Leto IV., štev. 248
V Lfubllanf, torek dne 23. oktobra 1923
Poštnina Davialtrana.
Cena 1*50 Oin
Upravnlštvo:
LJubljana, Prešernova ul. št. 64. Telet. it. 36,
Podružnice:
Maribor, barvarska ul.!.
Tet št. 22. Celle, Aleksandrova e.
Račun prt poštn. čekov, zavodu štev. 11.842,
HMl« ob * g|utr>|.
Stane mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 25-— a neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 22. oktobra. Naši Dratje onkraj granice preživlja^
0	te dni posebno težke Čase. Napovedan jim je boj na življenje in smrt. Dušmanin na jugu in na severu pritiska nanje z vso brezobzirno silo, z vso nebrzdano brezvestnostjo in amo-ralaostjo, kakor se loti brezumna zver žrtve, ki ji je padla v plen.
Na Koroškem so bile včeraj držav-nozborske in dežeinozborske volitve, ti so se vršile istočasno z volitvami v ostali Avstriji. Nastopili so tudi Slovenci kot samostojna volilna skupina. Dasi je bilo oddanih za slovensko listo okoli 9000 glasov, je formalen uspeh le delen. Moraličen je mnogo večji in pomembnejši. Naša afirmacija bila tako jaka, da stopimo lahko njo tudi pred »Zvezo narodov«. Tudi naša zunanja politika je dobila v oddanih glasovih oslona, da more biti tlačenim bratom v zaščito. Uspeh Slovencev bi bil na Koroškem drugačen, da bi se volitve vršile po svobodni volji in da bi celokupno nemštvo ne bilo uprizorilo koncentričnega teroristične-
1	napada na ubogo rajo.
Ze to je značilno, da je sicer razkosana nemška volilna masa v strahu pred naraščanjem slovenskih sil stopila pod prapor »Einheitsliste*. Krščanski Bocijalci, bauernbtindlerji in vse meščansko stranke so šle vkup, da strmoglavijo slovenske kandidate. Nemški fašisti, ki so drugod stali strogo v abstinenci, so stopili na Koroškem v akcijo. «Heimwehr» in »Stoss-lmppe», ali kakor se že vse te deloma iz Nemčije organizirane trupe zovejo, so z nečuvenim terorjem obkoljevale naše ljudstvo. Z lažnjivimi vestmi, da ie slovenska lista razveljavljena, so nas ogoljufali za mnogo glasov.
Nehote se nam pri tej priliki uriva paralela med agitacijo pristašev »F.in-beitsliste» ter volilno agitacijo, ki so o pri zadnjih skupščinskih volitvah pri nas uprizarjali klerikalci. Ista ge-dl proti jugoslovenskim nacionalistom v Sloveniji, kakor smo jih Culi in brali sedaj proti slovenskim narodnjakom na Koroškem. Koroški Nemci n nemčurji so se ravnotako skrivali za avtonomijo Koroške, kakor naši klerikalci za avtonomijo Slovenije. Oboji so podžigali plemenske strasti in »aigrše politične instinkte. Koroškim ivtonomistom je bilo treba v volilnem boju proti Siovencem le prepisovati Slovenca*, »Domoljuba* in »Stražo* iz časov pred skupščinskimi volitvami, so imeli dovolj blata nagrmadene pa, da so ga metali na glavo koroškim Slovencem. Naši klerikalci na koroškem primeru lahko spoznajo, kako protidomovinsko in kako protisloven iko je bilo njihovo rovarenje proti lastni državi ter narodnemu edinstvu.
Da dobimo o koroških volitvah pravo sliko, ne smemo prezreti in pozabiti, da je šla v boj proti avtohtonim Slovencem tudi oficijelna Avstrija. Volilna komisija je razveljavila našo volilno listo in t.o povsod razglasila. Vlada je sicer, boječ se internacijonal-ne zamere, krivico, ko je bil namen dosežen, popravila, toda njen akt jo Ml le pesek v oči. Poznejša odobritev »i mogla več popolnoma popraviti zasejanih dvomov, kar nam je predvsem 'zelo državnozborski mandat.
Koroški Slovenci morajo po začeti poti naprej. Delo in organizacija moT.v Ja s časom prinesti še več uspeha. Na-fin pa, kako so se Nemci na Koroškem naSli v eni fronti, nam kaže pot, kako moramo nastopiti pri bodočih občinskih volitvah v Mariboru in Ptuju...
Tz Gorice prihaja nov alarm. Vidrm-® prefekt P i s e n t i je zabranil izhajanje slovenskih novin. Imeti moralo zraven natisnjen laški prevod. Z enakim ukazom grozijo v Trstu! Kaj takega se v kulturni državi ®e ni zgodilo; najmanj pa proti avtohtonemu narodu, ti že nad tisoč let biva na svoji sveti temlji,
Slovenski poslanci so protestirali Pri g. Mnssoliniju, a protest odmeva že danes po vsej1 na-H državi, kjerkoli se glasi ista mila KOvorica, ki v njej svoje misli in čute i«iža naš narod ob Soči, v Brdih in Krasu. Odredba italijanske vlade je drzna žalitev našega celega naroda, iz-'■vanje. ki ne more in no bo ostalo brez odmeva. Italijanski narod je z odredbo proti ljudskim šolam in z »kazom g. Pisentija nehal biti kultur-narod.
Ze prihajajo iz Zagreba vesti o boj-gibanju proti italijanskim podeljeni in drugim gospodarskim inte-'esom. Za te vrsto ideje ni treba nobene notacije. Zanio skrbita, gg. fiiun-^ in PisentL
Porenska republika pro-klamirana
PRVA ODCEPITEV OD NEMČIJE. - BOJI V OBRENSKIH MESTIH. PROTEST NEMŠKE VLADE V PARIZU IN BRUSLJU.
Berlin, 22. oktobra, r. V Aachenu so včeraj dopoldne renski separatisti pro-klamirall rensko republiko. Separatisti so že zjutraj zasedli vsa javna poslopja. Policija se je zadržala popolnoma pasivno. Ker je telefonska zveza z Aacbenom prekinjena, podrobnosti še niso znane, domneva pa se, da druga mesta v Potenju še niso proklamirala nove države. Konstituirala se ]e vlada, ki je Izdala proglas, v katerem naznanjajo ustanovitev Porenjske republike ter opominja prebivalstvo, da se vzdrži vsakih demonstracij. Prepoveduje tudi vsak odpor In plenjenje In obljublja, da bo preskrbela prebivalstvo z živežem In delom.
Berlin, 22. oktobra, r. Akoravno pro-klamacija rensko republiko ni prišla no-pričakovano, je vendar silno dcprimirala nemško javnost. Nova ropublika bočo povsom neodvisno od nemške državo iskati prijateljskih zvez s Francijo in Iiel-gijo. Splošno se smatra njena ustanovitev kot skoraj silno opason udarec za edinstvo nemSke države. Državna vlada namerava vložiti v Parizu ln Bruslju zaradi podpiranja separatističnega gibanja v Porenju protest. Nocoj je prispela v Berlin še ne potrjena vest, da prodirajo oboroženi separatisti tz Aachena proti Bonnu.
Ronski separatisti so zasodli vsa javna
poslopja tudi žo t Mainzu in okolici, Gross Gerau, Rasselheim in Starkonburg in proglasili istočasno republiko.
Aaclien, 22. oktobra, s. Kot protide-monstracljo proti separatistični vlad) namerava delavstvo jutri proglasiti splošno stavko. Aachenska policija stoji pod belgijskim poveljstvom.
Berlin, 22. oktobra, j. Pučl separatistov, ki so včeraj pričeli s pučem v Aachenu so sc danes nadaljevali s slič-nlml dogodki v Bonnu in Mainzu. V Bonnu so Francozi razorožili obrambno policijo. Ko jc vest o tein dospela v Berlin, se Jc takoj podal zastopnik zunanjega ministrstva k francoskemu poslaniku, da protestira proti tomu. Kakor se govori, jc takoj nato prispel iz Pariza nalog, da se policiji vrne orožje. V Mainzu so oboroženi separatisti skušali zasesti policijsko poslopje. Prišlo je do ljutcga boja s policijo. Mnogo jc ranjenih. Separatisti so sc morali umakniti na periferijo mesta. Policija v Aachcnu je danes sporočila zasedbcnlm oblastem, da bo skupno z ustavi vernim meščanstvom poskusila pregnati separatiste Iz zasebenih uradnih poslopij. Ali se le ta poizkus izvršil do polnoči ni znano. V \Viesbadnu, Crefcldu, Gladbachu in Reutliu so separatisti priredili velika zborovanja, vendar pa je tamkaj položaj še neizpremenjen.
Borba Nemčije z Bavarsko In Saksonsko
SPOR V KRITIČNI FAZI. — SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. — NEMIRI V BERLINU IN DRUGOD
Berlin, 22. oktobra, d. Da se reši spor države z Bavarsko jo državna vlada predlagala naj so predloži državnemu zboru v razsodbo. Bavarska vlada Je ta predlog odklonila ter je danes zjutraj dala vse čete državne brambe, ki se nahajajo na Bavarskem znova zapriseči In sicer se glasi prisega ne več na Nemčijo, temveč na Bavarsko. Konflikt Je s tem kritično poostren.
Govori so, da namerava državna vlada odpoklicati vso čete državne brambo iz Bavarske, zdi se pa, da jo Bodaj po izvršeni prisegi to že prepozno. Generala Lossovva, ki je že odpuščen iz državne službe, nameravajo kasirati zaradi upora
Danes bo se pri državnem predsedniku vršile važne konference o nadaljnjem postopanju napram Bavarski, Saksonski in Poronju.
Sklenjeno Je bilo, da se za sredo ali petek skliče državni zbor k izrednemu zasedanju, da razpravlja o konfliktu z Bavarsko. Seje se bodo udeležili vsi ministrski predsedniki posameznih dežel, izvzemši bavarskega, ki je že sporočil, da ne pride.
Berlin, 22. oktobra, s. Med prebivalstvom vedno bolj narašča razburjenje, ker so se ccno zopet zvišalo. Do izgredov dosedaj ni prišlo. Vendar pa jo vsa policija v pripravljenosti.
Berlin, 22. oktobra, j. Iz Berlina, Mag-deburga so bili odposlani bataljoni dr-
Obglavlfenje slovenščine na
NEZASLIŠAN BARBARSKI CIN VIDEMSKEGA PREFEKTA. Poročilo glej na 1. strani priloge.
Izid volitev v Avstriji
VLAD1NA VEČINA OSLABLJENA. - VELENEMCI PORAŽENI. -KOROŠKI SLOVENCI SO DOBILI DVA MANDATA.
žavno brambe na Saksonsko, dočim «o iz Leipziga odšle čete na zapadno Saksonsko. Državni vladi gre v prvi vrsti za to, da vzpostavi mir na Saksonskem.
Berlin, 22. oktobra, j. Vedno se ponavljajoči izgredi pred trgovinami z živili so povzročili, da jo policija izdala posebno odredbe. Do izgredov prihaja zaradi tega, ker si mali konsumenti no morejo nakupiti živil. Na trgu jo prišlo danes do nomirof, ker so prodajalci ccno živil povišali štirikrat. Kupci zaradi tega niso imeli dovolj denarja, da bi plačali živila. Selo intervencija policije jo končala nemiro. Vožnja na cestni železnici stane 200 milijonov mark.
