IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S  1. JANUARJEM  1966  KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 In 21-90, UPRAVA 28-»*
TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH   -   LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN
1ETO
XIII., ST. 103
•I   ZA GORENJSKO
SOBOTA. 3. SEPTEMBRA 19G0
Prostori
"Zadnji, peti kongres SZDL je P°ttavil v ospredje vprašanje prodorov osnovnih organizacij. Dejavnost krajevnih organizacij je 0nttjena prav zaradi pomanjka-Prostorov. Spričo novih ob-'l* dela p0 komisijah m se po-Mno klubskega življenja in po-
po komisija °bno, se posebej postaja aktu
*len problem ustreznih prostorov. , V našem okraju je bilo že pred °nZresom in tudi po njem pre-^ lovora o  tej   važni nalogi.
°da doslej je bilo bore malo na-2eB£*. Ob tem t>a se sliši ceh n<lPacna opravičila, češ da ni Tfdstev in da bodo v prihodnje morali o tem razpravljati * "? J sprejemanjem novih l^unov. Ob tem pa se prenio >"sče lastniij možnosti. Sem tt J're^vsem možnost samopri-t^7°v> brezplačnega dela dr-o*vl:«nov, sodelovanje z drugimi n^amzacijami na vasi in podob-
Hftil"0 1C stan'e P° posamez-^ občinah, še ni točnega pregle-£ V radovljiški občini, kjer so lt 1 , posebno anketo o tem Jrf5anJH> so ugotovili, da je iz-e" 12 krajevnih organizacij sa-6 takih, ki se lahko poslu-določenih prostorov kot o "KM-* medtem ko ostalih "sest ^"nizacij sklicu:e razne sestan-sl p0 Rostilnah, odborniki imajo n^aniCri arhiv doma itd. Podob-24 L V škofjeloški občini, kjer od ti kra,evnih organizacij SZDL nitmi * n,rna svojih prostorov. Tudi icc/efe v drugih občinah, ki so Pok1 V te^u> verjetno ne bodo p *Zale bistveno drugačne slike p^'i0» so organizacije SZDL brez i' il°rov. V najboljšem primeru ia>'° Sam° kot gostje na razpo-*i° ^r.nst°re, ki pa niti ne ustre-</. .niihovim potrebam. Predvi-*£t \ da ,e V^bližno 80 do 90 tx'ojih V or&an*zac*i' ki "ima Ob
Prostorov.
v „, sevanju tega bo verjetno ttd 0£'.' kra;ih prišlo na dnevni dr^fi     vprasan'e zadružnih in
fnovi domov- Res ie> da ti dolih D ne morejo kar odstopati svo-cijt cit0rov< hkrati pa organizama t,i * nimajo niti sredstev ^°do acevanie na Jemnine. Morda r*.i f?nekod našli izhod v okvi-*r*iv'AnSklh l)udskih odborov. iredst so    tudi določena
)tvan^a °ziroma olajšave za ure-S?£)£C Prodorov organizacijam kor pa drži, da bodo ro-j rg) Pri"^i do ustreznih prosto-0zir^am° tam, kjer bo članstvo Ho t"]* prebivalstvo pripravlje-ai samo kaj prispevati.
K. M.
Nekaj misli ob zasedanju UO tovarne „Niko"
Modsrna proizvodnja zahteva moderno organizacijo
Mnogi podatki govore, da se samoupravni organi, uprava podjetja in politične organizacije v »Niku- v Železnikih močno trudijo, da bi obrnili stvari na bolje. To kažejo med drugim zadovoljivi rezultati, ki so jih dosegli pri izpolnjevanju plana v prvem polletju.
malo je verjetno, da je za kolektiv res koristno postavljati na vodilna mesta izkušene delavce iz proizvodnje, ki pa se na novih delovnih mestih ne znajdejo in ne morejo dati iz sebe vsega tistega, kar bi sicer lahko dali in kar tudi hočejo dati za napredek podjetja. Zato nastajajo problemi tudi pri nagrajevanju. Vsekakor je treba stremeti, da
Pretirano in tendenciozno je boratorije. Prav proti temu pa je sdcer trditi, da je bil — oziroma, v kolektivu še precej odpora, da c?lo je — »Niko- v ne vem Dolgo je bilo treba prepričevati kakšni krizi. Ko človek vidi s pr stoj ne organe, da so odobrili kakšno    prizadevnostjo    delajo minimalno   vsoto   denarja za
vsi po vrsti, kako se trudijo iz- opremo laboratorija. Težko je bod0 i;meli Vfii zaposleni mož-popoiniti tehnološke postopke in tudi še prepričata ljudi za stroji nost) da ^ pridobijo čimvečjo organizacijo proizvodnje, spozna, in posamezne vodje tako imeno- tehniško-strokovno in organi zada res ni treba biti v pretiranih vanih produktivnih oddlekov, da cijsko znanje. Industrijska pro-skrbeh za nadaljnji razvoj pod- je delo v konstrukciji, v pripravi izvodnja, kakršna je v »Niku-jetja. So sicer mnoge stvari, ki dela, prav tako potrebno in ko- terja mnogo visoko strokovnega ovirajo kolektiv, da bi hitreje ristno kot neposredno delo. Tu kadra, še posebej glede na dosegel še boljše uspehe kot jih se najbolj čuti vpliv izrazito perspektivo razvoja podjetja, dosega doslej. Predvsem jim obrtniških gledanj na proizvod- Toda kar čez noč se ne da sto-manjka sposobnega kadra. Pod- njo, kjer vsakršna režija pred- riti vsega. Smotrneje je odpreti jetje se je hitro razvijalo. Začeli stavlja določen izpad v proiz- vrata vsakomur, ki je po svojih so na popolnoma obrtniški na- vodnji. sposobnostih   resnično priprav-
Kolekt:.-/ je mlad — saj je od 1Jen delati 23 napredek podjetja. 475 zaposlenih preko 360 mladih     Razprava o teh problemih na ljudi. Zato ni dvoma, da bo z upravnem odboru minulo sredo resnim delom in kritičnim od no- da slutiti, da v podjetju pravil-som do napak, ki se pri delu no ocenjujejo vse te probleme povsod nujno pojavljajo, prema- in da jih bodo v bližnji prihod-gal te težave. Pri tem bo moral nosti skušali rešiti. To bo nov seveda nekoliko širše pogledati  uspsh na poti premagovanja po-na »tvari.  Premostiti bo moral  dedovanih težav. Tudi e tem problemom so 6e nezaupanje  do   »tujcev-,  kajti -ik v »Niku- spoprijeli in ni nobenega dvoma, da ga bodo uspešno rešili. Preteklo sredo je o težavah, ki se porajajo v organizaciji    proizvodnje    in podjetja sploh, razpravljal upravni odbor. Problemov je seveda več. Večjih in manjših. Osnovni problem, ki ga bo treba čimprej premagati,
čin — kot kovinsko obrtna zadruga. In prav določena obrtniška in zadružna gledanja postajajo vse močnejša ovira za moderno organizacijo proizvodnje v podjetju. Moderna tovarna, modami stroji v njej, pa terjajo tudi moderno organizacijo proizvodnje.
J*J» _.v*v .   _♦•.,<./..;. . .i;'^ w«
Prijetnih poletnih uric počitnic je konec. Z današnjim dnem se je pričelo novo šolsko leto. Otroci pa bodo kljub temu lahko imeli še dovolj časa za razne igre, če si bodo znali razporediti čas za učenje in vse ostalo. Ce jih bodo pri tem usmerjali tudi njihovi starši, pa bo ob koncu šolskega leta spet zvrhana kopica zadovoljstva
Razgibana dejavnost SZDL v Tižču
Problem še ve
prostori
pa je po vsej verjetnosti še dokaj močan odpor proti raznim ••novotarijam«, ki se na prvi pogled zde neproduktivne. Podjetje, kakršno je »Niko-, bi moralo imeti številčno in strokovno močno zasedeno pripravo proizvodnje in dobro opremljene la-
Franc Vihrvol novi predsednik QbL0 Kamnik
KAMNIK - V soboto dopoldne je bila v Kamniku seja Občinskega ljudskega odbora na kateri so sprejeli 7 odlokov Na seji ic novi predsednik ObLO Kamnik Franc Vidervol prejel posle ml dosedanjega predsednika Alfreda Janka
Otvoritev nove šole
Na zadnjem kongresu ljudstva je bilo precej gov nem življenju članov po o Tokrat smo se o tem poza precej slabo. Seveda so na raj nikjer, razen nekaj izj vsaj za sestanke, kaj šele z tudi v bližnji prihodnosti šc ne bodo rešili.
V Kovorju se že dalj časa pripravljajo na gradnjo doma kulture, tudi v Lešah že kaže na bolje, ker bodo menda pri nekem privatniku uredili sobo za družabno življenje in za sestajanje. V Križah že imajo svoj prostor, medtem ko je na Brezjah, v Se-ničnem in Sabenjem stanje porazno. Tu najdejo rešitev tako, da se sestajajo kar po privatnih hišah. Nedvomno pa jim to precej ovira delo. Toda kljub temu so te osnovne organizacije precej delavne, za kar gre zasluga vsemu članstvu.
Precej v slabih prostorih je tudi sam Občinski odbor SZDL v Tržiču. V takih pogojih, kot dela sedaj je delo skoraj nemogoče, saj se štirje ljudje stiskajo le na nekaj kvadratnih metrih prostora. Stane se bo malo izboljšalo, ko bo dograjen prepotrebni nov zdravstveni dom v Tržiču. Ko se bodo zdravstvene ustanove preselile v svojo zgradbo, potem kaže, da bo na razpolago okoli 20 pisarniških prostorov,   ki bodo
Socialistične zveze delovnega ora tudi o klubskem in družabno v ni h organizacijah na terenu, nimali v Tržiču, kjer je stanje jvečji problem — prostori. Sko-em, nimajo primernega prostora, a ostalo dejavnost. Kaže pa, da tega problema v tržiški občini
vsaj delno rešili trenutno pomanjkanje pisarniških prostorov.
Pravijo, da je na vasi in v mestu precej problemov. Marsikaj bo še treba rešiti na področju kmetijstva, kot tudi na področju stanovanjskih  skupnosti. Člani
SZDL se precej zanimajo za skrb za otroka, saj imajo v načrtu, da bodo s prostovoljnim delom začeli graditi igrišča in nekatera, ki so že v gradnji še dokončali. Kaže pa, da so v zadnjem času vsi prebivalci tako na vasi kot v mestu precej bolj zainteresirani v kakšne namene se porabi denar. Seveda, v prvi vrsti potreb so v Tržiču stanovanja in
pa nova šola, saj prostori v sedanji šoli sploh več ne ustrezajo sodobnim načelom pouka.
Člani Socialistične zveze v Tržiču prav tako mislijo na izobraževanje. Najprej bodo za vsa vodstva osnovnih organizacij SZDL pripravili predavanja iz kongresnega materiala, Delavska univerza pa bo pripravila predavanja za ostalo članstvo.
Izobraževanje v okviru Delavske univerze
Začetek šolskega leta postaja iz leta v leto vse širši pojem. Konec vročih  poletnih dni ne
r
OBRAZI IN POJAVI
^>ki'l')ttri' v '""drljo, 4. septembra ob 9. uri dopoldne, bo v Skofjl *'<leil l *rtt©v nove vajenske šole. Nova šola je pravzaprav pri-**kij. . "*"ovnI š»vli oziroma loški gimnaziji, tako da | njima tvori
jj^no celoto.
Hsi^ ~*°*Jo Loko je Zgraditev nove Sole velika pridobitev. Vir *?r^i»o lako p<> 71' !ctih obst°ia Prvič dobila svojo lastno
fc^Ja i   ^"va  s<^a  R(> služila  učencem  lesne stroke  Iz vsega kofj   111 »cencem kovinske stroke iz občin Bohinj, Železniki in *• Učilnice so zelo sodobno opremljene, prav tako tudi * U>v P ^e^*vnlC0 kovinske široke je v glavnem ojirenvla I.o-^fcoji Ar,x,x "'adilnikov. Z dograditvijo šole so dan! vsi materialni ,   (>b'* ',v'"dbo šolske reforme tudi v vajenski šoli.
0 va°'V<>r'*v' novrt stavbe ho otvorjrna tudi razstava, na kateri *" ^deit    ' lpsno ,n kovinske stroke ter sbišuteljl tehniške sole ._'•» odrasle, razstavljali svoje Izdelke. Prikazani bodo za vstop v razne poklice.
Skrb vzgo;i šolskih vodstev Uudske mladine
Bohinj, 1. septembra. V okviru Številnih letošnjih seminarjev, ki jih prireja za smotrno vzgojo vodstev Ljudska mlrd:na CK LMS v svojem mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju, je bil sinoči zaključen desetdnevni seminar, namenjen šolskim vodstvom in predstavnikom občinskih komitejev LMS. Na seminarju, ki mu je prisostvovalo 43 mladih predstavnikov vodstev šolskih mladinskih komitejev ter občinskih forumov LMS, so razpravljali predvsem o aktualnih vprašanjih dela z mladino v času njenega obveznega šolanja.
NA TUJ RAČUN
Mlado dekle išče službo. Pravkar se je izučila. Kaklen je njen poklic pravzaprav niti ni važno, kajti to se dogaja povsod, v vseh poklicih. To je ena tistih »čudežnih jormuU za bogatenje privatnih obrtnikov.
Tri leta je kot vajenka opravljala vse posle pri moistru. Od kvalificiranih do nekvalificiranih. Pošteno je delala za slabo nagrado. V tretjem letu ji je mojster plačeval le 3500 dinarjev na mesec. Delala pa je vse tako kot izučena delavka. Celo kako uro čez običajen delovnih. In sedaj, ko se ie izučila ni več prostora zanjo v delavnici. Mojster bi jo moral plačati bolje — kot pomočnico. To pa ne »zmore* ji ie dejal, zato naj si poišče službo drugod. Mojster pa si je poiskal že drugega vajenca.
Taki pojavi niso osamljeni. Delovna zakonodaja je v tem pogledu močno pomanjkljiva in dopušča ta nečedna dejanja. Če bi se vajenec uprl — toda malo jih je, ki bi se upali upreti mojstru — bi lahko ostal na poslu še pol leta. Potem bi moral iti, kajti delodajalec je le pol leta po izučitvi dolžan obdržati delavca. Mar bi se tu res ne dalo storiti nekaj veČ za zaščito delavca, zaposlenega pri privatnikih?
Je pa še drugo vprašanje. Bolj kot doslej bi namreč kazalo razmišljati o novem sodobnem načinu vzgoje obrtniškega kadra tudi pri privatnikih. To bi bilo hitreje in ceneie. Hkrati pa bi lahko prav na ta način preprečili izkoriščanje tako imenovanih vajencev s strani mojstrov. 2e v drugem letu uka, še bol j pa v tret-em, dela vajenec praktično vse tisto, kar mora delati kvalificiran delavec. Manjka mu sicer izkušenj pa tudi nauči se v teh dveh letih še marsikaj. Toda v nobenem primeru vajenčeva nagrada ni ekvivalent 2a nJegovo družbeno koristno delo, ki ga v tem obdobju opravlja.
Morda bo dekle, ki išče službo, lahko našlo zaposlitev. To je celo zelo verjetno* kajti povsod manjka delavcev. Toda, se bo mogla zaposliti na tistem delu, za katerega se je tri leta pripravljala? Tako bo spet začela znova. Vsa leta uka bodo vržena proč. Proč za nJo samo, proč za vso našo družbo. In to samo zato, da je imel pri tem korist posameznik!
ABC
K.
J
pomeni le začetek obveznega šolanja, temveč tudi nadaljevalnega izobraževanja za odrasle. Za izobraževanje odraslih v obliki raznih šol in tečajev pa sedaj skrbe delavske univerze, ki so v vseh občinah. Kranjska Delavska univerza je te dni že razpisala dva tečaja in eno šolo. Za strokovno usposobitev kadrov, ki so zaposleni v komercialnem oziroma računovodskem sektorju bo imela osnovne komercialne tečaje, in sicer: tečaj za organizacijo podjetij s korespondenco, tečaj za osnove knjigovodstva z gospodarskim računovodstvom, stenografski tečaj in strojepisni tečaj. Nadalje bo imela začetni angleški intenzivni tečaj po magnetofonski metodi in administrativno šolo za odrasle, ki naj usposobi administrativni kader za ustanove in podjetja. Sola bo imela dva semestra po 18 tednov, slušatelji pa bodo dobili z zaključnim izpitom tudi ustrezno diplomo o dovršeni redni dvoletni administrativni šoli.
Pričetek vseh tečajev kranj-hodnji mesec, čas za prijavo pa ske Delavske univerze bo prije do vključno 25. septembra v Delavskem domu, kjer ima Delavska univerza svoj sedež.
Brigada se je vrnila
V sredo. 31. avgusta, se je vrnila v Škofjo Loko mladinska delovna brigada, sestavljena iz mladincev in mladink škofjeloške občine. Brigada je bila mesec dni na izgradnji ceste Bratstva in enotnosti v Leskovcu. Bila je trikrat udarna in trikrat posebno pohvaljena. V brigadi je bilo proglašenih 17 udarnikov.
	i, ■	SI
GORENJSKE^		
IZ NAŠIH KRAJEV
Križem po Golniku
	NAŠ RAZGOVOR	
		
KLUBSKI PROSTORI
GOLNIK — Na pobudo osnovne organizacije Socialistične zve-ze delovnega ljudstva in ostalih organizacij na Golniku, so prenovili staro hišo, v kateri imajo svoje klubske prostore. Za Gol-ničane je to velikega pomena, saj se doslej prebivalci tega kraja niso imeli kje sestajati. Hkrati bodo ti prostori služili tudi za razvedrile, saj bedo v eni izmed sob namestili televizijski sprejemnik, dnevno časopisje, knjige itd. V tej stavbi pa bo dobila svoje prostore tudi Ljudska tehnika na Golniku.
SE EN TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
Bolnišnica zz tuberku!" 50 na Golniku, je v teh dneh nabavila ie en televizijski sprejemnik za svoje paciente. Eneja -c:> imeli že prej, vendar je potreba pokazala, ker je veliko zanimanje za televizijo, da nabavijo še enega. Prav sedaj Je ob televizijskih ekranih na Golniku precej gledalcev, ki si vsak večer pozno v no" ogledajo prenose olimpijskih iger.
LETOVANJE V PORTOROŽU
Letos je z Golnika letovalo že
ženimi močmi vseh množičnih organizacij, precej pa je prispeval tudi sindikat Bolnišnice.
S TRENINGI SO ZE PRIČELI
Rokometaši in rokometašice golniškega Storžiča so v teh dneh že pričeli z rednimi treningi, saj ni daleč več, ko se bo pričelo tekmovanje v ligah. Ženska ekipa bo letos prvič nastopala v I. republiški ženski rokometni ligi, moška ekipa pa bo igrala v gorenjski podzvezni ligi in bo nekoliko pomlajena. V teh dneh sta na Golniku zaključila skupne priprave za tekmovanje v republiški rokometni ligi tudi ljubljanski Slovan z žensko in moško ekipo in kranjska Mladost z žensko ekipo. Prav tako pa je na Golniku, Gorenjska rokometna podzveza organizirala vaditeljski in sodniški tečaj.
-vič
KORISTNA PRIDOBITEV
Šolska vrata so se odprla. V ponedeljek, se bo začelo zares. Ko smo v teh dneh obiskali več šol na Gorenjskem, so povsod belili in pospravljali, da bi bilo do časa vse narod.
V Železnikih smo se razgo-varjali z upraviteljem šole tovarišem Kej žar jem o težavah pre'' začetkom šolskega leta.
»Na naši šoli,« je dejal tovariš Kejžar, »je stanje kar zadovoljivo. Manjka nam le gei'.nanist. Mnogo slabše pa je na ostalih šolah v občini. Za sedaj še nimamo učiteljev v Soricl, Zalem Logu, Martinj vrhu, Luši, Lenartu in Bu-
kovščici. Ker je povsem nemogoče vključiti učence iz teh šol v druge sole, bomo skupaj z okrajem momli najti vsaj zasilno rešitev, kajti v nobenem primeru ne bi smeli dopustiti, da bi ti otroci osta'i brez šolskega pouka. Prihodnje leto bo položaj že boljši, kajti občinski ljudski odbor* štipendira 17 učiteljišč-nikev, od teh bodo 4 prihodnje leto že končali šolanje.
