj ga reklamira na >Preporod«, Tomanova ulica 3, ali pa telefonično na št. 29-71. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. TRIGLAVU prvi slovenski velealpinski film »Vefleturist" DANILO Bedne predstave ob 4., 7., 9. uri Vse predstave razprodane. Rezervirajte vstopnice! KINO DVOR Telefon 27—30 Telefon 27—30 15037 ASPIRIN TABLETE Dovoljeno od Mui soc. pol. in nar. zuravija S. št. 15616 od Lv. 1H62. Iz Maribora a_ Mestni svet je na svoj.: seji izdal dovoljenje za postavitev javi.;h stojnic prosilcem Franju Konigu za prodajo sočiv. ja in južnega sadja na Glavnem trgu, I rancu Križaniču za prodajo pletenin last. n<'ga izdelka ob tržnih dneh i.n Društvu ribičev s Krka za prodajo morskih rib na C. 3 v nem trgu. Nadalje je odobril Izplačilo d. lne subvencije ^Dijaški kuhinji« in Združenju vojnih invalidov. Primeren znesek je poklonil tudi za božičnico v Otroškem vrtcu. Odobril je spremembo g ;idbenega načrta tovarne »Jugosvila« ob libijski cest!, izdal gradbeno dovoljenje Avgustu Erlichu za preureditev že obsto j. Sih objektov v Jezdarski ulici v tovarno 2a vato, uporabno dovoljenje Juliju Cr:ppi za suši'nieo mesnih izdelkov v Slovensk: ulici, Franju škofu za adaptirane prostore na Meljski cesti in Ani Reisnerjevi za preuredtev garaž v obrtne lokale v Tyrše-v ulici. a— Lepa humaniteTia predstava v Rušah. V nedeljo popoldne so uprizorile učiteljice ti »rodne šoIp v Rutah lepo mladinsko pred-. p * a v'o »PeterSkove poslednje sanje« Hvaležno mnogoštevilno ohionstvo ie nagradilo n ule igra 'ce z na"dušino zahvalo, saj pa so bile tudi vse vloge smiselno in ljubko podane Režiserka gdč Lukarjeva ni steči ln časa ne truda, da je igrica tako dobro uspela. Učiteijstvo in požrtvovalni Ru-š.ini so pa poka a/J i. kako toplo občutilo v-o bedo svo!i'h delavskih otrok, ter eo položili svoj bogati delež na božično mi-z:co svoje revne dec. u— Nova vlomilska tolpa pod ključem. Komaj se je posreičlo marborski policiji ST-ivi-t! na varno nevarno vlomilsko tolpo 7 članov, ki je strašila no vsem mestu in bMžnfi okolici, že je imela opravka v mnogoštevilnih primerih nov'h vlomnih tatvin. P »zornofti in vestni službi naših varnost-r h organov se moramo zahvaliti, da so trli v'orni I ci tudi v teh primerih izsledeni in deloma spravljeni na varno. Policija ie STav'.k za zamrezera okna že več nevarnih pt:čiknv, ostali pa tudi ne bodo odšli Svoji BSOČfi. ________ V interesu preiskave in zasledovanja drži policija vse imena in ostalo v tajnosti. n— Drtomor. OrožniSka postaja v Ra-c h ie ugotovil1« na podllagi prijave, ^da se j? nc,ka t •»mošnja ženska na erd način iz-nr*bik svoicia rt roka. Orožniki so uvedli p-evka-vo 'in 1 rezano mater pozvali na o V>ovor Pr-zn.o'-! ie. da je otroka vrgla v P-tnavsfci ribn;'-:, kjer so truplo včeraj ra« sli. Iz Celja e— Mojstrski izpiti so se pričeli v Obrtnem domu v Celju. Včeraj so se vršila izpiti za šivilje, jutri bodo izpiti za kleparje, v četrtek 15. t. m. za brivce, 21. t. m. za p. ke, 22. za kovače, 23 za mizarje in 29. t. tn.' za mehanike. Teoretični izpiti so javni in se vrše vselej od 19. datlje. Članski sestanek Obrtnega društva bo v soboto ob 20. v gostilni Wi'son v Gaber ju. c__ Zveza županov bo imela v petek 16. t. m. ob 10. dopoldne zborovanje v Obrtnem domu v Celju e— Sokolski savezni smučarski izpiti so sc vršili v nedeljo v Celju pred izpraše-valno komisijo iz Ljubljane pod predsedstvom br Podigorniica. Izpit so položili vsi prijavljeni z dobrim uspehom, in sicer AJ-bn ZavršnT; iz Hrastnika ter Tine Novak, Alojz Volka r. Tone Grobelnik in Zvon,ko Meštrov iiz Celja. e— Tragična smrt otroka. V Saleku pri Velenju se je 9. t. m. dogodila nesreča, ki je zahtevala Slovenk v žirtev Enoletni sin--'ček poljskega delavca Avgust Obs-tpetter fo je igral doma pri zakurjeni peč:. Pri t ..m se je vsula nanj žerjavica in ga opeki.i po trebuhu im levi nogi. Otroka eo prepirali v celjsko bolnico, kjer pa je v nedeljo ob 166 oo die sel poškodbam. e— Mestni kino. Danes ob 20.30 wrs'na zvočna komedija »Dunajska cvetl^n rt n«. V glavnih vol ga h Hansi Niese. Renata Miil-icr in Harald Paulsen. Foxov zvočni žurnal. Iz Krania r_ p«horje -— smučarski raj je naslov pki optičnemu predavanju. ki ga prired'-Kra.nib.k3 podružnica SPD danes v torek oŠ 20 v gledališki dvoran' Narodnega doma. Predava znani planinec in fotoam"ter g. Franjo Pivka iz Maribora Planinci. čar ji in ljubitelji planin poletite to predavanje. ki ga spremlja 120 krasnih slik. G predavatelj je predaval v Celju in v radiu Ljubljani z velikim uspehom. SPD Iz Ksmnika ka— Tomo Homar pri Abrahamu. Ugledni kamniški m*šean. s!rkare{oi mojster go-f.pod Tomo Homar parzmuje danes *voio f.b ietn-s-cc. Jubilant je eden najigilnejših predstavnikov našega meščanstva ki se že dolgo vrsto let živahno u dejstvu je v našem javnem življenju kot občinski odbornik, predsednik Obrtne zadruge, odbornik kor-p^racije in odbornik gasilnega društva. Želimo mu še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! ... t.,_ Osebna vest. Iz Kamnika ie pres TonšJen v Ulcini v črno goro orožnišiki p-o-točtvV< Jovan Bokič. ki ie v kratki dobi svoje?a bivan ja v Kamn fcu oridoVl splošen ugled Na novem službenem mestu mu žel:mo obi|1o zadovoljstva! i* »tnia j_ ptujski dijaki uprizorijo drevi ob 20 v ciestnem gledališču Cankarjeve »Hlapce«. Gospodarstvo Izplačevanje obresti na stare vloge pri Ljubljanski kreditni banki Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja: Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji