Nova spodbuda za vse
V resoluciji 8. kongresa zveze komunistov Slovenije in v drugih kongresnih dokumentih so začrtane smeri prihodnjega delovanja vseh naših delovnih ljudi in
občanov
IVelenju so v počastitev 8. kongresa zveze komunistov Slovenije 4ekli petek sprejeli v zvezo komunistov 51 novih članov. Ob topu v slovesno okrašeno skupščinsko dvorano so dekleta idim komunistom pripela na prsi rdeč nagelj, vsak pa je dobil L" značko 8. kongresa in knjižno darilo.
8. kongres zveze komunistov Slovenije je v sredo v Ljubljani sklenil plodno in ustvarjalno tridnevno delo. Izvoljeni so bili novi organi ZKS, za predsednika CK ZKS je bil znova izvoljen Franc Popit, za sekretarja CK ZK pa Franc Šetinc, sprejeta pa je bila tudi resolucija in drugi dokumenti 8. kongresa ZKS. V resoluciji so zapisane naloge, kako bomo nadalje utrjevali samoupravni položaj našega delavca in delovnega človeka, kako bomo nadaljevali revolucijo. Smeri prihodnjega delovanja komunistov, pravzaprav vseh naših delovnih ljudi in občanov so torej znane. Na nas pa je, da jih začnemo čimprej in kar najbolj dosledno uresničevati.
Za delovni dogovor slovenskih komunistov je vladalo v občinah Velenje in Mozirje veliko zanimanje. Zvrstile so se številne manifestacije, sestanki, začetek dela kongresa pa so neposredno spremljali v številnih delovnih kolektivih in po šolah. Na čast 8. kongresu zveze komunistov Slovenije so v Velenju sprejeli v ZK 51 novih članov. Kolektiva TGO Gorenje in rudnika lignita Velenje sta dosegla kongresu na čast nove proizvodne uspehe, mladinci GIP Vegrad, RLV in TGO Gorenje ter delavci podjetja „Dom" so delovni dogovor slovenskih komunistov obeležili s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Osnovne organizacije in konference ZK, delovni kolektivi in
■vi april je v koledarju zapisan dan mladinskih delovnih brigad, i ta dan. raed enaintridesetimi leti ; je 212.000 mladih iz cele lugosla-t lotilo ene največjih delovnih tcij pri nas: polaganje prvega tira ♦2 kilometro dolge proge Šamac— iiajevo. Tudi letos 1. aprila, je ekla akcija izgradnje drugega tira proge. Naši mladinci in mladinke
so doslej že neštetokrat pokazali, da so pripravljeni vedno in povsod prijeti za delo in tako bo tudi letos. Na omenjeni progi Šamac-Sarajevo bo delalo preko 25.000 mladih, na ostalih zveznih akcijah skoraj 30.000, v različnih lokalnih delovnih brigadah pa bo sodelovalo kar tri milijone mladincev.
Tudi mladi iz občine Mozirje
krvodajalci pobratenem mestu Split
V pobrateno mesto Split je danes Ipotovalo 63 krvodajalcev velenj-e občine, ki bodo takoj po priho-i darovali kri in s to solidarnostno sto še okrepili prijateljsko sodelo-nje med obema organizacijama in sstoma.
Občinski organizaciji Rdečega iža Velenje in Split sta v želji po m tesnejšem sodelovanju 4. junija li svečano podpisali listino o po-atenju. Ob obisku v Velenju je edstavnikc Rdečega križa iz Splita jbolj zanimalo, kako je uspelo sdstavnikom RK v Velenju razviti rodajalsko zavest, na izredno viso-i raven, saj je znano, da krvodajal-® v občini Velenje ne presega le
jugoslovanskega poprečja, ampak je na evropskem poprečju. V Splitu pa Krvodajalstvo še ni najbolje razvito.
Septembra lani, ko je delegacija rdečega križa iz Velenja vrnila Split-čanom obisk, ki so se dogovorili, da bodo velenjski krvodajalci letos, ko v naši republiki slavimo 25-letnico krvodajalstva, na Hrvatskem pa 100-letnico naši republiki slavimo 25-letnico Krvodajalstva, na Hrvatskem pa 100-letnico obstoja Rdečega križa, obiskali Split in tam darovali kri S tem naj bi tudi spodbudili krvodajalstvo v tem pobratenem mestu. Prihodnje leto pa bodo darovali kri v Velenju splitski krvodajalci
Rudarji so držali besedo
Prejšnji mesec so velenjski rudarji v 24 delavnih nakopali 447.000 ton lignita in dosegli nov rekord — V marcu so naši rudarji v poprečju nakopali 18.625 ton premoga, kar je tudi nov rekord
Velenjski rudarji so sklenili, da bodo pričakali 8. kongres zveze komunistov Slovenije z novimi delovnimi zmagami. Besedo so tudi držali.
Znano Je da so 23. marca z izkopom 21.100 ton lignita dosegli no v rekordni dnevni izkop premoga. Zadnji mesec so v poprečju pridobili 8.625 ton lignita na dan, kar je tudi nov, pomemben dosežek.
Marčevska proizvodnja sicer ni dosegla napovedi, to je izkopa 45(0.000 ton lignita. Nakopali so ga 447.000 ton, s čimer so izenačili doslej največjo mesečno proizvodnjo lignita, ki :so jo bili dosegli decembra lani. Vendar pa je treba dodati, da so lani nakopali 447.000 ton lignita v 26 delavnikih,, marca pa so prav toliko premoga nakopali v 24 delavnikih..
V obdolbju januar - marec so v temeljnih organizacijah združenegaa dela rudnika lignita Velenje proizvedli skupaj 1,157.000 ton lignita. Akcija za izpolnitev letnega delovnega načrta je cdobro zastavljena. To nedvomno izpričujejo tudi zadnji doseežki naših rudarjev.
posvečajo velik del svoje dejavnosti prav udeležbi na različnih republiških in zveznih akcijah ter pripravi lokalnih delovnih brigad. lanez Krsnik, predsednik komisije za mladinske delovne akcije pri mozirski občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, je o akcijah, ki jih bodo izvedli letos, pripovedoval:
„Največja akcija, ki se jo bomo letos udeležili bodo Slovenske gorice. Že nekaj časa se pripravljamo nanjo in brigadirji so že prijavljeni. Sodelujemo v četrti izmeni te republiške akcije, to pomeni od 7. do 28. avgusta, delali pa bomo na primarnem vodovodu v okolici Mes-tinja. Dogovorili smo se, da bomo letos posvetili posebno pozornost organiziranju lokalnih akcij, zato smo pripravili kar obširen spisek del, ki jih bomo skušali opraviti v krajih naše občine. Največja taka akcija bo Robanov kot 78, ki bo trajala več dni in ki smo jo začeli že lani Naše osnovne organizacije pa bodo pripravile več delovnih akcij v krajevnih skupnostih, kjer živijo in delajo. Mladi iz naše občine redno pomagamo pri izgradnji lokalnih cest, vodovoda, čiščenju okolja in podobno." __J. K.
SREČANJE MLADIH ŠPORTNIKOV PARTNERSKIH MEST
Od 2. do 6. maja bo v Velenju tretje srečanje mladih športnikov partnerskih mest. Poleg športnikov občine Velenje se bodo tega tradicionalnega srečanja udeležili še mladi iz Vidma (Italija) in Esslingena (Zvezna republika Nemčija).
Znan je tudi že tekmovalni del tretjega srečanja mladih športnikov partnerskih mest. Moški bodo tekmovali v rokometu, nogometu, atletiki in plavanju/ ženske pa v rokometu, košarki, atletiki, namiznem tenisu in plavanju.
Seveda pa to ne bo zgolj športno srečanje, ampak bodo domačini poskrbeli, da bodo preživeli gostje kar najlepše tudi preostali čas v Šaleški dolini.
bo
V drugi polovici tedna 1 oblčano vreme z občasnimi padavinami in brez večjih temperaturnih razlik.
druge družbenopolitične organizacije so poslali 8. kongresu pozdravna pisma in brzojavke, v katerih so zaželeli uspešno delo kongresa in izrazili prepričanje, da bo 8. kongres zveze komunistov Slovenije spodbudil komuniste ter vse nase delovne ljudi in občane za še hitrejšo in še bolj ustvarjalno graditev naše družbe.
Na svojstven način so obeležili 8. kongres zveze komunistov na rudarskem šolskem centru Velenje. Pripravili so razstavo marksističnega tiska in literature, začetek dela so vsi učenci in dijaki šolskega centra neposredno spremljali, o kongresnih dokumentih in nalogah komunistov pa bodo razpravljali v okviru razrednih ur. Omenimo naj še, da so na RŠC Velenje razpisali tudi natečaj za pisanje literarnih prispevkov na izhodiščne teme kongresa, ustanovili pa so tudi mladinsko delovno brigado, ki bo sodelovala pri urejanju okolice novega dijaškega doma.
Mladi Velenjčani pa so si v kongresnih dneh ogledali film „Tito - pot prijateljstva in miru."
Izvlečke iz razprav nekaterih velenjskih delegatov na 8. kongresu ZKS pa objavljamo na 3. strani.
Pomemben dosežek delavcev Gorenja
Marca so prodali na tuje za 150 milijonov dinarjev _izdelkov in s tem dosegli nov rekord
Februarja, ko so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, dosegli rekordno mesečno vrednost izvoza, je bil dan nov izziv — marca želijo v TGO Gorenje doseči nov rekord, kar zadeva mesečno vrednost izvoza.
Nobenega dvoma ni, da je bilo potrebno že za februarski rekord dokaj šnje naprezanje vseh zaposlenih. Vendar pa z doseženim še niso bili zadovoljni. Sklenili so, da morajo doseči novo delovno zmago, s katero bodo obeležili 8. kongres zveze komunistov Slovenije.
Zadnji petek, 31. marca, ko so zbrali še zadnje podatke o gibanju proizvodnje in izvoza, so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje z velikim zadovoljstvom ugotovili, da jim je uspelo uresničiti sprejeto nalogo. Na tuje so prodali za 150 milijonov dinarjev izdelkov, sicer pa so v marcu izdelali za 450 milijonov dinarjev izdelkov.
Sicer so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje v prvih treh mesecih izdelali skupaj za blizu 1.350 milijonov dinarjev strojev in opreme, izvozih pa so za 320 milijonov dinarjev izdelkov. Tako vrednost proizvodnje, posebej pa še izvoza, predstavljajo resnično pomembno zmago tega velenjskega kolektiva. Z dosežki pa obeležuje delovni kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje tudi njihov srebrni jubilej.
feliko mladih v delovnih brigadah
teklo soboto, 1. aprila smo proslavili dan mladinskih delovnih brigad - Mladi iz občine Mozirje bodo veliko pozornosti posvetili pripravi lokalnih akcij
Kurirčkova pošta v velenjski občini
V Šaleško dolino je pripotovala iz občine Žalec, pionirji pa so jo predali vrstnikom iz sosednje občine Slovenj Gradec - Temeljite priprave in dobra organiziranost
Za štafetno palico, ki je v rokah mladincev prepotovala po Jugoslaviji ž? lepo število kilometrov, je pred anevi krenila na pot kurirčkova pošta. Tudi v njej so zapisane najlepše želje in pozdravi, s katerimi bodo naši pioniiji čestitali dragemu tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan. Kurirčkova pošta je na območje občine Velenje prispela prejšnji četrtek, ko so jo v slatinskem gozdu pri Šmartnem ob Paki domačim pionirjem predali vrstniki iz občine Žalec. Ob slovesni predaji so učenci osnovnih šol iz Letuša in Šmartnega pripravili prisrčen kulturni program, slovesnosti pa so se poleg mnogih pionirjev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Skupščine občine Velenje, krajevne skupnosti, Občinskega štaba za ljudsko obrambo in narodno zaščito, borci iz teh krajev in mnogi drugI Še istega dne je kurirčkova pošta pripotovala v Ravne, kjer je prenočila. V petek zjutraj so jo pioniiji ponesli proti Grmadi in Graški gori, od tu pa popoldne v Velenje, kjer so jo sprejeli učenci osnovne šole XIV. divizije. Povsod, kamor je
prispela, so kurirčkovo pošto toplo in svečano sprejeli. Pionirji so jo pozdravljali s pesmijo, udeleženci narodnoosvobodilnega boja pa so jim pripovedovali o spominih na borbe, ki so se bile v krajih, koder je pošta potovala. Pioniiji in pionirke so se na letošnjo pot kurirčkove pošte še posebej skrbno pripravljali. Povezali so se z enotami splošnega ljudskega odpora, krajani v krajevnih skupnostih in mladimi pripadniki enot teritorialne obrambe. Na poti skozi našo dolino so v kurirčkovo torbico prispele tudi čestitke pioniijev iz Belih vod, Topolšice, Zavodenj in Cir-kovc.