Berlin, 22. oktobra, j. Poslanec grof Kanitz je iz vzhodno Prusijo in je bil do pred kratkim član ncmškonacionalne stranke.
Meissen, 22. oktobra, j. Davi Je prišlo do krvavih spopadov med brezposelnimi ter državno brambo na konjih. Iz neke hiše so streljali. Državna bramba jo nato rabila orožje. Deset oseb je bilo aretiranih. Mir v mestu je bil zopet vzpostavljen.
Monakovo, 22. oktobra, e. Demokratska
frakcija bavarskega deželnega zbora je z ozirom na to, da konflikt med Bavarsko in državo ogroža nemško enotno fronto, zahtevala takojšnjo sklicanje bavarskega deželnega zbora.
parlamenta
Beograd, 22. oktobra, d. Jutri so vršijo v parlamentu volitvo v financijski odbor. Vesti, da namerava vlada takoj nato zasedanje odgoditi pod pretvezo, da morajo zborovati parlamentarni odbori so izzvalo med opozicijo živahno neza.-dovoljstvo. Opozicija bo na jutrišnji seji vložila proti temu oster protest. Zdi se pa, da jo vlada odločena izpeljati svojo namero. Objavila bo parlamentu, da so sejo odgodijo «le za nekaj dni», da morejo delati odbori, ve se pa, da je projektirana zelo dolga pavza, ker vlada še vedno ni spravila v red svoje večino.
Danes dopoldne je bil med Ljubo Davi-dovičem, dr. Korošcem in dr. Spaho dosežen sporazum za volitvo v fin. odbor. Vsaka stranka nastopi zase, da se na ta način |
dosežejo čim boljši rezultati. Ako bi imela kaka skupina primanjkljaj v glasovih, potrebnih za izvolitev še enega člana od-odborniškega kandidata ono opozicijonal-stranke s svojim presežkom glasovale zu odborniškega kandidata one opozicajonal-ne stranke, ki se za največ glasovi približuje količniku. Načelnik zemljoradui-kov posl. Lazič ni prisostvoval konferenci, ker je prispel šele zvečer v Beograd. Jutri dopoldne bodo šefi opozicijoualnih strank vnovič konferirali in pri tej priliki definilivno odločili o volitvah v finančnem zboru.
V parlamentarnih krogih je izzvala veliko senzacijo vest, da so bosanski radikali preprečili dr. Spnliu, da prisostvuje dvorskim svečanostim.
Massryk v (.endonu
Vesti o gospodarskem ujedinjenju treh držav.
London, 22. oktobra, s. Češkoslovaški predsednik Masaryk in zunanji minister Bencš sta dospela semkaj ter bila slovesno sprejeta. «Dai!y Mail» hoče vedeti, da se pripravlja ustanovitev gospodar ske enote med Avstrijo, Madžarsko lil Češkoslovaško ln da bo predvsem to predmet razgovorov z angleškimi državniki
PO KRSTU V BEOGRADU.
Beograd, 22. oktobra, n. Beograjske »Novosti« objavljajo vest, da bo kraljica Marija, ko so nekoliko odpomore, s kraljevičem Petrom odpotovala v Bukarešto k Bvojim staršem. Ostala bo tam 10 dni, dokler bo kralj odsoten na potovanju.
Beograd, 22. oktobra, p. Nocoj sta z dvornim vlakom odpotovala prino Pavle in njegova soproga Olga v Florcnco, odkoder bosta nadaljevala pot v I.ondon. Ob 23. uri odpotujota iz Beograda vojvoda od Yorka in voivodinia-
Dunaj, 22. oktobra, s. Včerajšnje dr-žavnozborske volitve so oslabile dosedanjo iz krščanskih soeijalcev, vele-nemcev in kmetijcev sestoječo večino ter ojačale socijallstično opozicijo. Končni rezultat sicer še nI znan, ker se mora vršiti še drugI skrutinij za mandate, ki so vsled preostankov glasov ostali nerazdeljeni, po uradnem računu pa bo štel avstrijski državni zbor v bodoče med 165 (dosedaj 183) poslanci 82 (dosedaj 87) krščanskih soci-jalcev, 16 velenemcev in kmetijcev (dosedaj 28!) ter 67 (dosedaj 69) soci-jalnih demokratov. Vladina meščanska večina je znašala dosedaj 114 proti 69 socijalistom, je bila torej za 45 glasov močnejša. Sedaj jc diferenca padla na 31, ker stoji 98 vladinim poslancem nasproti 67 socijalistov. Porazen je Izid za velenemce in kmetijcc. Dunajska meščanska delovna stranka, ki je imela enega poslanca v osebi bivšega zunanjega ministra Czernina, je še to izgubila. Tudi komunisti so žalostno pogoreli in niso nikjer dobili znatnejšega števila glasov.
Volilni dan jo potekel v glavnem mirno, izvzemši lokalno praske, zlasti med socijalisti in krščanskimi soeijal-ci. Na Dunaju so socijalisti uvedli letos agitacijsko novotarijo, katero so se oprijele tudi druge stranko. V soboto in nedeljo so prirejali sprevodo z godbami ter nosili originalne plakate, na vseh velikih trgih pa so so vršili »volilni koncerti* godb in pevskih društev, med katerimi so agitatorji razdoljevali agitacijske letake. V kinematografih so se vršilo zastonjske predstave, plačane od strank, ter so med dejanji posameznih filmov so projicirali volilni oklici, sliko kandidatov in tudi celi prizori, ki bi naj dokazali, da je dotična stranka najboljša. Večina prebivalstva pa je bila precej apatična.
Edino izjemo od prilično dostojnega poteka volitev tvori Koroška. Nemško - fašistovsko organizacije so so na Koroškem vrgle z vso brezobzirnostjo v boj za takozvano Einheitslisto. Koroška je bila namreč edina dežela, kjer so krščanski socijalci, velenemci in | bauernbilndlerji napravili sknpno listo, i da poleg socijalistov porazijo Sloven-! ce. V nedeljo ponoči so so v Celovcu z revolverji spopadli socijalisti in hajm-vcrovci.
Celovec, 22. oktobra, d. Na Koroškem so se poke državnozborskih vršile tuih 1 dežeinozborske volitve. Navzlic nezasliš-nemu tcrorlu in nailirczvestnejšemu pod-| kupovanju so se koroški Slovenci dobro držali. Njihova pozicija je ostala enako-močna. Državnozborskega mandata si sicer niso mogli priboriti, ohranili so st pa 2 poslanca v deželnem zboru. Izvoljena sta dr. Fran Petek, zdravnik v Vcli-kovcu in Janko P olj a ne c župnik v Skocljanu, oba odlična narodna dclavca. Število slovenskih glasov, ki je znašalo pri volitvah 1. 1921. 9131 se je za držav-liozborsko listo celo povečalo na 9333, za dežolnozborsko listo pa je bilo oddanih 9205 glasov.
Celovec, 22. oktobra, d. Na Koroškem so dobile od 10 (prej 9) mandatov Ein-lieitsliste 6 (2 kršč. soc. + 2 vclenemca + 2 baucrnbundlcrja), socijalisti pa 4 mandate. V dež. zboru bo v bodoče 15 socijainili demokratov, 10 Bauernbund, 9 kršč. soc., 5 velenemcev, 2 Slovenca in 1 nemški narodni socialec.
Sauerbrunn, 22. oktobra, s. Pri de-želno-zborskih volitvah na Burškcm so dobili krščanski socialisti 13, socialdemokrati 12 in kmetska zveza 7 mandatov, pri volitvah v narodni svet re krščanski socialci 3, socialdemokrati 3 In kmetska zveza 2 mandata. Število hrvatskih glasov je pičlo.
Celovec, 22. oktobra, s. Posamezni rezultati volitev v važnejših občinah na Koroškem so nastopili: V Cclovcu je bilo oddanih 14.903 glasov, od katerih je dobila meščanska lista 9616, socialdemokrate 5068, komunisti 129 In Slovcnci 90. Beljak: meščanska lista 5819, socialde-mokratie 5990, narodni socialisti 1020, Slovcnci 19, komunisti 15. Železna Kap-la: meščanska lista 242, socialdcmokratjc 234, Slovenci 49. Borovi jc: meščanska lista 575, socialdcmokratjc 924, Slovenci 213. Ledenice: meščanska lista 53, soclal-dcmolfratlc 157. Slovenci 204. Rožck: nie
ščanska lista 110, socialdcmokratje 116, Slovenci 50. Št. Rupcrt pr| Celovcu: meščanska lista 670, socialdemokrati 2008, Slovcnci 6. Medborovnlca: meščanska lista 134, socialdcmokratje 118, Slovcnci 115. Vrba: meščanska lista 358, socialdcmokratje 276, Slovcnci 34. Vetrinje: meščanska lista 306, socialdemokrate 430 Slovenci 41. Svetna vas: meščanska lista 135, socialdcmokratje 128, Slovenci 177. Plibcrk: meščanska lista 283, social^ demokrat je 120, Slovcnci 70.
V nekaterih sodnih okrajih so Izidi na< stopili: Šmolior: za narodni svet: meščanska lista 5871, socialdcmokratjc 1559, komunisti 6, Slovcnci 295. Za deželni zbor meščanska lista 5747, narodni socialisti 130, socialdcmokratje 1548, ko< munlstl 6, Slovcnci 295. Velikovcc: za državni zbor: meščanska lista 5308, socialdcmokratjc 4245, Slovcnci 3890. Za deželni zbor: meščanska lista 4992, narodni socialisti 371, socialdemokratja 4177, Slovenci 3813. Borovljc: meščanski lista 1278, socialdcmokratje 2660, komunisti 49, Slovenci 1505. Za deželni zbor: meščanska lista 1248, narodni socialisti 50, socialdcmokratje 2644, komunisti 51, Slovenci 1510.
Dunaj, 22. oktobra, r. Na Dunaju, k! pošlje v Nationairat 45 poslancev, |e bilq Izvoljenih 27 soc. demokratov, 17 krščani skih socljalcev in 1 Velcncmec. Grof Otcw kar Czernln je propadel. V dunajskem deželnem zboru, ki se krije z občinskim svetom, so zgubili socljalnl demokrati svojo dvetretinsko večino. Izvoljenih io namreč 40 kršč. socijalcev in 79 soc. demokratov. Velenemci, Čehi In liberalci so zgubili vse mandate, židovski nacijonalisti so rešili samo enega.
Priprave za avjtriisho-
jasg©s!©r<j. pogodbo
Posvetovanja v Zagrebu in Ljubljani.
Beograd, 22. oktobra, p. Delegati ministrstva za trgovino In industrijo, ki so določeni, da bodo vodili pogajanja z avstrijsko vlado zaradi sklenitve stalne trgovinske pogodtie, bodo odšli Iz Beograda dne 25. oktobra. Dne 26. oktobra bo v Zagrebu konTercnca s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi, nato pa enaka konferenca v Ljubljani. Iz Ljubljane odpotujejo delegati na Dunaj v nedeljo dne 28. oktobra. Dne 1. novembra se bodo začela pogajanja z avstrijskimi delegati na podlagi doseženega sporazuma na konferencah v Zagrebu In Ljubljani ln prej v Beogradu pripravljenega materiala.