seji dne 10. t. ra. sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije v smislu člena 3., točke 2. uredbe o plačilnih rok b za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maja 1932, da bo zavod izplačeval od 1. januarja 1933 dalje \-sem vlagateljem na knjižice in tekoče račune obresti za drugo polletje L932. Nedvignjene obresti se prenesejo na nove, vedno razpoložljive, izven uredbe stoječe račune. Pri izplačilu, odnosno prenosu se odbijejo vse akontacije na obresti, izplačane v smislu objave od 9. septembra 1932 in vsi v smislu določil čl. 3., točke 3. uredbe predčasno na račun izplačil po točki 2. likvidani iznosi. K tej objavi smo prejeli naslednjo informacijo: Prvo polletje, zlasti pa prve mereče svojega poslovanja po določilih uredbe je porabil zavod za izvršitev vseh ob. vez, ki so stale pred uredbo ne zvršene, a jih je zavod moral najprej izvršiti v smislu določil točke 1. čl. 3. uredbe. Vse te obveze so urejene. Nadalje je porabil zavod precej prvotnih, vlagateljem namenjenih sredstev za nepričakovana, od Narodne tanke zahtevana odplačila. zaradi česar tega precej izdatnega zneska, s katerim bi bilo izplačilo celoletnih obresti upnikom zagotovljeno, žal, ne more staviti le tem na razpolago, želja uprave zavoda je, da prične zavod najprej z rednim izplačevanjem obresti svojim upnikom ter da čim prej, zlasti pa kakor hitro se gospodarske prilike nekoliko ublaže. prične tudi z rednimi izplačili kvot na giavn;eo. Novo poslovanje zavoda se uspešno razvija, promet naraloa od dne do dne, zlasti razveseljivo pa je stalno naraščanje novih naložb pri zavodu, ki so v smislu uredbe upnikom vsak čas v pclnem znesku na razpolago. 2354 Stanje Naro^iae banke Izkaz Narodne banke od 8. t. m. ne kaže večjih sprememb. Podlaga v zlatu in devizah se je zmanjšala za 10.0 na 1970.S milijona Din (podlaga v zlatu je nazadovala za 5.0, v valutah za 1.8 in v devizeh za 3.2 milijona Din). Kovani denar v blagajni je izkazan s 166 milijoni Din, to je za S milijonov več nego ob koncu novembra Posojila na menice so nazadovala za. 10.7 na 2177.7 milijona Din, iombardna posojila pa za 1.6 na 348.1 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 10.S milijona Din in znaša sedaj 4632.5 milijona Din, to je za 586 milijonov manj nego lani ob istem času. Tudi obveznosti na pokaz so za malenkost nazadovale, in sicer za 4.8 na 829.9 milijona Din, obveznosti z rokom pa so se zmanjšale za 11.1 na 1442.4 mil-jona Din. Kritveno razmerje se ni bistveno spremenilo. Kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 35.68 % (po zadnjem izkazu 35.70 %), kritje v samem zlatu pa 31.91 % (31.85 %). Stanje na dan 8. t. m. je bilo naslednje (v milijon h Din! v oklepajih razlike nasproti stanju od 30. novembra): aktiva; podlaga 1970.8 (— 10.0), od tega v zlatu 1762.3 (— 5.0), v valutah 1.8 (— 1.8), v devizah 206.7 (— 3.2); devize, ki se ne vštejejo v podlago 0.9 (— 0.2); kovani denar 166.0 (— 8.0); posojila na menice 2177.7 (— 10.7); lombard 348.1 (— 1.6); stari državni dolgi 1812.2 (+ 0.3); začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4692.5 (— 10.7); obveznosti na pokaz 829.9 (— 4.8), od tega nasproti državi 6.7 (— 2.9) po žirovnih računih 572.4 (— 9.5), po raznih računih 250.8 (+ 7.6); obveznosti z rekom li42.4 (— 11.1). Gosnodar^e vesti = Mešetarina na ljubljanski borzi. Uprava ljubljanske borze je na svoji seji 10. tega meseca sklenila za trgovanje na borzi spremembe pristojbin. Pričenši e 15. decembrom znaša mešetarina pri kupu in proda* ji: 1. pri kupčiji z devizami: za deviize in valute od vsake strani l°/oo, za avstrijske ši-Mmge v privatnem kliringu in za grške bone od vsake strani 1.5°/oo. pri kompenzacijah za devize l°/oo, za valute, avstr. šilinge v priv. fcllirirgu in gr.ske bone 2°/«n; 2. pri kupčiji z efekti: za stalno obresto-nosme efekte od vsake strani l°/oo, za dolarske papirje od vsrjke strani 1.5°/oo, za delnice l()/oo- Minimalna mešetarina znaša 10 Din. = Tarifni Sporazum zavarovalnic. V Beogradu se je 7. t. m. vršila plenarna seja Saveza zavarovalnih družb, na kateri je bi! na podlagi dvodnevne razprave savezre eksekutive končno sestavljen in odobren tarifni sporazum med vsemi koncesijonira-nirni zavarovalnimi družbami v naši državi. Izvajanje sporazuma je zajamčeno s tem, da v bodoče ne bo več outsiderjev, zaradi katerih ni bilo doslej možno izvajal enotnih nač^l. Kakor zatrjujejo, ta sporazum ni kartel trgovskega značaja. Taki sporazumi obstojajo v vseh naprednih državah, ker so potrebni iz razlogov absolutne garancije v zavarovalnih poslih, zato ne gre sporazum dano v korist zavarovalne, temveč tudi v korist zavarovancev. = Dve banki pod zaščito § 5. Ministrski svet je odobril, da se prizna zaščita po § 5. zakona o zaščiti kmeta čačanskemu kreditnemu zavodu iz čačka in banki Brsča Turkovič, bankarska radnja d. d. iz Zagreba. Borze 12. decembra Na ljubljanski borzi se je deviza London v skladu z zamanjimi tečaji ponovno nekoliko popravila. Nekoliko se je okrepila tudi deviza Berlin, dočim sta za malenkost popustila Bruselj in Trst. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.50—8.90. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno dvignila za 5 tofk in so je trgovala po 229 in 230. Promet je bil tudi v 7% investicijskem posojilu po 47, v 7% Blairovem posoj;lu po 40 in 40.50, v 8'/f Blairovem posojilu po 43, v 7% Se-ligmanovem posojilu po 43 in v 6% beglu-ških obveznicah po 33.50 in 34. Zaključek je bil zabeležen še v Trboveljski po 145. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2315.13 — 232G.49, Berlin 1368.47 — 1379.27, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, Lonion 186.86 — 188.46, New York ček- 5741.59 do 5769.85, Pariz 224.99 — 226.11, Praga 170 67 — 171.53, Trst 294.57 _ 296.97 Curih. Pariz 20.30. London 16.97, Ne\v-vork o'20. Bruselj 72, Milan 26-62, Madrid 42.425, Amsterdam 208.90, Berlin 123.':5, Stockholm 92.80. Oslo 87 50, Kobenhavn 88.10. Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšavti 58.30. Bukarešta 3.0S5. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 229 _ 231. za december 229 — 231, za februar 215 — 218, 7°/o investicijsko 47—50, 4°/o agrarne 28 den.. 6% begluške 33.50 do 344.50. 7°/o Blair 39 — 40. 8Vo Blair 42—43, 7o/, D rž. hipotek, banka 43 — 45; bančne vrednote: Narodna banka 4250 — 50'O, f Priv. agrarna banka 230 — 235; industrijske vrednote: Trboveljska 145 — 150, Sečerana Osijek 178 — 180, Sečerana Veliki Bečkerek 600 den., Gutmann 80 bi-. Narodna šumska 30 bi., Split cement 150 den-, Beograd. Vojna škoda 228.50 zaklj., za december 230 zaklj., 6°/n begluške 33.50 zaklj., 83/o Blair 40 zaklj., 7%> Blair 38 zaklj., 7°/o Drž. hipotek, banka 42S0. 4250 zak'i., Pr;v. agrarna banka 232, 230 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahnges. 15.07, Trboveljska 18-50, Alpine - Montan. 11.50. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. — Kupčija z lesom je nekoliko oživela, in sicer zaradi domače potrebe in le deloma zaradi izvoza v Italijo. Zaradi izčr-panih italijanskih skladišč pa se stalno n može povpraševan ja, tako da obstoja nada na delno izboljšanje lesne izvozne trgovine. ŽITO 4- Chieago, 12. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 45.50, za marc 49.125, za maj 49.50; koruza: za marc 28, za maj 29.625; oves: za december 13, za marc 15.50. za maj 17.875; rž: za december 2850. + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tend^n^a 7.a žito nespremenjena Prometa m bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlev. tarifa. pla<> v 30 dneh): baška 76 kg po 197.50 — 200, baška 77/78 kg r>o 2«0 — 202.50, sremska 79/80 po 207.50—212 50; moka (slov. po.:M: baška >0 po 330 — 335, banatska po 340 do 345; koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška, umetno sušena po 115 do 117.50, za december po 120 _ 122.50, za januar ro 122.50 — 125. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca stalna. Promet 43 vagonov. — Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad, Sombor 151 — 153; srednjebaška 152—154; baška potiska 15» — 1»7; ladja Tisa 157 do 159; ladja Begej 156 — 158; gorniebn- ška 153 _ 155; eornjebanatska 151 — 153; iužnoban. 147—149; srem. 1.52—154; baška, sreui-, 78 kg 154—156. Ječmen; baški, srem-ski 65/6 kg 90 - 97 50. Oves: baški. srem-5ki 95 - 97.50 Rž- baška 125 - 1°7 50 Koruza: baška 52 — 54; za december 53 do Io, za marc - maj 68 — 70; banatska 49 do 51; sremeka 52 — 54; baška sušena 61 do (13; banatska sušena 59 — 60; sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banatska >0g« in >0gg« 247.50 — 262.50; *2« 227.50 >5« 210—220: 170-t80;V7« 125—135: »8« 85 — 80. Otrobi: baški in sremski 58—60; banatski 56 — 58. Fižol: baški beli 117.50 do 120._ Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14-: Zločin in kazen. C. Četrtek, 15. ob 15.: Rcksi. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Torek, 13.: Erika. D. Sreda, 14.: Manon. Sreda- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 12.: Zemlja smehljaja- C. Znižane cene. Sreda, 14-: Zaprto. (piMfftocjfim 4o2tm» - 6wiit& ženske copate, tople in udobne, jjodplati iz filca in ucnja. Tople Cosy-copate za deklice v modernih barvah, ženske, razni modeli. Din. 40.— in Din 45.—. ženski čevlji, solidna izdelava, usnja ti podplati, črni ali rjavi. Druge oblike in barva D. 95.—. Elegantni in lahki črv:ji lz finega rjavega baržuna. Lctoinja moda, imitacij:* nubuka. ženski čevlji s francosko peto, zelo poceni, velika izbira lepih modelov. Moške galoše, samo znane svetovne znamke, prima težka kvaliteta. ženski snežni čevlji, dokler traja zaloga. Druga vrsta D. 65.—, celi iz gumija z ovratnikom samo D. 98.—. Ceneni moški polčevljl, črr.i nli rjavi, usnjati podplati. Druga oblika ta nio D. 125.—. ženski domači čevlji iz velblodske dlake, podplati iz filca in usnja, zelo topli. Moški D. 65.—, vel. 31—35 samo D. 35.— Moški čevlji iz boksa, črni ali rjavi, prima usnjati podplati. Druga moderna oblika samo D. 145.—. LJUBLJANA, (Petovia) Dunajska cesta štev. 1 a MARIBOR, Gosposka ulica 17. CELJE, Aleksandrova cesta 1. Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. 340-30 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša dobra soproga, skrbna mati, stara mati, tašča, gospa Joze/o Zirr/fiif roj. Kocjan soproga žel. strojevodje v pokoju danes zjutraj v Divači po dolgem in muke polnem trpljenju Bogu vdana preminula. Divača, Ljubljana, dne 12. decembra 1932. žalujoče rodbine: Zurlini, Mlakar in Paulina. ..agar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 114. Svečeniki so planili na Tarzana in ga položili čez oltar. Uganil je, da se bo ljubka ženska čez minuto ali dve izpremenila v l>esno, krvo'o6no morilko. S kadetčini se nožem v roki bo iz /Jate čašice, ki je soala. pred njo na oltarju, prva lokala rdečo, vrečo kri svoje žrtve. PRIJATELJ GOSPODINJE 40—60 % 30 73 prištedi na kurivu pospeši kuhanje za zviša toploto za Ta patentirani štedilni obroč je mogoče namestiti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 190.