»Kako pa je s preskrbo s šo'.sk mi knjigami in potreb-ščnarni?« nas je zanimalo, kajti v Železnikih doslej še nimajo knjigarne in papirnice.
»S tem so vsako leto veli-
ke težave. Težave so že v tem, ker učbeniki zelo neredno izhajajo. Se posebej pa je težko vsakemu učencu posebej hoditi ob začetku šolskega leta v Skof jo Loko ali celo v Kranj po knjige in druge šolske potrebščine. Ker mnogi učenci niso imeli prilike, da bi si sami preskrbeli vse potrebno za šolo, smo morali mi zbirati denar in pošiljati ljudi nakupovat knjige, zve-ske in drugo. To je samo motilo redni pouk.
Med letom so učenci sicer lahko nabivili zveske v špecerijski trgovini, vendar tu ni ravno najprimernejši prostor za prodajo teh stvari, razen tega pa je bila - povsem ra-
zumljivo — izbira dokaj majhna.
Zategadelj vsi na šoli prav toplo pozdravljamo pobudo časopisnega podjetja Gorenjski tisk. da odpre pri nas t Železnikih specializirano trgovino s papirjem, knjigami in drugimi šolskimi ter pisarniškimi potrebščinami. To bi nam prihranilo mnogo potov in skrbi.
Razen navedenih predmetov bi v novi trogvini lahko prodajali tudi lažje leposlovje, ki bi mnogim pomenilo prvi korak k resnejši literaturi. Tudi vsi slovenski časopisi in revije bi morali biti vedno na razpolago, za začetek vsaj v manjših količinah. Doslej smo bili za to prikrajšani. Kupil si lahko edino»TT«, in sicer * gostilni.«
J
Sbuciteli dino « • •
A ObLO Tikofja Loka je občinskemu strelskemu odboru dodelil 150.000 dinarjev. To pa je odločno premalo, če pomislimo, da mora ta organ finančno vzdr-precej uslužbencev iz Bolnice za zevati 4 strelske družin« in 5 tuberkulozo. Tu je sindikalna sekcij. Vendar so ta sredstva podružnica Bolnice kupila svoj za 50.000 din večja kot lani. počitniški dom v Portorožu, kjer
se sedaj vsakih štirinajst dni iz- A, Gradnja nove osnovne šole na menja po 20 lotoviščarjev. Do se- Planini ne gre taka hitro, kakor daj jih je letovalo na morju že  bi bilo želeti, zaradi težav do-
Treba bo več povezave
GOLNIK - Pred kratkim je Zvonko Stare. Med drugim ' imela osnovna organizacija LMS obravnavali številne problem*
A Delovni kolektiv Instituta za A V tovarni Titan v Kamniku
elektrezveze Ljubljana ima že bo 3. septembra ustanovni občni  Golnik svojo redno sejo, ki ji      podatke o delu aktiva. Ugot°" ,
zbor Kluba mladih proizvajal- prisostvoval tudi predstavnik Ob- .sc, da je delo organizacije do* 1
činskega komiteja  LMS  Kranj dobre«,     zlasti   na politi<**7
športnem in kulturnem pod**
nekaj časa na Krvavcu svoj po čitniški dom, ki se ga v glav- cev. nem poslužujejo tako, da hkrati letujeta dve družini.
A V Kamniku je lani gledalo
filmske predstave 121.363 obiskovalcev ali povprečno 1145 vsak film. Predvajali so 108 filmov, mod temi 19 domaćih.
okoli 120 Gol niča nov.
IN ŠPORTNA DEJAVNOST
Nad rokometnim igri.š'cm na Golniku sc že zasvetile lu^i, tako da, rokometaši lahko igrajo tudi no'ne tekme. Se bolj prikladno pa je to z?, uslužbence A Na osnovni iz bolnišnice, ki se lahko razgibajo v večernih urah, medtem ko popoldne nimajo časa. Kmalu bodo na Golniku kon'ana tudi ostala igrišs?. za odbojko, badminton in košarko. Seveda so na Golniku vse to naredili z zdru-
bave gradbenega materiala, to predvsem cementa, vendar so drla že v tretji fazi skoro končana. Predvideva se, da bo šola končana za občinski praznik leta 19G1.
šoli v Šenčurju bodo letos prvič uvedli tudi 8. razred. Zato je bil na zadnji seji Sveta za šolstvo občine Kranj sprejet sklep, da se vsi učenci iz tega področja, ki so hodili v 7. razred v Kranj pre-šolajo v Šenčur.
A V Meng'u gradijo 3 tovarniški obrati ob Kidričevi cesti petnadstropno stolpnici, v kateri bodo stsnovanja za uslužbence, v pritličju pa trgovine.
A V Kamniku so povezali tovarno Titan in Domžalsko cesto do gostilne Bevc s široko asfaltno cesto.
5 kilometrov bližje do Radovljice
Za bolišo orientacijo pa Bledu in okolici
Bled - Število v privatnih turističnimi sobami in turiatič-tur.sitičnih sobah se je v letos- nih točk in zanimivosti. Vsakdo, nji sezoni v primerjavi z lansko ki obišče Bled, se prav gotovo precej povečalo.. Temu je ne- ne bo posluževal vedičev. Prav-dvomno vzrok boljša evidenca in zaorav pa ti ne bedo mogli vsem organizacija oddajanja sob pri- ustreči, vat nikom. Oddajna služba vodi letos po pripojitvi bivše potovalne agencije Triglav le eno podjetje, in sicer Kompas na Bledu. Pomanjkljivost pri oddajanju privatnih turističnih sob pa še vedno obstaja v tem, ker se s»ostje potem, ko jih že napotijo k privatniku spričo slabe orientacijo in brez pravih označb ulic in naselij težko znajdejo. Občinski ljudski odbor Bled je že sorejel sklep o novem poimenovanju cest in ulic ter o numeraciji hiš. Ko bo ta zadeva dokončno urejena, se bo stanje v tem pogledu nedvomno precej zbolj.šalo. Veliko pa bi za boljšo orientacijo po Bledu in okolici pomagal pregleden orientacijski zemljevid z označbami ulic, naselij, gestišč in hotelov, hiš a
BESNICA — V avgustu so pri- njegovo zemljo  zasuti valovito
čeli delavci Vodne skupnosti za zemljišče, tako da bo nova cesta
Gorenjsko preurejati cesto III. povsem ravna. V načrtu imajo
reda iz Rakovice proti Besnici. tudi, da bodo razširili cesto še
Tu gre za prestavitev ceste iz proti Pcdnartu v dolžini 2500 m.
desne strani železniške proge na Tako bo možno priti z vsemi mo-
levo stran pri železniški postaji tornimi vozili preko Besnice v
V Besnici v skupni dolžini 750 m. Pcdnart in naprej preko Kamne
Za to delo so se odločili iz več Gorice v Radovljico po skoraj 5
A V Lazah v Tuhinjski dolini  razlogov. Nedvomno pa je glavni kilometrov krajši peti kot če bi
co pri gradnji Zadružnega do-  vzrok ta, ker je reka Sava po- vozili po cesti I. reda Kranj-Ra-
ma začeli že z notranjo uredit- !<**<>  preplavljala cesto in  jo dovljica. Ta cesta bo imela tudi
vijo prostorov. razkopavala. Cesta je bila,tudi to prednost, ker bo razbremenila
nepregledna in pogostokrat zapr-A V Kamniku je bilo v letošnji ta, ker je dvakrat prečkala pro-poletni sezoni več promenadnih go. Razen tega bo nova trasa ne-koncertov    godbe    Solidarnosti  Koliko  krajša   in  cesta precej
širša, tako da bo sposobna za vsak avtomobilski promet. Dela
ju. Vso premrlo pa je ml*djj*
delala za nepredek na vasi-že, da se je premalo povezal* kmetijsko zadrugo. Sodeloval* med kmetijsko zadrugo in ^ dino sploh ni, saj ni v upravi^ odboru nobene-ra mladinca. SKj nili so, da bodo obnovili so&« vanje med mladinsko organ*2* cijo Iskre in Golnika, razen teP pa bode- pričeli s pripravam', kulturno zabavno življenje «w| dine itd.
-afl
pocl vodstvom novega kapelnika V.ktorja Mihelčiča.
precejšen premet na cesti I. reda
-an
PRAZNIK VAJENCEV V CERKLJAH
CERKLJE - Preteklo nedeljo, 28.  avgusta, so se v Cerkljah
A Pred nedavnim 1e umrl v Kamn'ku ravnatelj Mestne hranilnice in delovni član mnogih političnih organizacij tov. Alojz Bizjak. Pokopali so ga preteklo soboto ob veliki udeležbi Kam-ničanov.
na novi trasi so zelo težavna, kor zbrali številni vajenci, ki soobi-
bedo morali izravnati hrib in z
NA JESENIŠKEM KOPALIŠČU PO VEC TISOČ KOPALCEV
JESENICE '— 2e ves avgust od
skovali tamkajšnjo vajeniško šolo, da dostojno zaključijo obstoj te šole. Ta se lx> namreč z novim šolskim letom vključila v Vajeniško šolo v Kranju. Vajenci pa se bodo šolali v Tržiču, Sk.
Delovni uspehi mladinskih brigad
Ulie lepo obiskano, in mnoge hladno vreme niti ni motilo. Prav toplejše vreme, ki je nastopilo v zadnjem tednu, pa privablja na kopališče dnevno tudi po več tisoč kopalcev. Bazen do globin; 41 m je nabit da v njem ni niti kel«, ki sta v razmeroma krat- [nožno plavati in le nekoliko bolj-krm obdobju dosegli prav lepe se >e v tfobokem delu bazena, la
otvoritve je bilo jeseniško kopa- Loki in Kranju. Po slovesni prireditvi so napravili tudi izlet na Jezersko.
V četrtek sta zaključili enome mesečni delovni akciji pri grad
nji osrednjega športnega stadio- delovne uspehe, kar velja še po-na v Kranju III. štajerska celj- sebno za Celjane, ki so pod voska MDB XIV. divizije in IV. dstvom komandanta Fredija Bo-kranjska  MDB »Ivo Slavec-Jo-  žiča bili poleg specialne pohvale
--- brigadnega naselja deležni še treh
udarniških priznanj. Tudi Kranjčani so zabeležili v svojih prizadevanjih solidne uspehe, saj so bili celo takrat udarni. Po mnenju pristojnih forumov mladinskega naselja »Frane Vodo-
to je nujno, da bo otroški bazen
MLADINSKA ORGANIZACIJA V PODBLICI JE MARLJIVA
PODBLICA — Tudi v Podblici imajo že nekaj časa svojo mladinko organizacijo, ki šteje 34 mla-iince-j in mladink. V to so vkl':>-ceni tudi mladinci in mladinke 12
500 pros^vrljnih irf
KOKRICA — Mladinski a*' tiv na Kokrici je še zelo ml* saj je bil ustanovljen med *** dnjimi v kranjski občini. T0' da delo aktiva j? pohval«0' čeprav je bilo nekaj časa aktivu   mrtvilo.   Omeniti Jf treba, da so mladinci sodel°/ vali na vseh delovnih jah,   pri  adaptacijskih d'*'1 na Zadružnem domu. pri ff1"3 dnji novega gasilskega 'l°n1* in pni pripravah za prazn0 vanja   Dneva  borca  ter P^j tem opravili 500 prostovoljn' delovnih  ur.  Razen te.'a s° organizirali tudi izlet a; t|X* v Begunje in si tam oglc(la zanimivosti iz NOIl.
skoraj dogrđjen, kajti sedaj so t:t- Nemilj. V zadnjem času so orga-di ni'mbjši seveda s starši vred  nhirali več poučnih izletov. Obi-
Kulturno sodelovaje
velik
em bazenu.
JESENICE — Prihodnjo
25.000 KOPALCEV NA SORI
SORA — Lepo sočno in toplo vreme je v nedeljo privabilo ne kopanje na Soro rekordno število kopalcev. Od Škofje Loke do Medvod je bilo okoli 25.000 ljudi, največ iz Ljubljane in Kranja. To je prav gotovo največje število kopalcev letos na Sori.
BLIZU 2 MILIJONA DINARJEV NAGRADE
JESENICE — V velikih počitnicah sprejme Železarna
Jesenice na prakso okoli 200
studentov m srednješolcev. Ti  nadaIjevali zmijska dela pri i
dobijo mesečno nagrado v raz-\ ponu od 8.000 do 11.000 dinarjev, kar znese za vse prak-
tikante blizu 2 milijona dinarjev. Razen nagrade, da Železarna Jesenice praktikantom, za katere izdela programe prakse ločeno po letnikih in strokah Šole, tudi strokovno vodstvo, oziroma nadzorstvo, ker se v polni meri zaveda, da je teoriji nujno potrebna praksa. U.
pivec« bodo po odhodu brigad gradnji športnega stadiona, ki bodo predvidoma zaključena do 29. novembra, Dneva republike, gojenci kranjskih srednjih in strokovnih šol, ki bodo s svojimi deli sodelovali vsak po teden dni.
V BOHINJU
6 STANOVANJ
Na seji upravnega odbora Sklada za stanovanjsko gradnjo v Bohinju so pred dnevi razpravljali o sredstvih, ki so letos na razpolago za to dejavnost. — V celoti bo letos manj sredstev v skladu kot lani, dasi bo znašala samo hišnina (najemnina stanovanj) približno 6 milijonov dinarjev. Ker tO letos porabili še 12 milijonov dinarjev ostalih iz lanskega sklada, bodo vendar sredstva zadostovala. Skupno bodo letos tam osposobili za vselitev 6 stanovanj: 2 v prostorih šole, 4 pa pri tako imenovanem »tunelu«
MOSTOVI NA GORENJSKEM
Na cesti I. reda je osem les nih mostov, ki pa dopuščajo Ie do 10 ton obremenitve, kar praktično izključuje ves težji tovorni in avtobusni promet. Razen tega pa sta na tej cesti dva (Bistllca in Moste) tako slaba, da jih je uprava za ceste LRS preuredila za enosmerni promet.
Na cestah II. reda je 28 lesenih mostov. Tudi ti so zelo slabi in je njihova dovoljena obremenitev od 3 do 8 ton. Kljub takšnemu stanju in označbi dovoljene obremenitve se preko teh mostov še vedno odvija ves tovorni in potniški promet.
Na cestah III. reda Je 28 lesenih mostov. Stanje na njih pa je mnogo bolj ugodno in je v Podnartu most v zelo slabem stanju.
Za mostove na cestah IV. reda pa ni točnih podatkov, ugotovljeno Je le, da jih je kakih 50 % v zelo slabem stanju.
-an
*h
dasi, »lani ansambla n 11 "','„(' plesov   in  pesmi   na trod'i^
tkali so Ratitovec, Umnik, zadnu to ml,mtlljoj() jeseniški Met pa je bil v Belo, k,er so imeli tudi prijateljsko srečanje.
Pohvaliti je treba aktiv, ker je '.etos organiziral za mlada dekleta enomesečni kuharski tečaj, ki gaje obiskovalo 13 mladink. Le-te so sc naučle skoraj v*eh potre!?-nih gospodinjskih veščin.
Pt<r
turnejo   po Slovenskem škev.  Kot gost Slovenske svetne zveze v Celovcu bod«_ siopali v Globasnici, v T*8 Ijah, na Reki in na Brucsh.
PRECEJŠNJE ZANIMANJE ZA TELEVIZIJSKE ODDAJE
JESENICE — Za olimpijske if~c v Rimu je na Jesenicah izredno zanimanje. Vsi- javni televizijski sprejemniki imajo vsako popoldne polno obiskovalcev. Društvo inženirjev in tehnikov, ki ima sprejemnik v klubskih prostorih Kazine, je moralo za
REKORDEN  OBISK NA BLEJSKEM GRADU
BLED - Odkar so blejski uredJIl  tako   lepo   in mi**1 {(t
nenehno raste zanimanje najlepfo turistično tc5ko '-.^ I 1 r Inl bližini  Bleda. -<t valcev, ki si želijo. rxsr-cl blejski <:' ollcl Ln ho ejo s>
jati J
to izdati celo posebne d.vl ln- lo '; «:':l,!vi":ki:- P'; ; ,ft* ce in vpeljati stražo pri vbodu icnm '»»•'•'M<"'». let» - «
spričo prevelikega navala
ve •. Obisk v letenjem
CEZ TRI TEDNE
Turistično društvo in druge organizacije v Bohinju so se že Začele pripravljati za tradicionalni Kravji bal, ki bo pri Zlatorogu ob jezeru čez tri tedne, v nedeljo, 25. septembra. — Te prireditve so znane že iz predvojne. V zadnjih letih pa so vse boli obiskane. Lani je bilo že preko 20.000 udeležencev. Zato ■kulajo organizatorji letos še bolj izpopolniti in razširiti program to prireditve.
V s
di, sc Je letos i\  številk* ^ v/pela na nad 55.000 obte*0 cev.
decedsj njve.ii. Medtem - ^ Je lani ofledilo muzej 3' ^
JUTRI PRIDE 430 RUDARJEV IZ
,bod w p
Mam t* iierIcI|o?
Kranj — Ob 19. uri v soboto 14 30 uri v telovadnici, prvenstvena   košarkaška   tekma     Resnica — Turistično društvo
Jesenice — Svm svobou svetnih društev obč n? La-^0^ g.-nizira že neka*j let. ^^j* Svobode Laško izlete v ^0 kraje. Obiskali so že Rab-Gorico in Velenje, k'!<>s ,):10k^' obiskali Jesenice in Bled. ^ 400 do 500 rudarjem, čU>m>!l 0t)
V skladu z asfaltiranjem in preurejevanjem cest se čuti po 11 v šili  krajih  tudi  velika potreba    o servisnih delavnie.ih in drugih službah, ki jih zahteva sod bni turizem. Na sliki: Čeprav ob koncu sezone, vendar bo m rilkofa  razveselila  nova bencinska   črpalka,   ki   jo   končujejo v Bohinjski Bistrici.
KAMNICANI NA IZL1H
KAMNIK — Turistično društvo v Kamniku Jo nagradilo vse po-se.stnMce stanovanj, ki zadnja leta prizadevno urejujejo zunanjost svojih hiš in vrtove s cvet-
renubliško lige Tr glav : Branik. Bcsnica priredi v nedeljo veliko JPm Organiziralo je izlet na Go-Ziri — Gorenjsko prvenstvo v  tradicionalno  zabavo  ob  slapu  renj.sko   Kamničani .so obisk« 11
Jmln Sumu,  kjer  bodo igrali  Voseli  Kropo in si ogledali njene zna-
Cerklje — V Zalogu pri Cer-  Knnu-ani. menitosti in starodavno žebljnr-
kljah s« bo začel  plesni  loč.ij,     Podbrdo — Ob 11. uri bo Pln- stvo, ki so ga v.se do srede prejš-   in mešani pevski zbor ter
kler bo na sporedu tudi pouk ninsko društvo Podbrdo odprlo nJega stoletja Kamničani posne- buraški orkester. rj.
»bongi-vongi-ja«. Začetek bo ob planinsko kočo na Crni prsti.      muli v svoji delavnici
ške Svobodo, ki prid-jo JLl ji3 H.M uri s p.-., i.r. m vlak^j Jesenice, bo priredila ^ Jeson ce sprejem na ptr postaji. S postaje bo krenil'* ^ vorka prod Cufarjevo fi1^'''^1 kjer bodo priredili g<xstje e*^3j kulturni program. Pro'jram <g izvajali  godba na pihala, 11 ^
NOTRANJA POLITIK* iN &OSPO»AtSTVO
Izgubljena tradicija
J-Holcar 'ma šest otrok, £oke Pa ni za 'n cmok. tiolcar
gotovostjo in previdnostjo pri- žal dež in mraz; pa plezati vsa- režijo Kozar smo našli tam. Ve-jemljejo v roke cepin, sekiro in   ko jutro v hrib! Avtobus me od-  čina delavcev je iz Prekmurja,
holcar, holcar! pa mora bit' moj . . .<
pelje izpred praga, nobenega dneva mi ne vzame vreme in popoldne sem lepo že doma.-«
žago. Kadar pa sneg pobeli košate vrhove visokih jelk, se v večini poslavljajo od gozdov in u pa tam po dolini so se  gozdarstva sploh. Redki so de-<JimSile  sirene.   Iz   tovarniških  lavci, ki delajo po več let v go-Ur ntkov se je valil črn dim.  zdarstvu. Nobena dejavnost ni-
troa Je bila šest in poletno ju-  ma tolike fluktuacije, tako me-  ustavili v Gorjušah. Malo de-_SeJe bilo že zdavnaj razgi-  njanje delavstva, kot prav go-  lavcev iz te vasi dela v gozdu.
zdarstvo. Celo v gradbeništvu j« bolje.