JUGOSLOVANSKI PARLAMENT POVABLJEN NA POLJSKO.
Beograd, 22. oktobra, p. Danes ja poljski poslanik Okenski posetil ministrskega predsednika Pašiča, Ljubo Jova-lioviča in dr. Ninčiča. V imenu vlade jo povabil naš parlament na poset poljskega parlamenta.
8mj>K@m$ke borze
22. oktobra:
CURIH: Ne\v-York 560.25, London 25.20, Pariz 32.02, Milan 25.12, Praga 106.25, Budimpešta 0.0300, Bukarešta 2.00, Beograd G.85, Solija 5.35, Varšava 0.0000, Dunaj 0.007875, avstrijske kroue 0.0079.
TUST. Devize: Beograd 27 do 27.30, Dur-j 0.0310 do 0.0315, New-York 22.25 do 22.40, Pariz 131 do 131.50, London 100.80 do 101.15, Praga 66 do 60.50. Valute: dinar 27 do 27.30, carinski frankt 85.75 do 86.25, dolar 22.25 do 22.35, avstrijske krone 0.03 do 0.0310.
NEW-YORK: London 449.50, Paril 570, Berlin 0.000.00007, Milan 476, Prago 297.75, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.55, Bukarešta 48, Beograd 122.
DUNAJ: Devize: Beograd 858 do 862, Berlin 0.014 do 0.018, Budimpešta 3.80 do 3.90, Bukarešta 313 do 315, London 319.000 do 320.000, Milan 3107 do 317(1, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 4152 do 4168, Praga 2107 do 2117, Sofija 080 do 684, Varšava 4.30 do 5.30, Curih 12.055 do 12.705; valute: dolarji 70.560 do 70.960, levi 058 do 666, marka 0.013 do 0.010, funti 317.200 do 318.800, francoski franili 4105 do 4135, liro 3130 do 3150, dinarji 8-17 dn 853, poljsko marko 4.80 do 5.30, Ic.ii 337 do 341, švicarski franki 12.540 uo 12.020, češke krona 2080 do 2105, madžarsko krone 2.35 do
2T,5
Kdo ie organizirat gonjo proti »Slovenskemu Narodu"
To je naslov pamflota, ki ga je včeraj proti meni priobčil »Slovenski Narod*. Živo spominja na napade, ki jih je plačeval gosp. Kamonarovič. Trdi se, da iz nekega zasebnega pisma mariborskega gosp. Reharja, ki ga je pisal nekemu gosp. .Turkoviču in kl ga je le-ta objavil v glasilu »Jadransko banke*, izhaja, da so mladinski voditelji »duševni očetje za to, da jo zapeljana mladina (Orjuna) brez vsakega povoda dvakrat napadla naše lokale in pobila šipo na upravniških in redakcijskih prostorih »Slov. Naroda« in da je glasilo Orjune proglasilo bojkot našega lista (»Slov. Naroda»).» Dalje trdi, da so (t. j. mladinski voditelji in imenoma jaz) »angažirali mladino za dejanske napade na naS list (»Slov. Narod»).» Temu očitku dodaja glasilo NNŠ še pridigo o »moralni pro-palosti«.
Ko sem to težko obdolžitev preči tal, !>eip predvsem pogledal, koga se bom lahko pred sodnijo držal. A glej! Kakor lani ni imel »Slovenski Narod« na dan napada name navedenega ne Izdajatelja, ne odgovornega urednika, tako je tudi včeraj izšel brez odgovornega podpisa. Proti neznanemu storil-eu iu policiji priglašenemu uredniku vložim tožbo ln bosta imela priliko pred sodnijo dokazovati, kar Bta lažnivo trdila. Moralno odgovoren mi je gosp. dr. Vladimir Ravnihar, ki je me-rodajen za smer, kateri od 27. maja 1922 naprej sledi »Slov. Narod». V stvari sami mi napram ljudem, ki me poznajo, ni treba posebej izjavljati, da je obdolžitev «SIov. Naroda® nesramna laž v vsej svoji vsebini. Kaj pa je lahkomišljenim NNS-ovcem »nedvomno zanesljivi vir», ki so nanj sklicujejo? Neki Rehar v Mariboru, ki ni demokrat, ampak že dolgo ruje proti JDS, in mu je služba pri »Taboru« ž« davno odpovedana, a bila po pripro. Snji demokratov iz Ljubljane iz burna nitarnih razlogov podaljšana, jo zasebno pisal nekomu in ta je to objavil, da »se zdi, da ima v ljubljanski Orjuni svoje prste vmes dr. Žerjav.« To je nevrednemu lopovu, ki je zlorabil »Slov. Narod«, dovolj, da »nima vzroka, da ne bi verjel.« Jaz si bom že dobil sa-tisfakcijo za najnovejšo častikrajo »Slov. Naroda«, vendar apeliram na gospode, ki sc jih stvar končno tiče, naj si dobro premislijo, kaj delajo In sedaj šo dve opazki: »Slov. Narod« trdi, da proti njemn eibstoji nekaka gonja. Jaz sem toliko že delal za »Slov. Narod« in sem sc sknpaj s tem listom boril za naše ideje, da lahko rečem: »Slov. Narod« ubijajo le tisti, ki ga zadnje čase zlorabljajo, ki so g. Kamenaroviču na ljubo razbili stranko in so od tistega Pasa v tem listu pisali vrtoglave član-tee, nedosledne in dolgočasne. List, ki je imel mnogo prijateljev, jih tepta in odbija od eebe s pisanjem, ki nam mnogokrat odpira vprašanje: Ali so ljudje, ki jim je danes ta naš stari napredni list žal na razpolago, pri pravi pameti? Saj more le abnormalna glava sumničiti rasnega človeka in voditelja velike stranke, bivšega ministra, da se peča z razbijanjem šip, za katerimi sedi g. urednik Pustoslemšek ali na g. upravnik Kopitar . . .
Da pa sicer ne bo vsled te moje izjave nesporazumljenja, poudarjam: Jaz sem in ostanem član «Orjune». In to, ker se strinjam z njenim programom in ker razmere naravnost kričijo po zdravem nacionalističnem pokretu. bisera in, dokler sem eksponiran politik, ne morem biti vodilen član »Orjune«, ki ne sme biti politična organizacija. Da JDS ne prihaja v programatične konflikte z Orjuno, je pač naravno, ker je jugoslovanska nacijonalna, jedro tudi njenega programa. Če se je tu in tam zgodil kak nevšečen incident, treba pač delati na to, da se ne ponovi, a velika gibanja treba soditi po celotnem njihovem programu in nastopa, in ta celota je pri Orjuni brez dvoma aktivna. Zato me- nepremišljeni čini kakega g. Reharja in njegove otročjo mahinacije, da «Orjtmo» spremeni v politično stranko, niso mogle omajati v mojem zaupanju do ideje in do ljudi, ki so zaslužni narodni delavci.	Dr. Gregor Žerjav.
Ssžl
-f Demokratska sestanka v Veržeju in Križevcili sta minulo nedeljo pokazala, da se naši zaupniki z veseljem
zopet oprijemijejo političnega dela na deželi. V Veržeju je bilo sklenjeno sklicati za prihodnjo nedeljo po jutranji maši širši sestanek somišljenikov. Na sestanku bosta poročala dr. Žerjav in dr. Lipold, kl se bosta mudila v soboto v Murski Soboti. Nato se vrši ustanovitev krajevne organizacije za Veržej in sosednje občine. V nedeljo popoldne se je vršil lepo uspeli sestanek zaupnikov v Križev-cih pri Ljutomeru. Kot v Veržeju je tudi tu poročal o političnem položaju in nalogah krajevnih organizacij dr. Rclsnian iz Maribora. Organizacija v Krlžcvclh bo iincla v kratkem svoj občni zbor, da spo-polnl odbor tn pričpe nato s sistematičnim političnim delovanjem. Tudi demokratska organizacija delavcev v tamošiiH tovarni se pridno giblje. Zaupniki iz Ljutomera pa so sklenili sklicati demokratski sestanek za nedelio 28. t. m. ob 10
"dopoldne * SrSentf, Tčer fiosfa tudi poro-
j čala dr. Žerjav In dr. Lipold, nakar se vrši občni zbor ljutomerske krajevne organizacije 7. volitvami novega odbora. Sploh sc ideja napredne demokracije ,v vsem ljutomerskem okraju jača.
Dr. Brejc sam sebe razkrinkal. Ze večkrat smo opozorili javnost, kako neodkritosrčno in nepošteno igro igrajo klerikalci v vprašanju avtonomije. Zgodovinska resnica je, da so baš klerikalci bili tisti, ki so kasirali deželni zbor ter takrat, ko so imeli v vladi vso moč v rokah, strašno hiteli, da bi kar najhitreje odpravili vse sledove kake avtonomije. V zadnjem &wu 'mo opozarjali na govor gosp. Puclja, ki je na podlagi navedb g. Prepeluha očital gosp. dr. Brejcu, da je kot predsednik deželne vlade dal »izginiti« brzojavko takratnega ministra notranjih zadev gosp. Svetozarja Pribičeviča, s katero je bilo odrejeno sklicanje deželnega zbora. K temu očitku smo dodali mi, da nam jo bila namera gosp. Pri-bičevida sklicati deželni zbor, dobro znana. Ker je »Slovenec« na vse to molčal, gosp. Prepeluh, ki je o stvari gosp. Puclja informiral, pa tudi ni hotel s pravo barvo na dan, smo v »Jutru« zadevo podrezali. Končno se je v nedeljskem »Slovencu« oglasil g. dr. Brejc, ki pojasnjuje historijat zadeve po svoje, a pri tem sam priznava, da on in njegova stranka 17. februarja 1919 sploh nI zahtevala zakonodajnega deželnega zbora, marveč zbor, Id naj b! bil le posvetovalni in kontrolni organ za deželno vlado. Dr. Brejc v nedeljskem »Slovencu« s posebnim ponosom poudarja: »Tako je sklenila deželna vlada 17. februarja 1919 pod mojim predsedstvom. Gosp. dr. Brejc pa citira v svojem odgovoru tudi odlok ministrskega predsedništva z dne 9. marca 1919, ki pravi sicer, da Be pokrajinski zbor (kot zakonodajno telo op. ured.) ne more sklicati, ki pa no zabranjuje sklicanja zbora, ki naj bi bil posvetovalni organ, kakor je to dr. Brejc od ministrstva zahteval v imenu strank, v vladi zastopanih. Dotično pismo ministrstva pravi namreč: »To naravno ne preči, da se stranke mogu sastajati na konferencije radi savjeto-vanja.« Zakaj dr. Brejc tega ni storil, tega ne pove. Ali so je morda končno lo zbala njegova stranka, ki je bila v vladi v absolutni večini, »posvetovanja in kontrole«? Saj je bilo tako lepo igrati absolutnega komandanta kranjske dežele. Vsekako zadene krivda na nesklicanju pokrajinskega zbora — kar potrjuje dr. Brejc '— tudi, čo bi se stvar tolmačilo v njegovem smislu, SLS in njenega avtonomistižnega pa-trona gosp. Protida, ki je bil takrat predsednik vlade, dr. Korošec pa njen podpredsednik. Dr. Brejc je torej v »Slovencu* samega sebe in svojo stranko razkrinkal. Napisal je sicer koncem svojega odgovora: Sapienti sat!, ni pa pomislil, da veli drugi latinski pregovor: Si tecuisses, filoso-phus mansises!