— do Din 250.— pri 15045 JELODVOR, Ljubljane, Sv. Petra cesta s, .HflBBS Občina ItiuMjaua Bil M»tffld pogrebna za v tuj Nenadoma nas je zapustil in odšel v večnost naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. t. m. ob 2. uri iz hiše žalosti, Nunska ulica 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. decembra 1932. Žalujoči rodbini Podbregar — Deržaj f Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je naša doL^a mama, gospa gostilničarka dne 10. decembra ob pol 9. uri zvečer, previdena s tolažili sv. vere, nenadoma preminula. Pogreb pokojne se je vršil v ponedeljek, dne 12. decembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Za-price 14, na pokopališče Žale v Kamniku. Kamnik, dne 11. decembra 1932. 15062 Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Iz življenja in sveta Angleški prijatelji živali zahtevajo zaščito Tajnik angleške zveze za zaščito živali izroča poslancu Gowru peticijo s podpisi 300.000 prijateljev živali, ki zahtevajo zakon o zaščiti svojih ljubljencev Lahki akumulator je tu! Dalekosežna iznajdba Francoza Cira Avtomobilski industriji, brezžični tele. grafiji in zrakoplovstvu se obeta v naj-bližnji prihrdnjosti velikanski preobrat. Francoski izuiritelj Ciro, ki se trenutno mudi v Braziliji, je namreč po poročilih iz Amerike odkril lahek električen akumulator na podlagi joda in cinka. Izum prekaša vsa pričakovanja. Akumulator je namreč mnogo lažji od dosedanjih svinčenih akumulatorjev, se da zapreti in ne iz-puhteva nobenih nevarnih plinov, kaže pa mnogo večjo kapaciteto in je zeTo trpežen. Konstrukcija aparata je č:sto enostavna. Naprava sestoji iz cinkove palice in centralne elektrode iz oglja ter iz jodove raz- topine. Aparat je tako skonstruiran, da se lahko napolni s poljubno množino elektrike, ki jo potem lahko z veliko brzino oddaja. Vprašanje rekonstrukcije akumulatorjev je že genialni izumitelj Edison označil za eno najnujnejših temeljnih vprašanj razvoja moderne elektrotehnike. Doslej ni prišel temu problemu še nihče v okom. Izgledi glede praktične uporabe močnega akumulatorja majhne teže in brez kisl n so velikanski, če se je francoskemu izumitelju stvar v resnici posrečila, ni dvoma, da je storila elektrotehnika s to iznajdbo velik korak naprej. Cepivo proti sifilisu »M on ako v-s>ki zdravtsveni tedirik« priob-čuje iz peresa dunajskega zdravnika dr. L. Soitzerja senzacionalno poroči io o novem sredstvu proti sifilisu Gre za cepvo. ki se je v doslej preizkušenih primerih sijajno obneslo. Z njim so cepili celo hudo bolne sifilitike, pri katerih so odrekla vsa dosedanja kemična sred^va Pri hudih bolečinah v glavi, ki so značilne za hietike. so bolečine že po nekaj injekcijah ponehale. Posebnost cepiva pa je tudi v tem, da leči celo simptome, ki so veljali doslej za neozdravljive, n. pr. pri otrplost zenic. Nov osnovni del materije Bjornstjerne Bjdrnson lodbicali Prof. Haraldu Ureyu, ameriškemu fiziku na Columbia univerzi v Newyorku, se je posrečilo važno odkritje, ki bo temeljito izpopolnilo sedanje nazira-nje o osnovnem sestavu vseh prvin. Posrečilo se mu je namreč izoli-ati vodikove atome dvojne atomske teže. Na ta način bo v prihodnje mogoče razjasniti sestav nekaterih kompliciranih atomskih jeder, katerih si doslej ni bilo mogoče nazorno predstavljati. Poleg vodikovega in helijevega atoma to veljal poslej kot osnovni del materije tudi težki vodikov atom Bjornson se je vedno živo zanimal za politične razmere svoje dežele in je aktivno posegal v njene strankarske boje. Zato so mu očitali, da živi dvojno življenje. O tem pa je dejal nekoč Strindbergu: »Ta očitek je neupravičen. Politiko delam kot umetnost in moje pesniško delo je vendar tudi umetnost.« * Nekoč ga je obiskal neki politik. Rekel mu je: »Vas je treba res zavidati! Niste samo velik pesnik, temveč tudi vaše finančne prilike so videti v najlepšem redu.« »Nasprotno,« se je nasmehnil Bjornson, »motite se. Morda sem res velik pesnik, toda z mojimi financami je drugače. Jutri moram poravnati dolg sto kron, a še vedno ne vem, kje jih naj dobim. Hočete staviti z menoj, da moram skrbeti ne samo zase in za svojo ženo, temveč tudi za drugih 28 lačnih želodcev?« Polit'k se je zasmejal: »Takšno stavo rad sprejmem.« Pesnik ga je nato pozvali, naj gre z njim in ga je povedel do majhnega paviljon? za hišo: »Vidite,« je rekel, »tu je mojih ostalih 28 lačnih želodcev, ki moram zanje skrbeti.« V paviljonu je bilo 27 kokoši in 1 petelin. »Zmagali ste,« se je zasmejal politik. »In na ta način bom jutri poravnal moj dolg,« je dostavil pesnik. * Bjornson je umrl 26. aprila 1910. v Parizu in se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da mora umreti. »Hotel sem napisati še toliko stvari,« je vzdihnil. »Ne smem umreti! Saj sem napisal doslej samo 20 dram, 2 romana, 1 epsko pesnitev, mnogo pesmi, kakšnih 25 povesti, okrog 25.000 člankov in 30.000 pisem. In ta slavospev na spomlad (ki ga je ta. krat psal) naj bi bil moje zadnje delo? Ne morem verjeti. Ozdravel bom in delal dalje.