Pioniiji so jo z zavzetostjo in prizadevnostjo vseh, ki so sodelovali pri tem, varno prinesli do konca poti po naši občini in se izognili vsem zasedam in zaprekam, ki so jih čakale na tej poti. Po tridnevnem bivanju v Velenju je kurirčkova pošta v torek dopoldne prešla v roke pioniijev iz sosednje občine Slovenj Gradec. Pri grobu kurir ja Rudija Blago-tinška v Paki so jo slovesno sprejeli od učencev osnovne šole Veljko Vlahovič iz Velenja in
nato z njo nadaljevali pot po slovenjegraški občini.
8. APRILA V OBČINI MOZIRJE
Priprave na sprejem Kurirčkove pošte v Gornji Savinjski dolini so v polnem teku. Pionirji mozirske občine se bodo vključili v progo „K", ki ima geslo Komunist — Kongres. Od vrstnikov iz občine Ravne bodo pošte sprejeli v torek 18. aprila dopoldne na Slemenu. Prvi nosilci bodo pioniiji osnovne šole Moziije, ki bodo najprej pripravili miting in pošto nato drugi dan predali vrstnikom iz Na-zarij. Ti jo bodo še istega dne,   19. aprila, predali učencem iz Rečice, slednji pa jo bodo naslednji dan predali Ljubencem. Učenci osnovne šole Ljubno pa jo bodo 20. aprila predali pio-niijem iz Gornjega grada, še prej pa bodo na prostoru ob Savinji pripravili miting. Temu se ne bodo izognili tudi Gornje-grajci, ki bodo Kurirčkovo pošto 21. aprila ponesli do Črnivca in jo tam predali vrstnikom kamniške občine.
J.K., J. P.


Od ponedeljka na torek je kurirčkova pošta prenočila na osnovni šoli Veljka Vlahoviča Podobno kot drugod, so ji tudi tu pripravili prisrčen sprejem.	'
Dejavnost še bolj popestriti in poglobiti
Na skupščini Kluba samoupravljalcev iz Velenja so pregledali in ocenili opravljeno delo - Ugodni dosežki kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih bodo skušali v prihodnje
odpraviti
V sredo, 29. marca je bila v Velenju druga redna skupščina kluba samoupravljalcev iz Velenja. Delegati iz delovnih organizacij naše občine so pregledali in ocenili delo ter denarno poslovanje kluba v letu 1977. Smernice za svoje delo so iskali predvsem pri zaključkih posveta predstavnikov vseh klubov samoupravljalcev iz Slovenije, ki ga je na pobudo izvršnega odbora velenjskega kluba sklical republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Izhajajoč iz smernic tega posveta so največ pozornosti posvečali uresničevanju določil zakona o združenem delu in vzporedno tudi družbeno političnemu izobraževanju delavcev. V zvezi s tem je, kot je bilo poudarjeno v poročilu, še vedno premalo zanimanja v združenem delu za izvajanje sprejetega programa izobraževanja. Nadalje so pri ocenjevanju opravljenega dela ugotovili, da so se premalo usmerili v krajevne skupnosti, kjer je potrebno utijevati vlogo krajanov v procesih odločanja in razvijanja samoupravnih oblik delovanja. Ob ustanovitvi kluba so pričeli tudi z akcijo zbiranja internih samoupravnih aktov, ki naj bi bili zbrani na enem mestu in dosegljivi vsem, ki jih zasledujejo. Zaradi premajhnega odziva organizacij združenega dela in prostorske neurejenosti pa te akcije še niso izpeljali do konca.
Temeljna oblika delovanja kluba samoupravljalcev v preteklem letu je slonela na izmenjavi izkušenj samo-upravljalske prakse, v organiziranju javnih razprav in posvetov ter strokovne pomoči različnim	samoupravnim
sredinam. Poudarili so tudi, da še vedno ni dosežena zadostna povezava z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, ki vse premalo izkoriščajo možnosti, katere jim kot članicam kluba pripadajo. V preteklem letu so poskušali tudi s pripravo klubskih večerov, na katerih naj bi udeleženci razpravljali o različnih aktualnih temah. Vendar pa so se ti poizkusi izjalovili predvsem zaradi premajhnega	zanimanja.
Splošna ugotovitev udeležencev
skupščine kluba samoupravljalcev je bila, da so z doseženim vsekakor lahko zadovoljni, kljub temu, da niso uspeli doseči takih rezultatov, kot bi jih glede na razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja lahko. Zato so program dela za naslednje obdobje, ki so ga prav tako sprejeli na tej skupščini, sestavih tako, da bodo v njem kar najbolj odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale doslej. V tem programu so zapisali, da se ne smejo zadovoljiti zgolj s formalnimi oblikami dejavnosti, ampak, da morajo delati v tesni povezavi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in se pri delu obrniti k delegatski bazi. Delo kluba samoupravljalcev mora pomeniti konkretizacijo stališč in programov družbenopolitičnih organizacij. Ena
temeljnih nalog je nadaljevanje uresničevanja določil zakona o združenem delu oziroma dograjevanja samoupravnega političnega sistema. Poudarili so, da morajo s svojim delom prispevati k organizirani izmenjavi izkušenj delovnih ljudi in občanov, kar bo privedlo do lažjih iskanj najustreznejših rešitev pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in oblikovanju samoupravne organiziranosti.
Zato bodo še naprej posvečali posebno skrb pripravi takšnih obhk izobraževanja, kot so posveti, razprave, klubski večeri in podobno, kjer delavci na neposreden način izmenjavajo izkušnje iz samoupravljalske prakse. Ker pa je letos leto kongresov, bodo veliko pozornosti namenih tudi tem dogodkom.
J.KRAJNC
Gostje med ogledom proizvodnje ivernih plošč
Rade Galeb na obisku v mozirski občii
Delegati so se zbrali na drngi redni skupščini Kluba samoupravljalcev Velenje
Pretekli teden je Gornjo Savinjsko dolino obiskal predsednik zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva Rade Galeb s sodelavci. S predstavniki dela in življenja mozirske občine se je v prostorih nazarske lesne industrije pogovarjal o gospodarjenju v
priznanja mladim družbenim delavcem
V mesecu mladosti bo predsedstvo OK ZSMS Velenje podehlo priznanja mladim družbenim delavcem. Priznanja so namenjena mladinkam in mladincem, ki so že dalj časa aktivni na različnih področjih ustvarjalnosti mladih. Pri izbiri kandidatov je potrebno upoštevati določene kriterije. Predloge sprejema predsedstvo OK ZSMS Velenje do 20. aprila.
B. Z.
Srebrni jubilej zvestobe
V letošnjem jubilejnem letu Gorenja, v letu, ko bo velika družina delavcev in delovnih organizacij Gorenja širom po Jugoslaviji obeleževala srebrni jubilej zvestobe, želijo delavci in delavke Gorenja z delom zagotoviti tudi za naprej tak razvoj, kakršnega je dosegalo Gorenje v pivih 25 letih.
Prvi trije meseci že odražajo uspešnost takšnih hotenj in prizadevanj vseh delovnih kolektivov Gorenja. V obdobju januar - marec je dosegla proizvodnja vrednost 2 milijardi 500
Naloge sindikatov pred kongresom
V ponedeljek je občinski svet zveze sindikatov pripravil sestanek s predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata. Na sestanku so spregovorili o pripravah na bližnji posvet predsednikov OOS in konferenc OOS, ki bo v Dobmi 17. aprila. Za ta enodnevni posvet je pripravljen obsežen in zanimiv program, ki bo prav gotovo koristil sindikalnim funkcionarjem v OOS pri reševanju vprašanj in problemov s katerimi se srečujejo med vsakdanjim delom.
Na sestanku pa so spregovorili tudi o aktualnih nalogah sindikatov v pripravah za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ. Pred devetim kongresom ZSS, ki bo meseca junija, bi morah v OOS pregledati, kako uspešno smo uresničevali naloge, ki jih je zastavil 8. kongres ZSS ter realno oceniti opravljeno delo. Osnovne organizacije sindikata bi morale še večjo pozornost posvetiti uresničevanju zakona o združenem delu v tozdih, obravnavati pa bi morale tudi zaključne račune tozdov.
Tema sestanka je bila tudi vloga sindikata v konfliktnih situacijah kot je prekinitev dela. Najpogostejši vzrok za prekinitev dela je nepravilna delitev osebnih dohodkov, slaba obveščenost, slabi medsebojni
odnosi in neurejena organizacija dela. Osnovna organizacija sindikata bi lahko v takšnih primerih delovala preventivno in pravočasno opozorila na žarišče nesporazumov ter nakazala pot za njihovo razrešitev.
Na sestanku so spregovorili tudi o izobraževanju delegatov in o pripravah za praznovanje 1. maja, ki naj bi bilo letos še boljše in zanimivejše kot v preteklih letih.
B. Z.
seminar za vodstva oo zsms
Komisija za idejno politično delo pri OK ZSMS Velenje bo organizirala enodnevni seminar za predsednike in sekretarje OO ZSMS v krajevnih skupnostih. Seminar bo jutri, 8. aprila na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Na seminarju bodo mladi obravnavali, kako uresničujemo določila zakona o združenem delu, spregovorili o knjigi tovariša Edvarda Kardelja, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter pregledali aktualne naloge v ZSMS. Mladi, la se bodo udeležili tega seminarja, pa bodo pregledali tudi zunanje politične dogodke. Na seminarju bodo predavali sekretar OK SZDL Tone Šeliga, družbeni pravobranilec samoupravljanja Albin Amon in direktor delovne organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš DOM Velenje.
B. Z.
milijonov dinarjev, na tuje pa so prodali za 400 milijonov dinarjev izdelkov, kar je znatno več kot leta 1977. Na vsak način žehjo namreč povsem uresničiti načrte, ki so si jih zastavili za delo in gospodarjenje v jubilejnem letu.
Vrednost proizvodnje naj bi dosegla namreč že 12 milijard dinarjev; v drugi polovici leta pričakujejo občuten porast proizvodnje kot posledice začetka obratovanja več novih proizvodnih zmogljivosti, i ,
Akcija delavcev v letu, ko slavi Gorenje srebrni jubilej, je usmerjena tako v nadaljnje utrjevanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov kot za povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov itd- Za te naloge so se po široki javni razpravi odločali delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Gorenja. Tudi na ta način žehjo uresničiti enega od poglavitnih 1 ciljev jubilejnega leta — zagotoviti zaposlenim v tozdih Gorenja širom po Jugoslaviji enake pogoje za delo ter enak družbeni in osebni standard. Prizadevajo pa si tudi za še večjo povezanost temeljnih organizacij združenega dela, za medsebojna vlaganja v proizvodnjo, utijevanje medsebojnih vezi in. ne nazadnje, tudi za vzpostavitev skupne odgovornosti za poslovanje in razvoj.