+ Ali je Štiftar radikal ali klerikalec in kako se pravzaprav piše? Na drugem mestu poročamo v jedinstveni tragikomcdijl, ki se sedaj odigrava med radikali in klerikalci in katere glavni akter je kler. poslanec Štiftar. Sedaj se javlja k besedi mariborska »Straža«, k| sinoči pod naslovom: »Lumparije in nepoštenosti mariborskih radikalov. Mariborski Pašičevi hlapci se poslužujejo sredstev političnih propalic. Z velikimi obljubami in grožnjami so hoteli prisiliti cd našega poslanca Šifterja odpad od SLS. Dr. Pfeifer, dr. Mtiller, Slanovec in Švikaršič na brezuspešnem lovu. Senzacija »Jutranjih Novosti« sama izmišljotina In laž« pripoveduje sledeče: Najprej so radikali poslali Svikaršiča na lov za Šifterjem. Pod pretvezo, da je njegov tast na smrtni postelji so ga zvabili iz Beograda 10. oktobra v Radence, kjer so ga čakali dr. Pfeifer, dr. Muller in Slanovec in ga začeli obdelovati, da naj prestopi k radikalom, češ «ministrstvo poljoprivrede Vam je zasigurano!« Vendar, pravi Straža, je Štiftar odklonil podpis na pristopnico k radikalski stranki. «Muhasti g. Šiftar je radikale potegnil in se odpeljal v četrtek zvečer v Beograd v Jugoslovanski klub.« Proglasa v nedeljski prilogi »Jutranjih Novosti* ni niti sestavil niti podpisal Šiftar — piše »Straža« — tcincč so to storili Švikaršič, Slanovec, Trošt, Muller in Pfeifer. Podpis je falzificiran, kar sc vidi iz tega, da stoji tam »Štiftar« medtem ko je pravo ime Šiftar. Tudi bivališče Šiftar jevo je napačno navedeno, ker Šiftar nI doma v Martincih temveč v Marijan-tih. «Straža» je od volitev sem zavzemala napram radikalom stališče blagohotne nevtralnosti, sedaj jih pa tako krep ko psuje, da se ves Maribor trese. Seveda od občudovanja, kako je mogla ta nenadkriljlva raglja — samo sebe nadkri-lltl. Bolj Interesira sedaj javnost vprašanje, kdo je glavni goljuf.
H- Stranka radikalsklh disidentov. Kakor smo poročali, je pokrajinska .uprava prepovedala včerajšnji ustanovni zbor radikalne stranke, češ da sklicatelj Šte-fanovič ni »legitimiran«. Seveda je to golo nasilje, ker politična oblast dosedaj še nI imela in tudi nima pravice presojati kdo je »legitimiran« sklicati kakšno strankarsko zborovanje, ako ima dotlčni sicer vse politične državljanske pravice. Strankarske organizacije niso podvržene niti društvenemu zakonu ter so izvzete Iz nadzorstva policije, ako ne zasledujejo zakonito zabranjenih ciljev. Pa to spada na drug list. Iiotel Tivoli je bil torej včeraj po policiji zaseden in »ustanovni!;* Štcfauovlč sc ic z ostalimi soustannvHe-
HI irmaknff v restavracijo prt Eem Navzočih je bilo okrog 60 oseb, kl so po Izjavi predsedujočega g. Štefanoviča zastopale 36 radikalsklh organizacij. Usta-novnik je pozdravil zborovalce kot edino legitimirane reprezentante »narodnoradl-kalne'nilsll na Slovenskem ter povdaril da so proglasi Ažinanovega Akctjskegi odbora mistifikacija Javnosti, kar izhaja že Iz dejstva, da se Oiavni odbor NRS v Beogradu dosedaj vkljub vsem naporom »gospodov« ni hotel izreči za Akcijski odbor. Predsednik Je nadalje naznanil, da Je 36(1) organizacij ostalo »zvestih« ter Je na nJemu lasten način podvrgel stranico Jadranske banke hudi kritiki. Po precej klavrni debati le bil nato izvoljen lzvrševalni odbor in sicer za predsednika bivši trboveljski gerent Miha Koren, za podpredsednika Emil Štetano-vič, v odbor pa Ljubomlr Štefanovič, Str-man (Trbovlje), Poboljšal (Hrastnik), Mlakar (Zagorje) in kot »glavni tajnik« Anton Podbevšek. Popoldne se le že vršila seja tega izvrševalneea odbora, ki bo baje sedaj zahteval v Beogradu »patent« t. J. da Je on edini legitimiran predstavnik radlkallle v Ljubljani ln kl hoče pričeti s »še energičnejšo« akcijo. Ml menimo, da se moralične in politične sile obeh slavnih radikalsklh reprezentanc u Slovenačkol prlllčno odtehtajo.
+ Poskus nadaljevanja kongresl-stlčne taktike. V nedeljo se Je vršila v Zagrebu konferenca politikov, ki zastopajo idejo, da le poleg Izrazito državotvorne In Izrazito protldržavne stranke mogoča politika »srednle linije«, kl bi po mirila oba ekstrema. Oni mislijo, da Je že napočil njihov čas ta da se morajo politično organizirati. Konferenci le prisostvovalo 300 Intelektualcev in Javnih delavcev. Predsedoval Je dr. Ante Pavelič, zapisnik pa sta vodila dr. Spevec ln dr. Vlajlč. Sestanek Je otvoril Ljuba MihaJ-lovlč, bivši poslanik v V/ashtngtonu, re-ferirali pa so o položaju unlv. prof. dr. Boža Markovič Iz Beograda, advokat dr. Lislčar lz Zagreba, bivši minister MilivoJ Jovanovič, publicist Milan Marjanovlč, publicist Stjepan Grdjič lz Sarajeva, pop Vinko Brajevič iz Trogira, župan na Su-šaku JuraJ Kučlč, Inženir Vukčevič iz Sa-raieva in dr. Hercoz lz Zagreba. Sklenjeno Je bilo, da Izvrši dosedanji akcijski odbor potrebno propagando za organizacijo po vsej državi. Kongres se Je Izjavil za revizijo ustave na podlagi širokih samouprav pokrajin v dosedanjih mejah.
Po svetu
—	Prebivalstvo Avstrije. Na Dunaju objavljajo prvi oficijelni rezultat ljudskega štetja, ki se je vršilo v Avstrijski republiki 7. marca 1923. Število prisotnega prebivalstva v republiki je znašalo ta dan 6,526.661 oseb, med njimi 3,382.568 žensk in 3,144.093 moških. Od leta, 1920. se je prebivalstvo pomnožilo za 108.917 oseb; prirastek bi torej znašal 1-8 %. Vendar je pripomniti, da se je po letu 1920. vrnilo še nad 20.000 vojnih vjetnikov in da se je ob času takratnega štetja nahajalo čez 30.000 avstrijskih otrok v inozemstvu.
—	Nova stanovanjska uredba na Madžarskem. Madžarski ministrski svet je izdal novo stanovanjsko uredbo, ki dovoljuje s 1. novembrom zvišanje stanarin za 360 odstotkov od predvojne višine. Povišanje stanarin za trgovske lokale je dovoljeno do 900 %. 'L vsakim novim četrtletjem dovoljuje uredba povišanje za nadaljnih 20 %. Stanovanja s 6 in več sobami so s 1. majem 1924 zopet prosto odpovedljiva. Uredba je izzvala zlasti v Budimpešti veliko razburjenje. Opozicija zahteva takojšno sklicanje parlamenta, ki naj razveljavi to naredbo.
Prosvefa
Ljubljanska drama
Torek, 23.: Zaprto.
Sreda, 24.: »Danes bomo tiči«. D.
Četrtek, 25.: »Azazel«. E.
Petek, 25.: »Smrt majke Jugovlčev«. C.
Sobota, 27.: Oospa z morja«. Gostuje ga.
Marija VcTa F. Nedelja, 28.: .2X2 = 5«. Izv. Pondeljek, 29.: »Gospa z morja«. Gostuje ga. Marija Vera. B.
Ljubljanska opera. Torek, 23.: »Novela od StanCa« m »Ža-
pcčatenci«. F. Sreda, 24.: »Aida«. B. Četrtek, 25.: »Nikola Šubic Zrlnjskl«. A. Potek, 26.: »Zaprto«. Sobota, 27.: »Evgcnij Onjcgln«. E. Nedelja, 28.: »Psoglavcl«. Izv. Pondeljek, 29.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Torek, 23.: »Kralj na Betajnovi«. C, kuponi.
G. Boris Putjata zopet na odru.
Po daljšem premoru, ki Je nastal vsled neprijetne bolezni, se je g. Putjata v nedeljo zvečer zopet pojavil na odru ljubljanske drame. Nastopil je v ulogl ravnatelja Strizcja v »Ugrabljenih Sabinkah«. O vrednosti te komedije jo bilo govora v lanski sezoni, zato se te strani ne dotikamo vnovič. Eno pa je treba vsekakor ugotoviti: uspeh, ki ga lahko doseže resničen gledališki umetnik tudi v slabi oder-ski stvari. G. Putjata je tako proniknil v duh slovenščine, da jo s pravilnim poanti-ranjem stavkov iu celo posameznih besed iz ravnatelja Strizcja ustvaril iiguro. ki nI ljudem samo v smeh in kratek čas. Publika ga jc po vsakem dejanju navdušeno aklamlrala ter zahtevala vedno iznova, da
prrae prta rsstor. r-wedat! Je trefia Se'
to, da nedeljska publika nI publika g. Pu-tjate. Kako se ga bo razveselilo njegovo občinstvo, ko ga zopet ugleda na odru, o tem bomo poročali kadar ga bomo videli zopet popolnoma na mestu, t. J. v repertoarju, ki se nam obeta. Želimo samo, da nam g. Putjata ostane zdrav. Vse drugo nam bo navrženo od te okolnostl. — Ulo-go, katero ie v »Sabinkah« gltimdl lani g. Zeleznlk, Je letos prevzel g. Gregorin. NI bil nesprejemljiv, toda naravna grotesknost lanskega g. akterja Je učinkovala ne-posrednejše nogo patetična vznešenost g. Gregorina, kl pa se Je v ostalem potrn-dil, da čim bolje nadomesti svojega prednika. Gledališče nI bilo obiskano sijajno. Lože so bile slabo zasedene. Smeha med dejanji ta aplavza koncem njih le bilo dosti.
Nedeljska »Prodana nevesta* Je
privabila v našo opero dokaj publike, v izvajanju pa je zaostajala za lanskimi In predlanskimi uprizoritvami kljub temu, da je dirigent g. Balatka zelo temperamentno vodil predstavo. Ne da bi se spuščali v podrobnosti obžalulemo, da Smetanova lepa muzika Izgubi toliko svoje privlačnosti radi skozi drugovrstne zasedbe.