« To so bile njegove zadnje besede, kajti takoj nato je padel v agonijo in ni prišel več k zavesti. Jod proti spanju Po zadnjih raziskovanjih ameriškega zo-ologa Carterja učinkujejo jodove spojine, kakršne izločuje ščitna žleza, na zimsko spanje in na spanje sploh. Carter je inje. ciral žabi, ki je spala zimsko spanje, malenkostno dozo ščitne izločnine in takoj ji je začelo srce utripati kakor v poletnem času. S sličnimi poskusi je ugotovil vpliv jodovih spojin tudi na navadno spanje ljudi in živali. Neizpolnjeni čudež V belgijski občni Beauring je vladala zadnje dni ogromno razburjenje. Pet otrok je pripovedovalo doma, da 6<» jim je na vrtu ondotnega samostana prikazala Mati božja. Vsak dan se je na tistem mestu zbralo več sto ljudi, ki so pričakovali, kdaj se bo čudež ponovil. Otroci eo namreč pripovedovali, da so prosili Maiter božfio, naj ozdravi nekega slepca. Prikazen jim je baje naročila, naj iprdejo z nesrečnikom na samostanski vrt, kjer se bo izvršilo čudežno ozdravljenje. Glas o stvari se je tako razširil med ljudimi. da je na dam, ko se je imelo izvršiti čudežno ozdravljenje, zbro lo na vrtu nad 10.000 oseb. Vsi so čakal!, kdaj 6e bo čudež izpolnil, toda čakali so zaman. Prikazen se ni ponovila in s1 epe a so morali odnesti rt pozdravljenega domov. Ker pa to še ni bilo dovolj ljudem, so končno posegle vmes ohdasti. kii so prepovedale nadaljnjo zbiranje p-ed samcata* nom. Medveda je srečala Iz Korneuiburga poročajo: 49 letna Marija Svetlikova z Dunaja, ki ima trgovino z živili, se je prod dnevi napotila na kmete, da bi naikuiplla žniviila za prodaio. Po opravkih je prišla tudi v Gerassdorf. Ko je hotela čez neko pot, jo je nenadoma napadel močan kosmat:-n, ki je, kak ar se je naknadno dognalo, pobegnil iz nekega cr-kuea. Medved je Svet!'kovo nevarno oklaJ in jo razipraskal s šapami. Ko je začela na paderka klicati na pomoč, so prišli kmetje, ki so medveda ustrelili. Nesrečni pros daja'fci je medved potegnil z glave polovico kože z lasmi. Prepeljali so jo v boViiš-nico. Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi janje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Spomenik Aristidu Briandu Francoski kipar Guilaume je izklesal lik Aristida Brianda. Spomenik bodo odkrili na obletnico smrti velikega državnika Bjornsonov sin pred očetovim grobom - * I M Ob stoletnici Bjdrnsonovega rojstva polagajo Norvežani venec na grob svojega velikega buditelja v navzočnosti njegovega sedaj 721etnega sina (v sredi) ii »Carstvo ljudomrzcev Otok samote željnih ameriških milijonarjev življenje teklo samo Ameriški nrl^jonar Wrigbt, ki je doslej samot ar il v državi New Yersey, se je lotil izvedbe načrta, katerega je premišljeval celo vrsto let. Otok Cabrera, ki leži v skupini Balearskih otokov, namerava zase in za nekatere svoje prijatelje preobraziti v car s poštnino 13 Din več. II. zbirka: Spisi Podlimbarskega. Maselj-Podlimbarski: Zbrani spisi. Urejuje dr. J. Šlebinger. I. zvezek: Slike in črtice. — Gorski potoki — Tovariš Damjan. II. zvezek: Potresna povest. — Moravske slike. — Vojvoda Pero in perica. — Črtice. IV. zvezek: 1. in 2. knjiga: Gospod in Franjo. Štirje zvezki: broš. Din 140.—, naan. Din 280- vez. „ 200.—, „ poštnino 13 Din več. 340.— III. zbirka: Kompleten Tavčar. Tavčar Ivan: Zbrani spisi. Urejuje dr. Prijatelj. I. zvezek: Gospa Amalija. — Dona Klara. — Antonio Gledjevič. — Povest v kleti. — Bolna ljubezen. — Mlada leta. — Margareta. — Ivan Slavelj. — Valovi življenja. — Med gorami. (Slike iz loškega pogorja.) II. zvezek: In vendar — Soror Pia. — Tat — Čez osem let. — V Karlovcu. — Gospod Ciril. — Mrtva srca. III. zvezek: Otok in struga. — Tiberius Pannonicus. — Kuzovci. — Vita vitae meae. — Janez Solnce. IV. zvezek: Grajski pisar. — 4000. — V Zali. — Izgubljeni Bog. V. zvezek: Izza kongresa. VI. zvezek: Cvetje v jeseni. — Vi soška kronika. ^ Vseh šest zvezkov skupaj: broš. Din 300,—, nam. Din. 492.— vez. „ 400.—, „ „ 586.— s poštoino 13 Din več. 4 IV. zbirka: Jurčič in Jenko. 1. Jurčič Josip: Zbrani spisi. Urejuje dr. Prijatelj. II. zvezek: Spomini starega Sil oven ca. — Tihotapec. — Jurij Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Grad Rojinje. III. zvezek: Kloštrski žolnir. — Deseti brat. IV. zvezek: Golida. — Hči mestnega sodnika. — Nemški vaApet. — Dva brata. — Božidar Tirtelj. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Črta iz življenja političnega agitatorja. — Sin kmetiškega cesarja. — Sosedov sin. V. zvezek: Pipa tobaka. — Moč in pravica. — Županovanje v Globokem dolu. — V vojni krajini. — Telečja pečenka. — Ivan Erazem Tattenbach. — Bela ruta, bel denar. — Na kolpsikem ustju. — Doktor Zober. Spomini. — Tilka. — 2. Jenko Simon: Zbrani spisi. Urejuje dr. Glonar. Pesmi. — Črte. — Kaznovana tercijalka. — Predpustnica. Jcprški učitelj. Vseh pet knjig stane: broš. Din 132.—, nam. Din 264.— vez. „ 313.—, „ „ 344.— » poštnino 13 Din več. V. zbirka: Celoten „Dekameron". Eno najslavnejših del iz svetovne literature, poleg tega pa najza-havnejša knjiga, ki obravnava s humorjem in ironijo ljubezenske pustolovščine duhovništva in ostale srednjeveške družbe. Naša bogato ilustrirana izdaja je prava slaščica za dorasle čitatelje. Boccaccio Giovanni: Dekameron. 3 zvezki. Broš. Din 80.—, vez. Din 128.—, nam. Din 216.— s poštnino Din 5.— več. VI. zbirka: Sienkietviez. 1. Sienkiemcz: Z ognjem in mečem. 3. Sienkiewicz: Potop II. del. Vs* tri knjige skupaj: broš. Din 140.—. nam. Din 290 vez. „ 182.—, s poštnino Din 12.— več. 362. VII. zbirka: Za naSe malčke. 1. Dolgouhi Jernejček. 2. Princesa v pomaranči. 3. Koko in druge živalske zgodbe. 4. Mihec in princ lenuhar. 5. Čarobni studenec. 6. Božične pripovedke. 7. Vilinske gosli. 