POZIMI NI MOC
Pokljuka. Mimogrede smo se
pravi ona. Tudi ona je od tamkaj — iz Boreč pri Murski Soboti. Lani aprila je prvič prišla tu na Pokljuko. Tudi njen mož je tu zaposlen. Ona dela
Toda danes te primerjave niso pravilne. Zahteve delavcev so zmeraj večje.
Nanič Rašid je pred kratkim prišel iz Bihaća. Lani je bil z mladinsko brigado na avtocesti. Pet jih je prišlo iz njegove-
kaj za to delo lahko dobimo samo še posamezne delavce iz industrijsko nerazvitih krajev? — Toda tem je treba postaviti sta-jevanja delno kriv, da se domači, izkušeni delavci raje za-novanja,  in  kdo  naj zagotovi,
Delavci so prijeli za bru-»unice
Mi
Pa smo bili v gozdu, vi-nad dolino. Tu je življenj Za.e*° že prej in proznoje-srajce so se že sušile na ju-nJem soncu. Tu ni sirene ne
AVTOBUS
IZ JELENDOLA
Jelendol nad Tržičem je bil
že od nekdaj znan po veščih in krepkih gozdarjih. Tudi zdaj je tamkaj gozdarstvo na višku. — Toda malokdo izmed domačinor je še v tem poklicu. Mladim fantom pa še na misel ne pride, da bi nadaljevali tradicijo gozdarstva. Nekdanji tamkajšnji dvor preurejujejo v stanovanja za gozdne delavce, ki so prišli iz Prekmurja in Bosne. Nad 27 milijonov dinarjev so namenili za ta dela in obetajo 16 stanovanj. Toda čez leto, dve .. . Tudi njih bo morda poznejše življenje vleklo v tržiške tovarne in drugam.
Ko se je zjutraj ustavil v Tržiču avtobus iz Jelendola — je kakih 50 delavcev in delavk izstopilo in se potem porazgubilo
Tako imenovani »furmani« so izginili, ker dandanes je tam široka cesta in les prevažajo težki tovornjaki s prikolicami. Delo v gozdu pa se tako ne splača. Tako je tolmačil eden izmed domačinov.
»Kako, da se ne splača? Zakaj pa se splača drugim?«
»Oni dobijo terenski dodatek, ki ga mi ne bi dobili. To je lepih 300 dinarjev na dan, se pravi kakih 8 tisočasov na mesec. To je pa že nekaj. Mi pa . . . Čeprav znamo delati v gozdu, imamo tudi svoje hiše in vse. Druge pa iščejo naokrog, jih prevažajo, jim delajo stanovanja, še preden se privadijo delu pa gredo nazaj in stvar se začne znova.«
Nič več nismo spraševali. Preveč je že povedal možak, povedal odkrito in preudarno. Zato smo se raje začeli pogovarjati o vzdržljivosti lesene in žgane strehe in podobno. Dober kilometer pred Mrzlim
po raznih podjetjih. - Starejši  «rtudencem Smo se srečali s pr-
Pol
e*i> kadar je lepo vreme je
aJ na Pokljuki kar prijetno, "avi Terezija Kozar. Toda pozimi!
t^' Kolektiv, približno 1400 Icii i!Cev te razkropljen čez Po-Juk<>,   Jelovico   do obronkov
Viških planin. Nad 22 milile-tod
0(1 Ud
v kubičnih metrov lesa je
Ud ,n Heteč"
Celo po obširnih ravninah Gnboršta tja do Šenčurja - teč  se bohotijo  črni go-jji- Toda vse to bogastvo ne
tiso-° sekati kar tako- Niti 400 prj C Metrov  letno,  kolikor je
so2<fstek- ~ K1Jub temu daJ° ttUli-n° gosPoclarstvo letno do 4 Jarde dinarjev vrednosti.
možak je bil dolga leta gozdni delavec. Tako so pojasnjevali drugi.
»Kako, da sedaj raje hodite v tovarno? Zakaj ste zapustili svoj stari poklic?« smo ga pobarali.
Ni bil pripravljen na razgo- Mrzlem studencu smo si ogle-vor. Tudi mudilo se mu je. To- dali hišice gozdnih delavcev. — da vendar: Tamkaj je tudi menza.
»Dosti sem se jaz namučil po Hišice so bile seveda prazne, gošči. Naj gredo pa drugi. Pre- kajti v tistem popoldanskem ča-star sem že za to. Kdo bi vzdr-  su so bili vsi na delu. Samo Te-
vo skupino delavcev. S traktorjem so vlačili les k cesti. — Kar po 4 do 5 metrov naenkrat lahko naložijo. Koliko hitreje gre to kot včasih s konjem! — Tehnika, čeprav počasi, vendar prodira tudi v gozdarstvo. Pri
Mehanizacija bo v prihodnosti lahko največ prispevala k povečanju delovne storilnosti in tudi  prijemkov  gozdnim  delavcem. Hkrati postaja delo prijetnejše in lažje. Na sliki: vlačilee
na Pokljuki
tudi v gozdu: zasluži po 600 ga kraja. Tu ni dolgčas. Zvečer da bodo oni stalni gozdni de-do 700 dinarjev na dan. Seveda  poslušajo radio. Zlasti rezultate lavci?
delajo po 10 ali tudi več ur.       olimpiade iz Rima. V kino lah-Pozimi pa tu ni moč biti, je  ko gredo ob nedeljah v Bistri-
co. Seveda je to daleč.
Tudi Peter Lukač iz Sun j a pri Splitu se ne pritožuje. Hrana, bivališče in tudi zaslužek — vse še gre. Toda sedaj v septembru mora domov. Veseli se sedanjega sonca in upa, da bo
ko
casih
ko še ni bilo dimni-
Slav m siren po dolini, je bil zaslužek v gozdu. Gostil-lon~ il so živeli in bogateli ma-
Mi i Samo od »furmanov« in tel0IcarJev«.  Dekleta so se jih
£ rada oprijela. Xr ^anes ti poklici izumirajo. l0'v.lciia iz davnih časov se ze-t\jjLltr° izgublja. Sinovi nckda-luj Pon°snih drvarjev iz Gor-Hi ' G°rij in Sorice so zaposlenih arnah- Tradicijo gorenj-đi fR°zdarjev prevzemajo mla-Dfln^te iz Prekmurja, Bosne, i, "^'ije. Prcnekateri od teh pl°h ni videl gozdov. Z ne-
Tudi v Zgornjih Gorjah pri Bl^du so zgradili dve stanovanjski hiši za gozdne delavce. Toda otroke, ki se igrajo na dvorišču, zaenkrat še prav nič ne   mika  Pokljuka  in gozdarstvo
Živahna komunalna dejavnost
V Železnik h gradijo transformator - Začetek del na novem bloku pri . Zdravstvenem domu - V kratkem bo odprta nova papirnica
2
**Jo n**' in vsa osta,a ■»■•U» v Selški dolini počasi dobije v nMvo *'cc" **azen nov'n industrijskih obratov in podjetij, l^treh an VC^ novm stanovanjskih stavb in drugih objektov, tih , n za razvoj kultuino-p rosvetnih, zdravstvenih in dru-s'užb v komuni.
^2n'lar S0 v Z(J°rnJern delu i| J ^ikov ob podpori podjetij
Prispevki   občanov začeli
graditi nov transformator. — Transformator potrebujejo zaradi   rekonstrukcije električnega
l«S>
Nova mostova
lan- v Selško dolino, ki so
Asfaltirali, sedaj moder-
«t*^N,KAVE V TITANU IK ~ Tovarna Titan
K   <l» 12
Je v času od 28. avgu-— septembra organi/.r*-%U prWi!av<> 10-letnlce dolav-^Hii . San,<H1Prav'.janja vrste kt15'1 in Športnih priredite* «Hg^7*l«rth sodelujejo vsi kam-•11^ *wati. Po vaji vseh ga.il-Hn,'110,1 le bilo v ponedeljek
H> ženske ekipe tekmo-*>anju <1'll,>"''ki, moške pa v bali-' v »redo ie bilo mno/.i. no *«k D.yaiv,J(' v streljanju, v četr-Hni '" s»hovski brzoturnir in h i)i,Vanje v kegljanju. Včeraj •&tH**trolnl tek, danes pa bo SWi?ie <"**nov kolektiva to-* ofe Pr«<l sporni neko plo-N^viv   Prevzemu   podjetja v
streljanju ?. zrač-nainiznem tenisu.
nizirajo. Predvsem bodo zgradili nova mostova pri Praprotnem In v Dolenji vasi, ker sta stara dotrajana in sta močna ovira na-raš."'ajo'omu prometu. Tn IJra-protnem so že zabetonirali nosilce za mostno konstrukcijo in ob tem še nekoliko ublažili oster ovinek. V Dolenji vasi pa pripravljajo, da bodo ob sedanjem mostu postavili provizoričen most čez Soro. Nato bodo sedanji most podrli in nn njegovem mestu zgradili železobotonske-ga. Drla, ki jih izvaja republiška Uprava za ceste bodo predvidoma končana prihodnje leto.
Sredi Železnikov pa prav le dni podirajo bivše Thalerjevo gospodarsko poslopje, ki stoji tik ob cesti in ovira promet, ker zapira vsak razgled. Poslopje je bilo skrajno zanemarjeno in tudi s turističnega vidika ni bilo Železnikom v okras.
omrežja. Doslej so bili Železniki priključeni na manjšo električno centralo, ki je bila zgrajena v glavnem za potrebe lesnega industrijskega podjetja Cešnjica. Zato je bil tok zelo šibek. Preko novega transformatorja pa se bodo vključili v omrežje elektroskupnosti Slovenije in bodo imeli mnogo boljši tok. — Zaradi preklopitve na to novo omrežje je bil spomladi že dograjen transformator za spodnji del Železnikov.
V septembru bodo v Železnikih dogradili večjo stavbo, v kateri bodo uredili prostore za
povedala Terezija. Kadar bo začelo snežiti, bo šla domov in se morda, če ne bo drugače, vrnila  spet spomladi.
CE NE BO DRUGAČE
Na  Jelovico  je  malone več prometa kot v Kropo ali Želez-  trgatev na njegovem vinogradu nike in prvi voznik tovornjaka  dokaj bogata, je brez besede samo prijazno     »Boš še prišel na Jelovico pri-pokimal in pokazal na prostor  hodnje leto?« zadaj za kabino. »Ne vem, če še pridem,« je
Rovtarica je pravo naselje odvrnil z dokajšnjo mero pre-gozdnih delavcev. Tam je lepa vidnosti.
menza, kjer sta dve kuharici iz Prav podobno so povedali in Prekmurja pravkar pripravljali govorili o življenju, o zaslužku kosilo: juha, testenine s priku- in o razvedrilu na Jelovici dru-ho, veliko sveže solate, ki se je gi delavci iz Prekmurja, iz Lo kar svetila od olja. Drugo de- ke, iz Bukovega in od drugod kle, prav tako iz Prekmurja, ki Večina njih so prišli v gozdar-pere in pospravlja delavcem, je stvo le zaradi trenutne potrebe; pokazala urejeno pralnico in ko- ker pri njih ni tovarn, kot je palnico s tušem. Misli so neho- zlasti dejal fant iz Bihača in te zbežale nazaj, v nekdanja oni iz Sunja. Ce bodo še drugo predvojna leta, ko se za gozdne leto prišli je pa stvar časa in delavce nihče ni zmenil, kaj je-  premisleka. Ce ne bo drugače.
Zakaj?
Hkrati so delavci veliko povedali tudi o nagrajevanju in zaslužku, o tem, kako so jih bolele roke in rebra v začetku, dokler se niso utrdili itd.
Ko smo se po vseh obiskih in razgovorih z gozdnimi delavci vračali iz Bohinja proti Kranju so se porajale razne misli o tem problemu.
So mar res samo tovarniški dimniki in sirene po dolinah krive, da dandanes ne dobimo delavcev za gozdarstvo? — Ni morda okosteneli način nagra-poslijo v industriji? — Nismo mar podcenjevali vrednost oziroma težino dela v gozdu? Za-
Elastičnejše in vzpodbudnej-še nagrajevanje in več skrbi za življenjske razmere teh delavcev bo vsekakor v prihodnje moralo izravnati sedanje razlike in napraviti »holcanje« prav tako privlačno kot tovarno. — Prav tako lepo, kot je bilo to v nekdanjih časih.
K. Makuc
do, kje spijo in podobno. Sami so si kuhali polento trikrat na dan in spali pod lubjem.
postajo Ljudske milice in občinski referat za nar. obrambo. Razen tega bodo v stavbi še 4 stanovanja. V tem mesecu bodo odprli nasproti stavbe Obč. ljudskega odbora novo urejeno papirnico, ki bo hkrati podružnica »Glasa Gorenjske« za železniško občino. — Prostore ureja časopisno podjetje »Gorenjski tisk«.
Zdravstveni dom v Železnikih     RAJ BQ £ DOMOM?
bodo odprli na Dan republike —
29. novembra. V teh dneh pa so Zaani1 trakt Zadružnega do-začeli ob domu z izkopom te-  ma.v Cešnjici še vedno m do
moljev   za    nov stanovanjski blok za zdravstveno osebje.
M sliši kol Ili listov na Bledi
BLED — TureftWna sezona na Bledu je dn-živela nviM višek t oblaku domačih in tujih gostov letos, prav tako kot lani v prvi polovic' avgusta. Največje :"te,-v'c fostor ozlrotna no?nin se Letoa zabeležili 7. avgusta. Ta dan je bilo na Bledu 2.423 turistov, lani pa so največji obisk registrirali 11. avgusta, ko je bilo na Bledu 2.448 t;e.stov.
Skupno številr.. domačih in tujih gostov ni dosti manjše od lanskega, precej manj pa je tujih obiskovalcev ket lani. Te nam najbolj zgovorne dokazuje
obisk goltov iz tujih dežel v mesecu juliju, ko je bilo na Bledu
grajen. Trenutno je v njem sicer urcjeuo zasilno skladišče, toda gole stene, ki stoje že deveto leto, je začel že razjedati zob časa. Posamezniki celo trdijo, da ie zaradi slabega gradbenega materiala ne bo dalo doma dograditi. Hkrati se niti še ne  ve,  čemu  naj  bi  sploh ti
19.260 nočitev v istem razdobju  prostori služil!.
lani pa 25.080 nočitev. Približno ista slika ie v mesecu avgustu. Domačih go>stov je vseskozi nekaj več kot tujih v primerjavi i lanskim letnon. Iz te hštevilk je razvidno, da je domači turistični promet preeej napredoval, pri tem pa se je seveda število tujih obiskovalcev občutno zmanjšal. Skupni ohi.sk pa se bo po
Nekateri se ogrevajo, naj bi v domu uredili kino-dvorano, drugi pa so mnenja, da bi bili dve — v Cešnjici in v Železnikih odveč in bi bilo zategadelj bolje nedograjeni trakt Zadružnega doma porabiti v kakšne druge namene.
Naj bo tako ali drugače — čas bi bil, da ta večni kamen spo-
dosedanjih ugotovitvah in rezu!- tike na zborih volivcev končno tatih ne b» bistveno razlikoval že vendarle črtajo z dnevnega t d obiska v lanski sezoni.  -J» reda!
Gospodarske vesti
@ Nova tovarna za ravno
steklo. V Prilepu bodo pričeli graditi tovarno ravnega istekla. Predvidevajo, da bo proizvodnja ravnega stekla v tovarni dosegla 6 800.000 m3. Izdelovali bodo steklo v do belini od 2 do 20 mm. Potrebne investicije za tovarno bodo znašale več kot 3 milijarde din. Pri tem so všteti stroški za graditev kot tudi za opremo.
$ Nova tovarna papiibe konfekcije v Bosni. V Bosanski Dubici so pred kratkim dogradili objekte nove tovarne papirne konfekcije. Stroje v tovarni bodo montirali do konca leta. Ko bo tovarna začela redno obratovati, bo proizvajala letno 3000 ton pa-pirno-konfekcijskih izdelkov.
^ Dubrovnik je obiskalo v sedmih mesecih 40 inozemskih potniških ladij. V minulih sedmin mesecih je Dubrovnik obiskalo rekordno število velikih inozemskih turističnih ladij, ki so se na svojih krožnih potovanjih po Sredozemlju ustavile tudi v Dubrovniku. Samo z 18 ladjami Je prišlo v Dubrovnik 11.000 inozemskih turistov, ki so ostali v mestu en ali dva dni. Samo v aprilu je 14 ladij prepeljalo 3000 turistov iz raznih držav.
^ Rekorden tranzit v reški luki. V prvih sedmih mesecih letos je znašal tranzitni promet v reški luki 819.000 ton, kar je za 350.000 ton več kot v .istem razdobju lani. Strokovnjaki reške luke poudarjajo, da bo rekordni promet miiljon ton, ki je bil dosežen predlanskim, letos znatno presežen, saj so dani za to vsa pogoji. V tranzitnem prometu je letos na prvem mestu Avstrija, za njo pa Cehoslovaška in Madžarska.
% Večja proizvodnja cementa. Nedavno je bil odobren investicijski program za graditev tovarne cementa v Zlatici pri Titogradu. Zmogljivost tovarne naj bi znašala 125.000 ton cementa letno. Predvidevajo, da bi z refmo proizvodnjo cementa v tovarni lahko pričeli, v letu 1962.
0484
Obv
esce
val
ec-
mali oglasi
PRODAM
Motorno kolo Tomos Galeb —
kot novo, že registrirano, prodam. Ogled v Opremi, Kranj
3284
Osebni avto v dobrem stanju prodam. Ogled v nedeljo, 4. septembra od 8. do 12. ure na parkirnem prostoru pred Železarno Jesenice 3288
Prodam italijan. moped na 3 prestave, znamke Marini Fran-co. — Miro Belehar, Voklo 73, Šenčur 3234
Prodam tovarniško nov magnetofon »Grundig« TK 20. - Naslov v oglasnem oddelku 3303
Prodam kravo, ki bo prvič te-letila. Suha 24, Kranj 3304
Zelo ugodno prodam moped in lovsko puško Hamerles. — Interesenti naj se obrnejo na naslov: Sempeterska 42, Straži-šče, Kranj 3305
Prodam skoraj nov sadni mlin in dva pluga — eden je obračalnik. V zameno vzamem železno njivsko brano (dvojno). — Jože Peternel, Mošnje 22, Brezje na Gorenjskem 3306
Hiša v bližini Šk. Toke naprodaj. Naslov v ogl. odd. 3307
Ugodno prodam klavir. Poiz-ve se Bečanova 6, Tržič 3308
Prodam lepo, malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Poizve se Andrej Ogris, Trojarjeva št. 9, Kranj 3310
Fiat 500 C, dobro ohranjen, ugodno prodam. Klane 29, Komenda 3312
Prodam rezervoar in krilno črpalko za hišni vodovod. Igličar, Godešič 73, Sk. Loka 3313
Prodam rabljene plohe 11/2 metra. Naslov v oglasnem odd.
3314
Varilni avtogenični aparat — poceni prodam zaradi opustitve obrti. Zg. Bitnie 103 3315
Prodam jedilni kot v dobrem stanju. Naslov v oglasnem odd.