M. Grošljeva: »Povodni mož«. V proslavo prestolonaalednikovega krsta so gojenko osnovne šole na mestnem lice-ju včeraj popoldne v dramskem gledališču priredile prviS M. Grošlje ve pravljično igro t petjem in godbo z naslovom »Povodni mož«. Gledališče je bilo polno mladine ln roditeljev. Gledalci so bili z igrico zelo zadovoljni, ker ploskanja je bilo prav obilo ter so go. avtorico obsuli s cvetjem. Predstava je potekla gladko ta so predstavljalke izvršile prav pogumno in ljubeznivo svoje naloge, nekatere pa so se naravnost odlikovale s svojim inteligentnim ta čustvenim govorjenjem. Kot uvod predstavi sta dve deklici prav srčkano govorili o prestolonasledniku Petrčku, bodočem »ju-načku in Jugoslovančku« ter o njegovi mamici. V ozadju je stala zibelj, ob nji rojenica z angelci. Godba je zasvirala himno, ki so jo predstavljalke pele za dekoracijami. Poetični prizor je globoko učinkoval. Nato se je začela predstava ♦Povodnega moža« v peterih slikah. Dejanje je peBtro ta živahno, pesem se vrši za pesmijo, efekt sledi efektu, v rsem pa prevladuje humor. Stihi so gladki ta prijetni. Dolgi opis borbe z ogromno žabo je nekoliko težko umljiv; zdravniški karikaturi v poslednjem dejanju bi morda boljo izostali; prizor z viharjem je prekratek. Vobče so vse sliko nekaka otroška operetka, v kateri se po znanih melodijah prepevajo ljubeznivi kupleti. Ga. M. Grošljeva se je izkazala prav spretno dramat. avtorico in rožiserko ter je dosegla popoln uspeh. Med predstav-ljalkami zasluži na prvem mestu pohvalo hčerka g. opernega tenorista Kovača, ki je predstavljala prav simpatično, brez bojazni in prisrčno glavno junakinjo. Prav dobri sta bili predstavljalki kuharčka in dimnikarčka, dalje so omeniti žabe, čarovnice in dečki v 1. dej., Jutranjica in Še ta ta ona. Skratka: avtorica je lahko zadovoljna. Mi le želimo, da svojo igro mestoma popolni in izda v tisku. Dobrodošla bo zlasti na deželi, kjer prav otroških igric zelo pogrešajo in kjer jo bodo brez dvoma igrali z enakim uspo-hom na radost malih in velikih.
Mariborsko gledališče pripravlja kot novo glasbeno delo Eyslerjevo melodi-jozno opereto »Umetniška kri«, ki se bo uprizorila koncem tega tedna.
Klavirski koncert Ivana Noča. Pred par leti še gojenec Glasbene Matice in učenec kapelnika Brezovška se je po doseženih študijah sinoči predstavil naši koncertni publiki pianist Ivan Noč s samostojnim koncertom. Izvajal je dela klasikov Beethovna, Brahmsa, Chopina in Liszta. V vseh, bodisi v Chopinori sonati kot posebno v Brahmsovi Rapsodiji in Chopinovih etudah 60 je izkazal zrelega umetnika-mojstra, ki obvlada svoj instrument z lahkoto, z izredno tehniko in čigar igro odlikuje globoko razumevanje podanih del. Dvorana — za klasični koncert skoro izvrstno zasedena — se je Nočovim prednašanjem di rila in jih jo odlikovala s prisrčno pohvalo, za katero se je moral koncertant po novno zahvaljevati. V priznanje je prejel dva lepa šopka im venec s trobojni-eo z napisom: »Neustrašeno naprej od uspeha do uspeha!« Našima mojstroma pianistoma gg. Trostu in Ličarju so je vredno pridružil g. Noč, kateremu na sinočnjem sijajnem uspehu iskreno čestitamo.	—a.
»Kraljevič Marko«, koledar CMD, je pravkar drugič izšel. Uverjeni smo, da ga tudi to pot slovenska mladina prav tako veselo sprejme, kakor lani. Prinaša spise priznanih pisateljev, ki bodo blažili mladini um in srce. Važno je posebno gradivo o zasužnjenem jugu (Ob Adriji, Iznajdljive glavice) ter o Koroški (Kaj pripoveduje Drava). Tudi leposlovja prinaša »Kraljevič Marko« na izbiro. Iz srca se bodo smejali otroci Nasrcdinu Iz Bosne in njegovim burkam. Knjižici je vzvišeni namen narodna probuja slovenske, zlasti obmejne mladine, zato naj bi našla mnogo kupovalcev. Stane 5 Din. P. n. šolska vodstva in učiteljstvo se vljudno naprošajo, da opozore mladino na to Izdajo. Dobiva in naroča se v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, Narodni dom. Radi drage poštnine naj se naročila opravijo skupno.
Objave
X (Obrtnikom! Zvteza obrtnih zadrug v Ljifcljani priredi v četrtek dno 25. ok-tobra \b pol 8. url zvečer v vrtnem sa. Ionu restavracije pri »Lovu« na Gospo, svetski cesti obrtniško predavanje. pre, daval bo obitni referent Trgovsko in obrtniške zbornice g. dr. Pretnar o obrt. nlh predpisih ta obsegu obrtnih pravic obrtnika. Predavanju Bledi diskusija, po, tem pa prijateljski sestanek. Vabimo tako mojstre kakor pomočnike in obrtni naraščaj k obilni udeležbi.
X V počaščenje spomina Joškota Cvt. ka je daroval g. dr. Jos. C. Oblak obrambenim društvom: 300 Din ta sicer: Gosposvetskemu Zvonu 100 Din, Jugo-slovenski Matici 100 Din, Ciril Metodovi družbi 100 Din.
X Za sokolski dom na Taboru. pr» jell smo 500 Din s sledečo pripombo: Vsled krivice, ki mi jo je prizadejalo prav satansko obrekovanje neko gospo, dično, in kl je ne popravi nihče nikoli več, odstopam težko prisluženlh 500 Din v dobre namene: za zgradbo sokolskega doma na Taboru, ki bodi vzgajališče mo. žatih značajevl — Neimenovani.
X Odsek ptujskega Sokola v StrnJSču priredi dne 28. oktobra ob priliki svoj«, ga ustanovnega občnega zbora veselico s telovadnim nastopom ta prosto zabavo. Železniške zvezo so ugodne. Pripo-morite mlademu Sokolu s posetom njegove prireditve.
X Društvo orožnlških upokojencev a Slovenijo poživlja svoje člane ta »ploh vse orožni&ke upokojence, da takoj pri-glase pristop k podpornemu skladu n slučaj smrti ali nezgode ta sporofie svoj rojstni dan, stan ta bivališče. Pristopnina in članarina znaša za prvo leto od 1 do 10 let starosti 10 Din, od 10 do 15 let 15 Din, od 15 do 20 let 20 Dta ln od 20. leta naprej 25 Dta. Druga leta samo polovico teh zneskov. Podporo dobe {lani, oziroma njih potomci po zneskih 50, 75, 100 ln 250 Dta takoj po smrti eo-krat za vselej. Pravico do podporo dob« člani za slučaj smrti 6 meseoev po pristopu ta plačilu pristopnine ta letne članarine in jo izgube, če v 8 mesecih ns poravnajo nadaljnje letne članarine. Podrobnosti se zvedo pri predsedstvu.
X Srbo-hrvatskl tečaj »Bratstva« m je otvoril v četrtek dne 18. oktobra y šoli na Grabnu. Redni pouk bo vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. ur« zvečer. V torek Be Se sprejemajo no»< učenci. — Načelnik.
X Opozarjamo na danaSnjl razgla/ Mestnega magistrata Celje.
X Pošten najditelj ključev, zgubljenih v nedeljo na poti iz Vižmarjev ▼ Ljubljano bo prosi, da odda iste proti dobi) nagradi v upravi »Jutra«._
tešimo sokolski
Imenovanje novih generalov
Povodom krsta prestolonaslednika J«
radlkalska vlada predložila v podpis ukai, s katerim je nanovo Imenovanih 75 generalov, 6 armijskih, 22 dlvizijskib, 47 J>rlgadnih, poleg njih pa večje Števil« nižjih oficirjev.
V čin armijskega generala so pomaknjeni minister vojne 1 mornarice Petei T. Pešič ter divizijski generali Božidar P. Terzič, Miroslav J. Milisavljevič, prti adjutant Nj. V. kralja Stevan S. Hadžif, Krsta M. Smiljanič i Milan T. Tucakovii V čin viceadmirala kontre-admiral Dra-gutin M. Priča, v čin divizij, generala puk. inž. Dušan Gj. Cvetkovič, Milan G, Vučkovič, Milan T. Jovanovič, Radosla' J. Stanojlovič. Pešad. puk. Dragutin J, Ristič, Dobrosav J. Milenkovič, inž. Rado-sav G. Zečevič, peš. Milisav Gj. Damjano-vič, generalštabni puk.: Emil J. PcK Milan Gj. Nedič, Petar J. Markovič, peš puk. Vojislav T. Nikolajevi«, artiij. piA Milivoj M. Cadjevič, peš. puk. Vojislav N. Tomič, Josip G. Kostič, artiij. puk. Dra-gomir Z. Stojanovid. Generalštabni puk.: Dušan P. Trifunovič, Uadomir M. Morio Radosav K. Krstid, peš. puk. Radovan V, Obradovič, generalštab. puk. Pantelija Z. Jurišič i poč. adjutant Nj. V. konj. puk Petar R. Živkovič. U čin brigadnih generalov puk.: konj. Zivojin Babic, peša. puk, Gjurgje P. Josilovič, artiij. puk. Vojislav Z. Milojevič, Dragoljub L. Popovič, Petar N. Todorovič. Peš. puk. Dragoljub V, Jeremič, artiij. puk. Vojislav S. Konstaiv liuovič, inž. puk. Gjorgje M. Katanič, Mi lenko T. Nedič, artiij. puk. Nikola J- To maševič, peš. puk. Vlastimir D. Nikolič artiij. puk. Dragoljub A. Lazarevič, konj puk.: Nikol ? Colovič, Velimir I. Ostojič peš. puk. Milan Gj. Vijorovič, artiij. p«'-< Cedomir T. Jovanovič in Milan P. Pejo vič, peš. puk. Milivoj A. Momčilovič, Mi losav M. Živkovič, artiij. puk. Vladisla' M. Grupeževič, peš. puk. Stevan D. Me šič, artiij. puk. Petar D. Lazarevič, konj puk. Vojiu B. Colak-Antič, peš. puk. J« van M. Jovanovič, artiij. puk. Milivoj Gj Dimitrijevič, Jevrem J. Damjanovič, peš puk. Svetomir K. Cvijanovič, artiij. puk Dušan M. Markovič, Petar M. Martinovi' Dimitrije M. Pejič, peš. puk. Vladimir J Beli«, artiij. puk. Sava P. Tripkovič i' generalštab. puk. Milan I. Jcčmonič. 1 čin artiij. teh. brigadnih generalov ime novnni: artiij. teh. puk. Milivoj T. Joksi movič, Stevan P. Boškovič, Žarko T. Pr" tič in Giulio N. Maleševič. V čin san. brif gen. so pomaknjeni puk. sanit.: dr. <"'f dumil G. Gjorgjevič, dr. Gjoka L. Vltld savljevič, dr. Sima O. Karanovič, dr. Sv< tislav J. Milosavljovič, dr. Jordan T. SU jič, dr. Petar K. Nikolič in dr. Sava I Popovič. V čiu sudsldh brig. gen. puk Vojislav A. Vesovič, Vladimar S. Jovani vič. Razen tega je napredovalo velik brc oficir, v peš., artiij., konjiči in poseba veliki broi v zralcoDlovstvu.