8. O srečnem krojaču. 9. Bili so trije velikani. Devet knjig stane: broš. Din 70. —, vez. Din 100,— s poštnino Din 5.— več. VIH. zbirka: Tudi za mladino. 1. Levstik Vladimir: Deček brez imena. 2. Milčinski; Tolovaj Mataj. 3. Šorli Ivo: Bob in Tedi. 4. Filip Don: Kako so se vragi ženili. 5. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. Vseih devet knjig stane Din 100. s poštnino Din 10.— več. 6. Zmaj Jovan: Kalamandarijž 7. Vaštetova: Pravljice. 8. Zmaj Jovan: Pisani oblaki. 9. Šorli: V deželi Čirimurc.v. IX. zbirka: Skakespeareova dela. Župančičeve prepesnitve genijalnega dramatika so po svoji dovršenosti in preprostosti naravnost šola naše najvišje jezikovne kulture. Shakespeare: Dramatična dela. Prevel Oton Župančič. 1. Sen kresne noči. 5. Zimska pravljica. 2. Macbeth. 6- Ukročena trmoglavka. 3. Ofchello. 7. Komedija zmešnjav. 4. Kar hočete. Vseh sedem knjig stane: broš. Din 100.—, nam. Din 176.— vez. „ 140.—, „ „ 232,— s poštnino Din 8.— več X. zbirka: Izbera zabavnih in poučnih knjig. Izbere se lahko katerakoli knjiga. Naročilo mora znašati najmanj Din 50.—. V oklepaju cena za vezane knjige. Župančičev jubilejni zbornik Cankarjev zbornik Debeljak: Solnce in sence Jenko S.: Pesmi Pretnar: V pristanu Zbašnik. Pesmi Feigel: Tik za fronto Lah: Angelin Hidar Lah: Knjiga spominov Milčinski: Drobiž Novačan: Samosilnik Šorli: Zadnji val Goncourt: Dekle Eliza Cervantes: Tri novele France: Pingvinskii otok Barbusse: Ogenj Andrejev: Plat zvona Strug: Jutri Andrejev: Povest o sedmih obešenih Coster: Ullenspiegel Vajanski: Leteče sence Foggazzaro: Svetnik Kaš: Dalmatinske povesti Stare: Lisjakova hči Del ene: Izbrani spisi Stritar: Sodnikovi Zeyer: Tri legende o razpelu Puškin: Kapetanova hči Kersnik: Cyklamen Kersnik: Agitator Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika Zbašnik: Žrtve Hearn: Knjiga o Japonski Kmetova. Večerna pisma Kunave>: Zadnja pot kapitana Scotta Maupassant: Povesti iz dneva in noči Meško: Kam plovemo Sven H edin: V aziijskih puščavah Tolstoj: Rodbinska sreča Din 20.— 10.— 3.— 3.— 10.— 5.— 6.— 10.— 15.— 7.— 15,— 15.— 5.— 4.— 5.— 10.— 5.— 5.— 5,— 20.— 10,— 20.— 3.— 3 — 5 — 5 — 10.— 10.— 10.— 10.— Din (34.-) (20.-) do.-: (10.— (30. (12.-(13- (25-(13-(22-(25.-(12-(12-(12.-(20-(10-(10- (10- (36-(18-(36.-(10-(10-(12— (14- (18-(18-(18- Di« 8. 10 14. 8, - (16— '20.-.22. '16, 18.— (30— 15- 17- 18-13- (25— (27, (30— (30— Din (30.-) (16.-) Kozak: Boj za Mount Eve- rest 18.— Kersnik: Testament 9— Breznik: Junaki prekomor- skih poletov 18.— (30.—) Hašek: Pustolovščine vojaka Švejka I. 23.— (32.—) Hašek: Pustolovščine vojaka Švejka II. 21— (32.—) Nansen: V noči in ledu 18.— (30.—) Vaštetova: Umirajoče duše 26.— (36.—) Ibsen: Gospa z morja 6.— (12.—) Novačan: Veleja 6.— (12.—) Novačan: Celjska kronika 20.— (38.—) Pregelj: Azazel 7.— (14.—) Derč: Dojenček 3.— Pitamic: Pravo in revolucija 3.— Ogris: Borba za j ugoslovensko državo 5.— čorovič: Rasa in vera 3.— Goršič: Socialna zaščita dece 5.— Hobhouse: Liberalizem 6.— Dr. Vošnjak: U borbi za uje- dinjenu narodnu državu 60.— (80.—) Bon ton. Knjiga o lepem ve- den ju 40- (56.-) A. Melik: Jugoslavija I./II. 40.— (50.—) Dr. F. Veber: Znanost in vera 15.— Čermelj L.: Materija in ener- giia Seidel: Moderna izobrazba 16— 8,— (12.—) Dr. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma 12.— Stribrny: Simon Gregorčič 5.— Dr. Veber: Uvod v filozofijo 12 — Doyle: Napoleon Bonaparte 20.— (32.—) Čehov: Sosedje in druge novele 10.— (30.—) May Kart: Old Surehand 60.— (92.—) Melik: Kolonizacija Ljubljanskega barja 20.— Dostojevskij: Selo Stepanči-kovo (humor, roman). 30— (40.—) oštnina »e zaračuna naknadno po teži pošiljke. ALI OGLASI Pozor, gostilničarji, restavrater ji! Berrtaet vino črnino iz FruSke gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, FruSka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Od likovano s prvimi nagradami. Brez Bermei vina Vaša gostilna ne oo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Mannkova. Sremski Karlovci. F ruška gora. 30* Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za da ;anje naslova aii za šifr« pa S Din. (1) Mesar, pomočnika sprejmem ta Ljubljano — Nislov v og.asnem oddelku »Jutra«. 50178-1 Maserko d-oh-o izurjeno, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maserka«. 50334-1 Uradnik z dolgoletno prakso, sprejme vsako de i« — samo da zamore dati otrokom hra ne. Prijazne ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« p>d »Večno hvaležen«. 50Ž87-2 Društva, pozor! Mlad kapelnik - pevovodja ikademiično na.obra.žen, vi-joliniist. prevzame godbe, zbore, orkester, ali uradni ške posie. Prvovrstna priporočila. Soeič, Kokra — Kranj. 50382-2 Služkinje ne nad 30 let stare, izvejo Zd s-užbo v posredovalnic: v 5elenbnrgovi ulici 7/1. — Brezposelna dekleta dobo prenočišče. Narofia se list »Gospodinjska pomočnica«. 50300-1 Postrežnico zmo-žno. spre'mero Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 50336-1 Gospa ali gdč. č"dne zunanjosti. solidna, dob!, služb* prejemalke pri ▼ ••likem podjetju v Ljnb'-'a-ni. Kavcija potrehna. Ponudbe na oglasni oddelek ■»Juitra« pod značko »VHnd-ca III«. 50337-1 Mlekar . sirar : večletno prakso na ročni ali parni pogio-n, z dobrimi spričevali, išče primernega nam-ščenija. Na ■aiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50051-2 Kot osebni tajnik ali hišni učitelj išče na mescem, je mlad ia vesten akademik. Prevzel bi vzgo;>o in instrokcijo za srednje šole ter poučeval s:ov., srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, francoščino, korespondenco, knjigovodstvo. bilanco, strojepisje, mu sik« in pet.je. — Dobra priporočila. S o s i č. Kokra — Kranj. 