Takšno usmeritev zahteva prav gotovo tudi prihodnji razvoj Gorenja. Do leta 1985, ko naj bi dosegla proizvodnja že vrednost nad 30 milijard dinarjev, morajo doseči pomemben napredek v razvoju programov izdelkov, razvoju tehnologij ter optimizaciji in razvoju marketinga itd. Te in še druge naloge bodo omogočile nadaljnjo rast družbenega in osebnega stan-' darda delavcev Gorenja.
V letošnjem jubilejnem letu bodo za uresničitev razvojnih teženj in nalog spodbudili slehernega delavca, saj bo mogoče le na ta način uresničiti cilje, zapisane v dokumentih o prihodnjem razvoju. Takšno akcijsko vsebino bo odražala tudi osrednja proslava srebrnega jubileja zvestobe, 25-letnice Gorenja jeseni v Velenju, prav tako pa tudi vse manifestacije v temeljnih organizacijah združenega dela. V tem letu in tudi vnaprej naj bi bilo Gorenje zgled za urejene medsebojne odnose, za produktivno delo, kvaliteto, za optimalen razvoj in tudi za sodelovanje in povezovanje z okoljem, v katerem delavci živijo. Tako, kot so ponosne na Gorenje vse dosedanje generacije delavcev, naj bi bile tudi vse tiste, ki se oziroma se še bodo vključile v delo v temeljnih organizacijah združenega dela velike družine Gorenja.
Tekmovanje ekip prve pomoči
Občinski odbor Rdečega križa Velenje, občinska konferenca ZSMS Velenje in občinska zveza prijateljev mladine razpisujejo v počastitev kongresov zveze komunistov in kongresa zveze socialistične mladine trelje občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja, ki bo 6. maja se lahko udeležijo ekipe mladih članov Rdečega križa, ekipe za prvo pomoč mladih članov na osnovnih šolah, ekipe za prvo pomoč pionirjev v društvenih
organizacijah in društvih, taborniki, planinci, .gasilci, člani osnovnih organizacij ZSMS v srednjih šolah, krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter delovne ekipe za prvo pomoč v vseh sredinah. Ekipe štejejo po šest članov, tekmovanje pa bo potekalo v dveh skupinah. V prvi skupini tekmujejo mladi do 15 let, v drugi pa od 15 do 20 let
B. Z.
občini. V razgovoru so dali posebno težo lesno-predelovalni in tekstilni industriji. Gostitelji so gosta seznanili z uresničevanjem načrtov in o vseh problemih, ki jih pri tem uresničevanju srečujejo. Največ so se seveda pomudili pri težavah, ki pestijo lesno industrijo, zlasti proizvodnjo ivernih plošč. Rade Galeb je podprl prizadevanja temeljnih organizacij in njihove napore, ki jih vlagajo v reševanje problemov, obenem pa je opozoril na številna strukturna
neskladja v našem gosja stvu, ki v nekaterih pan povzročajo resne probl Poudaril je zlasti nujnost d varjanja znotraj združe dela, ker v nasprotnem prii o medsebojnih cenovnih o sih odločajo drugi za pristojni organi, kar pa ae vedno najboljših sadov, razgovoru so si gostje ogli delovne prostore lesne indi je in se nato pomudili i Modni konfekciji Elkroj.
Doseženi rezultati veliki in zavidlj
V Celju je bila v četrtek, 30. marca prva konstitutivna i novega sestava medobčinskega sveta ZKS Celje. Za sekretarji znova izvolili Janez Zahrastnika. Novi medobčinski svet im članov, med njimi tudi Jože Debeljak, Anica Kristan, Viktor K in Janez Miklavčič iz Velenja.
Največ časa so na seji namenili oceni političnih razmer na širšem celjskem območju v času pred kongresom. Že uvodoma so poudarili, da je bilo v središču predkongresnih razprav vprašanje odgovornosti komunistov za uresničevanje zakona o združenem delu in za celotno samoupravno preobrazbo. Pri tem so opozorili tudi na nekatere pojave, ki so bih deležni kritične obravnave že v predkongresnih ocenah občinskih organizacij Zveze komunistov. Gre za tako imenovana razmišljanja o samo-zadovoljstvu z doslej opravljenim delom v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu oziroma o tem, da je proces uresničevanja zakona in preobrazbe zaključen.
Drugi pojav pa se izraža v kritičnosti za vsako ceno, da doslej nismo dosegli nobenih rezultatov. Gotovo je, so poudarili na seji, da ni mogoče za nobeno samoupravno sredino trditi, da so opravili vse, prav tako pa so tudi redke tiste sredine, za katere bi lahko dokazovali, da niso pa ničesar naredili. Kritične ocene so nam potrebne, so menih člani medobčinskega sveta, vendar mora biti kritika ustvarjalna in ob njej mora biti prostor za afirmacijo doseženega. Brez takšnega pristopa k ocenjevanju pa so lahko ocene ne le točne, ampak tudi nespodbudne in krivične za prizadevne komuniste. Gre pa tudi za to, da s starimi merili ni mogoče ocenjevati uspešnosti in dosežene ravni odnosov med delavci v tozd, med temeljnimi organizacijami, med njimi in krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi itd.
Na območju vseh osmih občin je 76 delovnih organizacij s skupno 351 tozdi in 289 enovitih delovnih organizacij, kar kaže na velike premike pri organiziranju združenega dela. Vendar samo število ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela za celovito in vsebinsko oceno vloge položaja in odgovornosti delavca v njej še ne pomeni dosti. Še zlasti ob upoštevanju ugotovitve, da v nekaterih delovnih organizacijah temeljne organizacije
niso bile dosledno organizii na presoji družbenoekonoms pogojev. Zato bo treba tu< pokongresnem obdobju nad vati proces organiziranja zi ženega dela in se pri tem U| vsem dokazovanjem o zal čenih procesih, ki nočejo n meti povezanosti dohodki oblikovanjem tozdov ožin položajem delavca.
Na seji so komunisti occ da so rezultati gospoda! gibanj ugodni za cek območje. Celotni prihoddi med drugim porastel za odstotkov, ugodni so tudi d pokazatelji gospodarskih gib (ekonomičnost, rentabilno
Medtem ko je v letu 197 nekrito izgubo poslovalo organizacij združenega dela, letu 1977 le-ta prisotna le i treh tozdih. Ob tem pa je ti poudariti, da so se sredstvi razvoj materialne osnove povečala za manj kot je to vidno iz podatkov. Ob porabe so bile večje od nafi vane in večje od rea možnosti. Pričakovana odstotna povprečna rast benega proizvoda na celjs območju (v Sloveniji 6,1 preoptimistična, z izjemam manj razvite občine, visoko zastavljena rast namreč znatno poveči deleža investicij, nobena občin pa nima zagotovlji vseh ah vsaj večine sredstei načrtovane investicije, zato bo treba vložiti napore za trajnejšo vsestransko stabihzac ponašanje pa tudi odgovo ponovno ovrednotiti neki planske zamisli, zlasti tiste, so izraz pretiranih ambiciji ne upoštevajo materialne nosti. Sicer pa so člani i občinskega sveta ZKS oceno strnili v ugotovitev, i kljub vsemu doseženi rezi veliki in zavidljivi, sedanje tične razmere solidne in! ne, kar so potrdile tudi z volitve. Vsega tega pa ne dosegli, če velika večina 1 nistov ne bi bila delovala t med ljudmi, v socialist zvezi, sindikatih, organia zveze borcev, mladini, gatskem sistemu in povsod 1 kjer se dnevno bije boj | samoupravne socia odnose in materialno rasti družbe.
NAS CAS
Št 14 (424) -6. aprila 1
feseda naših delegatov
razpravo na 8. kongresu zveze komunistov Slovenije so »segli v razpravo tudi številni delegati občinske organi-cije ZKS Velenje. V razpravi so sodelovali Franc rberšek, Franc Brinovec, Franc Druks, Alojz Kikec, »gomila Krajnc, Olga Medved, Jože Miklavc, Vinko klavžina, Milena Novak, Ljubo Stare in Milan Sterban. )bjavljamo le izvlečke iz razprav nekaterih velenjskih delegatov na 8. kongresu ZKS.
ojz Kikec:
»Elektrogospodarstvo Slove-e je dejavnost posebnega ižbenega interesa. Delavci lov jo uresničujemo z zdru-ijem dela in sredstev s ačij proizvodnje primarne električne energije, prenosa i distribucije ter v svobodni enjavi dela s porabniki ektrične energije v samo-»ravni interesni skupnosti ektrogospodarstva Slovenije, ikšen položaj elektrogospo-irstva zahteva, da so delavci edov v posameznih repro-»kcijskih celotah tega tehno-ikega sistema najtesneje med boj dohodkovno povezani in lodvisni. Šele dohodkovna »vezanost in soodvisnost nogoča delovanje elektro-Bpodarskega sistema, kar »tavlja delavce v enakopraven [Užbenoekonomski položaj. Člani zveze komunistov movnih organizacij tozda idarsko elektroenergetskega ombinata Velenje ugota-jamo, da kljub veliki aktiv-osti, zavzetosti in prizade-mju, da bi uresničili vsebinske dike zakona o združenem slu v preteklem obdobju, ismo uspeh v celoti uveljaviti iločujoče vloge položaja in igovornosti delavca pri razpo-ganju s pogoji, sredstvi in dovi ustvarjenega dela. Jčasno uveljavljanje dohod-jvnih odnosov v elektro-»podarstvu in v interesni topnosti elektrogospodarstva I poglavitni razlog, da že ■onično poislujemo z izpadom >hodka im tako lanskega pada dohodka doslej še v loti nimamo pokritega, peljavljanje in uresničevanje Iločujoče vloge delavcev zdov v rudarsko elektroener-tskem kombinatu Velenje fde razpolaganja z rezultati (varjenega dela ni bilo ogoče uveljaviti zaradi »časnega	uveljavljanja
Jiodkovnih odnosov v okvira sktrogospodarstva Slove-
Ugotavljamo, da sedaj »rabljena merila ne zago-rljajo tozdom v posameznih javnostih, zlasti pa med javnostmi, enak družbe-ekonomski položaj. Zato K) se dolžni vsi člani in lovne organizacije ZK v iktrogospodarstvu zavzemati odpravljanje ovir in pomanj-ivosti pri vzpostavljanju hodkovnih odnosov med cd proizvodnje termo in Iroenergije, prenosom in itribucijo.
Komunisti v REK Velenje iimo, da je nesprejemljiva iksa, da, kar je kronično leta zaj, delamo z izpadom hodka. Tudi za minulo 1977 :o ga doslej še nimamo pokrila. Tako stanje nas gotovo ne mulira k dobremu gospo-rjenju z družbenimi sredstvi, vzemamo se, da so pogoji »podaijenja dogovorjeni v Setku, ne na koncu poslovna leta, da bomo v tozdih nerih vsa maša prizadevanja v :ionalno goispodaijenje, ne pa pbljanje rnoči, za iskanje Sinov, pokrivanje izpadlega bodka. Zavedamo se, da je mi cilj zdlruzevanja dela in istev tozd rudarsko elektro-rgetskega	kombinata
lenje optirrnalno izkoriščanje rgetskih virov za proiz-Injo elektriične energije. Vsa a prizadevanja so usmerjena resničitvi tcega cilja... komunisti osnovnih organi-ij ZK v irudarsko elektro-rgetskem	kombinatu
enje sodirmo, da je urejanje todkovnih odnosov v
elektrogospodarstvu življenjsko pomembno za celotno slovensko gospodarstvo." Ljubo Stare:
„Nase vključevanje na svetovni trg ima cilj, da doseženo in akumulirano znanje, tehnologijo in razvoj v svetu pravočasno realiziramo na naših področjih delovanja. Edino tako bomo zagotovili naš nadaljnji razvoj in dosegli takšno uspešnost, ki jo potrebujemo in ki se od nas pričakuje.