3316
Prodam 8 mesecev brejo te-lico. Partizanska 38, Kranj 3317 Prodam Lambretto LI 150 cem
s prevoženimi 6000 km. — Franc Jenko,   Valburga  18, Smlednik
3318
Kitaro - električno, solo gibb-son za 18.000 din prodam. Ogled v kraniski kom. trgovini 3319
Šivalni stroj »Grinater« dobro ohranien prodam. Poženk št. 8, Cerklje 3320
Prodam Singer z dolgim fiol-ničkom. Naslov v ogl. odd. 3321
Prodam 4 m bukovih drv. — Na^ov v ogl. odd. 3322
Prodam parcelo na Kor. cesti zraven Pecivnika. — Cena primerna. Naslov v ogl. odd. 3323
Prodam italijanski moned — DES. Feliks Tomšič, Zg. Pirniče št. 2, Medvode 3325
Prodam kravo, ki bo septembra teletla in prašiča, 80 kg težkega. - Ilovka 5, Kranj 3326
Prodam Topolino. Pristava 4, Kran i 3327
Prodam dobro ohranjen ženski šivalni stroj Gritzner, po-grezliiv. Re"eva 3, Kranj 3328
Prodam sobno pohištvo in avto »Stajer«   Buldok, generalno
popravljen z rezervnim motorjem. Kocjanova 4, Kranj 3329 Fiat   Topolino   B, brezhiben, nujno prodam. Cena 230.000 din.
V račun vzamem zidno opeko. L kozar jeva c. 15, Primskovo, Kranj 3330
Prodam nedograjeno stanovanjsko hišo, spodaj že lahko vseljivo, v Stražišču. Poizve se lahko vsak dan od 14. ure dalje in ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 3331
Prodam  »Vespo  52«  125 ccm.
V poštev pride tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 3332
Prodam 2 kombinirana mizarska stroja in elektromotor, nekaj rabljenega pohištva, železno pečico, bakren kotel za pranje perila in nekaj nove strešne opeke.    Naslov v ogl. oddelku.
3360
KUFIM
Kupim otroško posteljo. Naslov v oglasnem oddelku 3333 Kupim   elektromotor  4  do 6
koniskih moči. — Balanč Janez, Zg. Besnica 79 3334
Kupim daljnogled. Naslov v oglasnem oddelku 3335
IZGUBLJENO
Na poti iz Stare Loke do gostilne Plevme je bilo v nedeljo okrog 20. ure ob priliki malenkostne nezgode odpeljano kolo francoske znamke. Poštenega najditelja prosim, naj kolo vrne na postajo Ljudske milice v v Sk. Loki 3336
Izgubila sem žensko jopico od Lahovč do Klanca. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi  vrne v Šenčur   št. 110
3337
Izgubil sem denarnico z dokumenti od Gaštejskega klanca do Kranja. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na Zasavsko c. 32, Kranj
3338
RAZNO
Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v Prešernovo ulico 9, Kranj. — Izdelujem in popravljam vse vrste moških klobukov. Priporoča se klobučar Janez Jane 3251
Gradbeni tehnik z desetletno prakso v nizki in visoki gradnji s pooblastilom, želi spremeniti službo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Družbeno stanovanje« 3272
Iščem prazno sobo ali bi za protiuslugo pazila na hišo. Marija Ambrož, Titov trg 2, Kranj
3291
Sobarica išče zaposlitev. Perfektno obvlada nemščino in angleščino. Naslov v ogl. odd. 3295
Iščem sobico, prazno ali tudi opremljeno. Dam 20.000 din nagrade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Mirna in či«*»«
3297
Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naDravil moi mož Milan Bukaš, Našičeva 9, Tržič 3309
Frizerskega vajenca sprejmem. Andrej Ogris, Trojarjeva št. 7, Kranj 3311
Stanovanje nudim delavki, ki dela na 2 izmeni. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3324
V bližini Kranja menjam lastno hišo za dvosobno stanovanje
KMETIJSKA ZADRUGA PODNART razpisuje naslednja pra;ta delovna mesta:
Vodje računovodstva Finančneg i knjigovodje Traktorista
Strojn ka za kmetijske stroje Dva nekvalificirana delavca
Ponudbe posliti na K/ Podnart do 30. septembra 1960. Plača po tarifnem pravilniku.
CP »Gorenjski tisk«, Kranj sprejme
2 honorarni delavki
za odpremo »Glasu Gorenjske« 3 krat tedensko ponoči. Ponudbo oddati v tajništvo podjetja.
V 74. letu starosti je umrl
FRANC JANEŽIČ
knjigoveškl mojster v pokoju
Po«reb bo v soboto, 3. septembra ob 17. uri Izpred hiše žalosti — Luznarjeva ulica 1 na Kranjsko
pokopališče.
Kranj, 1. septembra 1960.
7 ilujc■' i ostali
v Kranju ali Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 3339
Mirnega in poštenega študenta sprejmem na stanovanje. — Naslov v ogl. odd. 3340
Grem pomagat v kuhinjo. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod — »Stanovanje imam«
3341
Krojaško   vajenko sprejmem
takoj. Ivan Mali, krojač, Leten-ce 4, Golnik 3342
Enosobno stanovanje s kuhinjo na SI. Javorniku zamenjam za enako, eventuelno grem tudi na deželo. Ponudbe poslati podružnici »Glasu Gorenjske« na Jesenicah pod šifro »Prelepa Gorenjska«! 3343
Zahvaljujem se Viki Ambro-žič iz Hrušiee, da je odstopila od tožbe. - Milan Pavlin. 3344
Podpisani Peter Ježek iz Lesc preklicu jem žaljivke, ki sem jih izrekel dne 30. aprila 1960 tov. Andreju Jeglič iz Lesc št. 127. — S tem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 3345
Iščem enosobno stanovanje (sobo in kuhinjo) v Kranju. — Naslov v ogl. odd. 3346
Društvo LT Trebija p. Gorenja vas sprejema prijave za tečaj voznikov motornih vozil, ki bo v drugi polovici meseca septembra. Prijavite se pri tajniku društva do 15. septembra. —
3347
Zamenjam sobo v Ljubljani za sobo v Kranju ali kupim. — Naslov v oglasnem odd. 33348
Trgovsko podjetje »Moda«, Kranj, sprejme v uk 2 vajenki za tekstilno stroko. Nastop takoj. — Pogoji: dovršena osemletka. 3349
Pridno, pošteno dekle išče prazno ali opremljeno sobico. — Pomagam pri delu — dam nagrado. Ignac Zupan, Bičkova 9, Kranj 3350
GOSTILNA pri Bizjaku na Zg. Beli priredi v nedeljo, dne 4. septembra,  ples.  — Vabljeni!
3351
Šofer D-E kategorije si želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Stanovanje« oddati v ogl. odd.
3352
Našla sem manjšo vsoto denarja od Kranja do Hrast j a. — Dobi se v Prebačevem 15. 3353
Sprejmem mizarskega vajenca
- Franc Rogelj, Tupaliče št. 41
3354
Sobo iščeta 2 starejši sestri.
Naslov v ogl. oddelku 3355
Iščem pomoč v gospodinjstvu
vsnk dan od 10 do 13 uro — Naslov v oglasnem oddelku 3356 Uslužbenka »Elektro Kranj« išče enosobno stanovanje v Kranju ali bližnii okolici. Za nagrado nudi 50.000 din. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj vseljivo« 3357 Vestno snažilko za čiščenje šole sprejmemo v službo. Prijavite se osebno v pisarni osnovne šole Simon Jenko, Krani —
3358
Zakonca brez otrok iščeta prazno sobo v Kranju ali okolici. Nudita 20.000 din nagrade. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 3359
k i n
Letni   kino  »PARTIZAN«: 3.
septembra jugoslovanski film VOJNA, 4. septembra italijanski barvni f lm DUBROVSKI, predstave ob 19.33. uri
Primskovo »TRIGLAV«: 3. septembra ameriški barvni film SREČANJE V LAS VEGASU, predstave ob 18. in 20, uri, 4. septembra jugoslovanski film VOJNA, predstave ob 17. in 19. uri
Stražišče »SVOBODA«: 3 septembra jugoslovanski barvni film VOJNA, predstave ob 18. in 20.30. uri, 4. septembra ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA, mat neja ob 10. uri, jugoslovanski barvni film DUBROVSKI, predstave ob 14. uri, jugoslovanski film VOJNA, predstava ob 16., 18. in 20. uri
Naklo: 3. septembra ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA, predstava ob 20. uri, 4. septembra ameriški barvni film SREČANJE V LAS VEGASU, predstave ob 16. in 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«: 3. septembra jugoslovansko italijanski f lm DUBROVSKI, predstava ob 20. uri, 4. septembra ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA, predstave ob 16.30. in 19. uri
Skofja Loka: 3. in 4. septembra amer. film VELIKA ZEMLJA; 3. septembra predstava ob 20.30 uri, 4. septembra pa ob 17. in 20.30 uri.
Poljane »SORA«: 3. in 4. septembra amer. barv. film DAVEK ZA KRUTOST.
Železniki »OBZORJE«: 3. in 4.
septembra amer. barv. film SLA PO ŽIVLJENJU.
Duplica: 3. in 4. septembra amer. barv. film ARTISTI IN MODELI; 3. septembra predstave ob 20. uri, 4. septembra pa ob 16., 18. in 20. uri.
r
HUMORESKA
Jer orne K. Jerome:
Pomoč o hiši
objave
I
Jesenice   »RADIO«:  3.   in 4.
seotombra ameriški barvni film PREPOVEDANI PLANET
Jesenice  »PLAVZ«:  3.  in 4.
f^ov^mbrn an«lešk' film OPERACIJA AMSTERDAM
Bled: 3. in 4. septembra ameriški brrvni film OBRAČUN PRI OK KORALU, predstave 3. septembra ob 18. in 20.30. uri in 4. septembra ob 10., 15., 18. in 20.30
Radovljica: 3. septembra ameriški elasbeni film BENI GOOD-MANN, predstava ob 20. uri. 4. septembra [talilanski barvni Mm BENETKE, MESEČINA IN TI, predstave ob 14., 16. in 20. uri, zapadno nemški film JAZZ, LTUBEZEN IN PESEM, predstava ob 18. uri
Tržič: 3. in 4 septembra ameriški barvni film 20.000 MILJ POD MORIEM
Kranj »STORZlC«: 3. septembra jugoslovanski barvni film BAGDADSKA SIRENA, predstave ob 16., 18 in 20. uri, matin-i i istega filma ob 10. uri, jugoslovanski film BELI VRAG, predstava ob 22. uri. 4. septembra ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA predstave ob 15. in 21. uri, jugoslovanski barvni film VOINA, predstave ob 10. in 13 uri, am^rški barvni film AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH, predstave ob 17. in 19. uri
OBVESTILO
Vpisovanje v poslovodsko trgovsko šolo
Vpisovanje v poslovodsko šolo v Kranju bo v ponedeljek, dne 12. septembra 1960 od 16. do 18. ure v prostorih Trgovske šole, Kranj, Cankarjeva 2/11.
Pri vpisu je treba predložiti:
1. zaključno spričevalo dokončane vajenske šole
2. rojstni list
3 potrdilo podjetja o triletni praksi.
Pri vpisu bodo interesenti morali vplačati znesek din 2.000.— kot vpisnino.
Kandidati s področja Jesenic in okolice se vpišejo v šolo v Kranju, pou^ pa bodo obiskovali po možnosti na Jesenicah.
Ravnateljstvo Trgovske šole Kranj
DELAVSKA UNIVERZA KRANJ RAZPISU JE OSNOVNE KOMERCIALNE TEČAJE
za strokovno usposobitev kadrov, ki so zaposleni v komerc;alncm oziroma računovodskem sektorju:
1. tečaj — organizacija podjetij s korespondenco;
2. tečaj — osnove knjigovodstva z gospodarskim računstvom;
3. tečaj — stenografija
4. tečaj — strojepis. ADMINISTRATIVNO SOLO—
oddelek za odrasle, ki naj usposobi administrativni kader za ustanove in podjetja. Sola ima dva semestra po 18 tednov. Slušatelji dobijo z zaključnim izpitom ustrezno diplomo o dovršeni redni dvoletni administrativni šoli.
ZAČETNI ANGLEŠKI INTENZIVNI TEČAJ po magnetofonski metodi.
Pričetek tečajev bo v mesecu oktobru 1960. Prijave sprejema Delavska un verza v Kranju. Delavski dom (preje Sindikalni) do vključno 25. septembra 1960 vsak dan od 7. do 14. ure.
Moj stric Poier je bil vsestransko uporaben človek in to je tudi neštetokrat dokazal. Ob neki priliki, ko je bilo treba v hiši neko stvar urediti, je njegova spretnost res prišla do pravega izraza. Potrebno je bilo obesiti sliko na zid. Stric Poier ni hotel niti slišati, da bi to kdo drug uredil.
Ko je slekel suknjič, je začel izda'ati navodila. Najprej je poslal hišno pomočnico, da za 1 šiling kupi žebelj. Navodila so kar pljuskala: »Vili, kladivo! Thom.is, ravnilo ali meter! Nekdo naj mi prinese stol iz kuhinje! Diecobe, skoči k sosedu Gogelsu, pozdravi ga v mojem imenu in ko ga boš vprašal, kako je z njegovo nogo, ga poprosi, da nam posodi libelo! HeJ, Marija, ne beži, ti mi boš držala svetilko. Spomnite me, ko se hišna vrne, da gre kupiti vrv za sliko. Tho-mas, bodi tu! Moral mi boš podati sliko, ko bo čas za to!*
Končno so dali stricu portret, ki pa mu je po nesreči padel na tla. Posledica: okvir je pri padcu popustil. Stric, še vedno na višini, je poizkušal rešiti vsaj steklo. Toda pri tem je steklo razbil in si pre-rezal prst. Tu se je pričela dirka za robčkom. Stric ga ni mogel najti, ker ga je imel v suknjiču, a se sedaj ni mogel spomniti, kje ga je pustil. Pričel je zmerjati družinske člane:
»V življenju še nisem srečal toliko nerodnih ljudi skupaj.« je razjarjen vpil. Končno, ko je v jezi skočil s stola, na katerem je sedel, je opazil, da je ves čas sedel na suknjiču.
Preteklo je pol ure. Prst ie bil povit, novo steklo je bilo prineseno. Vsi so ponovno zavzeli svoja mesta. Orodje je bilo prav tako pripravljeno. Družinski člani so stali okoli in pričakovali trenutek, ko bo vsakdo od njih lahko izvršil poverjeno mu nalogo. Dva morata držati stol, tretji pomaga stricu, da se vzpne nanj, četrti ga podpira, zatem mu mora nekdo podati kladivo in žebelj.
Stric vzame žebelj, a ga izpusti iz roke, ko prime kladivo.
»Torej taki ste vi, človek se na vas sploh ne more zanesti. Žebelj je šel k vragu. Kako mi le to podajate?* je stric besno vpil.
Stal je na stolu in vprašal člane družine, če mogoče »(, bi bilo potrebno, da bi do pol' noči tako stal in čakal, da najdejo žebelj.
Končno so žebelj našli, <* nezgodam kot da ne bo konca. Stric ne more več najti ke, s katero je zaznamoval kam mora zabiti žebelj. Tedaj se vsi eden po eden vzpen:a~ mo, da bi morda le našli p&o-Stric spremlja naše poskuse z zmerjanjem, ker vsakdo najdt piko na drugem mestu.
Ker naše zmedenosti ni M0' gel več prenašati, je stric tm čel računati, kje bi morala p1' ka biti. Pri tem je prišel v usoden naklon in padel pre^° klavirja, čigar tipke so bili odkrite. Rezultat: grozna »k3' kofonija«, spremljana s strici' vim crescendo komentarjem.
Stric si je opomogel. Nasd je piko. Da je ne bi spet izgubil, je čvrsto držal žebelj na tistem mestu in močno zamahnil s kladivom. 2e tako] prvikrat je pogodil natanko v palec. Močan krik, takoj }A njim še drugi. Prvi krik je M' pusti stric, drugega pa osevi, kateri je padlo kladivo na nogo (ker ga je stric zaradi bo-lečin izpustil).
Vseeno sledi še en poizkus Tokrat močan zamah s kladivom zadene žebelj, a ker # pregradna stena tenka, žeoeU zleti skozi steno in za njim $e pol kladiva. Zaradi silneg* zamiha je stric še enkrat izgubil ravnotežje in se z nosom prilepil na zid.
In tako je enkrat okeli pol' noči portret le visel na zidn> čeprav precej postrani in nc~ sigurno. Cel meter okoli sllj& je zid izgledal kot, da bi "l! obdelan z železnimi grablj?**11-Vsi smo bili onemogli, ra^en strica Poierja. »Končano« jem zmagoslavno zaklical in se P0' nosno udaril po prsih. *->° "■ljudje, ki bi za tako majhno opravilo poklicali mostra, toda jaz nisem eden takih.«
J
grah v stročju 100 din, pesa 25 do 35 din, cvetača 80 do 100 din, paradižniki 40 do 50 din, kumare 20 do 25 din, kumarice 90 do 100 dinarjev, fižol v stročju 40 do 50 dinarjev, slive 70 din, jedilne buče 10 din za kg, smetana 15 dinarjev, špinača 25 din, gobe 50 din za merico, jajca 23 do 25 din, kokoš živa 500 do 600 din, piščanci 300 do 400 din, zajci 200 din za kos.
ohlaCam osli
Francoski otoček Re v Bis)
kai' zani'
gibani«? prebivalstva
trini pregled
V KRANJU
Fižol v zrnju 70 do 80 din, mleko 30 din, ajdova moka 70 do 75 din, ješprenj 70 din, kaša 80 do 90 din, krma za kokoši 40 do 45 din, koruza 40 din, proso 45 do 5) d:n, krhlji 40 din, orehi 10') din, oves 25 din, brusnica :>>;o do 301 din, maline 100 din za liter, korenček 30 din, sladka repa 80 din, sir skuta 120 din, surovo maslo 52) do 560 din, čebul* 4') do 50 din, krompir 18 lo 20 din, solata 50 do 70 din, jabolka 3j din, hruške 40 do 60 din,
V KRANJU
Poročili so se: Cotman Stanislav, upokojenec in Trampuš Mar ja, tovarniška delavka; Stu-lar Rok, gozdni delav.-c in Obad Štefanija, gospodinjska pomočnica; PerČič Janez, clektrovari-lec in Pibrčnik Antonija, tovar-n'ška delavka; Oman Franc, strojni ključavničar in Jugovic Ivana, tovarniška delavka; Kasi i nar Leopold, orodjar in Solat Justina, delavka; Česen Martin, mizar in franko Marija, protivnika; Podlogar Jožef, tovarniški delavec in Jane Ivana, tkalka; Blatnik Jožef, strojni ključavničar in Homar Marija, na-nieščenka; Pende Ciril, delavec in Markun Julijana, delavka; Gros Franc, strojni ključavn <\n in Lukanc Marija, prešivalka, Avman Alojz, vrtnar in Sever Albina, kuharska pomočnica.
Rodile so: Krt Antonija — dečka, Oman Pavla — deklico, Mrak Milka — dečka, Stefe Valentina — deklico. Vidmar Ivana
— dečka, Antonijevič Mihaela — deklico, Pirec Marija — dekl co, Udir Ivana — dečka, Cugelj Ma" rija — d<>čka, Katrašnik Terezija
— deklico, Petač Ana — dečka, Culibrk Mika - - dečka, Zaplot-nik Anton j a — dečka, Pavec Ljudmila — dečka, Ix>mbar Barbara — dečka, Koprivnik Roza-lija — deklico, (Clemen&ič Marija
— deklico, Safarič Ana — deklico.