Priloga „Jutru* št. 248, Ano 28. vKtobra 1928.
Obglavljenje slovenščine na Goriškem
Nezaslišan barbarski atentat na pravice našega jezika
Gorica, 22. o ki.
V soboto, 20. t. m. le prejelo uredništvo .Goriške Straže« sledeči dekret:
»Ker zahteva najvišji interes države ln pa posebna korist drugojezičnega ljudstva, vključenega v meje Furlanlje, da se dru-jabni, Intelektualni in kulturni odnošajl med starimi ln novimi Italijanskimi državljani olajšajo ln postanejo bolj prisrčni;
ker je Izdajanje časnikov v tujem )o-ftku, katerega razumejo samo manjšinske skupine, taiemu smotru nasprotno;
in ker slednjič zadržanje kakšnega časnika dokazuje, da mora Izključna raba tujega jezika spraviti voditelje do tega, da pozabijo, da izhaja časnik na italijanskem ozemlju;
zato Izdaja prefekt na podlagi 3. čletta deželnega ln občinskega zakona nastopni
Ukaz:
Vsi časniki, ki so izhalal! v pokrajini Furianljl doslej Izkjučno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923. dalje dodati naslovu, člankom In vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini.
Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenjall. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona.
Predstavniki javne oblasti Imajo lialog, da Izvrše pričujočo odredbo.
Videm, 19. oktobra 1923.
Prefekt: Plsenti s. r. *
Radi tega odloka je »Goriška Straža* Izšla danes z žalnim robom, s podnaslovom .Vedetta Goriziana«. Članki ln noti ce so že dvojezične. Pod prelcktov ukaz |e <0. S.» natisnila sledečo pripombo v slovenskem ln laškem jeziku:
«Vs| narodi na svetu Imajo pravico Izdajati časnike izključno v svojem jeziku Italijanski časniki Izhajajo v Severni In Južni Ameriki, Izhajajo v Afriki, na otoku Malti, v Egiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji, Rumuniji, v Svlcl, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so Izdajale ln Izdajajo časnike vse manjšine
v drugorodnlh državah: Poljaki, Madžari, Ladlncl, Nemci, Irci, Arabci, Rumunl, Grki, Malorusi, Turki, Zidje in drugI. Samo enemu narodu je prepovedano izdajati časnike Izključno v svojem jeziku in ta narod so goTlškl Slovenci ln samo ena vlada prepoveduje naše časnike ln ta Je naša viada.«
Na drugI strani »Goriške Straže, beremo sledeči protest poslancev drla Wllfa-na, Podgornika in Sčeka, seveda tudi v obeli jezikih:
»Ekscelenca Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve, Rim. Prefekt furlanske pokrajine zaukazuje z odredbo od 19. oktobra za-plenltev vseh slovenskih časnikov. Izhajajočih v pokrajini Furianljl, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v Italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov ln zahtevajo takojšnji preklic odredbe.«
Ijenro. V imenu vlade Je nato Čestital kraljevski dvojici ministrski predsednik Pašič. Govorila je še cela vrsta gostov. Zaključno besedo je izrekel kralj Aleksander, ki je Izrazil željo, da bi postal njegov prvorojenček tako velik junak, kot mu je bil blagopokojnl deti, kralj Peter Osvoboditelj.
Takoj po krstni svečanosti je vojni minister general Pešlč izdal nastopno povelje:
Junaki! Nj. Vel. kralj Aleksander I. naš vrhovni poveljnik je izrazil željo, da se Nj. Vel. prestolonaslednik Petar uvrsti v vrste naše hrabre armade. Izvršujoč to visoko željo odrejam, da se Nj. Vel. prestolonaslednik Petar vpiše v V. četo II. bataljona 6. pešpolka Kralja Aleksandra I.» Povelje se končuje z besedami: «Zlvel kralj Aleksander! Živela kraljica Marija! Živci prestolonaslednik Petar!» — Izdan je bil tudi kraljev ukaz, katerim nosi 14. pcšpolk poslej trne prestolonaslednika Petra.
Ob 14.30 se je na kraljevski jahti »Štefan del Mare« vršila čajanka, ki jo je priredila romunska kraljica Marija. Zvečer je bil na dvoru slavnostni koncert, na katerega le bilo povabljenih okoli 600 oseb. Dvorna pisarna je ta dan prejela nad dva tisoč čestitk od povsod lz države, pa tudi lz inozemstva.
Nečuveno nasllstvo je vzbudilo po vsej deželi strahovito ogorčenje. Laški barbarski okupatorji pa se motijo, ako menijo, da bo njihov divjaški čin naše ljudstvo potrl ln omalodušil. Zgodilo se bo baš nasprotno. Od dekreta furlanskega prefekta so prizadeti, ker se nanaša le na »Goriško Stražo«, »Gospodarski Ust« In na šaljivi list »Cuk na pal'cl». V Gorici izhaja tudi fašlstovska »Nova Doba«, katere voditelji so najbrž Insplratorji tega nasilja.
Zdi se, žal, da bo sledil enak ukaz tudi za ostalo naše Primorje. Večina našega časopisja Izhaja v Trstu In sicer politični Usti Edinost (dnevnik), Mali Ust (pondelj-nlk), Istarska Riječ tednik) ter Delo (ko. munističnl tednik), nadalje leposlovni listi Jadranka, Novi Red ln Mladi Istranin, revija »Ženski svet« ter strokovni listi Učiteljski list. Pravni vestnik in glasilo Zbora svečenikov.
Narod splošno zahteva, da se barbarska zatlralna akcija fašistovske vlade obtoži pred Ligo narodov kot zločin proti naj-prlmitivnejšhn pravicam manjšin ter kot napad na mir hi rod v Evropi.
Krst našega prestolonaslednika
Krstne svečanosti v Beogradu
Po natančno določenem programu se je v nedeljo ob četrt na 12. uro v dvorni kapelici beograjski vršil krst našega prestolonaslednika. V kapelici so se zbra 11 zastopniki našega dvora ln predstavniki tujih držav. Pri cerkvenem opravilu so bili navzoči kralj Aleksander, rumun. kralj Ferdinand s soprogo, rumunsko kraljico Marijo, rumunski prestolonaslednik Ka-rol, grška kraljica Elizabeta, kum vojvoda York, knez Arzen, kneginja Jelena, princ Pavle ln grška princesa Olga. Dalje so prisostvovali obredu posebni odposlanci prijateljskih držav, diploinatičnl zbor, vlada, predsedstvo skupščine, poslanci, generaliteta ter zastopniki številnih kulturnih, političnih In gospodarskih društev in korporaclj. Med novim in starim dvorom so tvorili častno stražo oddelek kraljeve garde, gojenci vojne akademije in mornarji. Pred vhodom v kapelico so pričakovali prestolonaslednika zastopniki vojske, vojvoda Stepan Stepa-novič, komandant mornarice kontreadml-ral Dragutin Priča ln Invalid polkovnik Aleksander Maralič. Med petjem liturgič-ne pesmi »Spasi Gospodi ljudi Tvoja«... sta babica romunska kraljica Marija in kum vojvoda York nesla kraljevsko dete v kapelico. Sredi kapelice je patrijarh Dimitrije ob številni asistenci izvrši! krstne obrode, ki so trajali od 11.30 do 13. ure popoldne.
Ko je bila ceremonija končana je patrijarh čestital kraljevski dvojici ln Izrazil željo da postane prestolonaslednik Petar vreden potomec slavne dinastije Ka-ragjorgjevičev. Dvorni Prota Mihajlo Popovič ie nato prečital krstni akt, ki se glasi:
»Ml Dimitrije, patriarh praVoslavne srbske cerkve, smo danes 21. oktobra 1923. v prisotnosti prote Mihajla Popovi-ča, Nikole Božiča in dijakona Longina po predpisih svete pravoslavne cerkve krstili Nj, Visočanstvo sina prvorojenca, kateremu je bil oče Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev In mati Nj. Vel. kralllca Marija, ki je bil rojen dne 6. sep tembra 1923. v prestolnem mestu Beograd na kraljevskem dvoru. Ime mu je Pe tar. Kum je bil Nj. Vel. kralj Anglije Jurij, katerega je nadomestoval njegov drugi sin Nj. Vis. vojvoda Albert York.»
Med krstnimi svečanostmi so na Kali-megdanu grmeli topovi. Tudi monitorji na Savi in Donavi so oddali častne topovske salve. Na Terazijah pa je bila zbrana več tisočglava množica ter je kra ljevski dvojici In visokim gostom prirejala viharne ovacije.
Ob 13. se je v starem dvoru vršil gala-dejeneur, na katerega je bilo povabljenih nad 200 odličnikov. Med pojediiio je kralj Aleksander prisrčno pozdravil svoje goste, osobito rumunsko kraljevsko dvojico in kuma vojvodo Yorškcga. Odgovoril mu je rumunski kralj Ferdinand, ki je želel prestolonasledniku obilo sreče v živ-
Proslava krsta v Ljubljani in Mariboru.
Skoro po vseh večjih krajih so se vršile v nedeljo povodom krsta kraljevlča-prestolonaslednika slavnostne priredbe. Poleg sobotne soareje Jadranske Straže se Je vršila v nedeljo zvečer v Ljubljani še slavnostna zabava, ki Jo je priredil častniški zbor ljubljanske garnizlje v veliki dvorani Kazine in katere so se udeležili ljubljanski diploinatičnl zastopniki, reprezentantl lavnih oblasti ln Izbrana ljubljanska družba.
Kar najsljajncjše pa je proslavil prestolonaslednikov krst naš Maribor. Ze v soboto so visele po mestu narodne In državne zastave. Zvečer pa je priredilo glasbeno društvo Drava z nacljonallsti krasno uspelo bakljado z godbo po mestu. Povorkl se je pridružilo nenavadno mnogo občinstva, kateremu je sledila po-tem šo mariborska požarna bramba ! pobreško in godbo iz Pcker. Med povor-ko ie vladalo nepopisno nacionalno navdušenje. Neprestano so se Culi vzkliki «ŽivIo prestolonaslednik!« »Živela Jugoslavija!« Itd. V nedeljo zvečer je priredil oficirski dom v GotzovI dvorani elitni konccrt, katerega se le udeležilo toliko občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Koncert je otvoril v lepo ozaljšanl dvorani pred kipom kralja g. polkovnik Savo Tripkovič kot predsednik oficirskega doma ter v lepih besedah izrazil ra-
dost CastntKov nad rojstvom prestotona.
slednlka. Nato se )e dvignil navzoči kne-zoškof dr. Karlln, ki se le zahvalil za povabilo na koncert v imenu občinstva ter navdušeno nazdravil naši hrabri armadi. Konccrt sam le potekel kar nalsijajneje ln so bile vse točke res na umetniški višini.	_
Primorska deca in krst prestolonaslednika
Iz Istre pišelo »Politiki«:
Tudi pri nas gre od ognjišča do ognjišča glas, da se sestanelo v dvorskem hramu pri krstu kraljevega deteta reke Iz vseh strani velike jugoslovenske domovine. Tudi reke imajo svoj govor: pri svo tem dejanju bo vsaka od njih, kot blaga in dobra vila Izdala malemu kraljeviču kako nežno željico. Svojo besedo porečelo Donava ln Sava, Drava, Timok ln Var-dar.