V celoti mora izvoz dosegati poprečno 26 % celotne vrednosti obsega naše aktivnosti leta 1980 v okviru sozda, v TGO Gorenje Velenje pa 37 %. Spreminjati moramo tudi strukturo izvoza glede asorti-mana, saj predstavljata trenutno 95 % našega izvoza bela tehnika in elektromotorji. Usmerjati moramo vključevanje v mednarodno delitev dela tako, da se izboljšuje plačilna bilanca in omogoča racionalno nadomeščanje uvoza. Doseči moramo tudi drugačno organiziranost znotraj godpodarstva ter povezavo z ostalim združenim delom ter aktivno sodelovati v razreševanju sistemskih vprašanj in pri pripravi ukrepov tekoče gospodarske politike .,.
Dežele v razvoju so dozdaj bile v našem izvozu najslabše zastopane, deloma zato, ker smo, kot ostali, usmerili izvoz na druga tržišča, deloma pa zaradi tega, ker so tam potrebni drugačni načini nastopanja. Zadali smo si nalogo, da do leta 1980 izvozimo v dežele v razvoju 17% celotnega izvoza, vendar bo za to potrebna temeljita analiza kompleksa vprašanj." Franc Brinovec:
„... Najšibkejša točka v naših krajevnih skupnostih je še vedno samoupravno planiranje kot osnova za celovit in usklajen razvoj krajevnih skupnosti. Menim, da je to vprašanje v veliki meri vezano na vzpostavljanje takšnih odnosov med tozdi in krajevnimi skupnostmi, ki kpomenijo komplementarnost v zadovoljevanju posameznih in širših družbenih interesov delovnih ljudi in občanov. Prav na tem področju bo potrebno napraviti odločnejše korake, če želimo preseči sedanjo razdvojenost interesov delavcev v združenem delu in občanov kot porabnikov posameznih storitev v krajevnih skupnostih ..."
Jože Miklavc:
„... Mnenja sem, da je pomembna naloga nas komunistov, drugih organiziranih subjektivnih sil, kakor tudi delavcev v vzgoji in izobraževanju ter znanosti, da ugotovimo, kateri so objektivni procesi podružbljanja, da jih usmerimo ter da spodbudimo nove. Od naša zavestne in organizirane akcije je odvisna smer teh procesov kakor tudi intenzivnost njihovega delovanja.
Razmišljanja o možnih zavestnih akcijah podružbljanja nam kažejo nekatere možne smeri delovanja. Uveljavljanje svobodne menjave dela, delegatskega principa upravljanja zadev v vzgojno-izobraževalni sferi pa sta temeljni smeri in področji našega delovanja."
Franc Druks:
„... Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo postati mesta dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja v tozdih in drugih temeljnih samoupravnih skupnostih dogovoijenih odločitev. Kar lahko dosežemo predvsem z izboljšanjem obojestranskega sistema informiranja, oblikovanjem stališč v delegatski bazi in z vključevanjem samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pri iskanju najustreznejših rešitev, ki morajo biti izraz skupnih hotenj in potreb pri zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov.
Jasneje moramo tudi opredeliti razmerja med prelagatelji odločitev, ki jih sprejemajo delegatske skupščine, to so razmerja med izvršnimi sveti družbenopolitičnih skupnosti, družbenimi sveti in skupščinami, zlasti njihovo odgovornost. Predvsem moramo natančno opredeliti vlogo družbenih svetov.. .
Slovesen sprejem 51 mladih v ZK
V dvorani skupščine občine Velenje so pretekli petek sprejeli v ZK 51 novih članov — Na svečanosti govoril sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič — Pozdravno pismo kongresu slovenskih komunistov
Ena izmed manifestacij, ki je bila v velenjski občini posvečena 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije, je bil tudi svečan sprejem novih članov v zvezo komunistov pretekli petek v dvorani skupščine občine Velenje. Novosprejete komuniste, ki so jim ob tej priliki poklonili kot simbolično darilo na ta pomemben dogodek rdeč nagelj in knjigi Veliki finale na Koroškem oziroma Dnevi preizkušnje, je najprej nagovoril član komiteja občinske konference zveze komunistov Slovenije Velenje Ivo Andročec.
„S tem, ko so vas v osnovnih organizacijah zveze komunistov predlagali za sprejem, vam izražajo veliko zaupanje ter priznanje za vaše delo," je dejal in izrekel prepričanje, da se bodo novosprejeti komunisti tudi v prihodnje tvorno vključevali v prizadevanja za uresničitev ciljev politike zveze komunistov.
Slavnostni govor na petkovem sprejemu enainpetdesetih novih članov v zvezo komunistov je imel sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič. Mladim komunistom je najprej spre-
govoril o veličini komunističnega gibanja v naši državi, ki je bilo vseskozi najtesneje povezano z usodo delavskega razreda in poudaril, da so pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita jugoslovanski narodi in narodnosti s krvjo izbojevali svobodo, obenem pa se je v vojni vihri rodila nova Jugoslavija.
Potem ko je nekaj besed namenil pomembni vlogi naše države in zveze komunistov v mednarodnem življenju, je spregovoril še o izredno dinamičnem političnem in družbenem dogajanju v sedanjem trenutku in največjem shodu slovenskih komunistov, 8. kongresu ZKS.
Ob tem je med drugim poudaril: „Tudi tokrat smo ob kongresu ocenili aktivnost in prizadevanja občinske konference zveze komunistov v zadnjih letih in jih na novo opredelili z akcijskim programom. O akcijskem programu, kakor tudi o kongresnih dokumentih je tekla javna razprava v vseh okoljih, kjer organizirano deluje zveza komunistov. Ravno z javnostjo razprave o dokumentih, h kateri je bil pri-tegnjen najširši krog delovnih ljudi
Mladi komunisti med svečanim sprejemom
in občanov - tudi nekomunistov, je bil ugotovljen demokratičen dogovor o politiki zveze komunistov. Zato menimo, da so tako oblikovani programi dela osnovnih organizacij resničen odraz interesov, potreb in nerešenih vprašanj v občinski organizaciji zveze komunistov in občini sami. „Ob koncu je Janez Miklavčič še dodal, da se moramo vsi delovni ljudje in komunisti občine dobro zavedati, da je od dela in uspehov vsakega posameznika, od tovariških in pristnih medsebojnih odnosov v vsakem okolju, od znanja, usposobljenosti in družbenopolitične naravnanosti v največji meri odvisna prihodnost naše domovine. Zato moramo biti v vsakem pogledu pripravljeni, da ohranimo pridobitve revolucije, da vztrajamo na naši poti, ki je tudi pot delavskega razreda, zveze komunistov in vseh naprednih, za socializem opredeljenih sil v svetu. Novosprejetim komunistom je nato čestital v imenu občinske konference ZK in v prepričanju, da bodo s svojim delom upravičili zaupanje starejših komunistov in delovnih ljudi.
S slovesnega sprejema 51 delavcev v zvezo komunistov so poslali tudi telegram 8. kongresu ZKS, v katerega so med drugim zapisali:
8. kongres ZKS je dogodek, ki bo v procesu samoupravne socialistične demokracije in poglabljanja samoupravljanja pomenil revolucionarno kvaliteto. Hkrati so delegatom kongresa poslali pozdrave z najboljšimi željami za uspešno delo.
Novosprejetim komunistom so z izredno lepim programom v skupščinski dvorani čestitali še mladi recitatorji in pevci iz osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Po sprejemu pa so si ogledali v domu kulture še film Tito - pot prijateljstva in sodelovanja.
S. VOVK
Poglobljeno o dohodkovnih odnosih
Sestavljena organizacija združenega dela STIK Mozirje združuje tri delovne organizacije — GG Nazarje, Lesno industrijo GLIN in Mizarstvo in tesarstvo Smreka iz Gornjega grada. Povsem razumljivo je, da takšen sistem tvori številne in prepletene medsebojne odnose, ki venomer terjajo prilagajanje novim družbeno-ekonomskim odnosom na temelju zakona o združenem delu. Zato ni naključje, da so sklop piprav na kongres slovenskih komunistov pripravili samoupravno tribuno in jo posvetih dohodkovnim odnosom v svoji sestavljeni organizaciji. Pobudo za takšno okroglo mizo je dala komisija za informiranje in politično propagando pri komiteju občinske konference ZK, organizacijsko plat razprave pa sta prevzela uredništvo internega glasila VEZI in osnovna organizacija ZK delovne skupnosti skupnih služb SOZD STIK. Tribune so se udeležili predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij vseh STIK-ovih delovnih sredin.
Z razgovorom so se namenih širše pregledati in oceniti delo, ki so ga doslej opravili na področju uresničevanja dohodkovnih odnosov v svojem poslovnem sistemu, hkrati so želeli spodbuditi vse delovne sredine in jim pomagati s konkretnimi smernjcami na njihovi poti iskanja novih in bolj ustreznih rešitev. Razprava je bila nedvomno temeljita in konstruktivna. Udeleženci so kritično ocenili in ovrednotili svoje dosedanje delo pri preobrazbi	družbeno-
ekonomskih odnosov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka med temeljnimi organizacijami. Največ pozornosti so pri tem namenih problemom s katerimi se srečujejo pri izdelavi kriterijev in meril za razporejanje skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami v gozdarstvu in v lesni industriji. Jasna je bila namreč ocena, da je trenutno veljavni sistem internih cen vse manj primeren in da ga vsakdanja praksa vse bolj prerašča. Na mestu je bila torej tudi zahteva, da je treba
zgraditi takšen sistem kriterijev, ki bo zagotavljal delitev skupaj ustvarjenega dohodka po realno ovrednotenem živem in minulem delu.
Pogovarjali so se o nujnosti krepitve vloge načrtovanja in dogovaijanja na vseh ravneh, ker je to po mnenju vseh razpravljalcev temelj dobrega delovanja dohodkovnih odnosov. Poleg tega so udeleženci podrobno razčlenili probleme, ki se pojavljajo pri vključevanju temeljnih organizacij gozdarske kooperacije, oziroma kmetov lastnikov gozdov, v dohodkovno soodvisnost. Tudi drugih področij niso zanemarili in so tako med drugim spregovorili o razreševanju odnosov med temeljnimi organizacijami gozdarske proizvodnje v družbenem sektoiju in predvsem zaradi tega, ker imajo nekatere temeljne organizacije boljše in druge slabše naravne pogoje za pridobivanje dohodka. Pogovor je tekel še o povezovanju nazarske lesnopredelovalne industrije z združenim delom izven sklopa sestavljene organizacije, zlasti s pohištevno industrijo in trgovinskimi organizacijami. Ugotovili so, daje proces povezovanja prepočasen in da se kljub jasno opredeljeni novi vsebini še vse prevečkrat srečujejo s starimi kupoprodajnimi odnosi.
Udeleženci niso pozabili na področje svobodne menjave dela in so pri tem še posebej poudarili odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi za opravljanje skupnih zadev. Ugotovili so, da so tukaj že dosegli prve rezul-
tate, ko dosedanji proračunski sistem financiranja nadomeščajo z oblikami svobodne menjave dela in dohodka. Za doseganje še boljših rezultatov bo nujno potrebno okrepiti zavest o družbenem značaju dohodka in s to zavestjo odločno preprečiti vsak poskus skupinsko-lastninskega obnašanja katerekoli sredine pri razporejanju dohodka, oziroma novoustvarjene vrednosti.
Razpravljala so med pogovorom razgrnili še številna druga pomembna vprašanja s katerimi se srečujejo pri gospodarjenju in pri izgrajevanju medsebojnih ekonomskih odnosov. Jasno je, da je precej vprašanj ostalo odprtih še vnaprej, jasno pa je tudi, da namen okrogle mize ni bil iskanje dokončnih rešitev za vsa vprašanja in probleme. Udeleženci so želeli probleme opredeliti, jih izpostaviti in osvetliti, predvsem pa izmenjati mnenja in stališča o skupnih nalogah, ki jih čakajo v bodoče. V vsem tem so nedvomno uspeh. Uspeh tudi zato, ker so k takšni razpravi pritegnili širši krog razpravljalcev. Doslej so se namreč o vprašanjih uveljavljanja dohodkovnih odnosov pogovaijali v preveč ozkih krogih in še to pretežno znotraj posameznih sredin. Tudi zaradi tega bo tako zasnovana in izpeljana samoupravna tribuna brez dvoma spodbudila večjo aktivnost vseh samoupravnih sredin pri vsakodnevnih naporih za preobrazbo tako pomembnih vprašanj kot so dohodkovni družbenoekonomski odnosi.