Umrli so: DraksU-r Helena, gospodinja. 59 let, Klemene Antonij;;, gosp<xlinja, 73 let.
skem zalivu ima posebno - . mivost:  vsi  osli  na otrok'J oblečeni v kockaste ali O*8^ gaste  hlače.  Kajpak dolg°ucg< ne nosijo hlač zaradi ele?3 ^e ampak je ta »mo:la« ostal3 ^ iz prejšnjih časov. Včasih lo na otoku vel ko blata 'n g marjev. Celi roji komarji ^ napadali  uboge  osliče. /Mfi omilili  nesrečno  usodo sV g>., zvestim   prijateljem  in  P° \p n kom pri delu, so začeli P valci osle oblačiti v hlače-
KOZA KOT SIMBOL
V kleti kmetijske zadn'^ Poreču je 85 let star s°d'fSici katerem je vgraj/iran 1 je grb z likom koze. Ka*.e, ^ to v zvezi z neko legend"'3)» kateri je koza, ko jo 0 brstje divjega trsa, »P°k jpjj' s! rskemu kmetu, kako se v tivira trta. Tako je koza P ^ la s mbol vinogradništva jju krajine, ki je znana P° s izvrstnih vinih.
UVIDEVNO OBČINSTVO
Pri nedavnih festivalski^^ reditvah v Veroni, v star^/^i areni, italijanska sopr-'11? ' v>' Antonietta Stella ni doseč1^, sokega C v nriji Verdijev« sti( Čeprav Je bila blizu ncz:^b{in' je pobegnila z odra in ^rpčJ'
stvo je četrt ure dolgo P°^]0 <! I j ivo čakalo, potom pa $fl
zboru skandirati: »Oprostil1
nakar se je pevka
vri1'
«0$
poklokn la na odru i° P $el* občinstvo odpuščanja — *
tat
o*1
navdušen aplavz.
PRINCESA MORA V Hčerka pokojnega RralJ*^c<.sJ» doma iz Kambodže, ,/tf0<' Ong Ang Kesar mora v ,l{StP Na svojem domu je orgi*"1' j« hazardne igre. Kazen /ilti.o0fl zahteval vladni šef Ka^0 ,]>'< pline Sihanuk sum, <l'^'r\flce poznamo privilegijev g\ce< in princese. Princesa uj^ lepo ime (Cvetni Prašek), ra vendarle v zapor.«
KULTURA IN PROSVETA
Grad Kamen obuja spomine.
r
FILMI, KIJIH GLEDAMO
TAM KJER MURKE CVETO - V LEPI DRAGI...
Tako je napisano na tabli ob cesti, preden vstopimo v to lepo dolino. Tako sta v svoji znani popevki zapela brata Avsenik o Dragi, dolini krvi, starih sanj in pesmi o svobo-di.
Tam, kjer murke cveto... Tam je iz naših polpreteklih časov tudi grobišče talcev. Tam je z zidom obrobljen vrt, kjer so v mrzle nagrobnike vklesana imena talcev. .. Tam »so v letih zlih pobijali može, otroke, žene«, ljudi, ki so se uprli nasilju . ..
TAM Z VISOKE PEČINE GRAD KAMEN OBUJA
SPOMINE. ..
Spomine na žulje slovenskih tlačanov, ki so zgradili to srednjeveško trdnjavo (pisani viri jo prvič omenjajo v 13. stoletju) .. . Spomine na staro to-vorniško pot skozi dolino Drage na Prevalo in potem naprej čez Ljubelj na Koroško... Spomine na fevdalce, na Lamberge, Ortenburžane, grofe celjske in druge, ki so iz tega gradu stražili dolino, nadzirali promet skoznjo... Spomine na Lambergarja, junaka slovenske narodne pesmi, ki je na Dunaju p:-ema^al ošabnega Pegama, s katerim se v vsem cesarstvu nihče drugi ni upal spoprijeti...
leli in kakor je bilo v zadnjem času že slišati.
O KONSERVATORSKIH IN RESTAVRATORSKIH DELIH na
Kamnu sem se pogovarjal s kon-servatorjem Mestnega muzeja Kranj Štefanom Erženom, ki skupaj z ostalimi konservatorji
PEGAM IN LAMBERGAR! *plo ne pozna teh dveh imen, kdo ne pozna narodne pesmi s *em naslovom. In kdo si ni ob prvi priliki potem, ko je v šoli filišal to pesem in se jo moida ^Učil celo recitirati, ogledal bi-*^lišča pogumnega slovenskega Viteza — razvaline gradu Kamna J* strmi skali ob vhodu v dolino Drago!
*** imam, da ti presedal bo. Wa kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, *e nikdar tebe ne boji. Krištof Lam^ergar z imenom, '» sinji skal prebiva tam, te v pest želi dobiti sam.
je ravno Lamberg, junak iz slovenskih krajev, premagal Pegama, s katerim »e v vsem cesarstvu nihče drug ni upal spoprijeti. V tem oziru spominja pesem na Levstikovega Martina Krpana, junaka iz slovenskega ljudstva, ki je prav tako v dvoboju pobil velikega Brdavsa in odvrnil nevarnost od cesarja, od Dunaja in od vsega cesarstva.
GRAD KAMEN je začel razpadati v 18. stoletju. Takrat so ga opustili, strešno opeko pa so porabili za streho cerkve v Begunjah, ki so jo tedaj zgradili. Gradu je bila s tem prizadejana velika škoda. Da ne bi ta po~
Restavrirano okno v steni vzhodnega dela gradu
(Drago Komelj, Cene Avguštin) in številnimi svetovalci vodi ta dela.
Pričetek letošnjih del na gradu Kamnu se je močno zakasnil zaradi nepredvidenih težav z delavci podjetja .:Remont<: Žužemberk, ki ima v svojih vrstah stro-
Graci Kamen — desno vzhodni restavrirani del, levo z drevjem in grmovjem zaraščeni zahodni ^e'» kjer z utrditvenimi deli še niso nri'eli: pod restavr ranim stolpom je na sliki spodnji del Sfadu, nekdanja konjušnica, kjer bodo uredili gostinski lokal (Foto: Triler)
kovnjake za zidanje s kamnom na star način. Teh ljudi je malo in ker je v teku več podobnih konservatorskih in restavratorskih del na gradovih na Dolenjskem, jih za dela na gradu Kamnu pred sredino avgusta ni bilo moč dobiti.
V planu je plombiranje in delno restavriranje celotnega kompleksa ruševin tega zgodovinsko in estetsko pomembnega gradu na Gorenjskem. Z lanskimi in dosedanjimi letošnjimi deli je utrjen šele vzhodni stolp (stolp nad potjo v Drago). Pri iskanju temeljev in izkopavanju teh izpod ruševin so našli kose predmetov, ki kažejo na nekdanjo grajsko stanovanjsko kulturo (drobci reliefno ornamentnih in figuriranih pečnic iz XVII. stoletja), razen tega pa ostanke morebitne vinske kleti in nekdanjega balkona z razgledom na Be-gunjščico in Drago.
Dela na zanimivem gorenjskem kulturnem spomeniku tečejo razmeroma počasi, deloma zaradi značaja samih postopkov utrjevanja, deloma zaradi pomanjkanja zidarjev — strokovnjakov za zidanje s kamnom, predvsem pa zaradi majhnih finančnih sredstev. Okraj Kranj, ki preko svoje spomeniške komisije in Turističnega društva Begunje fi-nansira ta dela, lahko vsako leto odobri v ta namen kvečjemu milijon in pol do dva milijona in pol dinarjev, kar v glavnem zadostuje le za eno delovno ekipo. Potrebne pa bi bile najmanj tri take ekipe z določenimi nalogami na posameznih odsekih področja ruševin (ekipa za varnostno odkopa vanje grajskega kompleksa, ekipa za zidanje in utrjevanje in ekipa za rekonstrukcijo in restavriranje). Tu je treba povedati še, da bi vsaki izmed teh ekip moral stalno dajati navodila ta ali oni član strokovnega vodstva. Republiški in okrajni konservatorji, ki zdaj vodijo dela na gradu, pa se zaradi službene zaposlenosti drugje vozijo le k občasnim ogledom in dajanju navodil.
Angažiranje omenjenih treh detovnih ekip in strokovnih svetovalcev — po plombiranju in kc-nserviranju ruševin bo kar kmalu treba misliti tudi na arhitekte! — ter želja po čimprejšnji izvršitvi zastavljene naloge, vse to narekuje potrebo, da bi finančna sredstva za to veliko soomeniško akcijo pritekala še od kje drugje, na primer s strani Občinskega ljudskega odbora Radovljica, s strani zainteresiranih turističnih in gostinskih forumov, pa morda tudi s strani teh ali onih republiških organov, saj gre za spomeniško akcijo v dolin: Dragi, ki ne predstavlja le izredne pokrajinske lepote, pač pa tudi področje, ki ima v zgodovini narodnoosvobodilne borbe ne samo lokalni, pač pa vseslovenski pcmen.
Anđrej Triler
TUDI V KRANJU »VOJNA« RAZOČARALA
Menda že dolgo nobenega filma nismo pričakovali tako težko, kot novi jugoslovanski film v kinemasko/nski tehniki VOJNA (proizvodnja Jadran — film, režiser Veljko Buia-jić). katerega premicro smo v sredo, 31. avgusta, gledali v letnem kinu »Partizan«. Težko smo ga pričakovali zato, ker je film jugoslovanski, naš, zalo, ker obravnava eno izmed največjih snovi našega
nagrad? Zakaj? Kako? — Tako so se spraševali gledalci po predstavi. To je bila obenem tudi njihova ocena filma, ki jih ni prepričal, ki jih je močno razočaral.
Film hoče prikazati strahote atomske vojne, predvsem pa biti obsodba take vojne — toda zapišemo lahko, da tega ni povedal oziroma, da je povedal tako, kot ne bi smel, kot nismo hoteli videti: gro-
Eva Krzvzevvska in Antun Vrdoljak v filmu »Vojna«
časa — strah pred atomsko vojno in njeno najostrejšo obsodbo, zato, ker z reklamo /anj po časopisih in radiu nismo štedili, zato, ker je razočaral že gledalce v pnljski areni na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma in pred nedavnim tudi gledalre na filmskem festivalu v Benetkah, kot beremo v časopisnih poročilih, in ne nazadnje tudi zato ker je v Pulju dobil kar 6 nagrad: bil je proglašen za dru<ri najboljši film, režiser Bulajić je dobil nagrado in »Zlato areno« za režijo, Du-ško Jeričevič nagrado za scenografijo, Antun Vrdoljak nagrado in »Zlato areno« za najboljšo glavno moško vlogo, italijanski scenarist Ccsa-re Zavattini posebno diplomo za scenarij in poljska igralka Eva Krzvzevvska posebno diplomo za vlogo v filmu. Kje je film dobil teh šest
teskna grozljivost jedrske vojne se je scenaristu in režiserju sprevrgla v komedijo, mladostna naivnost glavnega junaka v smešnost, prizor atomske eksplozije pa v vulgarnost. Scenaristu ne moremo oprostiti, da je pustil v s-enariju nekaj naivnosti, ki jih nihče ne spregleda, predvsem pa ne nekakšne čustvene neprizadetosti glavnih oseb. Ta je tolikšna in taka, da spravlja gledalce v usup-lost, iznenađenje, v nerazumevajoč in odklanjajoč posmeh. Pri osnovi, kot je prikaz in obsodba atomske vojne — katere strahote slehernega gledalca prizadenejo v enem izmed njegovih najglobjih čustvovanj, v strahu pred vojno in v obsodbi sleherne agresije — je samo solidnost, ki jo filmu še lahko priznamo, premalo.
-t
v
J
a^o je odgovoril car Pegamu, j. <* Prišel na Dunaj in se bahal, ka n^c>vo cesarstvo nima juna-• ki bi se pomeril z njim. Pa J® imelo in to je bil junak iz
ga
^venskih krajev, ki jc na svo-3ern konjiću, ki
*lato zoble pšeničico,
P*')* sladko rebulico,
itoJi pri jaslih sedem let. ..
**sekal Pegamu srednjo glavo,
kot L)
i    n->u je naro'ila mati, jo na-na sulico in z njo jahal po
»naju.
j&***odna pesem o Pegamu in |0~*frcrgu je bila nrvotr.o verjet--   tajeslovnega izvora in je <•• >e-
**1 in
'l 1,1 ; med dobrim — svetlim ""dobnim — temnim junakom.
. a«onvi
Si .i,
so
pesem privzet?, on s njeveških viteških turnirjev, norela nastati, preden
*ili i lik
Se v slovenski zgodovini poja-
ambergi. N?.š ljudski ne
j,.   J<\ najbrž v drugI polovici P_*tole(ja  v pesem vpletel ime l bU>|nr.iv'a vite/?, svoje dežele, r J«' hotel podr rtati misel, <!.i
IV F R
N°Vo središče
Umetnosti v new torku
v Now Yorku so začeli graditi najvčji kompleks umet-^kih institucij. Začetnim de-^  »n svečanemu uvodnemu ^•"Ttii   j,,  prisostvovalo prd-,ll*n° 12.000 ljudi. Idejne skice načrte jo izdelalo šest najpo-^mbjvejsih amerških arhitek-
memben srvomenik srednjeveškega stavbarstva na Gorenjskem te naprej razpadal, se je spomeniška komisija Okrajnega ljudskega odbora Kranj pred leti odločila za konservacijo in delno restavracijo razvalin. Z deli so pričeli lani, nadaljujejo pa jih letos. Adapcijska dola na gradu Krmnu so vnesli tudi v perspektivni program razvoja turizma v radovljiški občini, ki predvideva še ureditev dnevnega atraktivnega gostinskega lokala v zgodnje-r.redn jeveškem slogu v spodnjem delu gradu, v nekdanji konjušnic:. Del gostinskega obrata (no ni lokal) pa bo verjetno tudi v re.stavriranem zahodnem (zgornjem) stolpu, ki se ga do-: nja utrditvena dela še niso dotaknila.
V zvezi s tem je treba pripomniti, da predvideno gostišče v gradu Kamnu, blizu kraja, kjer je o-kupater streljal talce in kjer jc zdaj grobišče talcev, iz pietet-nih razlo?ov ne bo smelo imeti značaja burnega nosnega zabavi   a, kakršnega bi nekateri že-
tov. Umetniško središče bodo sestavljalo, nova moderna in udobna poslopja Metropolitan opere, dvorane nevvvorško filharmonije, baletno in dramsko gledališče, glaabeaa aola Juliard in knjižnica, Razen tega bo v središču Zgrajen t.udi glasbeni paviljon, zgradba m upodabljajočo umot-noet, univerza, glavni dom Rdečega križa ter več restavracij in stanovanjskih blokov. Predvide-
900 let Kranja - Spominski zbornik
V teh dneh bo prišel v prodajo spominski zborn'k »900 let Kran a*, ki ga ie izdal Občinski ludski odbor ob letošnjem jubileju naše naselbine. Knjiga jc precej obsežna in ima skoro 500 strani besedila, ki ga pojasnjujejo 120 slik in 12 kart. Opremljena je s Kitnim ovitkom.
Zborniki posameznih krajev so vse bolj pogost pojav v današ-nlih dneh, ker opravljajo veliko kulturno poslanstvo. V Kranju, ki je igral zelo vidno vlogo v slovenski zgodovini sploh — posebej še v novej:šem času zaradi pomena njegove industrije — smo že dolgo pogrešali tako delo. Priložnost za negovo izdajo je bli res markantna: 9Q0~letnica Kranja in nič m.inj, če se ozremo na najnovejšo dobo, 15. obletnica osvoboditve. Povabilu za sodelovanje pri izdaji zbornika so se odzvali najbolj priznani sloven-
ski strokovnaki arheologije, politične, gospodarske, socialne in literarne zgodovine, pa tudi vodilni politični, gospodarski in kulturni delavci. Tako je nastalo 28 prispevkov, ki obravnava'o do sedaj neobdelana poglavja iz preteklosti Kranja m njegove okolice. Nudi o nam povsem nove ugotovitve in nove poglede.
žt skromni podatki o naslovih posameznih člankov nas poleg renomiranih piscev prepričajo o pomembnosti in visoki kvaliteti kn-ivc. Razprave so pisane strogo kritično, tehtno in upoštevajoč v<a sodobna strokovna dognanja. Članki obravnavajo nad vse aktualne teme, ki so skrbno izbrane, od prazgodovine, do časa stare Jugoslavije, ko je nastala kranjska industrija in je pričel delavski razred boj za svo<c pravice, $re-ko obdobja NOR in ljudske revolucije, ki jc dobilo tako po ob-
mmm
vajo, da bodo za gradnjo porabili približno 300 milijonov dolarjev.
Studentski festival v grenoblu
Danes se je v Grenoblu začel osmi mednarodni kulturni študentski festival. Na f ost'valu. ki bo trajal do 11. septembra, bodo neatopila številne študentske kulturne skupine iz Evrope in ostalih kontinentov. Ob otvoritvi festivala bodo v muzeju Fan-
ti-Latour odprli slikarsko razstavo, zatem pa se bo v gledališču Verdure začel reden program, v katerem bodo nastopile razne študentske folklorne, baletne, gledališke in glasbene skupine iz Pariza, Varšave, Madrda, Jeruzalema, Torina, Vietnama, Izraela, Cehoslovaške, Velike Britanije in drugod. Jugoslovanske študente bo zastopal študentski pevski zbor iz Zagreba.
tegu, kot po obravnavi primerno mesto, do časa po osvoboditvi, za katero nima še nobeno mesto v Sloveniji tako tehtnega prikaza, kot ga je dobil ravno Kranj v tem zborniku. Prispevki za čas po letu 1945 niso namreč le sodobna problematika našega mesta in kranjske komune, kot je to navadno pri obravnavah najnovejše dobe, temveč tehtne sinteze celotnega razvoja od o*r>oboditve naprej. Iz njih kmalu spoznaš vidne uspehe na vseh področjih na območju kranske komune po osvoboditvi. Zlasti naj naglasimo, da je dobil zelo vidno mesto prikaz razvoja kran'ske industriie in gospodarstva, ki daje vidno noto naši naselbini. To smo pogrešali do seda] tem bolj, ker so izdala že številna podjetja v Sloveniji publikacije o nastanku in razvoiu lastnega podjetja. V obče pa članki niso usmerjeni k lokalni drobni raziskavi, marveč iščejo vedno povezavo in mesto Kranja v sklopu celotnega slovenskega ozemlja.
Knjiga se bere lepo kljub strokovnosti in zgodovinski eksakt^.o-tti, ker so prispevki pisani živo in zan'mivo. Posamezni članki, od katerih predstavlja vsak za sebe določeno celoto, zadovolju-ejo zanimanja do različnih strokovnih področij in različne zahteve, ki jih ima posameznik do takega čtiva. Jasno je, da ta zbornik ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno raziskati v preteklosti našega mesta in o čemer bi bilo potrebno še poglobiti naše znanje, je pa
izpopolnil marsikatero vrzel v zgodovini Kranja. Ta snovno tako bogata knjiga bo zelo koristen priročnik vsakomur, ki se hoče poučiti o preteklosti, pa nič manj tudi o sedanjosti našega mesta in njegovih prebivalcev. Iz nje lahko vsak razbere duh družbenih dogajanj skozi stoletja, katerih odsev je tudi kultura in umetnost Kranja.
Oprema zbornika, ki je izdelana po zamisli Saše Kumpa, je prav uspela. Tako bo knjiga brez dvoma zelo razveselila tudi one bralce, ki imajo radi na knjižni polici lepo knjigo. Tisk je vzoren (tiskarna ĆP Gorenjski tisk), slikovno gradivo dobro izdelano. Kratki povzetki člankov v enem izmed tujih jezikov jamčijo za to, da bo moglo celotno delo primerno reprezentirati Kranj, njegovo gospodarstvo, kulturo in družbeno ureditev tudi v tujini.
Občinskemu ljudskemu odboru Kranj ie trebi dati ob izdaji Zbornika, ki pomeni velik korak naprej v napredku kranjske kulturne dejavnosti, vse priznanje, ker gre tttet za delo trajne vrednost'. Tako pomembni zgodovinski obletnici se ie na najprimernejši način oddolžil. Zbornik pomeni tako po vsebini kot po svoji tehtnosti visok kulturni dosežek, uvršča se med tozadevno slovensko nabolišo literaturo, če ne rečemo, da je to do sedaj naboljši naš zbornik take vrste. Želeli bi le eno: naj bi se to delo nadaljevalo in razširilo na vso Gorenjsko.