50283-2 lJs'"žhenca s 10—25.000 Din kavcije, ,aprp;m„m la boljša dela. Pontid'be n« ogtis. oddelek »Jutra« pod »Takoj 500«. 503-19-1 Pletiljo noeavic «r>-ejin» rnkioj Fani Polja-n'-c, Topniča rska ulica 8. 50350-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali ia šifro p« 3 Din. (2) Službo skladiščnika a . paznika, išče-iu. — Po-nm-dbe na ogla^-ii oddelek »Juitra« pod šifro »Vesten — pošten«. 50291-2 Dekle za vse sprejmem k 2 osebama. Ponudbe na oglas, odde.e-k ».Jutra« pod »narava ;n čista«. 49978-2 Dekle staro 20 let, bre« staršev, išče »talno shišbo pr manjši obiteljK v Zagrebu ali v Lj-uMjani. Nasto|ii lahko 15. aii 16. decembra. Vajena je vseh hišnih del. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od mačko »Za nes-iji-va Slovenka«. 50301-2 Konjski hlapec z dolgoletnimi spričevali, išče službo pri kakem trgovcu ali gostilničarju — proti 150 Din mesečne plače. Naslov v oglasnem oddeiku »Juitra«. 50339-2 Akademik cand. arch. s 7 semestri arhitekture v Nemčiji, išče službo pn arhitektu aii stavb, podjetju. Dobre reference. — Povšnar, Kokra 10, Kranj. 50281-2 Radio Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova e.H šifre oa 5 Din. (9) Vajenko s primerno šolsko izobrazbo, pošteno i® zanesljivo sprejmem v trgovino z mešanim blagom, e brano in stanovanji m v hiši. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 50305-44 Prodam Radiio-aparata tri in štiricevni naprodaj Naslov v oglasnem od de ko »Jutra«. 50385-9 Ogla.* trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali za Iifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslona aii za iifro pa 3 Din. (6) Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (30) Plbski štedilnik rišo na 4 kuhalnike pnodam Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 50286-6 Peči na žagovino razproda večjo zaiogo po zeo znižani čemi tudi na obroke ter 8 dn-e-vno po skušnj-o R. Jafcelj, Slovan jgradec. 50024-6 Dobra šivilja" za obleke, plašče, perilo in de<ške oblekce, se po nizki re.ni priporoča na dom. — Rožna ulica lil, dvorišče. 50029-3 Najkoristnejše božično darilo je nrotrija — močvirski bober, kj daje dragocen kožuh in je skromen v prehrani. Po ugodnih cenah nudi Overakel, 5t. Peter Savinjski dolini. 50315-6 Fotoaparat Zoise Ikon 6X9, prodam. Ulica na grad štev. 9. 5930*7-6 Valjčni mlin in žage »b železnici na Gorenjskem na stalni močni vo di ugodno naprodaj. Podjetje je zelo rentabiino. veliko kmečke im trgovske meljave. — Ponudbe PtKl »Večj* podjetje« na oglasna oddel-ek »Jutra«. 50029 20 Krasna parcela 473 m5, pri Sv. Krištofu na-pnodaj. Poosrcila daje Re aMtetna pisarna G m šek v Ljubljani, Ma.?«.rji;ova 12. 50337-20 Stavbno parcelo manjšo, a.li hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Parcela III«. 50C13-20 Vsaka besed« ) Din; za lajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (16) Služkinja dobro iizvežhana v kuihS, išče službo pri boljši družini brez otrok. Eventuelmo bi v stopila budi v manjši hot-ei ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« v Ljuibljand. 50338-2 Pridno dekle sitaro 35 let, vajeno kuhe in pospravljanja boljših sob kakor tudi otrok, išče boljšo službo za takoj aH s 1. januarjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50302-2 Zofo, 2 fotelja stola in 2 s-tioloka, dobro ohranjeno pečeni prodam. Naelor v o-glasnem oddeiku Jutra«. 50347-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta iifra pa S Dia. (7) Kupim sani dvovprežne in štirisedežne, tapecirane., nove ali rabljeno, a dobro ohranjene. Cenjene pora ud be na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sani«. 50277-7 Cca 150.000 Din vložim kot družabnik v zdravo podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rtsno 62«. 503S8-16 Prevzamem vlogo 300.000 do 500.000 Din Zadružne gospodarske banke, proti vknjižbi na krasno posestvo v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Popolna sigurnost«. 49934-16 200.000 Din kapitala »It vložne knjižice sigurnih «avodov iščem proti vknjiž bi im mesečni renta" 3500 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečna renta 2500«. 40930-16 350.000—400.000 Din ščem proti tntabuiacij: jd 40-10—5000 Din mesečne rente. Vzamem tudi vi-odnr knjižic« dobrih zavodov. — Ponudbe na og as. ,>ddeiek »Jutra« pod šifro »Sigurna investicija 350«. 49929-16 Prevzamem vlogo do 120.000 Din Ljubljanske mestne hranilnice, proti in tabulaoijr; in event. mes.č-nemu odplačilu. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Posestnik«. 50332-16 15 do 20 obveznic 2 '/j % ratne štete kupimo. Ponudbe z označbo cene pod »3 % %€ na podružnico »Juitra« v Mariboru. 50312-16 V«ak.j> t>»sejs dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din CM) Namizna jabolka (kicl3 in sladka) najfinejše vrste razpošilja v za bojih od 35 kg naprej Franc Leiskoršek, trgovec, Mozirje. 50027 34 Dinarje za Šilinge kupi Mlaker. Giaz. Sehmol- zerg?.s?e 11. 50331-16 Vrednote* otseiia I Dm za dajanje rtaslova al; *:fro re» R Din. '35; Vsaka oeseda 1 Dui; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (15) Drva bukove kroglj-ice, tudi hrastove, kupi več vagonov firma J- Kušlan, Kranj. 