JANEZ PLESNIK
Pravi odraz načela javnosti
Demokratično dogovorjeni programi osnovnih organizacij, oblikovani v javni razpravi na osnovi dokumentov za kongresa zveze komunistov, so resničen odnos interesov, potreb in nerešenih vprašanj v občinski organizaciji ZK in občini sami
Komite občinske konference ZKS je na 5. seji 30. marca ocenil predkongresno aktivnost v Šaleški dolini ter spregovoril o aktualnih družbenih in idejno-političnih vprašanjih tega trenutka v občini.
Javno razpravo o kongresnih dokumentih zveze komunistov so izvedli v vseh 111 osnovnih organizacijah ZK. O oblikah in metodah organiziranja razprave smo že poročali, tokrat naj samo dodamo, da je v razpravi sodelovalo veliko število naših delovnih ljudi in občanov ter da k predlogom kongresnih dokumentov pripomb oziroma predlogov za dopolnitev ni bilo. Ugotavljati je torej mogoče, da so v Šaleški dolini pritegnili k oblikovanju programov osnovnih organizacij ZK oziroma nasploh h kritični analizi vseh aktualnih problemov zraven članov ZK tudi širok krog delovnih ljudi in občanov. Načelo javnosti j^ tako dobilo svoj pravi odraz. Trditi je mogoče, da so tako demokratično dogovorjeni programi osnovnih organizacij, oblikovani v javni razpravi na osnovi dokumentov za kongresa zveze komunistov, resničen odnos interesov, potreb in nerešenih vprašanj v občinski organizaciji ZK in občini sami. Vsa okolja, kjer angažirano dela ZK, so uspela kritično oceniti položaj in sedanji trenutek. Še najbolj pa zadovoljuje spoznanje, da so OO ZK skozi lastne ugotovitve potrdile politiko ZK in dokumente za kongresa ZKS in ZKJ.
V razpravi je sekretar komiteja, Janez Miklavčič, še posebej opozoril na dejstvo, da so se komunisti med razpravo o dokumentih za kongres ZK poglobili v razmere, v katerih delujejo osnovne organizacije ZK. V ospredju so bila zlasti se vprašanja v zvezi s položajem delovnega človeka in občana ter možnosti odločanja o interesih o usklajevanju interesov itd. Večina osnovnih organizacij ZK je kritično ocenila razmere v sredinah, kjer delujejo; zavedajo se namreč, da je družbena preobrazba odvisna od položaja delovnega človeka in občana v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. Poglavitna vrednost javne razprave pa je prav gotovo v tem, da je začela ZK uresničevati Kardeljevo misel, da v demokratičnem dialogu z neko-munisti v okviru zveze sindikatov, socialistične zveze delovnega ljudstva in delegacij pridobiva somišljenike za uresničevanje programa, za katerega se zavzema. Po 8. kongresu ZKS bo treba to prakso uveljaviti v še večji smeri.
Upoštevaje javno razpravo o kongresnih dokumentih ter obravnavo programa akcijskih nalog občinske organizacije ZK Velenje so na zadnji seji spregovorili o številnih vprašanjih, ki so prisotne na posameznih področjih in ki jih bodo vključili v akcijske načrte komiteja, komisij in občinske konference ZKS. Predloge teh akcijskih nalog bodo sprejele posamezne komisije do 10. aprila.
Komite OK ZK Velenje je sprejel pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da na eni od prihodnjih sej oceni doslej opravljeno delo.
Še večkrat bi morali sesti za skupno mizo
delovna akcija mladih
V počastitev kongresa Zveze komunistov Slovenije in v skladu s programom Centra za mladinske delovne akcije bo v soboto in nedeljo 8. in 9. aprila dvodnevna delovna akcija v partizanski vasici Zavodnje. Mladi, ki se bodo te akcije udeležili, bodo sodelovali pri izkopu jarka za vodovod, ki bo povezal več oddaljenih kmetij. Te kmetije so ob sušnih obdobjih še vedno brez vode in se zato ne morejo preusmeriti v intenzivnejšo proizvodnjo kmetijskih dobrin.
Brigadirji se bodo zbrali jutri ob 6. uri zjutraj pred Rdečo dvorano.
B. Z.
er 6lnqs .(3- M j2
NAŠČAS
Več pozornosti izobraževanju
Štiri gornjesavinjske osemletke različno sodelujejo z zunanjimi dejavniki, vse pa vzorno s krajevnimi skupnostmi — Podružbljanje vzgoje in izobraževanja še ni na zadovoljivi ravni
Vse štiri osnovne šole v Gomji Savinjski dolini se na področju podružbljanja vzgoje in izobraževanja srečujejo s svojstvenimi problemi, zato so tudi uspehi od šole do šole različni. V Mozirju so s tesnimi in kakovostnimi stiki z okoljem zelo zadovoljni, dobro sodelujejo s starši, z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti, s skupščino občine Mozirje kot ustanoviteljem in z organizacijami združenega dela. V Gornjem gradu so glede sodelovanja z zunanjimi dejavniki manj zadovoljni, veliko bolj pa spet na Ljubnem in v Lučah, kjer je bila pomoč izvenšolskih činiteljev ob adaptacijah in novogradnjah osemletk izrazito dobra. Ob tem seveda ni razveseljiva ugotovitev iz Ljubnega, da je po izgradnji aktivnost predstavnikov družbenega interesa upadla.
Sveti staršev, ki so oblikovani na vseh šolali, svojih nalog ne opravljajo povsem zadovoljivo in so zopet na nekaterih šolah manj in na drugih bolj aktivni. Razumljivo je, da si šolniki želijo čimveč zunanjih pobud, z njimi bi brez dvoma vsebinsko in materialno obogatile delo in življenje. Vse šole pa so tesno povezane s krajevnimi skupnostmi s katerimi prav vzorno sodelujejo na skupnih akcijah, od vsakovrstnih proslav do delovnih akcij. Brez izjeme so vsebinsko bogati tudi prijateljski odnosi s šolami v pobrateni občini Cajetina.
V lanskem letu jubilejev so se osnovnošolci še zlasti izkazali. Bili so nosilci proslav v vseh krajih in so poleg tega vedno sodelovali tudi na proslavah po društvih, v družbenopolitičnih organizacijah in v organizacijah združenega dela. Šole so pripravile usklajen program prireditev in proslav, ki so bile enakomerno razporejene skozi vse leto. Razen proslav" sodijo v ta sklop še številne občasne ali stalne razstave pisanih in likovnih del ter slikovnega materiala, pogosti razgovori pionirjev in mladine s predvojnimi komunisti in borci ter različna tekmovanja v poznavanju zgodovinsko pomembnih dogodkov iz naše slavne polpreteklosti zgodovine.
Ob vsem tem velja ugotovitev, da podružbljanje vzgoje in izobraževanja šc ni doseglo zadovoljive ravni. Krivda je obojestranska. Šola na eni strani daje premalo pobud, na drugi strani pa zunanji dejavniki ne kažejo pravega zanimanja za sodelovanje. Šole zato predlagajo, da naj družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in občinska skupnost posvetijo pri svojem delu več pozornosti vzgoji in izobraževanju. Dejstvo je, da so medsebojni odnosi med šolami in združenim delom krenili na obetavnejšo pot, da pa se bo kljub temu potrebno v prihodnje še bolj potruditi. Nedvomno torej je, da je podružbljanje vzgoje in izobraževanja široko zastavljeno, takšno šolo, ki si jo vsi želimo, pa bo zagotovila le največja možna mera naporov vseh dejavnikov.
Ob vsem tem ne bo odveč nekaj podatkov. V mozirski občini so tri centralne - šolg z osmimi podružničnimi in samostojna osnovna šola na Ljubnem. Lani so začasno ukinili podružnično šolo v Lepi njivi, vzrok temu pa je bila dotrajana stavba. Pouk v eni izmeni so imeli samo na podružničnih šolah, v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah je bil pouk eno in pol ter v Gornjem gradu dvoiz-menski. Na vseh šolah ugotavljajo, da sedanje financiranje ne omogoča posodabljanja	učnovzgojncga
procesa, ker večino sredstev namenijo za materialne izdatke in tako zmanjka dinarjev za nakup sodobne
učne tehnologije. Poleg teh splošnih se na posameznih šolah ubadajo še s specifičnimi materialnimi problemi.
Povsod posvečajo posebno skrb učencem iz socialno nerazvitega okolja. Skupno je namreč na vseh šolah 801 učenec, ki ima brezplačen prevoz do šole, varstvo vozačev je organizirano povsod, prav tako pozimi oskrba v kraju šolanja za vse oddaljene učence, od 1901 učenca jih v šoli dobiva malico 1631, kosilo in malico prejema 227 učencev, samo 43 se jih v šoli ne hrani, v lanskem letu pa je 152 socialno ogroženih učencev učbenike prejelo brezplačno.
V šolskem letu 1976/77 je v osnovnih šolah mozirske občine napredovalo 98,6 odstotka učencev, leto prej je bil odstotek za 0,4 višji. Takšen učni uspeh je nedvomno rezultat požrtvovalnega dela učiteljev, vnašanja sodobnih oblik in metod v učni proces ter uspešnosti dopolnilnega pouka. Skupno je bilo v preteklem letu na vseh šolah 85 negativnih ocen, leto poprej pa skupno 76. Med predmeti prednjači po številu negativnih ocen matematika, sledijo pa ji slovenski in tuji jeziki. Nobene negativne ocene ni bilo pri spoznavanju narave in pri spoznavanju družbe. Glede na to, da šola ni selektivna, bodo morali učitelji v prihodnje še bolj dosledno upoštevati družbene, pedagoške in psihološke vidike vrednotenja učencev.
J. P.
Posvetovanje predstavnikov Gorenja
V Rdeči dvorani v Velenju so se pretekli teden sešli predstavniki delavskih svetov, družbenih političnih organizacij in poslovodnih struktur temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in sozda Gorenje. Med delovnim pogovorom, sklical ga je svet ZK sozda Gorenje, navzoč pa je bil tudi generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek, so se
seznanili s praznovanjem letošnjega srebrnega jubileja Gorenje, poslovanjem sozda v lanskem letu, problematiko prodaje, z zunanjo trgovinsko problematiko oziroma izvozom itd.
Med pogovorom so namenili posebno pozornost tudi kvaliteti, seznanili pa so se še s cilji delovne organizacije Gorenje, Promet - servis.
Prisrčna zahvala Viktorju Barletu
Delavci Rek Velenje - Elektro-strojne opreme, so pretekli petek pripravili svečano sejo delavskega sveta, na kateri so se za dolgoletno neutrudno delo v kolektivu iskreno zahvalili direktorju te delovne organizacije Viktorju Barletu, ki odhaja na novo delovno mesto. Na seji sta spregovorila Marjana Kortnik in Viljem Jelen ter podčrtala prizadevanja in tvorno delo Viktorja Barleta kot vodja delovne organizacije ESO in aktivnega družbeno političnega delavca v organizacijah in društvih naše občine. Zaposleni v Elektrostrojni opremi so mu v znak hvaležnosti za dobro dolgotrajno
sodelovanje poklonili spominsko darilo in mu pri opravljanju nove delovne dolžnosti zaželeli mnogo uspehov in dobrega osebnega počutja. Viktor Barle, ki je delo Elektrostrojnih obratov vodil od leta 1958 dalje pa se je vsem delavcem zahvalil za njihov delež pri hitrem in uspešnem razvoju ESA in poudaril, da bo še naprej budno spremljal njihovo delo in dosežke, bodisi zasebno, ali pa s položaja novega delovnega mesta, kot republiški inšpektor za clektrostrojno opremo v rudnikih.