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
NEDELJA, 4. septembra
6.00 Nedeljski jutranji
pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Mednarodne koračnice 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska
igra
8.30 Mladi pevci —
mladim poslušalcem
8.45 Z vedro glasbo v novi teden
9.45 Pravljica o Rdeči kapici in druge mladinske skladbe za klavir
10 00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Pesmi naših borcev 10.40 Radi jih poslušate 11.10 Koncert za klavir
in orkester št. 1 11.30 Srebrni trak
(reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaj«
in pozdravljajo — II 15.15 Reklame 15.30 Zbori Miroslava
Vilharja in samospevi
Kamila Maska 15.45 Klavir v ritmu 16.00 Melodije za vas 17.00 Radijska igra 17.45 Lahka glasba 18.00 Sport in glasba 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Slavni pevci 22.15 Ples ob radijskem
sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek
PONEDELJEK, 5. septembra
5.00 Dobro jutro
5.10 Nekaj domačih
6.30 Reklame
8.05 Operetni zvoki
8.20 Počitniško popotovanje
od strani do strani 8.35 Iz filmov in glasbenih
revij 9 00 Od tu in tam 10.00 S sprejemnikom na
dopust 11.00 Dve operni uverturi 11.15 Naš podlistek 11.35 Igra violinist
Uroš Prevoršek 12.00 Ženski kvartet Kluba
Koroških Slovencev 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Spravljanje jabolk 12.25 Zabaven opoldanski spored
13.13 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Narodne pesmi in pleei
iz Dalmacije 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Vrag na vasi, baletna
suita
15.15 Reklame in zabavna glasba
15.40 »O, le prid', moj fantič«
. . . slovenske pesmi
poje Mariborski
komorni zbor 16.00 Naši popotniki na
tujem 16.20 Majhni zabavni
ansambli 16.40 Gaspard de la nuit,
pianist Friedrich
Gulda 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Večerni simfonični
koncert
OD NEDELJE, 28. AVGUSTA DO SOBOTE, 3. SEPTEMBRA
21.00 XVII. olimpijske igre
v Rimu 21.30 Melodije raznih dežel 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek
TOREK, 6. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Europa ekspress 9.00 Poje moški zbor Jože
Moškrič 9.20 Pri dunajskih
glasbenih klasikih 10.10 Ura za optimiste 11.20 Zabavni orkester
Martin Gold 11.30 Oddaja za otroke 12 00 Pozdrav iz Makedonije 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erk Eiselt: Prezimni posevki — pomemben vir krme 12.25 Petnajst minut
z ansamblom Jacquee Tilkay 12.40 Pisani zvoki
z Dravskega polja 13.15 Zabavna glasba •
in obvestila 13.30 Jugoslovanski operni pevci pojo popularne arije
14.10 Komorni zbor
RTV Ljubljana 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna
glasba 15.40 Italijanske in
južnoameriške popevke 16.00 Listi iz domače
književnosti 16.20 Predstavljamo vam
znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti
in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Poje zbor JLA
iz Beograda 20.30 Jugoslovanski pevci
in ansambli zabavne
glasbe
21.00 XVII. olimpijske igre
v Rimu 21.30 Ob Sredozemskem
morju 22.15 Igramo za vas 22.40 Jazz z orkestrom
Benny Goodman 23.10 Nočni komorni koncert
mladih slovenskih
skladateljev
SREDA, 7. septembra
5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Zbor Lira
iz Kamnka 8.20 Počitniško popotovanje
od strani do strani 8.35 Zvočni kaleidoskop 9.00 S sprejemnikom na
dopust
10.10 Ciklus  velikih simfonij 10.47 Tri orkestralne slike 11.00 Zavrtimo našo zabavno
ruleto 11.30 Odlomki iz oper
B. .Smetane 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Mirko Sušteršič:
Jesensko delo v
kmečkih gozdovih 12.25 Pozdrav z gora 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Pihalni orkester JLA
13.50 Popularne melodije
iz orkestralne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14 35 Izbrali smo za vas 15.15 Reklame in zabavna glasba
15.40 Popevke se vrstijo 16.00 Novost na knjižni polici
16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše
beležnice 17 20 Parada plošč 18.C0 Kulturna kronika 18.20 Španski plesi in napevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, zabavna
glasba in reklame 20.00 Večerni operni koncert 21.00 XVII. olimpijske igro
v Rimu 21.30 Z melodijami čez
kontinente 22.15 Nočni koncert 23.10 Plesna glasba 23 50 Prijeten počitek
ČETRTEK, 8. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Koncert za flavto, violino, čembalo in godalni orkester 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu * 9.00 Potpuri za zabavo 9.40 Zborovske pesmi slavnih skladateljev obdobja romantike 10.10 Od melodije do
melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Poje Ljubljanski oktet 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Nestor Klemen: Zatiranje goveje tuberkuloze 12.25 Zabaven opoldanski spored
13.15 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Iz francoske glasbe
pred 100 leti 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna
glasba
15.40 Igra pianist Dušan
Trbojevič 16.00 Iz slovenske
književnosti 16.20 Za prijetno razvedrilo 17.10 Petdeset minut turizma
in melodij 18.00 Trije odlomki iz oper
Rona in Sunčanica 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domaČih
pesmi in napevov 20.45 Klavir in hammond
orgle
21.00 XVII. olimpijske igre
v Rimu 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 Plesna glasba iz vsega
sveta 23.10 Nočni koncert
PETEK, 9. septembre
5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6 30 Reklame
8.20 Počitniško popotovanje
od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na
dopust 9.00 Glasbeni variete 9.55 Hammond orgle v ritmu 10.10 Samospevi
jugoslovanskih skladateljev 10.40 S popevkami
čez kontinente 11.00 Štirje fantje vam igrajo 11.15 Naš podlistek
11.35 Slike iz Alzacije 12.00 Dobro volja je
najbolja .. . 12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Pavel Ferlič:
Na kaj je treba paziti
pri napravi intenzivnih
sadovnjakov 12.25 Pet pevcev — pet
popevk 12.40 Domači napevi izpod
zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Melodije po vašem
okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poje operna sopranistka
Zlata Ognjanović 15.15 Reklame in zabavna
glasba
15.40 Poje Komorni zbor
RTV Beograd 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Prva simfonija 18.00 Pevka Lola Novakovič 18.15 Črnske duhovne pesmi 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester
RTV Beograd 20.15 Tedenski
zunanjepolitični
pregled 20.30 Balet skozi stoletja 20.55 Prekinjeno sanjarjenje 21.00 XVII. olimpijske igre
v Rimu 21.30 Od tu in tam 22.15 Iz neznanih oper 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Poj te z nami (posebna
oddaja) 23.50 Prijeten počitek
i
SOBOTA, 10. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame
8.05 V tričetrtinskem taktu 8.20 Pionirski tednik 8.40 Nekaj skladb za harfo 9.00 Poje Invalidski pevski zbor
9.20 Za vsakogar nekaj 10.10 Od Qallusa do
Hačaturjana 11.30 Družina in dom 11.40 Jugoslovanski pevci
zabavne glasbe
12.00 Pihalna godba izraelske armade
12.15 Kmetijski nasveti — Cirila Bambič: Pomen toplega obroka za šolskega otroka
12.25 Zabaven opoldanski spored
13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Pod lipo na vasi . . . 13.50 Med opernimi arijami 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna
glasba
15.40 Koncert za dve flavti
in orkester 16.00 Nt. platnu smo videli 16 20 Ali vam ugaja? 17.10 Parada plošč 18.00 Narodne pesmi poje
mešani zbor France
Prešeren iz Celja 18.20 Vel ki zabavni orkestri 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame
in zahaVIlB glasba 20.00 Sobotni mozaik 21.00 XVII. olimpijske igre
v Rimu 21.30 Za prijeten konec
tedna
22.15 Za naše izseljence 23.10 Zaputimo še enkrat
Resnična zgodba
Po osemnajstih letih našel očeta
Trgovski vajenec, Ivan Barle, je bil rojen pred 18. leti na Hrvaškem. Po osvoboditvi je mati z otrokom prišla nazaj v Slovenijo, in sicer v Godešič. Ivanov oče Jo-vo je bil poročen z drugo ženo, s katero pa ni imel otrok. Mali Ivan je odraščal pod materinim skrbstvom vse dokler se ni šel učit za trgovskega vajenca. Sedaj skrbi za njega škofjeloška občina, dokler ne konča šole. O svojem očetu je vedel le toliko, da je Hrvat in da živi v okolici Bjelovara. Ko je zvedel za točen naslov, mu je vsako leto večkrat pisal. Toda odgovora ni dobil nikoli. Bil je vedno žalosten in misel ga je grizla, zakaj ga oče ne mara in zakaj nič ne skrbi zanj. V duši je tlela huda bolečina in ena sama želja: spoznati očeta. Samo, da ga vidi in spregovori z ni:m nekaj besed. Odločil se je, da ga mora letos videti za vsako ceno. Spoznal je v Loki vojaka, ki je doma blizu vasi, kier živi njegov oče. Ko je dobil dopust je skupaj z vojakom, ki se je vračal z odsluženja vojaškega roka odšel na Hrvatsko iskat svojega očeta. Bil je notranje vznemirjen in ves čas potovanja je razmišljal, kaj bo rekel oče, ko ga bo videl in kakšen je sploh njegov oče.
Prvo noč na Hrvatskem je prespal v rojstni vasi vojaka, s katerim se je spoznal v Škofji Loki. Naslednji dan sta se oba napotila v sosednjo vas Berek, kjer je njegov oče. Ko sta prišla v vas, je Ivan začel povpraševati po očetu, kje stanuje. Lahko si mislimo kakšne občutke je imel Ivan, ko je stopal proti hiši v kateri živi oče.
Ko je odprl vrata je srečal starejšo žensko in vprašal, če tu sta-nttie J ovo Koren jec. Ženska je bila očetova mati. Vprašala je: »Koj hočete od Jove?« — »Veste, sem niegov sin in prišel sem, da ga vidim, ker hočem končno spoznati svojega očeta«, je s tresočim in jokajočim glasom povedal Ivan. »Ni ga doma, odšel je za tri dni na semenj v Bjelovar,« je hladno odgovorila mati. Ivanu je
postalo težko pri srcu. Toliko pričakovanja in upanja, sedaj p* l* ni doma.
»Prosim ali lahko vstopim, dt vidim vsaj njegovo sliko«, ]e vprašal žensko, ki je bila vsi osupla in presenečena. Stala je pred vrati spalnice in ni pustil* Ivana v sobo. Odrinil jo je, vstopil in zagledal na steni veliko sliko svojega očeta. »Da čisto meni je podoben, da to je moj oče«, 1* tiho povedal in solze so ga zalile . . .
Žalosten in razočaran se je vrnil k prijatelju, ki ga je čakal pred restavracijo. Ko je vstopil f restavracijo, mu pride bliže nt-znani moški in reče: »Veste, tovariš, opazoval sem vas, ko ste stali pred Jovino hišo in sem takoj vedel, da ste njegov sin, ker ste mu zelo podobni, kot iinti dinarju. J ovo večkrat govori 9 vas in bi vas vzel k sebi, tot*f njegova žena, da ta ženska noet nič slišati o tem. Nimata otrok in on si želi vas, toda z ženo » ne razumeta, stalno se prepirata.*.
Še in še je potem v restavracij pravil Jovin sosed, vse podrobn0r sti, ki so zanimale Ivana. Se i?t ga dne je moral  Ivan nazaj Slovenijo. Želja se mu ni iz pol* la. Videl je prvič svojega očeta na sliki. Bil je tega vesel. Tod kakšno veselje bi bilo, ko bi zrla po 18 letih iz oči v oči. Sp~' znal je, da ga ima oče rad, tod-pri vsem je ovira njegova žena, katero nimata nič otrok. Razdvo jeni srci, ki vsak po svoje trpi**; Sedaj razume, zakaj oče ni niko dobival pisma, ki jih je sam P , šiljal. Obljubil je, da ga bo ob skal za Novo leto. Takrat ga b čakal tudi teden dni, če bo treb samo, da ga vidi in spozna.
Da takšna so pota nekaterih, * 5i želijo toplega domačega og""^ šča v krogu svojih staršev. N** Ivan je srečen že ob tem, da m po tolikih letih spoznal očetov* rojstno hišo. Še srečnejši bo, m bosta z očetom, oba v objem spoznala, da je najlepše biti
pa).
VLADO ROZMAN
<3 R
Televizijski prenos
Naravni hladilnik
Najbrž edinstven hladilnik na -naravni pogon« imajo v Jurje-vu pri Senju. Pod pultom v restavraciji Iskra izvira zelo hladna voda, ki odteka v 30 m oddaljeno morje. Iznajdljivi gostinci so nad izvirom naredili police, na katerih lahko hranijo pokvarljivo blago, v vodi pa hladijo pijače.
DVAKRAT POKOPAN
Junija letos je v Bresci v Italiji umrl kmet Giacomo Coradi. Prod pokopom so ga pozabili dati v krsto in so opravili po-
►'Le kako bi se je znebil?« je premišljeval 23-lotni rimski av-tomehanik Lamberto Doleiani. Sit je bil svoje 19-Ietne zaročenke Tereze in se jn slednjič odločil za pot, ki bi bila v čast samemu Boccacciu.
Lamberto je prosil svoje tri prijatelje, po starosti svoje vrstnike, naj bi povabili Terezo na izlet v obmorsko letovišče An-zio. Tu naj bi jo po večerji zvabili v gozd in jo tam spravili v spndrsljiv položaj. To bi potem
ženinu, skritem v grmovju, bil povod, da bi ji očital nezvestobo.
Sprva se je vse odvijalo po načrtu. Tereza se je nič hudega sluteč odpeljala z ženinovimi prijatelji v Anzio, sprejela vabilo na večerjo in šla z njimi na sprehod v bližnji gozdiček. Tu sta se dva oddaljila in pustila Terezo s tretjim samo. Komaj je bil »čisti zrak«, je ta pričel Terezi vsiljivo dvoriti.
V tem trenutku pa se je za-
deva začela odvijati povsem drugače, kot je mislil Lamberto. Tereza, ki je bila zvesto in tudi sicer zelo pošteno dekle, je mla-deničevo vnetost pogasila s krepko zaušnico. Fant je pobegnil in zamenjal ga je pri nečednih poizkusih njegov kolega, ki ga je Tereza prav tako napodila. Nastopil naj bi zdaj še tretji -zapeljivec«, vendar se je namesto njega pojavil sam Terezi n zaročenec Lamberto, ki je bil v grmu ves čas priča Tere-zlna -nezvestobe«.  Ker se Te-
reza ni pustila kompromitirati in je ostala stanovitna, jc zaročenca pošla potrpežljivost. Bil je divji, ker se Tereza ni vedla tako, kot jo upal, zato jo je pričel neusmiljeno pretepati. Prestrašena Tereza je pričela klicati na pomoč. To je slišal Lambertov prijatelj, ki do sedaj le ni sodeloval v nesramni ukani. Iztrgal Je Terezo pobesnelemu ženinu in jo odpeljal s svojim motornim kolesom k njenim staršem v Rim. Tereza je prijavila ženina za-
radi nasilja, oba njegova pomagača pa zaradi poizkusa posil-stva. Vsi trije nepridipravi so pobegnili Toda ker niso bili samo -tatovi src«, ampak tudi pravi tatovi, in so jih nekaj dni kasneje zalotili pri kraji avtomobila, jih je policija lahko zgrabila kar zaradi dvojne krivde in jih vse zaprla. Lamberto ni sedaj samo ob nevesto, ampak tudi ob svobodo. Je pač tako, da se ne konča vsaka zgodba -n la Bocenccio- - srečno.
greb kar brez njega. NasledoJ* dan pa so v bolnišnici našli BOJ* liča. Pogreb so morali seveda enkrat ponoviti.
ANGLEŽI  LJUBIJO ZlVA^J Dokaz za to jc pred neda*' nim izdan zakon, ki določa Damo globo ali do 3 mesece *** pora za vsakogar, ki živali či, si tujo žival prisvoji ali *vfl^ Jo žival zapusti. Zakon so dali, ker se množijo primeri. <** puste, medtem ko so odšli °* dopust, ljudje svoje mačke, P'* ali  ptice doma nepreskrbljen-"
ATOMSKA RAZSVETLJAV^
V Cikagu obratuje največ* ameriški atomski kotel (r«a*' tor), ki s 180.000 kilovati 0*V«£ ljuje del mesta z 200.000 Prl^ Valcl. Strokovnjaki sodijo, da čez nekaj let atomski tok ctT nejfii kot električna energija ■ vodnih in toplotnih električni* central
hu:
VESOLJSKI PRAH
V   vesolju   je   polno pr<* ostankov razbitih zvezd, plane" tOV, ropatic itd. Po zadnjih datkih     sovjetskih učenjak0^ zgori v ozračju nad Zemlja višini nad 100 kilometrov, v38" ka leto blizu 29 milijonov j0» kozm:čnega  prahu.   Vsak d*f pade na površje Zemlje 1« 3 soč ton drobcenih meteorje* prahu.
MIHA KLEVAH V
11
ŽARA S PEPELOM
— Da. Kdo vc kakšna presenečenja naa t tej deželi Se ča-•ajo? Bilka na Mežaklji je bila šele uvod, — razmišlja Linke in •^njuje položaj. »Se bolj porazna je bila za nas bitka na Jelo-TOI kljub močnim okrepitvam iz Reicha. Toliko sil, ki smo jih zbrali na tem koščku zemlje, nismo imeli niti ob zasedbi. In 'ezultat, ki smo ga na Jelovici dosegli? Trideset mrtvih na naši Wrini! Nič ni zaleglo, da smo streljali talce. Doživljamo poraz za Porazom. Edini uspeh, ki smo ga ta mesec dosegli je bilo razbitje
anditske skupine pod Storžičem. In še ta uspeh bi bil dvomljiv, <e bi ne bilo izdajalcev .. .
Angela prisluškuje v pričakovanju, da bo gestapovec znova ^kril kako ime. A ga ni.
*~ Si moreš misliti, kaj bi se zgodilo, da nismo bili pravočasno obveščeni, da banditje nameravajo napasti koncentracijsko aborisČe v Begunjah? Nepripravljeni, kakor smo bili, bi doživeli Presenečenje in poraz, dotok k banditom pa bi še bolj porasel... Angela na tihem uživa »b zaskrbljenih gestapovskih obrazih. 2e brez tega napada so nam preprečili naš najpcunemb-neJši načrt...
Najpomebnejši načrt?
Kakšen neki je nemški najpomembnejši načrt? Pogovora © tem načrtu ne sme preslišati.
— Germanizacija, nagla germanizacija teh krajev jc zaradi *°l«v z banditi šla zaenkrat po zlu...
Germanizacija? Tako hitro je ne bodo do~egli. Preden bod* ^°tuje:ij in ponemčili Gorenjsko, bedo morala preteči stoletja.
e Poprej pa bedo morali zmagati. A zmagali ne bodo nikoli, VerJame Angela in pomisli: gestapovca delata račun brez krč-°|arJa. Na tihem se celo posmehne njunemu govorjenju o germa-j^lciji, potem pa se zgrozi, ko se gestapovca menita o razse-tvenem načrtu, po katerem bi morali do jeseni izseliti z Crcnjske in Štajerske več kakor polovico Slovencev, vse, prav Vse> za katere menijo, da bi se ponemčevanju upirali. Gestapovca govorita © nekem Eichmannu, ki da je izdelal načrt in *ahteva njegov© izvedbo v določenem roku.
. ~ Lahko je zahtevati, — sliši Linkeja ... — Tu nimamo c-prav-* z Zidi. Tu imamo opravka z organiziranim uporom. Aueh der bersturmbannfuhrer Eichmann, tudi on bi imel težavnejši posel ^'di. če bi se mu organiziran© uprli in se ne samo skrivali ...
Kdo neki je ta Eichmann, bi rada vedela Angela. Po Lin-eJevem pripovedovanju sklepa, da mora biti kak višji funkcionar.