Vse reke bodo Izrekle svojo željo, samo Raša, Mirna in Soča bodo molčale... Vse prldelo na sveti sestanek — samo one ne pridejo.
— Cemu no prldelo? — vprašujejo mali, podjarmljenl otroci.
»Ne dovolijo jim, kakor tudi vam ne dovole, da bi obiskovali materinsko šolo.«
Malčki ncveselo pogledajo, se zamislijo in vtlhnejo.
Ali to ne traja dolgo. Otroci kot otroci nimajo radi žalosti. Oni Imajo, česar mi starejši nimamo, svoje carstvo sanj. Z nlim si lahko vodno razvedrijo dušo. In ako ne pomagajo stare povesti, snujejo sainl nove. Evo, kako fantazirajo naši mali revčki: Solnce ima veliko moč. Soln-ce dviga kapljice lz moria, jezer ln rek in jih daje oblačkom, da jih nosijo pod nebesi.
In male, razvnete glavice že vidijo, kako solnce z zlatimi žarki posega v zasužnjene reke ln dviga kapljice vode iz Raše, iz Mirne ln Iz zeleno-modre Soče. In gledajo otroci, kako oblački beli, gnani z lahkim vetrom, dirjajo proti vzhodu — tja daleč, daleč...
Radujejo se otroci. Ustnice se jim smejejo, oči se Iskre...
Tudi radost ustvari solzo; tako se tudi otrokom globoko, globoko, na dnu njihovih razširjenih zenic pojavlja kot kristal svetla kapljica... Angeljl, ki jih daje bog tudi slroticam, da jih čuvajo, zbiralo te solze, da jih nevidni odnesejo tja, kjer se bodo ob kraljevlčevein krstu zcdinile vse jugoslovanske reke. V njihove vode spustijo angeli! tudi solze resničnih malih sužnjev.
Težke so primorske solze: potopile se bodo na dno. Toda zasužnjeni narod veruje, da jih bo nekaka dobra skrivnost spremenila v prekrasen biser, ki bo enkrat ob blagoslovu celega našega naroda dika bodočemu jugoslovanskemu kralju.
Politični odmevi
Največja tragikomedija naše politične zgodovine
Poslanec Štiftar kot radikal in kot klerikalec.
V nedeljo je prinesel »Slovenec« Z debelimi črkami pod naslovom: «Po-slanee Štiftar zvest programu SLS» ter podnaslovom: «Razkrinkane intrige in laži radikalov in njihovega časopisja« iz Beograda pod datumom 20. t. m. brzojavko, ki se glasi tako-le:
»Današnji seji narodne skupščine je prisostvoval tudi poslanec Geza Šiftar. Radikalni in demokratski poslanci so bili zelo razočarani, ko so videli, da med poslancem Štiftarjem in Jugoslovanskim klubom ni niti sence nesporazuma. Intriganti so dobili zasluženo lekcijo. Naš dopisnik je imel razgovor s poslancem Štiftarjem ter _ ga vprašal, kaj jo resnica na vesteh, ld so jih te dni tako senzacionalno širili radikalni in demokratski listi. Poslanec Šiftar je na to odgovoril:
Vse te vesti so brez vsake podlage. Res je ravno nasprotno od tega, kar
mu SLS. Držal se bom edino njenega programa. Kar se tiče vesti nasprotnih listov, češ, da so mo volivci pozvali, naj prestopim v radikalno stranko, moram reči, da jo tudi tu ravno narobe resnica. Zadnje tedne sem imel več shodov s svojimi volivci. Na vseh krajih mo jo ljudstvo pozvalo, naj odločno vodimo' daljo dosedanjo politiko Jugoslovanskega kluba in da se še nadalje ostro borimo proti sedanjemu koruptnemu radikalnemu režimu. Cela zadeva je ogabna intriga radikalov iz Slovenijo, ki bi se radi na ta način rehabilitirali pri glavnem vodstvu v Belgradu.«
Isti dan pa je izšla v Ljubljani prva številka oficijclncga glasila NRS »Radikalski Glasnik«, v katerem priohču-je poslanec Gcza Štiftar 1. r., narodni poslanik, pod datumom Martinjci-Beo-grad, 2 0. oktobra 1923 »prekmurskemu prebivalstvu in slovenski javnosti« proglas, da je izstopil iz SLS ter postal redni član NRS in kot narodni poslanec član kluba poslancev NRS.
Predpostavljamo, da je Štiftar de-
ta ko prlnelpteinl nasprotniki kleitt*«
lizma, pa moramo javni morali na ljubo priznati, da tako politične oatud-nosti dosedaj v Sloveniji še nihče ni zagrešil, kot jo to storii gosp. Štiftar, S pomočjo eno stranke kot njen navidezno zvest pristaš pridobiti njen mandat, potom pa izdati stranko ter so prodati drugi, ne da bi odložil mandat, to jo pač dejanje, ki ni skrajno mučno lo za SLS, ampak tudi za NRS. O klerikalcih sedaj v6 javnost, kaki elemon-ti sestavljajo vodstvo njihovo stranke, o radikalcih pa so znova potrjujo, da je njihova stranka skrajno korupt-na in da so ne sramuje nobenega sredstva in nikogar, če naj ima od tega partizanski profit.
Navzlic politični grdobiji, ki jo ja zagrešil poslanec Štiftar, pa vendar na moremo prezreti težke obdolžitve proti SLS, ki jih on iznaša v svojem proglasu kot opravičilo za svoj prestop, Posl. Štiftar proglaša mod drugim tudi to-le:
SLS stopila je v volilni boj z velikimi gesli avtonomije in demokracije. Ko jo pa z absolutno večino sloven-skih mandatov stopila na parlamentarna tla Beograda, pokazala se jo, da ne zna in da je nezmožna ustvarjati lz besed tudi dejanja!
Pokazala jo, da zna ustvariti velikoi besede, samo da si ohrani doma vpliv, v Beogradu pa jo mešetarila in beračila za malenkostno koristi, ki naj bi posameznim voditeljem prinesle osebne uspehe, pri tem pa jo povsem pozabila na vso ono, kar boli in pri čemer trpi našo ljudstvo. Iz demagogijo je glasovala proti zakonom, ki prinašajo korist narodu, lo vsled tega, ker v vladi ne sedo njoni ljudje. Bila jo pripravljena in je šo vodno pripravljena zatajiti vsa načela, ako ji srbski del našega naroda ponudi par ministrskih' stolčkov. Korist stranke ji je višji, koli korist državo in ljudstva. Osebna korist voditeljev jo pokopala koristi širo-kili plasti našega naroda!
Ta stranka, ki pravi, da ima tak rt visoka načela ljudskega blagostanja na svojem programu, si jo poiskala v slepi strasti, da pripoljo svoje voditelja do nozasluženo politično veljavo pestro družbo hrvatskih radičevcev in turških spahovcov, katerim jo zoprno katolv čanstvo in Slovanstvo.
Vsled toga sem moral prelomiti i stranko, ki propovedujo korist in bla-i gostanjo naroda, ki pa se dejansko* bori lo za osebno koristi, čast in slavo/ par političnih voditeljev, oziroma go* tove kaste političnih oportunistov.
Navzlic svoji morali je, kakor sel vidi, gosp. poslanec Štiftar, ki jo koti član klerikalnega poslanskega klubaf pol leta imel priliko na lastna ušesni in na lastne oči spoznavati goljufivosti klerikalno politike, zelo stvarno inl utemeljeno prijel SLS na najbolj občutljivih mestih. Zato so Štiftarjeva izjavo strašen udarec za SLS. Razkrit« ja in obdolžitve poslanca Štiftarja njeno vodstvo no bo moglo vtakniti niti v miznico, niti za klobuk.
Sam slučaj jo ena največjih tragiko« moilij našo politično zgodovine, ki pal jo žal tako sramotna za našo politično moralo, rla imamo vsi Slovonoi povoda dovolj so nad njim zamisliti.
listi pišejo. Kandidiral sem na progra-1 jansko postal radikalec. Naj smo
Poreče v preteklosti
Kaj naj pripade novo so snujoči po-renski republiki, čo ostane zares pr! življenju, šo ni gotovo, <":o bi obsegala; vso, kar tvori doslej Porenje, to jo prusko Rhoinprovinz., hi bila precej obsežna in obljudena dežela, oziroma država. Zakaj pruska porenska provinca! mer] — brez Saarske kotline, ki jo imajo 7,a 15 let v upravi Francozi —• 25.170 km3 in šteje 6,636.000 prebivalcev. Južni del dežele jo hribovit, malo' rodoviten in tudi manj obljuden, severni del pa je velerodovitna nižina ob dolnjem Renu, na vzhodu sega žo v poruhrsko rudarsko-industrijsko ozemlje. Ta severni del ima ogromno množino velikih industrijskih mest. V celo-
MiioS Stibler:
Polharji
Za kranjske polharje se je že Val-vazor zanimal, zatorej ni čudno, da so se našli tudi v poznejših rodovih ljudje, ki so vedeli, da igra polharstvo v narodovem življenju, osobito ua Dolenjskem, precejšnjo vlogo. Ene zanima socijalna, druge zabavna stran polharskega življenja. Slednji so seveda v ogromni večini, kar je naravno. Zanimanje za socijalne zadeve je resna stvar, a resnosti je življenje polno na vseh koncih, medtem ko zabava ni baš tako sijajno zastopana v dolini solz. Posebno jo malo in vedno manj one pristne zabavnosti, ki je doma v prostem narodu. Pri polharjih se še najde, zato ni čudno, da je mod nepol-harji za polharje ba,š v sedanjih težkih časih mnogo zanimanja.
Vč to dobro gospod Štefan, ki v lepem dolenjskem trgu —- pleme Smo-larjev živi v istem kraju — prodaja narodu paragrafe in pravico. In sicer prodaja »na pečat«, vsled česar med njim in med narodom ni tiste napetosti, ki so običajno vrino med narod in med paragrafarje. Ker je gospod Štefan tudi drugače zelo dobrega srca, je razumljivo, da ima svoje čestilce i med narodom i med gospodo. Vsled tega je zopet naravno, da je v jeseni, ko se ie bližala polharska sezona, za-
čel pripravljati večji polšji lov, h kateremu je povabil nekaj pravih polharjev iz svojega okoliša in nekaj prijateljev iz Ljubljane. Sam jc navdušen polhar radi zabavne strani polharstva, pa privošči zabavo tudi prijateljem.