J. K.
Viktor Barle (v sredini) se je zahvalil za izkazano pozornost
Letovanje na Debelem rtiču
Zveza prijateljev mladine bo tudi letos organizirala letovanje za šolske in predšolske otroke v počitniškem domu Rdečega križa Slovenije v Debelem rtiču.
Zveza prijateljev mladine bo tudi letos organizirala letovanje za šolske in predšolske otroke v počitniškem domu Rdečega križa Slovenije v Debelem rtiču. Ker imajo na razpolago le 240 mest za šolske in 160 mest za predšolske otroke - v predsezoni, je to letovanje namenjeno zdravstveno in socialno ogroženim otrokom. Predšolski otroci bodo letovali v dveh izmenah po 10 dni, šolski pa po 14 dni. Cena za predšolske otroke je 840
dinarjev, za šolske pa 1.580 dinarjev. Omenimo naj še to, da bodo starši z nižjimi osebnimi dohodki plačali le del te cene. Sredstva za subvencije prispeva samoupravna interesna skupnost otroškega varstva, zdravstvena skupnost, skupnost za socialno varstvo, občinski sindikalni svet, nekaj pa bodo prispevale tudi sindikalne organizacije delovnih organizacij. Samoupravna interesna skupnost pa bo poskrbela za učitelje plavanja.
VOLILNE KONFERENCE V OO ZSMS
Do 25. aprila bodo v osnovnih organizacijah ZSMS potekale volilno programske konference. Na njih morajo osnovne organizacije med drugim obravnavati evidentirane možne kandidate za organe občinske konference ZSMS.
Po rokovniku, ki so ga pripravili na občinski konferenci ZSMS, naj bi bila seja predsedstva 28. aprila. Na njej bodo določili kandidatno listo za organe OK ZSMS, predsednika in sekretarja.
Od 28. aprila do 12. maja bo potekal kandidacijski postopek za organe OK ZSMS, 12. maja pa bo volilno programska konferenca OK ZSMS Velenje. Na konferenci bodo obravnavali poročilo o aktivnosti organizacije za obdobje zadnjega mandata, razrešili bodo dosedanje vodstvo, izvolili predsedstvo, predsednika in sekretarja, obravnavali akcijski program za obdobje maj -oktober, obravnavali in sprejeli stališče do evidentiranih kandidatov za organe OK ZSMS in RK ZSMS ter izvolili delegate za sejo OK ZSMS.
B. Z.
ZAGORELA ELEKTRIČNA SVETILKA
Tudi zaposleni v delovni organizaciji za vzdrževanje stanovanjskih hiš DOM Velenje so z delom pozdravih 8. kongres ZK Slovenije. 43 od 60 zaposlenih se je v soboto v ranih jutranjih urah napotilo na Paški Kozjak k Oprešnikovi domačiji. Tam so udarniško skopali okrog 100 metrov priključka za električno napeljavo, opravili še zadnja elektri-čarska dela v hiši ter tako omogočili, da je v soboto v tej hiši na Paškem Kozjaku prvič zagorela električna svetilka.
V takšnem delovnem razpoloženju so poslali tudi telegram 8. kongresu ZKS z željo za uspešno delo.
O NEREŠENIH VPRAŠANJIH
Svet krajevne skupnosti in izvršni odbor SZDL krajevne skupnosti Topolšica sta prejšnji teden sklicala sestanek obeh odborov, katerega so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti in zavoda za urbanizem. Na sestanku so spregovorili o aktualnih problemih v krajevni skupnosti, predvsem pa o zazidalnem načrtu, o gradnji vrtca in šole ter o celotnem srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti. Sestanek so sklicali z namenom, da se razčistijo odprta vprašanja, ki so prisotna v tej krajevni skupnosti.
Udeležencem sestanka so obrazložili načrt razvoja krajevne skupnosti, ki je odvisen predvsem od izkopavanj Rudnika lignita Velenje in od razvoja zdravilišča. Na sestanku so podrobneje spregovorili tudi o gradnji vrtca. Menili so, da bi v kraju zgradili celični vrtec, ki se lahko po potrebi dograjuje, saj bo takšna gradnja tu najbrž najbolj umestna. Spregovorili so še težavah, s katerimi se srečuje šola, ki je že močno dotrajana in ne ustreza sodobnim potrebam pouka. Na sestanku so se dogovorili, da bi šolo v prihodnjem letu popolnoma obnovili.
Sestanek v takšni obliki je bil prav gotovo potreben, zelo pozitivno pa bo, če bodo sprejete predloge in dogovore tudi uresničili.
B. Z.
SO CENIKI EVIDENTIRANI?
V naši občini je precej obrtnikov, ki nimajo evidentirane cene za svoje storitve pri organu za cene skupščine občine Velenje. Pogosto se pritožujejo občani tudi, da obrtniki nimajo cenikov na vpogled. Prav zaradi tega se je tržna "inšpekcija odločila, da letos obišče vse obrtne delavnice in ugotovi, kakšno je stanje; če so ceniki takšni kot po predpisih morajo biti.
Nekaj obrtnikov sta tržna inšpektorja že obiskala in ugotovila tudi nekatere nepravilnosti. Mnogi ceniki niso bili evidentirani vse od leta 1974. Storitve pa zaračunavajo po višjih cenah. Ugotovila sta tudi, da obrtniki, ki imajo evidentirane nižje režijske ure, zato zaračunavajo za določena popravila več ur. Odkrili so tudi precej občanov, ki opravljajo obrt brez dovoljenja. Predvsem so to avtoličaiji, v zadnjem času pa je vse več vinotočev. Inšpekcijske službe so jih prijavile sodniku za prekrške. Tudi mnogi gostinci ne upoštevajo delovnih časov in jih po svoje prilagajajo. Delovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu.
Inšpekcijske službe ukrepajo tudi v takšnem primeru. Morda še to. Postrežba v gostinskih lokalih v naši okolici je slaba. To velja tudi za izbor toplih jedil. Za gostilno ni dovolj, da nudi le pijačo, ampak naj bi imela ob vsakem času na voljo tudi hrano.
r spon
telesna „ kultura rekreacija
• NOGOMET
RUDARJU TOČKA V SLAVONSKEM BRODU
Nogometašem velenjskega Rudarja se je v nedeljo končno uresničila želja, da bi se z gostovanja vrnili neporaženi. Srečanje v Slavonskem brodu z Bskom se je končalo neodločeno 0:0 in Rudarji so se vrnili domov z dragoceno točko ter si tako izboljšali položaj na prvenstveni lestvici.
Po 23. kolu so nogometaši Rudarja z dvajsetimi točkami na trinajstem mestu. Po dveh gostovanjih bodo nogometaši Rudarja v nedeljo znova zaigrali na domačem igrišču. Njihov nasprotnik bo moštvo Novega Sada, ki je s 25. točkami na osmem mestu.
ŠMARČANI ŠE ZA MESTO NIŽJE
Po nič kaj vzpodbudni igri in porazu, ki so ga v prejšnjem kolu doživeli na domačem igrišču, so nogometaši selekcije Šmartnega ostali praznih rok tudi na gostovanju v Novi Gorici. Domača Vozila so jih premagala z rezultatom 2:0 in s tem potisnila Šmarčane na prvenstveni lestvici za mesto nižje. Po enakovrednem začetku in lepimi priložnostmi na obeh straneh, so domačini tri minute pred koncem prvega polčasa uspeli doseči vodilni zadetek. Ž v 6. minuti drugega dela igre pa so povedli z 2:0.
Po tem zadetku so tudi nogometaši Šmartnega nevarneje ogrožali vrata domačega moštva, vendar jim rezultata ni uspelo zmanjšati.
V nedeljo se bo v derbi srečanju Slovenske nogometne lige selekcija Šmartnega na domačem igrišču srečala s prvouvrš-čenim Mercatorjem iz Ljubljane.
ŠMARTNO: I. Podgoršek, Podvratnik (Hren), A. Podgoršek, Klanfer, G. Omladič, Žalig, A. Omladič, Železnik, Ermenc, Benetek, Golob.
START V REKREACIJSKI NOGOMETNI LIGI
Ekipe, ki nastopajo v rekreacijski nogometni ligi tekmovalne skupnosti Velenje-Mozirje so preteklo soboto in nedeljo odigrale prvo spomladansko prvenstveno kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Šmartno:Mladost (Rečica ob Savinji)	4:2;	Elkroj
(Mozirje):Gradbenik (Ljubno) 0:0; Bratstvo (Velenje):Usnjar (Šoštanj) 1:0.
POKALNA TEKMO V AN NOGOMETAŠEV
Pretekli teden so se nogomel klubov s področja tekmovalne sk nosti Velenje-Mozirje srečali prvem krogu tekmovanja za p« maršala Tita. Rezultati: Grad nik:Mladost 4:1; Selekcija Šn tno:Elkroj 1:0; Bratstvo:Usnjar 3 Rekreacijska nogometna ek Šmartnega je bila prosta. Žreb p določil tele pare naslednjega len tekmovanja: Šmartno:Gradbei Selekcija Smartno:Bratstvo. Dri ligaš Rudar iz Velenja se bo telo vanju priključil v finalnem delu.
• ROKOMET
VUZENICA: ŠM ARTN( 15:28(6:14)
Rokometašice Šmartnega drugem spomladanskem srečj dosegle prepričljivo zmago in vodečima na prvenstveni lest vzhodne republiške lige približale na dve točki. V Vuzenici so vi« premagale domačo ekipo z rczul tom 15:28. Njihova zmaga niti trenutek ni bila vprašljiva, saj so čas srečanja bile mnogo bo nasprotnik, o čemer zgovorno pi tudi rezultat. Največ zadetkov dosegle iz hitrih nasprotnih na dov, s katerimi so povsem razi domačo obrambo.
Igralkam Šmartnega se bo že naslednjem kolu ponudila možn« da se povzpnejo na drugo mesto, bodo v derbi srečanju prema; trenutno drugouvrščeno ek Zasavja. Srečanje bo v ned dopoldne na igrišču v Šmartnem Paki.
ŠMARTNO: Verbič, Taja Kolenc 10, Meh, Ostojič, Krevzel Omladič, Smarc 6, Urankar 6, 0 1, Jeraj 1, Podjavoršek.
ZMAGA
V	DRUGEM POLČASU
V	drugi tekmi na domaa igrišču so domači rokometaši šeli drugem polčasu štrli odpor solil ekipe iz Maribora in zmagali z I 18 (7:7).
V	prvem polčasu je bila igra a kovredna in na povprečni ravni, je bilo doseženih le 14 zadetkov.
V	drugem delu je domačin uspelo povesti za 4 zadetke, ' zadostovalo za minimalno zmago.
Po dveletnem premoru je ve' Šoštanju ponovno zaigral Slatinšek, ki ima nedvomno ; za minimalno zmago domačinov je obranil kar 2 sedemmetro zapored.
Zadetke za Šoštanj so do Skornšek 5, Kompan, Melanšek Javornik po 3, Stvarnik in Lesjal| 2 ter Jambrovič 1.
Za goste pa so bili najefiki Lazarov in Erjavec s po 6 zadetki.
Pred 200 gledalci sta sreč dobro vodila Dorn in Hlačar Celja.	b. v0h1
ŠELE PO DVEH PODALJŠKIH
Po visoki zmagi Elektre kranjskim Triglavom je malokdo soboto pričakoval v telovadni solidarnosti v Šoštanju, da potrebovali domačini kar podaljška za zmago proti borbeni igralcem Krasa.
Že na samem začetku je bil r tat dvakrat izenačen (18:18 24:24). Prvi polčas pa so domači vendarle bili b boljši za štiri toi (41:37).
