Gospodarske stvari. Pozna rez je vinogradu v velik kvar. Če človek spomladi skozi kak vinograd gred6 vidi, koliko trsnega soka ravno porezano trsje sopet v zemljo iztoči, se mu po pravici posestnik vinograda v srce usmili, ker svoj vinograd t a k o poznorezati daia toliko trsnega soka, ki bi tisu moral v potrebno hrano biti, v zgubo iti pusti. Opazilo se je, da je iz j edine trte nekega velikega trsa ob hišnem zidu v jednem dnevu več ko tri maselce trenega soka izteklo. Gotovo pa je, da sok ni bil za to vstvarjen, da se brez haska v zemljo poceja, ampak da trsu v hrano služi. Obče je namreč znano, da vsaka rastlina bistveni del svoje brane po soku v rastlini se vzdigajoiSem dobiva; tedaj more le nevednost ali stara navada pozno rez zagovarjati. Ako se trs rano, že me seca januarja ali začetek februarja rcže, se tej napaki in škodi lahko v okom pride. Rane se namreč do tega časa, ko sok začne po trsu krožiti, že zacelijo, in sok se ne more več izcejati, trs se, kakor pravimo, ne solzi Teč. TJčeni možje so sok, ki se iz trsa cedi, kemično razkrojili ali preiskali, in pokazalo se je, da ima sok mnogo hranilnih snovi v sebi, ki mu jih mora vinogradnik, ako boče kaj prida predelati, po gnoju z velikim tiudom in potroškom dopeljevati. Razkrojeu trsni sok ima v sebi 7 razni meri dele: kalija, apna, žvepelne kisline, fosforove kisline in še precejšnjo množino drngih snovi, med kterimi tudi veliko takih, ki imajo gnjilec v sebi. Te opombe bodo morda zadostile pozno rez zabraniti ia rano rez nasvetovati. Kakošno moč da ima sok na veselo rast trsa, fie se mu popolnoma obrani, je sledeča skusnja do jasnega pokazala. Polovico nekega velikega vinograda so že začetka meseca januarja porezali. Na to nastopi neprenehoma slabo vreme, tako, da druge polovice niso mogli pred mesecom aprilom porezati. Prvi polovici se je skoro ves sok ohranil, ker so se bile rane do kroženja soka dobro sopet zacelile. Drugi polovici pa se je vsled pozne rezi mnogo soka v zemljo pocedilo in velik razloček med obema polovicama se je že med letom na listju od daleč poznal. Meseca januarja rezana polovicaje bila dosti bolj zelena, imela ,je močnejši trs in veliko več in večjega grozdja, ki je tudi za celih 10 dni prej dozorelo. V prejŠDJih letih med obema polovicama ni bilo nobenega razločka, ker je bil ves vinograd o istem času porezan. Toraj je moral ta razloček le po različnem rezanju vinograda na- stati. Iz vsega pa je razvidno, da je rana rez koristna, pozna pa škodljiva. Pomoček, da svinje svojih mladičev ne žrejo. Psi, še večkrat pa svinje, mladiče, kakor hitro jih povržejo, srdito napadejo, grizejo in požr6. Vzrok temu protinaravnemu ravnanju je, kakor se zdi, neko napačno domišljevanje, ker se take živali dostikrat tudi proti tistim, ki jim strežejo, ravno tako srdito in divje obnasajo. Ako se proti takim &tarkam sila rabi, rade mleko nazaj držijo in prasci morajo gladu poginiti. Proti takemu obnašanju svinj nasvetuje nPr. Ldw." sledeSi pomoček: Napravi se emes iz kafrovca za jedno kofetovo žličico in kafrovcu se 5 kapelj o p i u m o v e tinktare pridene ia svinji v uho vlije. Brž ko se to zgodi, se svinja na tisto stran vleže, na kterej se jej je v uho tekočina vlila, iu ostaae navadno več ur v tej legi, doji prasce mirno in zanaprej vso divjost proti mladičem zgubi. Drng pomo5ek je ta-le: Ob 5asu; ko ima svinja povreSi, bodi pametna dekla blizo; njej se da tople lopatiške tinkture (Aloštinktur), s ktero brž mladiče namaže. Starka ro jih potem ne loti. — Paziti je tudi, da se stelja na drobno napravi; v dolgo slamo se prasci lahko zaplStejo in pridejo pod gtarko, ki leže jib zaduši. Spomnite se ivojih največih dobrotnikov pri poljedelstvu! Dopričano je, da so naši navadni tiSki kmetovalcu največi dobrotniki, ker mu spomladi in po letu brei števila m r 6 e s o v pokonSajo. Zdaj po zimi ob Telikem snegu so pa ti veliki dobrotniki kmetoval5eyi sami v najveSi zadregi, ker jim hrane primanjkuje. če ne morejo nikjer kaj dobiti, jih mnogo — kmetovalstvu na veliko škodo — gladfi pogine. Usmilite se toraj ubogih tičkov, ki vam k hiši in drugim poslopjem tiščijo ter si potrebne hrane iš5ejo, pa je zarad snega dobiti ne morejo. Naj se ubogim beraSem pripravi na mirnem mestu borna mizica tako-le: Sneg se do tal odme5e, zgoraj se napravi iz deskic ali vejevja strešica, da sneg ne zamete; na tleb se jim potrosi senenskega drobiža, v kteretn je mnogo zrnja, kaka pest prosa alj kar si bodi, vsak dan. Tako se Birote preredijo in bodo spomladi majhui trud stoterno vam povrnile. Vsaj Bog sam ljube tičke Sloveku v skrb priporoSa, dostavljaje: nDa ti bo dobro in dolgo živiš". (V. Mojz. 22, 6. 7.)