— Skrivalnico z Judi se je laže igrati, kakor germaniziratl *emlje, ki se je razplamtelo v uporu. Dokler ne zatremo upora,
"k© časa na množične evakuacije in razseljevanja Slovencev v in po drugih zasedenih deželah, niti pomisliti ne moremo. °bcijske sile, namenjene za ta posel, potrebujemo za obrambo ^'h postojank in za boj proti upornikom. Se manj pa moremo Misliti na naseljevanje nem-ške krvi iz Rajha, dokler bo v teh fijih trajal oboroženi upor proti nam. O tem so z Bleda poro-■* Eichmannu, dobili pa so ukor...
— Ukor?
— Da. Baje je celo der Gauieiter und der Chef der Ziwil-vCr**ltung Kutschera prejel namig, da bo razrešen in poslan
Scoeralni gUVernement, če ne bo znal pomiriti zasedenih podro-g« ki mu jih je zaupal Fiihrer... Toda o tem je bolje molčati! eJstv© pj je> da nam uporniška dejavco:t dela preglavice, ki ^ trenutno še zdaleč nismo kos, in da je prav uporniška dc-vn©st kriva, če ne moremo izpolniti Eichmannovega na-črta, 8c^raV *r ^ mV;a in v zadetku junija tako lepo zasnovan in je . v za'etku julija ©b prvem razselltvcnem valu zglcdalo, da bo *,an.ka izvedljiv. Tako pa ...
Ansjcla komaj čaka, da bo pr©~ta in da bo lahko novico, da
DRUŽINSKI P O M E N K I
Je
iPor preprečil nadaljnje razseLevanje, sporočila partizanom.
^° 'Poročil© bo prav gotov© izpcdbudilo berce, da bodo vztrajali * da ne bedo popust'li vzlic krvavemu nasilju zasedbenih obla-2 n*d civilnim prebivalstvom in vzlic vedno bolj pogostemu .relianju talcev. To sporočilo bo obenem tuđi prvo priznanje ?Jihove prve velike zrnate nad sovražnikom, prve velike zm*~e.
j° preprečila množično razseljevanje Slovencev v Srbijo in ^Se zasedene dežele, prekrižala nemški poaemčevalni mrl
j krajev in ohranila gorenjsko zemljo skven.komu ljudstvu, ue . • ki bi brez part'zan.skega boja postala že prve me.~ece •o v'Ce okupacije ponem*cna in kot taka nemška za vselej, saj Ib» pripravljali za Slovence enako usodo kakor Zidom. To
rožilo bo partizanski boj še bolj ©krepilo, razmišlja Angela. . In res! Dnevi potekajo v znamenju partizanskih akcij in ke       ^dajalcev sc loteva strah. Gestapovci so zanrepaščeni,
r Partizani treb'jo izdajalce kakor plevel. «      Ne vem. kako zved© banditje za naše konfidente, — sil 1a^e*a nekega dne pripovedovati Zwicka... — Likvidirajo jih . I*1 Pre:! nosom. Zato je med ljudmi vedno manj takih, ki bi teI> delati za nas ... Tak© minevajo prvi meseci beja. to*," Rrc/i pomoči prebivalstva bi banditje ne mo^li vzdržati, — tal' ^Wck nekaj dni kasneje prijatelju Linkeju... — Jemanje Cey. javno stre'janje komunistov, obešanje, vse je kakor bob
01)
. *teno. To ljudstvo je blazno! Kljub našim rcpreialijam vešii %e* Prebivalstva simpatizira s teroristi in jih podpira z živili, 1 <*leko
Noša tirana
OGLJIKOVI HIDRATI - KURIVO
Ogljikovi hidrati so glavni izvor energije in v veliki meri sestavljajo našo hrano. Imajo to prednost, da so sorazmerno poceni in sestavljajo 60 do 70 odstotkov naše hrane. Prav tako kot so beljakovine sestavljene iz aminokislin, so tudi ogljiko
so sestavljeni iz mnogih enot. Suho sadje ima 40 do 50 odstot- do 70 odstotkov. Pretirana upo-
Zelo važen polisaharid je škrob, kov sladkorja. Beli sladkor, ki raba  sladkorja  zmanjšuje tek,
ki nastopa v naši hrani v veli- ga   uporabljamo   v   gospodinj- uživanje večjih količin sladka-
kih količinah.    Najdemo ga v stvu, ima 100 odstotkov sladkor- rij, posebno še na prazen želo-
krompirju, moki, stročnicah. - ja, med 50 do 55, marmelada 50 dec, je celo škodljivo. Škrob je sestavljen iz zrnc ze-
lo različne velikosti. Pri krompirju so na primer velika od
vi hidrati zgrajeni iz enostavnih 0,14 mm do 0.18 mm. Vsaka rast-
gradbenih enot. Poznamo eno- lina ima svojo značilno obliko
stavne   ogljikove   hidrate,   iz škrobovih   zrnc.   Pri kuhanju
dveh gradbenih enot sestavljene škrob nabrekne,
in ogljikove hidrate, ki imajo Drugi rastlinski polisaharid je
več gradbenih enot. celuloza. Celuloza je neprebav-
Med enostavne  ogljikove  hi- 1 j iva — sokovi naših prebavil ji
drate, ki jih s tujko imenujemo ne morejo do živega — pa je
tudi     monosaharide,     štejemo tudi organizem ne more izkori-
grozdni sladkor in sadni slad- ščati. Vendar pa večje količine
kor (nahajata se v grozdju in celuloze v prebavilih pospešu-
v drugem sadju ter v medu). — jejo prebavo.
Sladkorje, ki so sestavljeni iz "Največ    ogljikovih hidratov
dveh gradbenih enot, imenuje- naše hrane je rastlinskega iz-
mo tudi disaharide. Disaharid je vora. Pšenična moka ima 90 od-
na primer trsni sladkor, ki je stotkov škroba, kruh 45 do 60
sestavljen iz grozdnega in sad- odstotkov, suhe stročnice 50 od-
Otroški kotiček
nega sladkorja in je za 30 odstotkov slajši od grozdnega sladkorja. Končno poznamo še polisaharide, to so sladkorji, ki
stotkov, kuhan krompir 20 odstotkov, kuhana zelenjava samo 1 odstotek. Med zorenjem sadja se škrob spreminja v sladkor.
Pogovor o modi
V času, ko so prenekatera kopališča še napolnjena s kopalci, ustvarjalci mode že hitijo z dovršitvijo svoje kolekcije -predvidene  za  jesen  in zimo.
Prav tako znana italijanska modna hiša »»Fontana« priporoča ob bokih razširjena krila, ki so spodaj nabrana v zmernih gubah. Barve:  črna, barva pe-
Ceprav torej prava sezona še ni  ska, in močna roza.
nastopila, morda no bo odveč nekaj besed o tem, kaj pripravljajo v svetu za konec tega leta in začetek prihodnjega.
Na modnih revijah se bodoči lik žene prikazuje v nadvse kompliciranih in neudobnih modelih, narejenih iz velike količine volnenega blaga. Vendar pa bo po vseh predvidevanjih delovna žena brez dvoma spet izbrala — enostavnost.
Novo je v glavnem to, da je v zbirkah velikih modnih hiš pozornost tokrat usmerjena na rokave. Mnoge ravne obleke bodo imele kot edini odstop od enostavne ravne linije, zaokrožene rokave. Znani risar modelov Renato Balestra priporoča pri kostumih kratko jopico, majhne ovratnike in ozka krda. Rad uporablja tudi usnjene pasove in krzno v nasprotnih barvah. Tkanine so mehke in svet
Tako kombiniran ležaj zavzema minimalen prostor, čeprav vsebuje vse, kar je otroku potrebno. — Podolgovata skrinja nad zglavjem skriva omarico za perilo in polico za knjige. Dv» velika predala pod kavčem se lahko izkoristita za spravilo igr ač, a plošča na nasprotnem kon cu kavča lahko nadomesti del lovno mizo
bo obutev trajnejša
Ko kupujete čevlje, je pripo- Ce vaši nogi nista popolnoma
ročijivo, da to storite proti ve- enaki (kar ni redek primer), se
čeru, ker je v tem času noga pri   kupovanju   najprej   obuj te
že utrujena in malo oteka, pa na širšo nogo, da boste gotovi,
ustvarjalci, bo, kot da bi imela   bodo le tako drugi dan čevlji da vas naslednji dan ne bo do-
Angleži predlagajo dve vrsti tunike — manjšo, ki pokriva samo boke in drugo, ki sega skoraj do kolen. Tu so bluze iz volnenega blaga, ki so največkrat sestavni del dvodelnih oblek. V pasu so te bluze zelo nabrane (kot moške srajce). Zena 1961, tako trdijo modni
krila.
res udobni za hojo.
Ii le paradižnika na pretek
Pikantni paradižnikov namaz, vo mezgo, potrebno sol in sesek-Stiri žličke paradižnika,   5 dkg  ljanega peteršilja po okusu. Na-
surcvega masla, 10 dkg kakršnegakoli trdega sira, 4 žličke nastrganega   hrena,   zeleni peteršilj,
leče, kot da bi se združila saten malo drobnjaka, sol po okusu, in velur. Barve: bela, siva, črna,     Surovo maslo razmešamo, mu
maz je zelo okusen, hranljiv in ne predrag.
Cvetača s paradižnikovim poli vem. 3A kg cvetače, 5 dkg olja, 3 do 4 žličke paradižnikove mez-
čakalo neprijetno presenečenje.
Redno čiščenje obutve preprečuje kvarjenje usnja, ker je redno mazanje pogoj za njegovo elastičnost, a obenem tudi za vzdržljivost. Poleg tega je priporočljivo izmenično nositi dva ali tri pare čevljev, da se obutev lahko prezrači in s pomočjo kopit dobi spet svojo prvotno obliko. Ce obutev škriplje, lahko lo preprečite, če podplate na treh ali štirih mestih malenkostno preluknjate z belo iglo.
Popravilo obutve. Ne zahtevajte od čevljarja, da vam menja višino pet ali debelino podplatov, ker to zelo vpliva na obliko čevlja (celo kadar je raz-
molra. Klobuki se souščajo na  dodamo   paradižnikove   mezge,  ge, precej zelenega peteršilja, sol
čelo, so majhni in imajo okrase, nastrgan sir in hren, zelen se-  po c.ku,su, 1 do 2 kapljici kisa jika vsega nekaj milimetrov).
sekljan peteršilj In drebnjak. Vse  aU limoninega soka, malo mu- Da bi obutev imela močnejši
skupaj po okusu solimo m dobro škatnega oreščka ali po želji še sijaj izcedite nekaj kapljic li-
popra. moninega soka na samo usnje
da iiva
in drugimi sredstvi. Angela se dela nevidno. Nobene pozornost', r.e vzbuja. Kakor
■kozj veliko kavarniško okno opazuje v jesenskih barvah pre-o- e se strmine Mežaklje. Zuick in Linke niti ne slutita, da
iilna- prusiu.škuie. Rah!© se smehlja ©b misli, da je prav zaradi
tat
S
»»d n
jtakovega pripovedovanja moida s pomočjo nekega .svojega so-bo-,|V'Ca Prcd me ecem obvestiti jeseniško partizansko čet'> po 1 ni Mežaklji, da jo nameravajo Nemci ponovno napa1 ti . K>vjem, kamor se je četa umaknila. Angela jc srečna, ker || b'ii partizani pravočasno obveščeni in več kakor št' i sto I "hcev je 7 najmočnejšim ognjem jurišalo v prazno na pobočja
vrhove Karavank. les j, takem delu drsi Angeli čas naglo naprej. Gorijo žage in i»io S,: ' in tlaočl kubikov lesa, namcnjencTa za nemška prezi-Hc?Va^ * na vznodni fronti. Angeli komaj kdaj pomisli na skOTO iqj'^rian<;, prod:ranjc nemških armad preli Moskvi. Ne ute/ne Darf ' NJ*t>nc misli zavzema povsem ©svobodMno gibanje in la 1Zanski boj, kakor da sc tu in ne na fronti bije glavna bitka
•■»Oboditev Evrope. j>Cn~" Kol;c je bti na fronti, kakor tu, — prisluškuje nemlkemil ^Lšr       1 Oficirju ... — Tu odpoved© vsa, še tako mtančno pre-\e ,iPn* pravila bojne taktike. Nikoli ne veš, kje je sovražnik. vj0rv.c^ ker je povsod, in zato ne moreš ukreniti ni esar po
•»Do
Neka druga rimska modna hiša priporoča bogato nabrane modele, za katere je potrebno veliko mehkega blaga. Barve: vsi toni sive, črna, kostanjeva, vijoličasta, ramena in ognjeno rdeča. Namesto ovratnika bodo testo uporabljali pelerinice.
no ti rn tu
ZA JESEN
rc'h bi prav lih, ki si se jih nau'il in ki jih lahko g pridom
i. robijaš na fronti... Priznati meram, da nam taktiko boja VSl-j^pio partizani in nc mi njim, kakor bi jo morali za uspe .en J Proti banditom
^ -as zdrsne v november. Angela hiti na zvezo. Čakal jo bo h _^°rfini. Zaman ga pričakuje. Sele naslednji dan zve, da so \
premešamo. Ta namaz lahko uporabimo kot podlogo pri obloženih kruhkih ali ga namažemo kruh samo z njim.
Dober namaz. 10 dkg surovega masla, 3 žličke paradižnikove mezge, 1 snrdelica, 1 strok česna, pol čebule, zelen peteršilj, sol po okusu.
Surovo maslo dobro razmeSa-mo, mu pridenemo paradižnik, pretlačeno sardelo, s sc-ljo zdrobljen česen, na drobno sesekljano čebulo ter sesekljan peteršilj. Vse skupaj dobro zmešamo.
Skutni namaz z paradi/.nikovo mezgo. 15 dkg skute, 2 žlički paradižnikove mezge, 4 dkg surovega masla, zelen peteršilj in sol pc> okusu.
Surovo maslo penasto umeša-mo in mu pridenemo dobro zdrobljeno skuto in paradižniko-
Cvetačo  skuhamo   v   slanem jn ga za tem zdrgnite z mehko
kroou. Kuhano c-hladimo in po- krpo.
lijerao s sledečim   poiivom.   V     Kako poboljšati izgled usnja?
skledi dobro premešamo paradiž- Priporočljivo in vsakemu pri-
nikevo mezgo, nate- pa ji počasi stopno sredstvo je sneg iz be-
pridevamo olje, sesekljan peter- ljaka.  Usnje enakomerno pre-
šilj, kis ali limonin sok,   malo mažite in ga nato skrbno izbri-
naribanega muškatnega oreščka, gite z mehko krpo. Sneg se lah-
poper in sol. ko uporabi tudi za čiščenje dru-
Paradižnikova juha (za 6 oseb), gih predmetov iz usnja: pasov,
4 dkg masti, pol korena, drohna kovčkov, denarnic, torbic itd.
zelena, čebula, lovo-rcv list, 5 dkg moke, 20 dkg paradižnikove mezge.
Za rezance: 12 dkg moke, 1 jajce. V kozici razbelimo mast. Vroči pridenemo- na kc'esca zre-
Kako negovati semiš čevlje? Po vsaki uporabi zdrgnite čevlje s suho gumijasto gobo ali s sredico svežega kruha.
Madeži na čevljih iz semiša. Najprej čevlje skrbno skrtačite
zan koren in zeleno-. Ko to malce  in jih nato izpostavite pari in
Anekdote
KO ODRASTE
Radoji Domanovića je njegov
sin vfrašal:
»Očka, zakaj so stari Grki vedno predstavljali zmago kot ženo?«
»Ko boš, sinko, oženjen — boš to že razumel,« mu je odgovoril oče.
porumeni; dodamo- še zrezano čebule-, ki naj svetlo porumeni. Tedaj primešamo-še mc-kc-, jo nekoliko' pc-pražimo, prilijemo parad'žn'ko vr. k©jis*rvč* in potrebno vedo. Na cs^bo računamo- 3 dl vode. Vse naj vre približne- pel ure, nato- vse skupaj pretlačimo skoz sito- in solimo-. Ko zavre, zakuhamo rezanca. Dodamo še lovc-rcv list.
pri tem narahlo drgnite madeže s ščetko.
Lakasti čevlji. Zelo tanek sloj vazelina bo preprečil izsušitev in pokanje laka. — Za tem jih zdrgnite z mehko krpo in čevlji bodo kakor novi. Ce podplati drsijo, jih zdrgnite s smirkovim papirjem in premažite enakomerno z lanenim oljem.
Male zanimivosti
TESL1N NASVET
Q V šoli za spomin«, ki je v New Yorku, je 89 odstotkov obiskovalcev moških, in le 20 od-Slavni fizičar Nikola Tesla /e  slotkov ZCnsk.  Direktor te šo-imel   serijo   predavanj ^ na   neki  le pravii ja so 2ene neprimerno ameriški univerzi. V začetku pre-  boljši u5enci kot moški.
cl.
f° lilija ustrelili Nemci kot tale«. Ničesar jim ni izdal, /lati
len     '"»•»ejanl fant. Žalostna in s tiho grozo v srcu stoji p^ed i,,, kr- n z imeni ustreljenih. Toda čas naglo melje in za dol '0st nima. prostora. Ze naslednji dan govori vsa Gorenjska
1  SlOJI prCtl
in za dolgo lorenJaka o
Nttto *>C'n :S*'l,>* ~ sc Pogovarja v kavarni skupina nemških poli-kanv '* ~ ^c'Jav'J° se ]>< no i. kakiM- da bi /rasli iz teme, s « kat°nfl'ni v mnnu v Zapužah. Z vrečami moke nalože kamion,
so se pripeljali. Zaplenijo še naš kamion, ki smo ga ; *1^07!,,1*'n,l na razpolago, nato pa se — meni, tebi nič — odpeljejo
Mi
Parti/an;ki akciji
8ot>7i »astra/eni Kranj. Straža na mostu čez Savo je naS| in jih ni ustavila. Kakšna predrznost!...
mislila, da
Enostavna dvodelna obleka iz lople iiK.her tkanine.
davanja, ko je pravkar začel govoriti o bigrometru, jc opazil, da se že stareiši študent pogovarja s svojo kolegico. Tesli to ni bilo prav in ga je vprašal:
»Prosim vas, povejte mi, kako se imenuje aparat, ki zbira vlago iz atmosfere!«
»Strešni žleb,« je odvrnil študent v žel)i, da bi bil duhovit.
študentje so se zasmejali, Tesla se je samo namrščil in odvrnil študentu:
»Odlično! Svetujem vam, da takoj postanete klepar.«
medtem ko se moški zelo zanimajo za dnevne časopise.
f) American Glen Wolf, ki se je do sedaj dvanajstkrat oženil, je v Las Vegasu odprl pisarno za ženitne nasvete. »V življenju so potrebne izkušnje, da se lahko drugim pomaga,« je izjavil ženitni svetovalec.
V Torinu imajo šolo za sramežljive deklice. Eden glavnih predmetov je, kako odbiti vsiljivega oboževalca.
Ameriška televizija je vzela z repertoarja klasično Shakespearovo delo »-Hamletker so dognali, da je vsebina drame tako žalostna, da reklame, 4) Neka analiza OZN pravi, da namenjene ženam, izgubljajo žene   čitajo   predvsem   revije,  vsak pomen.
q V neki analizi OZN trdijo, da ameriške gospodinje porabijo za domača opravila tedensko povprečno 36 ur, Italijanke do 100, Francozinje 110, Nemke in Švicarke do 122 ur.
Tablete z vitamini se največ jemljejo v ZDA. Neki časopis trdi, da Američanke pora-(jijo za vitaminske tablete več kot 300 milijonov dolarjev letno.