V	drugem polčasu so košaila Elektre vodili že z dvanajsti točkami prednosti, vendar to ni i dovolj. Gostje so prednost vz manjšali in v rednem času se tekma končala z rezultatom 83:1 Tudi prvi podaljšek ni dal valca. Rezultat je bil 94:94. drugem pa so bili domači boljS srečanje dobili s 108:101.
Koše za Elektro so dosegli: Jošt 26, S. Jošt 17, Udrih 17,' 14, Breznik 11, Kafedžič 14, Hliš Kokolj 5.
Pri gostih pa je bil najuspešm Brezec s 50 koši.
V	naslednjem kolu gost Elektra v Vrhniki
Kotalkarsko drsalni klub Rudar Velenje je v ponedeljek začel tečaj kotalkanja za najmlajše, zanj je bilo izredno veliko, saj se je prvi dan zbralo na kotalkališču okrog 70 mladih ljubiteljev t športa. Če bodo marljivo vadili, se nam obeta novi rod kotalkaijev. Takšnih kot smo jih že imeli i leti v Velenju.

koledar
Pfetek, 7. april - Radivoj Jobota, 8. april - Albert Medelja 9. april - Tomaž Ponedeljek, 10. april - Marko Iorek, 11. april - Filip Sreda, 12. april — Lazar Četrtek, 13. april - Ida
dežurstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
I.	4. 1978 od 7. do 20. ure dr. Valter Pirtovšek
7. 4. 1978 od 20. dr. Marijan Leban
i. 4. 1978 do 7. ure dr. Marijan Leban
i. 4. 1978 od 7. dr. Drago Kune j
10. 4. 1978 do 7. ure dr. Drago ICunej
10. 4. 1978 od 7. do 20. ure dr. fadwiga Kosi
10. 4. 1978 od 20. dr. Ivan iCralj
II.	4. 1978 do 7. ure dr. Ivan Kralj
ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ:
Dd 7. 4. do 9. 4. 1978 dr. Jogdan Mienih
/ETERINJARSKA POSTAJA:
Od 7. 4. do 14. 4. 1978 dipl. 'eterinar Ivan Zagožen, dežuren loma Velenje, Bračičeva 3
prireditve
Petkov kulturni večer
Dre v i ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje kulturni večer na katerem bo imel Iconcert gost iz Sarajeva Ivan KALC1NA.
Ma lutji in klasični kitari bo izvajal dela svetovnih skladateljev.
Razstava
V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je odprta razstava slikarskih in grafičnih del Mihe Maleša. Nekaj slik in grafik je naprodaj.
mali oglasi
SAMSKI tehnik, 35, iz Gorenja išče opremljeno sobo, po možnosti s posebnim rtiodom, v Velenju ah Šoštanju. Telefon 062-25-066.
MLADA tričlanska družina iče v Velenju ah bližnji okolici ogrevano eno, dvo ah tro sobno itanovanje. Najemnino za itanovanje plačava za dobo snega leta vnaprej. Naslov v ipravi listat.
GRADBjENO parcelo pod Pungartomi z odobreno lokacijo a gradnjo vikenda prodam. Na «rceli je vodni izvir, dostop nožen z; vsakim vozilom, ončna le:ga. Informacije po elefonu l(063) 850-948 v ečernih uirah.
UGODNJO prodam spaček, stnik 197'4. Lipičnik, Lilijska i, Pesje — Welenje.
kino
REDNI KINO VELENJE
7.	4. — petek ob 17.30 in 19.30 DEMON AVTOSTOPA — italijanski zabavno-avantu-ristični
8.	4. - sobota ob 17.30 in 19.30 KING KONG JE POBEGNIL — japonska srhljivka. Režija: Ishiro Honda. Igrajo: Rhodes Reason, Linda Miller
9.	4. — nedelja ob 17.30 in 19.30 KING KONG JE POBEGNIL — japonska srhljiv-ka
10.4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA TRINITA -ital. vestem. Režija: Enco Harboi. Igrajo: Terens Hill, Bud Spenser
11.	4. - torek ob 17.30 in 19.30 PRIJATELJ IZ AMERIKE - ameriški film. Režija: Wim \Vendeis. Igrajo: Dennis Hopper, Lisa Kreuzer
12.	4. - sreda ob 17.30 in 19.30 ZRAVNAJ SE, DELFINA — jugoslovanski film. Režija: Aleksander Djurčinov. Igrajo: Neda Ame-rič, Darko Damenski
13.	4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 KUNG FU - ZELENI OBAD — ameriški akcijski. Režija: Norman Foster, Igrajo: Bruce Lee, Van Williams
KINO ŠOŠTANJ
6. 4. - četrtek ob 19.30 KRILA ŠIRNEGA NEBA -jugoslovanski vojni. Režija: Marjan Arhanič. Igrajo: Boris Dvornik, Zvonko Lepetič
8.	4. - sobota ob 19.30 PRIJATELJ IZ AMERIKE -ameriški. Režija: Wim Wenders. Igrajo: Dennis Hopper, Lisa Kreuzer
9.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 VRNITEV MOŽA
IMENOVANEGA TRINITA -italijanski vestem. Režija: Clusher Kliše. Igrajo: Terence Hill, Bud Spencer
10.4. - ponedeljek ob 19.30 KING KONG JE POBEGNIL -japonska srhljivka. Režija: Ishiro Honda. Igrajo: Rhodes Reason, Linda Miller
12.	4. - sreda ob 19.30 KUNG FU - ZELENI OBAD -ameriški akcijski. Režija: Norman Foster. Igrajo: Bruce Lee, Van Willams
13.	4. - četrtek ob 19.30 ZRAVNAJ SE, DELFINA -jugoslovanski film. Režija: Aleksander Djurčinov. Igrajo: Neda Arnetič, Darko Dameski
KINO DOM KULTURE
10. 4. — ponedeljek ob 20 uri AKCIJA STADION - jugoslovanska vojna drama. Režija: Dušan Vukotič. Igrajo: Igor Galo, Franjo Majetič
KINO TOPOLŠČICA
8. 4. — sobota ob 16 uri VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA TRINITA - italijanski vestem. Režija: Clusher Kliše. Igrajo: Terence Hill, Bud Spencer
KINO ŠMARTNO OB PAKI
11. 4. — torek ob 19. uri KING KONG JE POBEGNIL -japonska srhljivka. Režija: Ishiro Hond. Igrajo Rhodes Reason, Linda Miller
radio velenje
UKV, frekvenca 88,9 MHz -oddajnik Velenje in 97,2 MHz — pretvornik Plešivec
PETEK
15,30 Začetek oddaje 15,35 Pregled sporeda
15,45 Poročila, obvestila 16,00 Osrednja informativna oddaja
16,20 Ekonomsko propagandni spored
16,40 Komentirana oddaja 17,00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,50 Poročila, obvestila 18,00 Zaključek oddaje
NEDELJA
I.	del oddaje
II,30	Začetek oddaje 11,35 Pregled sporeda
11,40 Poročila, obvestila 11,50 Osrednja informativna oddaja
12.10 Ekonomsko propagandni spored
12,20 Včeraj, danes, jutri 12,30 Odpoved oddaje
II. del oddaje
14,45 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo (v marcu izjemoma ob 14,00), vmes Poročila, obvestila, šport 17,00 Zaključek oddaje P. s.
Prek pretvornika Plešivec, UKV - 97,2 MHz, lahko poslušate tudi program Radia Slovenj Gradec, in sicer ob nedeljah od 10.00 do 11,30 in od 12,30 do 14,45 (marca izjemoma do 14,00), ob torkih in četrtkih od 15,30 in ob sobotah od 8,00 naprej.
VELENJE:
Poroke: Janez Kopitar, rojen 1926, delavec iz Velenja in Katarina Nedomlel, rojena 1934, delavka iz Velenja; Rajko Goršek, rojen 1955, radiome-hanik iz Šaleka in Veronika Hedl, učiteljica iz Šmartnega ob Paki.
Smrti: Stanko Petrovič, šofer iz
Velenja, Šercejeva, star 23 let; Mihaela Rak, gospodinja iz Velenja, Kajuhova, stara 53 let.
ŠOŠTANJ:
Smrti: Franc Juvan, upokojenec iz Juvanj 14, star 79 let; Ivan Kores, upokojenec iz Danačke 49, star 70 let; Marija Kočevar, upokojenka iz Gorenja 26, stara 62 let; Frančiška Martinšek, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 75 let; Amalija Kuster, upokojenka iz Slovenskih Konjic, stara 81 let; Lucija Ban, upokojenka iz Liboj 22, stara 73 let; Peter Pongračič iz Polzele, star 76 let; Stanislav Zottl, šofer iz Ljubečne 56, star 49 let; Amalija Drobež, kmetovalka iz Pondorja, stara 68 let; Alojz Jeraj, upokojenec iz Rečice ob Savinji, star 68 let.
kronika
VOZIL Z NEREGISTRIRANIM VOZILOM
Po cesti v Gaberkah je vozil 1. aprila letos voznik neregistriranega osebnega avtomobila _ Milan Naveršnik. Ob cesti je trčil v stoječega mopedista Karla Vocovnika, ga zbil po cestišču in ga tako telesno poškodoval.
AVTO PORINILI V DREVO
V soboto 1. aprila so neznani storilci porinili osebni avtomobil CE 588-74 last Nadje Pal s parkirišča pri velenjskem jezeru v drevo, pri čemer je nastala precejšnja materialna škoda.
rek velenje
■■i efe šoštanj
proizvodnja gradbenega materiala
: i
Želite graditi hitreje, ceneje in kakovostno?
Gradbeni material EFE ustreza vašim željam!
Za vaše potrebe smo pripravili:
•	NOVO MALTO EFELIT \
za strojno ometavanje vseh vrst zidov
•	ZIDAKE EFE
-	modularni blok M 1, M 100, M 150 in M 200
-	blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200
•	MALTE EFE
-	M 100, M 150 in M 200
(
Rudarsko energetski kombinat Velenje,
DO Elektro filtrski elementi EFE šoštanj,
tel. št (063) 851 100
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV:
kom Tovorni avto RABA 831 10,3 tone inventarna številka 35052, letnik 1970 kom Prikolica tovorna IT AS PK 18 ton inventarna številka 35054, letnik 1970 kom Prikolica tovorna IT AS PK 18 ton inventarna številka 35055, letnik 1970 kom Prikolica tovorna IT AS PK 18 ton inventarna številka 35056, letnik 1970 kom Avtobus FAP — Dubrava — mestni letnik 1973 CE 518-99 kom Buldožer TG 90 letnik 1970
izklicna cena
250.000,00
50.000,00
50.000,00
50.000,00
50.000,00 80.000,00
Licitacija bo dne 17. 3. 1978 ob 10. uri na TOZD „Avto-park". Ogled osnovnih sredstev je možen istega dne od 8. ure dalje.
Vsak udeleženec licitacije mora kot varščino položiti 10 % kavcijo od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. V ceni ni zaračunan prometni davek.
ZBOR DELAVCEV
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B VIZ VELENJE, VODNIKOVA 3
objavlja prosta dela in naloge
TAJNICE
za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: srednja izobrazba ustrezne smeri z obvladanjem strojepisja. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na gornji naslov v roku 10 dni po izidu objave. Informacije na 850-876.
Dlovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije
»TOPLOVOD« VELENJE
razpisuje dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji za opravljanje teh nalog so:
—	visoka ali višja izobrazba,
—	sposobnost organiziranja in vodenja,
—	3 leta delovnih izkušenj,
—	moralno-politična neoporečnost.
Vloge pošljite na naslov delovne organizacije v roku 8 dni po objavi.