50026-15 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih e»-nah CERNE - ju veli r Liubllana VVolfova ulica J i? Pohištvo Vsaka besed« 1 Din; za lajanje naslova ali za Mfro na 5 Din. (12) Kostanjev les po tiaj'v!5'i ceni kupuje Z a'ko Kralj. Zagreb. Dor-diceva u.lica 6/1X1. 50803-15 Dijaške t obe' VsaAa beseda 50 par: za dajanj« naslova aH za šifro 3 Din. (22) Dijaka Kompletna jedilnica miza, ki se ia raztegiru. 1 velike im 1 majhna kr>-denea. 6 stolov in 2 fotelja. skoro ivi-vo. nap-odaj v Brethovnovn ulici 4/111. Ogledati m^d 18. in 19. uro med tednom ob nedeljah in praznikiih pa med 11 ;.n 12 uro. 49964 12 VsaK* o»st-a 5 Din. (33i Vino lastnega pridelka, rahorne kakovosti, po Di-n 6 liter prodaja A. Sušn-ik, Ljmb-ljan-a, Zaloška. 50&i6-33 r vso r-s-krbo s,prejmem po Nov-tm le-u v bi žimi srednje tehnične šole i-n prve realne giimma®'je. Nas'ov v oglasnem oddelka »Ju-tra*. 50380-22 •T< t ri Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aK za šifro 3 Din. (21-a) Sobo in kuhinjo v okolici Mirja išč-cun za ts-koj. Ponudbe 9 ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifio »Okolica«. 50311-21,a S tanovanje Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Dia. (31) k* Družabnika z 200.000 Din siprcjm« podjetje s trgovino v mestu. Oglas-ijo naj se le resni re-flekta.nti na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro ».December 15«. 5034i8-il6 Vložrae knjižice Ljubljanske mestne hranilnice, do 30.000 Din kupim. Cenj. fiomidbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Slučaj«. 50330-16 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« rvaslova ali za šifro pa 5 Din. (19; Buifet dan in noč odijurt, na prometnem kraju takoj prodam radi odhoda. V]»raAit.i v Za-grubu, Radičeva ulica 13 50S76-19 Trgovino in gostilno kmn™ ali vzamem v na iem. Ponudbe z navedbo ohrata na og'asni odde 'ek »Jutra« pod »GotoV na«. 50058 19 Encsob. stanovanje s o-itiklinami takoj oddam Naslov v ogiasnem oddeiku »Jutra«. 50295-21 Enor»ob. stanovanje s kuhinjo in vrtom oddam v Zeleni janti, Lj-ufcljamska ulica 57. 50293-21 Dvosob. stanovanje s kabimetom. solnčno, — contr. kurjava, t vsem komfort.run. takoj oddam v Levstikovi ui. 25. _ 50107-21 Dvosob. stanovanje parke>tirano. i kuhinjo, jedilno shrambo, ko-^iatmco 'Ti vsemi pritiklinami oddam s 1. jinuarj-em družim: t odtaslim; rodbi-Dakim: člani v Zeleai jami. Prt^ernov* skica it. 15. 5(*»22-31 Sobo odda Vsaka btw>-d« 50 par m dajanj« naslova ali za »ifro 3 Din. (23) Sostanovalca sprejimt-m na stanovanje z aii br,.z hrane. Na«-..i-;v pove oglas.ni oddelek »Jutia«. š+JM-Žl Solnčno sobo v novi vi-ii pri obrtne šoli oddam — najraje zakonskemu paru. Na-siov v ogl. oddelku »Jutra«. 50299 23 Sobo raovoopreimiljeno. z 2 posteljama i-n vhodom s sto-pnjric oddam v Križevniški ulici št. 7/II. 50325-23 Sobo s poeeb. vhodom in elek-trikio oddam. Nas!ov [rove oglasni oddelek »Jutra«. 50336 33 Sobo e1 egant.no opremljeno, za 280 Din oddam v L!nha-ceni odoma njkanja znanja tem [wiem seznaniti s pre m-d šifro »Srečen zakon«. j9^J&4-34 Glasbila Obrt Vsaka heseda 1 Din: ta dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din (30) Maribor, Mlinska 8 Britje 2 Din. striženje 4 Din. — Brusimo britve in škarje. 49351-30 Vsaka Oeseda .VI par. za dajanje naslova ali z, šifro t« 3 Din. (.19 1 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Iifro pa S Dva. (261 Koncertne citre dobro o-hranjene pr-odnm za 200 Din. Vprašati v pekarni v Prešernovi ulici .»2 — dvorišče. 50290 26 Gdč. ali gosjpoda sprejiim-m na stanovanje in hrano za 4-"<0 Din. Event. tudi samo na s*'« no v« nje. Nasiov v oglasnem odd-elku »Jutra«. 50315-23 Vsaka beseda 50 par: »a dajanj« uaalova ali »a šifro 3 Din. (33-a'i Pozor! Prodam prvovrstno trovrst no. črno. ifctavT>o harmoniko v najboljšem »tanjm ter .epi mu gi asovi! Og.eda s« jo lahko v»ak dan od 1. do V. četr» na ?. popoldne. Vnslo-v v offla-snem od-delku »Jutra« 495< 18^26 Živali Liickejev normalni album (4 rvezki) in preko 4(hi0 različnih znan?k v prvovrstnem stanju poceni p-i-dam. X n-lov v oglasnem odd. 'kn »Jutra«. 50243 « Izgubljeno Vsaka beseda 50 f-mid-be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sobe«. __50292-28/a Opremljeno sobo s štedilnikom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eventu-elno perife-ija«. 50C306 23/a Dve prazni sobi pritlični, v centru mesta išč^OTi s 1. januarjem z« mirno obrt. — Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Center 100«. 5033323/a Dopisi ksaKa beseda 1 Dm: dajanj« za šifro pa oa«lova ali 5 Din. (27) Psičke čistokrvne »Spitze« proda .Samec, Nova cerkev pri Celju. 5037827 Psa volčjaka 1 leto s-arega proda V»-n-česlav P'i-berš>4:. Bezi-na 17 — pošta Lim.l>uš. 50340-27 Vsaka beseda 8 Din: za dajanje naslova aii iif«t pa 5 Din. (34) »40« Žalostna — ker poza-bljenal Poljub Tw>j Kec. 50284-34 »Slamič—Emona« Damu crnku čeka ' ča»nn:k u sredu 19. časova u ka-vani »Mikil-ič« — ako ne-moguče, molim dopis Jutru pod gornjom šifrom. 50304-24 Dvignite pismo pod značko »Božič«. 50186-34 Majhen pes čisto bel, ki sliši na ime »Bobi«, z znamko Presika 163, so je zgubil. Proti nagradi ga je Vrniti na naslov; Vršič. Gledališka 4. 50334-28 Strofi Vsaka beseda i Din, ta dajanj« naeiova aii »a šifro m 1 Din. (29) Mali pisalni stroj kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50313-28 Informacije Vsaka Oeoeila l Din: »a dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (31) Listnica s Šofersko legitimacijm im 2 potnima listoma, je bi a iwru«i.H