Pesem krampov je utihnila
Brigadirke in brigadirji, ki so da se je nekoliko zmedel, če .si gradili osrednji športni stadion ga kaj vprašal. To je bil anglo-v Kranju so v četrtek zapustili ški mladinec lan Rab King, štu-easelje Franca Vodopivca na dent germanistike, ki potuje po Rupi. V avgustu sta tu delali eviopskih deželah. Prijatelj, ki sadnji letošnji mladinski delov- ga je mimogrede spoznal v Kra-m brigadi — III. štajerska »XIV. nju, ga je pripeljal v br:gado, divizija« in IV. kranjska »Ivo kjer se je priključil kar mladm-Slavec-Jokl«. ccm iz Celja. Takoj prvi dan bi-
Kaj so nam dejali brigadirji \anja v brigadi se je naučil bc-pred odhodom: sedilo in melodijo naše himne,
šestošolec kranjske gimnazije, ni pa tudi dosti zaostajal pri Maks Jeza je bil letos kar dva- učenju naših besed. Za svoje po-krat v brigadi. V juliju je delal žrtvovalno delo je bil pohvaljen cesto na odseku Lenart—Bene- in je dobil tudi diplomo. Pravi, dikt pri Mariboru. Bil je kultur- da mu je tu najbolj všeč naš ni referent I. kranjske MDB Bled, le da je po svetu premalo »Milene Korbarjeve-Irene«, ra- znan. Moćan vtii* je v njem za-aen tega pa je urejal brigadni pustil tudi muzej talcev in gro-iist »Naša cesta«. V avgustu je bišče v Begonjah. bil še v kranjski brigadi, ki je gradila športni stadion. Tu je bil komandir ene izmed treh čet. — Maks je bil obakrat udarnik in e:*en najprizadevnejših brigadirjev. Ko smo ga vprašali, če namerava tudi prihodnje leto na delovno akcijo je odgovoril:
»Seveda! Imam pa tudi svoj •ačrt. Rad bi organiziral taborniško brigado, ki bi delala na
»To so strahote, ki se jih vča- reči. Vedno doživim kaj novega,
sih premalo zavedamo,« je dejal. »Na lesenih vratih neke celice smrti sem dobil vrezano tudi ime nekega angleškega kapetana VVatta. Tam je bil tudi naslov, ki sem si ga prepisal in ko se vrnem v Anglijo, bom skušal poizvedeti kaj je z njim. Bojim se le, da je tudi on končal, kot maogi drugi borci za svobodo.«
Ko smo se na kranjski postaji poslovili od njega, so se mu v očeh zalesketale solze.
»Sedaj grem v Zagreb, nato pa
ki me privlači. — Stravo!« je še
pozdravil in izginil za vrati odhajajočega vlaka.
Med udarniki v kranjski brigadi je bil tudi Janez Slavec, sin narodnega heroja Jokla, po katerem je brigada nosila ime. O svojih željah je dejal, da bi kmalu rad z ostalimi brigadirji prisostvoval otvoritvi novega športnega stadiona.
Do prihodnje pomladi so v Kranju utihnile pesmi mladinskih   brigad,   pesmi   lopat in
Olimpijske igre v Rimu
Prva leolaina za Jugoslavijo
Zadnji dan v avgustu XVII. olimpijskih iger se je tow jugoslovanska reprezentanca vpisala med tiste redke dr* zave, ki so si na igrah priborile olimpijsko kolajno. P01" no ponoči je to uspelo rokoborcu Branku Martinoviću * ki je v lahki kategoriji dosegel neodločen rezultat pr°" Koridzeu (SZ), zmagovalcu v tej disciplini. S tem uspehom je Jugoslavija kot triindvajseta med 8G. državami, H so že osvojile zlato, srebrno ali pa bronasto kolajno. P" dosedanjih dogodkih na športnih igriščih v Rimu pa P* že, da prva kolajua za Jugoslovane ne bo tudi zadnja.
\Vaterpolo — Najbliže uspehu so »-rokometaši« na vodi. Z zma-
morda tudi v Beograd.« Tu se  krampov ter iskreni minerski in go nad Madžari (v noči med če-
je malo zamislil in dejal: »Kaj  brigadirski pozdravi.
bom storil potem, še ne morem J. Zontar
Sport v
trtkom in petkom) — 2:1 — so si praktično že zagotovili bronasto kolajno. — Prav v igri z Madžari pa so pokazali, da so
IN OSTALI
Orodna telovadba — Kolajn*
v ekipni konkurenci ne bom0 osvojili. Vsi telovadci pa se b°" ji jo našega Mira c erar j a, če» da lahko prekriža račune še ta' ko   favoriziranim   Rusom, *la"
njihove sposobnosti še večje. Ce poncem, Švicarjem in drugim-bodo premagali vsaj  še enega     Jadranje - Dosedanji odlični
od naslednjih nasprotnikov (Ita- rezultati Pivčeviča, Faganela in
lijo ali SZ), bo to dovolj tudi za Kosmine (prvi je po četrti eta*
srebrno kolajno, morda pa celo pi na 6., druga dva pa na &
za zlato. ^Nogomet — Nekoliko dlje, kot
Na koncu Železnikov so v teh v   Železnikih   prva   nogometna dili  na  Poldetovih  njivah pod dneh mladinci tamošnjega »-Par-  tekma  med  moštvoma  Selc  in Kamnieam. Razen tega pa imajo
tizana« s prostovoljnim delom iz- domačega -Partizana«. To je bi- v načrtu, da bi v spodnjem delu watepolisti, do kolajne so no . sušili spodnji del nogometnega ia nekakšna priprava za nedelj- Železnikov   pripravili   stezo  za gometaši. Z neodločenim rezul-!!»rpn£kih tahilfnisirit? TnL \i™  te"šča- Večkrat jim ga namreč sko   srečanje   Zeleznikarjev   s slal°m in veleslalom. Tekmoval-  tatom proti Bolgariji  (3 : 3) so gorenjsKin laoornisitm enot. mi-  poplavi Sora> ki preko pretočne-  kiUnjsko -Mladostjo- ki so se lani zadrževali v teh  se  uvrstili  med  najboljši štiri
shm da m. bo to ob pomoči pri- ga kanala M hidrocentralo na J '
jateljev in vodstev   enot   tudi  Cešnjici siIi iz struge. •spelo. Zaenkrat je to le moja
velika želja.« Kaže, da je med  mladino v
Na kranjskem mladinskem de-  Selški  dolini  precej zanimanja
mestu), še vedno odpirajo mož' nosti, da bi si v naslednjih dve*1 etapah kdo izmed njih prisvojil vsaj bronasto kolajno.
Atletika - Atleti so prav v teh  dneh  središče olimpijsk^
krajih, so izjavili, da so tod ide- reprezentance, za katere pa so  *6er-  Nekateri od naših so zfl
Se letos se bodo v Železnikih alni po„oji za ureditev vrhun_ določcne le tri koiajne. Po do-
lotih  tudi  izgradnje 43-metrske skih smučarskih pnog. Na ta na- slej prikazani igri lahko priča-
skakalnice, za katero je pripra- čin bodo v Selški dolini nedvom- kujemo,  da bo naša reprezen-
lovišču smo večkrat srečali tudi  za nogometno igro. Nogometno li^J?*!*£ SUnk° n° P°ŽiviIi tudJ Zimsk° turisti£' ft«** eno izmed nJih tudi 03v0"
brigadirja, ki se ni razlikoval od igrišče so začeli urejati tudi v B1°Udek- Sk^al™° "odo ™ sezono. )ila. drugih, le da je bil bolj tih in Selcah. Pretekli četniek je bila
TTCD ID ID D P (D m@M
sovjetski protest v ozn naj britanski in sovjetski znan-Indijski   diplomat   Radžašvar stveniki skupno opremijo in iz-Dajal, ki je bil imenovan za no- strelijo velik satelit, ki bo omo-vega osebnega predstavnika ge- Sočil nadaljnja proučevanja vesolj stva.
hrtjSCev bo vodil sovjetsko delegacijo
Kakor poroča agencija TASS, vprašanje. Razgovorov se je 1)0 na jesensko zasedanje Gene-udeležil tudi dosedanji Hammar- raLn« skupšč ne Organizacije skjoldov predstavnik Ralph Bun- združenih narodov, vodil sovjet-che Dajal je včeraj verjetno od- sk<> delegacijo predsednik vlade potoval iz New Yorka v Leo- N^ta Hruščev. poldville Delegacijo avstrijske vlade na Kakor poroča AFP, je Sovjet- prihodnjem zasedanju Generalska zveza odločno protestirala ne skupščine OZN bosta vodila pri generalnem sekretarju OZN zunanji minister Bruno Kreisky Hammarskjoldu zaradi nadaljne *» državni sekretar Franz navzočnosti belgijskih čet v Geohnitzer. V delegaciji je tudi Kongu. Sovjetska zveza ima tudi nekaj več izvedencev za vpra-pomisleke glede načrta OZN, da š*nje Južne Tirolske. Ostanejo v obeh vojaških opo-
•neralnega sekretarja OZN v Kongu, se je posvetoval z generalnim sekretarjem OZN Ham-aiarskjoldom in njegovimi sodelavci, strokovnjaki za kongoško
rišč h v Kongu belgijski strokovnjaki.
INDONEZIJSKI STUDENTI BODO ZAPUSTILI NIZOZEMSKO
MED ANKARO IN MOSKVO
Predsednik sovjetske vlade Ni-kita Hruščev in predsednik turške republike general Gursel sta izmenjala poslanici, v kateri sta izrazila željo, da bi se izboljšali odnosi med obema državama. Kakor poroča Reuter, so Indo- Besedili obeh poslanic, ki sta jih nezijske oblasti sklenile pozvati Hruščev in Gursel izmenjala v Vse indonezijske študente, ki junijU in juliju, je objavila so-Studirajo na Nizozemskem, naj Vjetska agencija TASS. ee takoj vrnejo v Indonezijo ali Hruščev je v osebni poslanici nadaljujejo študije v kaki drugi šofu turške države izrazil zado-
evropski državi.
POBUDA ZA SOVJETSKOBRITANSKI SATELIT
Na  letošnjem  zasedanju bri-
voljstvo nad izjavami predsednika Gursela o možnostih in o pripravljenosti za zboljšanje odnosov med obema državama. Hruščev je hkrati izrazil mnenje, da bi bili medsebojni odnosi tanskoga Združenja za napredek še bolj iskreni, če bi se Turčija znanosti je  bila dana  pobuda,   postavila na nevtralno stališče.
tudi startali, hkrati s tem pa sfl tudi poslovili od iger, čeprav so z doseženimi rezultati bolj a*1 manj upravičili svoje sodelova* nje na tej največji športni P1*1* reditvi. Nastop naših adutov Pa šele pričakujemo, saj lahko lfi od Lorgerja, Bezjaka, Mihalića« Gerejeve in morda tudi Useni' kove pričakujemo uvrstitev v zaključna tekmovanja, morda Pa tudi kakšno kolajno.
Streljanje — Prijetno novico iz Rima nam lahko posredujejo tudi še strelci, ki bodo
startali
prihodnje dni. Na zadnjih P°" pravah pred odhodom v Rim s° dosegli nekaj odličnih rezulta' tov.
Boks - Ce ne bi imeli Srete-noviča, ki se je prebil v četrt" finale, bi naša maloštevilna rc prezentanca v boksu doživela oopoln poraz. Tako pa upam"' da edini preostali zastopnik $e u tekel zadnje besede, saj Je sposoben tudi za največja PrC" senečenja.
Kolesarstvo — Čeprav sm° ostali v tej disciplini brez k°" lajn - tako je bilo tudi Pri^* kovati - so Žirovnik, LevačiC' Valčič, Petrovič in Baje dosegi1 uspeh, kakršnega res da ni pričakovati. Med 35 ekipami S° osvojili 15. mesto (za njimi s0 bili še odlični Bolgari in Bel' gijci), med posamezniki Pa ^C bil Žirovnik osmi, medtem •*
»Suhi« trening v brozgi resda ni prijeten, toda tudi to mora biti, če ho'ejo igrati nogomet
Pred republiškem prvenstvom v rokometu
Računamo na šesto mesto
Razgo cr s t<en*r]em M ado s'i Mihom PoSjko
sta Valčič in Levačič tudi me prvo dvajsetorico (nastopilo r 140 kolesarjev).
Košarka - Nič manjši uspe"^ ki pa je v svetu odjeknil m°r da se močneje, je uspeh naSj košarkarjev. Po hudih srečanji v predtekmovan jih ( zmagi na Bolgarijo in Francijo!) so uvrstili med osem najboljših k0^ Barkaraklh reprezentanc na
Jutri se bo 10 moških ekip orvič srečalo za točke v republiški rokometni ligi v sezoni i%0 '61. Skupaj z osmorico najboljših z lanskega prvenstva bosta tekmovala tudi Olimpija iz
Ljubljane in Partizan iz Brežic, ki sta si družbo najboljših prislužila na kvalifikacijah. Gorenjsko tudi letos zastopa le kranjska Mladost, ker Tržičani na izbirnih tekmah niso uspeli. Trener Kranjčanov Miha Polj-ka nam je v intervjuju povedal nekaj več o ekipi Mladosti.
Kakšne so bile vaše priprave pred začetkom prvenstva?
Zadnji mesec pred ligo smo kar resno trenirali, predvsem smo nabirali kondicijo.
Ali boste zaigrali v isti postavi kot lani?
Ne, sprememb bo kar precej.
LJUDJE /N DOGODKI
VRENJE IVA BLIŽNJEM VZHODU
V   merjenju   sil   med   obema šokih  jordanskih  funkcionarjev. Jordan   privedel   v Bagdadsko
blokoma je Bližnji vzhod že od V Iranu pa je dosedanji premier zvezo.  Tudi   Iran  vodi izrazito
nekdaj   izredno  občutljivo   po- Egbal    moral    odstopiti    spričo blokovsko   politiko   in   je član
dročje, predvsem zaradi svojega splošnega    negodovanja    zaradi CENTO in SFATO pakta. Morda  Čolnar in Arh bosta odšla jese
Strateškega položaja, pa tudi za- potvorb  na  parlamentarnih  vo- nikjer bolj kot prav v tej deželi
radi  gospodarskih  interesov,  ki lrtvah, ki so jih pravkar izva- — zaradi njenega zemljepisnega
jih nekatere zahodne države na jali. Novi predsednik Šerif Ema- položaja in močne zaostalosti —
vsak način hočejo ohraniti zase. mi je že ukazal ustaviti volitve, taka politika prihaja v nasprot-
Odtod si lahko razlagamo sue- šah   Riza  Pahlevi  pa  je  izdal je z realnimi smotri in koristmi
Sko kampanjo v letu 1956, inter- ukaz, naj vsi poslanci, ki so bili ljudstva. Zato je na volitvah na-
vencijo  ameriških  čet  v  Liba- na volitvah že »-izvoljeni«, od- cionalistična    stranka izgubila
nonu  in  britanskih  v  Jordanu stopijo. mnogo glasov, ki so jih skušali
pred dvema letoma. Kakorkoli   nekateri   poskušajo pridobiti s polvorbami.
Večina    držav    na    Bližnjem zvaliti krivdo za dogodke v Jor- Interes   notranjega gospodar-
vzhodu se je sicer opredelila za danu   in   Iranu   na   Združeno skesa   in   družbenega življenja
politiko  nepovezovanja z bloki, arabsko republiko, je jasno, da kot tudi mednarodne afirmacije
za politiko aktivnega sodelova- jt osnovni vzrok za tako stanje vse bolj terja od vsake države,
nja z vsakomur, ki je priprav- v obeh deželah, predvsem vrne- da vodi  svojo notranjo in zu-
Ijen spoštovati njihovo nacional- šavanje zahodnih sil v njune no- nanjo politiko, da ni le prive-
Bo suverenost in enakopravnost, tranje  zadeve.  Dogodki  so  re- sek in orodja neke tuje politike,
V deželah pa, ki so se več ali zultat splošnega odpora ljudi To so dokazali dogodki na Romanj podredile tujim vplivom — proti politiki povezovanja z blo- reji, pa pozneje v Turčiji. To v Jordanu in v Iranu — je prav ki, proti politiki hladne vojne, dokazujejo tudi sedanji dogod-
V teh dneh prišlo do resnih no- Haza Madžali je bil eden naj- ki na Bližnjem vzhodu, tranjih pretresov. V Jordanu je večjih zagovornikov zahodne, Povsem jasno je, da poskusi bil storjen atentat na ministr- zlasti britanske politike na Bliž- velikih sil, da bi se vmešale v Akega predsednika Madžalija in njem in Srednjem vzhodu in je notnanje zadeve drugih držav njegove sodelavce, pri čemer je svoj čas že moral odstopiti kot pomenijo stalen izvor nemirov bil Madžali ubit. Ubitih in hu- predsednik jordanske vlade, ko in s tem stalno nevarnost za sve-tio ranjenih je bilo tudi več vi- je propadel s poskusom, da bi tovni mir.
Seveda, to je igrišče. Doslej smo igrali na slabem terenu iz ugaskov, zato smo pričeli graditi novo igrišče, ki naj bi bilo asfaltirano. Precej smo opravili sami, saj smo delali prostovoljno več kot mesec dni. Toda potem se je ustavilo in se še danes ni nič izboljšalo. Mislim, da bi klubsko vodstvo moralo nekaj ukreniti, da se igrišče le dogradi, pri tem pa naj bi priskočila na pomoč tudi centralna uprava.
svetu.  Takšnega  podviga  od nji'1 rf-s ni nihče pričakoval. Veslanje - V štirih disciP11'
nah tega športa se je uspelo Cupinu in Ivankoviču v dvoj
lc
cu brez krmarja uvrstiti v P° . finale.   Zadovoljiv uspeh, več pa ni upanja pričakovati« v. __________,*atw
Kajak ' - Naši reprezentaj* BO v tem športu že zaključil* tekmovanjem.
Sabljanje   -   Najmanjše ^ stopstvo  imamo Jugoslovani tej disciplini (Eftimiadis in v^ s n),  od  katerega  pa tudi smemo   pričakovati morebiti Športna  igrišča  so v  Kranju   koi;ijn.  Seveda  pa  bi  bilo P .
ni k vojakom, pa tudi na Petrl-ea ne moremo povsem računati, ker se bo ver »etno bolj posvetil košarki. Zato smo morali vključiti v moštvo nekaj novih Igralcev. Iz Iskre je prestopil Vagaja, od naše tretje ekipe pa bo igral Ankele. Prav tako letos resno računamo na Janeza Boteljška, rezervni vratar pa bo Cebulj. Prvi vratar bo sedaj Bernard,   medlem   ko  bo Bevk
nastopil kot Igralec.
Lani ste bili po odličnem začetku v jeseni peti ob zaključku prvenstva. Kako pa menite, da se boste po vseh teh spremembah uvrstili letos?
Računamo na 6. mesto. Jeseni še ne bo šlo prav dobro — spomladi, krt bomo v igrani, pa mislim, da bomo zaigrali bolje.
Imate morda še kakšne težave?
res pereč problem, ki se ne da rešiti le z dobro voljo in prostovoljnim delom, kot so to hoteli rokometaši Mladosti. — Potrebna so še finančna sredstva ter pomoč in uvidevnost klubskega in centralnega vodstva društva. Vendar je že samoini-Ciativa in prostovoljno delo, ki so ga opravili člani rokometnega kluba, dovolj izpodbudno zato, da stadion Mladosti ob podpori ljudi, ki so za to odgovorni, končno vendarle dobi prepotreb-no rokometno igrišče, ki bo primernejše za igro kot je sedanje, hkrati pa bo še povečalo širitve rokometa v tem delu Kranja.
L. Stružnik
Rokom^tasi gred) v Maribor
V prvi tekmi republiško rokometno lige se bodo igrači kr r\\ ske   Mladosti   pomerili   jutri z Branikom v Mar.boru.
vsem zgrešeno, če bi P°vSn3 uspeh in neuspeh ocenjevan „ osnovi osvojenih kolajn. Gch^ olimpijade je, da naj se šP° niki vsega sveta udeležuj JP iger ne glede na to ali bodo P vi ali zadnji.
DREVI —
BRANIK : TRIGLAV Danes zvečer ob 19. uri " na  Igrišču Triglava v ^flV-skem losu prvenstvena tek"1 košarkarske lige med Bra1 kom iz Maribora in dom*1
ml-'•in* ivo
Triglavom. Obeta se zanim-srečanje, v katerem se bo< ^ gostje, ki so prav sedaj v 1,c. lo dgbri formi, skušali °a' dolžiti za spomladanski raz v Mariboru ter s tem PrC ui«v
kinili serije zrnat,' Kranji'*1
jbolJ'
na domaćem igrišču, vani trenutno niso v naj' Si formi.zalo jih klub Pr \ nosti domačega igrišča tokr ne smemo šteti za zancS" ' vega favorita.