Plevelovo jezero je umrlo. Bo vanj še kdaj vsajeno življenje. V jezero pri restavraciji 3 tone rib
vložili
Nase vodno bogastvo je vedno bolj okrnjeno - Bomo v jutrišnji dan stopili brez pitne
vode
Pred dnevi je bil občni zbor ribiškega društva Velenje, na katerem so spregovorili o uspehih in težavah pri dosedanjem delu ter si zastavili naloge za letošnje leto.
Ribiško društvo Velenje ima okoli 300 članov, med katerimi je 50 mladnicev in le 7 žensk. Društvo je bilo ustanovljeno takoj po osvoboditvi. Imenovalo se je Ribarsko društvo in je delovalo pri Rudniku lignita Velenje. Zanimivo je, da takrat še ni bilo slovenskih izkaznic za člane. Leta 1963 se je društvo osamosvojilo, leta 1965 pa je bilo vpisano v register društev. Kot nam je povedal predsednik društva Stane Planine, število ribičev iz leta v leto raste.
Ribiči sirom naše domovine že dolgo časa opozarjajo na problem onesnaženja tekočih voda, jezer in morja. Tudi člani ribiškega društva Velenje so se že pred dobrimi 13 leti začeli močneje soočati s tem vedno bolj perečim problemom današnjega časa. Tako je leta 1965 prišlo do velikega pogina rib, ki ga je povzročil pepel iz Termoelektrarne Šoštanj. Neodgovorno in nepremišljeno odvajanje strupenih snovi, je iz Pa-ke naredilo mrtvo reko. Pomori rib so postali že nekaj na žalost kar preveč vsakdanjega.
Ni torej čudno, da je šel skoraj neopazno mimo nas lanski pogin rib v Plevelovem jezeru
pri Pesju. Takrat je poginilo 5 ton rib in to večina po dolgem in grozljivem boju z lužinami, ki jih, semkaj odvaja Termoelektrarna Šoštanj. Jezero je sedaj brez življenja.
Ribiškemu društvu Velenje je za ribolov ostalo še jezero pri restavraciji. Tu nameravajo letos vložiti 3 tone krapov, tol-stolobikov in linjev. Mi pa lahko le upamo, da se naš neone-snaženi vodni svet ne bo še bolj nerazumno skrčil na račun tehnološkega napredka, ki nam ob takih pogojih prav gotovo ne bo prinesel boljšega jutrišnjega dne.
B. Z.
V Zavodnjah je v teh dneh spet živahno. Delovna akcija, ki so jo začeli krajani v lanskem letu dobiva širše razsežnosti. Jutri in pojutrišnjem bo prišlo iz doline sto mladih na pomoč pri kopanju jarka za vodovod, ki ga nameravajo napeljati med oddaljenimi kmetijami na Vrheh. To akcijo so v krajevni skupnosti Zavodnje planirali že v referendumu leta 1975, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev do uresničitve prišlo šele sedaj.
Lani so najprej določili primeren izvir, ki bo zadostil potrebam trinajstih kmetij in štirih vikendov, določili traso in jo označili ter začeli s prvimi deli pri izkopu jarka. Do letošnjega leta so uspeh skopati 1.800 metrov. Dela pa je še veliko. Pripraviti je potrebno zajetje, narediti 30.000 literski re-
Vodovod za kmetije na Vrhe
Vrhe vZavodnjahbodo jutri in pojutrišnjem prizorišče mladinske delovne akcije - \
bo preusmerila kmetije
tudi iz občinskega sklada za pomoč krajevnim skupnostim. Celotna trasa bi morala biti končana vsaj do junija, ker se takrat prične košnja in druga kmečka dela. Od glavnega voda pa bodo morali kmetje do svojih kmetij napeljati priključke, nekateri tudi 500 metrov daleč.
S tem vodovodom pa še ne bo povsem rešeno vprašanje vo-
Življenje
V Zavodnjah smo se pogovarjali tudi z nekaterimi domačini, ki bodo vodo dobili iz tega novega vodovoda Več kot 6 kilometrov dolg vodovod, po katerem bo voda pritekla izpod Šentvida je prav gotovo za vse te ljudi življenskega pomena. Sicer pa tako menijo tudi sami.
Janko Laznik - Naša domačija je tako rekoč na koncu vodovoda. Smo že čisto blizu meje s krajevno skupnostjo Ravne. Z vodo je bilo na naši kmetiji doslej zelo težavno. Vodo moramo nositi iz bližnjega studenca, ki je skoraj 150 metrov oddaljen. Če pa hočeš začeti sodobno kmetovati in to je tudi naša želja, potrebuješ vodo v hi-
de v krajevni skupnosti Za nje. Nekaj odročnih kmeti še vedno prepuščeno stud cem in kapnicam.
Ta vodovod, ki bo bistv izboljšal preskrbo z vodo na 13 kmetijah, bo obenem k tom na Vrheh omogočil usmeritev in preureditev p stev.
B
bo lepši
jo je premalo in moramo z ravnati izredno skrbno cel gospodinjstvu. O tem, da uvedli splakovalni sistem v vu, pa še pomisliti ne more Nov vodovod bo seveda bis no izboljšal sedanje stanje.
Ivanka Herman - Ni tako leč čas, ko smo vodo nosil studenca, sedaj smo si nape
Šiklane strehe spet v modi
Matija Uršej iz Mislinje je daleč naokrog edini, ki še opravlja ta poklic - Škodlane ali
„šiklane" strehe spet prihajajo v modo
Ivanka Herman
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn .Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
centimetrov. Potem jih je potrebno z žeblji le še pravilno položiti in pribiti na streho oziroma steno in streha je prekrita.
Naslednjih štirideset let vam jo prav gotovo ne bo treba popravljati, ker zelo dobro drži. Ravno zato postaja spet cenjena in iskana. Iz Pake, kjer trenutno delam, bom odšel v Celje, od tam na Pohorje, s Pohoija kdo ve kam. Prepričan sem, da mi ne bo zmanjkalo dela, dokler bom zdrav. Poglejte, pred dnevi sem pripravil skodle1 celo za v Srbijo. Toda najbrž jih ne bom šel sam položit, ker je vendarle nekoliko predaleč. Sicer pa, saj se mora še kdo naučiti tega dela. Zmeraj več gaje spet, ne le v hribih, kot pred leti ampak tudi v dolinah. Pa tudi lepo in zanimivo delo je to, saj sami vidite. Niti to me ne moti preveč, da delam cele dneve vsak dan, razen nedelje. Kdo ve koliko let že. Le, ko je les zmrznjen, se ne da delati. Takrat si pa malo oddahnem".
Tako je zaključil Matija Uršej in s „šiklarico ' udaril po smreki, ki se je kot za šalo razklala na tanke deščice. Skodle jim pravimo, po domače pa „šikli".
Ni mi nerodno priznati, da nisem slišal za skodlarski poklic vse do nedavnega, ko sem povsem slučajno srečal človeka, la ta poklic opravlja.
Matija Uršej pri opravljanju redkega poklica
Vedel sem, da so včasih skodle ali „šikle", kot jim pravimo po domače, marsikje uporabljali za prekrivanje streh. Tudi to vem, da potem, ki smo že skoraj pozabili nanje, v zadnjem času spet postajajo moderni Ne le pri prekrivanju in oblaganju različnih planinskih koč in domov, ampak tudi pri stanovanjskih objektih in predvsem pri počitniških hišicah. Ni pa mi bilo znano, da so se včasih mladi fantje učili za opravljanje tega posla in da je v obširnem poklicnem imeniku zapisan tudi termin skodlar. Zato je mojo radovednost takoj vzbudila vest, da je „skodlarsko" delo pripeljalo v naso dolino edinega človeka s tem poklicem, ki ga poznam.
„Tudi jaz ne poznam nikogar več s takim poklicem, kot je moj," je začel pogovor Matija Uršej iz Mislinje. Šestdeset let že opravlja ta poklic, ki je tako redek, da je že kar nenavaden. Osemnajst let mu je bilo, ko se ga je izučil, danes pa jih šteje oseminse demdese t.
„Že takrat smo bili redki, ki smo se s tam ukvarjali, danes pa nas skoraj ni več. Tu in tam, se še najde kdo, ki pozna ta opravila, kot na primer moj sin. Toda, kot sem vam že rekel, ne poznam nikogar, ki bi mu to bil
poklic. V mladih letih sem imel dela čez glavo, kajti „šikli" so še marsikje pokrivali streho. Potem je postaja moderna opeka in razni drugi materiali, danes pa dobivam spet toliko prošenj, da sploh ne vem, kam naj bi šel. Največ pokrivam počitniške hišice, tu in tam pa tudi kakšno stanovanjsko hišo. Marsikam grem, vendar ne predaleč, ker sem že kar precej v letih. Neprestano sem zdoma, le pozimi ne. Takrat samo izdelujem grablje, vedra in podobno ter opravljam še druga različna mizarska opravila."
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.a „NAS CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR": kot ^tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Beseda je stekla tudi o tem, kako pravzaprav izgleda njegovo delo. Rad je razložil: „Naj-prej moram izbrati primeren les. Od tega je največ odvisno moje nadaljnje delo. Izbiram samo ravne in gladke smreke. Nato jih je treba seveda posekati, razžagati in razsekati v polena. Če jih uporabljam za streho, morajo biti dolga sto, za steno pa sedemdeset centimetrov. Tu se šele začne pravo „šiklersko" delo. S „šiklerico", to je posebna sekira in lesenim kladivom, razsekam les na tanke deščice, ki so debele dva do tri milimetre, široke pa sedem do deset
ZdravkoRočnik: Vodovod bo velika pridobitev za kmetije na Vrheh
zervoar in izkopati nadaljnih 5.000 metrov jarka.
Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Ivan Juvan pravi, da bi sami doslej naredili že mnogo več, ker pa je veliko dela na kmetiji prav v dneh, ko bi lahko kopah jarek za vodovod, so uspeh izkopati le teh 1.800 metrov. Sicer pa veliko pričakujejo od delovne brigade, ki ji bodo tudi sami priskočili na pomoč.
Predsednik krajevne skupnosti Zavodnje Zdravko Ročnik meni, da bo vodovod dograjen že letos. Kupih so že cevi za katere je krajevna skupnost prispevala 45.000 Termoelektrarna Šoštanj 60.000, RLV 60.000, prav toliko pa so dobili
Janko Laznik
ši, te pa žal nimamo. Od novega vodovoda torej pričakujemo veliko. Kmetijo nameravam preusmeriti in se začeti ukvaijati z živinorejo. V ta namen bomo preuredili celotno posestvo.
Ivan Juvan — Pri nas smo se delno že preusmerili v živinore-
NEPRIMERNA HITROST
Po cesti na jezero je vozil nekaj po 17. uri v nedeljo, 2. aprila voznik osebnega avtomobila CE 109-954 Džemal Mehič. V ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo in je trčil v nasproti vozeči avtomobil CE 717-75, ki gaje vozil Sadik Mi-čič. Pri trčenju so bih voznik Mehič in trije njegovi sopotniki težje poškodovali, v drugem avtomobilu pa sta bila lažje poškodovana dva sopotnika. Materialno škodo so ocenili na 50 tisoč dinaijev. Mehičev avtomobil po trčenju, (foto: S. Vovk)
Ivan Juvan
jo. Tudi vodo imamo napeljano iz bližnjega studenca, vendar pa
tem pa smo si jo napeljali yl šo. Ta voda pa ima zelo slab p tisk, zato smo se odločili, dat di mi pristopimo k izgradnji i dovoda. Tako kot na vse dni kmetije bo tudi k nam va curek iz novega vodovoda p nesel drugačno, boljše življei ter nam poenostavil in olajfl vsakdanje delo.
vodo- v hišo, vendar pa jo sušnih obdobjih zmanjka. Ni kor ne morem pozabiti tis mrzlih dni, ko sem perilo s| kovala v potoku in se je m zaje del za nohte. Ko bo zgra ta nov vodovod bomo zai graditi hišo, preuredili bomo di hlev.
Martin Prosenjak — Tudi smo dolga leta nosili vodo, j
Martin Prosenjak