Začetek polšjega lova je okrog 20. septembra. Gospod Štofau je vsled tega določil soboto 22. septembra in povabil ljudi. Zbirališče popoldne ob 2. uri »pri Micki«. Prvi je na licu mesta polhar Pavlin. Čudi se, da drugi niso točni, in izraža bojazen, da bo lov slab, ako se pasti dobro ne nastavijo. Prisotni radovednež, ki je za večerni lov določen kot kuhar, začne vpraševati eno in drugo, a Pavlin strokovno tolmači.
Pravi polhar gre v gozd takoj po obedu in poišče dobra mesta za pasti. Ker ima navadno po 20, 30 in tudi več pasti, potrebuje precej časa, preden nastavi pasti ali škatle tako da je lahko sigurno pričakovati uspeha,
»Kje se najbolj drži polh?«
»V bukovju in v hrastovju. Toda na drevesa gre lo radi hrano, stanuje pa najraje v zemeljskih luknjah. V drevesih se najdo le. ako so znotraj moč no strohnela in so je na dnu napravilo že mnogo zemlje, da more polh tam prezimiti,« pojasnjuje Pavlin.
»Pa kako veste, kje treba past nastaviti?«
»E. Dolh ere iz drevesa na drevo.
da išče hra.no. Treba torej poiskati mesta, kjer se po dve drevesi stikati. Veji dveh sosednjih dreves so imenujeta stični, ako so tako stikati, da polh lahko gre z enoga drevesa na drugo. Na tako stečno se postavi past; polh mora priti »
Pavlin nadalje pripovodujo o polšjem mesu in o koži. Meso jo izredno okusno. Polh živi od žita, lešnikov, orehov. Sadje izluknja, da izvleče pečke. Sama hra.na je žo dokaz, da mora biti polšje meso izvrstno. Seveda, sedaj takoj v početku lova so polhi še niršavi; ali takole v sredini oktobra in pozneje! Kdor jo enkrat okusil tako pečenko, si drugega mesa sploh ne želi več.
Pavlin pripoveduje tudi o kožah. Saj so v prvi vrsti love polhi radi kož. Letos se plačuje za kožo velikega starega polha že po 5 dinarjov in tudi več, med tem ko se za kožo mladega polha dobi okoli tri dinarje. Dober polhar nalovi v eni noči 20—30 polhov in zasluži tako lep denar. V bližnji vasi se baje vsako noč nastavi okrog tisoč' pasti, toliko se narod bavi z lovom na polhe. Isto velja od prilike za cel kočevski okraj in drugo dolenjske kraje, kjer je dosti bukovine in hrastovja.
Med takimi razgovori se polharji zborejo. Tudi gospod Štefan jo prišel s svojimi ljublianskimi oriiatclii. Do-
mači polharji so nosili težke nahrbtnike. V vsakem je bilo do 20 in še več pasti. Gospoda je z velikim zanimanjem ogledoval to škatle. Škatle so različno vrste. Največ jo takih, ki so nastavijo na drevesa. Videti jo pa tudi druge, večje, ki se nastavijo na zemljo pred zemeljskimi luknjami, v katerih živo polhi. Vse te škatlic izdelujejo polharji sami. V škatli sami se pritrdi ali lešnik ali iesnika in so pomažo z dišečim bergamotnim oljem, ker polh dišečo stvari zelo rači. Ko začno glodati pritrjeno vabo, so past sproži in zgrabi polha za vrat,
Razume se, da so gospodje privlekli na dan tisoč vprašanj, toda polharji priganjajo, ker je itak žo četrta popoldanska ura blizu in bo kmalu mrak. Zato se karavana urno odpravi v gozd. Poišče prostor za ognjišče, nakar so polharji odpravijo vsak v svojo smer, da nastavijo pasti. Tudi gospodjo Štefan, Metod, Ciril in Hinko hočejo aktivno sodelovati in poskušati srečo. Vsak vzame po ono škatlo, odreže dolgo vejo in jo očisti, nastavi vabo, past natakne na pripravljeno dolgo vejo — v spodnji deski pasti jo v podaljšanem delu za to pripravljena posebna luknja — ter škatlo z vejo vred ohesi na »stečno«.
Ko je to delo končano, pride na vrsto druga dolžnost: Ntnositi treba drv za oženi. Z nenavadno resnostlo
so se gospodje lotili tudi tega. Gospod Metod, mojster v vseh kazenskih paragrafih, je vsekakor prišel pri tem delu v nemalo dilemo. Polho loviti ni kaznivo, ker jo ta lov prost, to jo vedel. Toda v tujem gozdu pobirati suhljad in pripravljati ogenj? Po katerem paragrafu jo to dovoljeno? In če ni dovoljeno, kako se to kaznuje? In kaj bo, če bi se nekega dno čitalo v listih, da jo profesor kazenskega prava drva kradel? V še hujšo zadrego jo prišel gospod Metod, ko v gozdu naleti na kup lepo pripravljenih bukovih cepanic. Kako imenitno bi to gorelo! »Ali hočem? Ali nočem? Hočem in vendar no boni, vsaj dokler je dan, ne bom.« In najde gospod Metod človeka, ki se na paragrafe no spozna ter mu samo mimogrede omeni, da so tam in tam drva in da jo nevarno, drva tako pustiti, ker jih ponoči lahko kdo ukrade.
Sploh je bilo koristno, da se ostala družba na paragrafe ni spoznala —> razen še gospoda Štefana —, ker bi ognjišče sicer nemara ostalo brez kuriva. Tako pa je toga kmalu bilo dovolj. In tudi polharji so so začeli vračati, nakar se določi nadaljnji program: Najprej v trg k večerji, nato pa v gozd, kjer so napravi ogenj. Potom začno lov.
Vredno jo omeniti, da je na potu iz sozda eospod Metod zelo poudarjal
ii se pefa Ie 24 prebivalstva z obdelovanjem zemlje, zato pa Gi %, tedaj skoro dve tretjini, z industrijo, trgovino in promotom; gostota znaša 263, to jo razven Saške največ v vsej Nemčiji. Po veri jo 70 % katolikov in 29 % protestantov.
Pritsi, proti katerim se v glavnem obrača mržnja porenskik separatistov, niso še dolgo gospodarji v Porenju. Do napoleonske dobe so imeli tamkaj le nezuatnejše posesti. Velik del sedanjega Porenja je pripadalo cerkvenim deželam, in sicer se je nahajalo pod oblastjo trierskega iu ktilnskega nadškofa. Centralni del pa jo tvoril samostojno vojvodstvo Berg, katerega pre-stolica se jo nahajala bas v DUsseklor-fu, ki igra sedaj vodilno vlogo v se-naratističnem gibanju.
Temeljite spremembe jo prinesla doba Napoleonova. Levemu bregu Reno-vemu so okrog dvajset let gospodovali Francozi, — cerkvene posesti so so vse sekularizirale; iz večine na desnem Re-novem bregu ležečega ozemlja pa se je povečalo vojvodstvo Berg, ki se je povišalo v veliko vojvodino in ki jo
jo Napoleon podaril leta 1800. svojemu svaku generalu Mura tu, poznejšemu neapelskerau kralju. Dilssoldorf je ostal prestolica povečane velike voj-vodiue, ki jo postala povsem nezavis-na država. Pozneje jo pripadala Po-renski zvozi, od Napoleona zavisni zvezi nemških držav, ki je imela Francijo čuvati pred Prusijo in Avstrijo.
Francoska vlada v Porenju je končala z dunajskim kongresom. Tedaj jo dobila Prusija kot odškodnino za poljsko province, ki jih jo morala odstopiti Nemčiji, vso porensko ozemlje, ki ga je združila pozneje v provinco Po-reuje.
Tudi že popreje v zgodovini bo se nahajali Porenci često v ozkih stikih s Francijo. Po svojem značaju, priro-di zemlje, po običajih in tradiciji se prccoj razlikujejo od Prusov, slično kot Alzačani, dasi soveda simpatije do Francozov daleko niso tako krepke kot pri slednjih. Politične stranke v Porenju so se doslej izjavljale zoper separatizem, česar nikakor ne smemo prezreti.
Športni vestnik
Jugoslov. zimsko-sportni Savez
V	nedeljo se je vršila v Ljubljani ob Številni udeležbi klubov iz Ljubljane, Celja in Zagreba glavna skupščina Jugoslovanskega zimsko-sportnega Saveza, ki jo je vodil predsednik univerzitetni profesor dr. Jesenko. Iz poročil posameznih funkcijonarjev povzamemo, da je Savez lani vršil obširno in važno delo. Izvedel je verifikacijo članstva, izdelal ključ za vremen, poročila, oskrbel si dostavlje-nje istih iz naših zinisko-sportnih postojank ter Izdelal točne programe. Izvedba teh programov pa žalibog vsled neugodnega vremena nI bila mogoča v polni meri. Da se omogoči lažje posečanje zimsko-sportnih postojank, je Savez Iz-posloval polovično vožnjo za 20 Izletnikov. Nadalje je preskrbel ccneno dobavo športne opreme, predvsem smuških dresov ter uvedel po vzgledu norveškega enoten jugoslovanski smuški dres. Omeniti moramo, da je Savez najel planinsko kočo na Veliki Planini ter jo sam oskrboval in s tem omogočil našim smučarjem kar najdaljše izvrševanje tega športa. Koča je bila vso zimo stalno obiskana.
Februarja meseca se je vršil v Pragi mednarodni smučarski kongres. Z ozirom na to, se je Savez prijavil mednarodni smuški komisiji v Kristiatiiji ter se udeležil kongresa. Z ministrstvom vojne in mornarice je stopil v stik, da bi se uvedli smuški tečaji v naši vojski. Ministrstvo je odredilo popis smuškega in turi-stovskega materijala ter odredilo, da se postavi glavno skladišče vojske za ta ma terijal pri Dravski diviziji. Zalibog je vreme onemogočilo, da bi se vršili ti tečaji. Namero pridobiti Švicarje za izobrazbo smuških čet v naši vojski, je ministrstvo opustilo ter bo poverilo to nalogo domačim smučarjem. Vsled slabega vremena se tudi pripravljalni tečaj v Bohinju za športnike ni mogel izvesti. Savczni tehnični odseki, smuški, sankaški in drsalni, so izdelali tekmovalna določila. V san kaškem športu smo imeli v državi tri tekme, med temi, prvenstveno, v sanka-škem in drsalnem pa po eno. Savez šteje 17 klubov ter ima 227 verificiranih tekmovalcev. V stalni zvezi je bil s smuško komisijo v Kristianiji, Olimpijskim odborom v Parizu, Svazu Ceškoslovenskih Lyžaru ter s športnimi klubi v državi. Podsaveza se nahajata v Zagrebu in Beo gradu. Blagajna izkazuje 12.900.60 Din dohodkov in 12.560 izdatkov. Za sedež Saveza se je zopet določila Ljubljana. Nekateri paragrafi pravil so se izpreme-ci ii.
V	novi upravni odbor so bili soglasno Izvoljeni: Predsednik dr. Hubert Souvan,
podpredsednik Joso Goreč, I. tajnik ravnatelj Inž. Bartl, II. tajnik Boris Kanda-re, blagajnik Stane Pelan, odborniki uni-verzn. prof. dr. Jesenko, prof. Janko Ravnik, dr. Leo Vučlna, Stane Tominec, Dušan Zinaja, dr. Llpovščak, dr. Stevo Ul-mansky In dr. Ciril 2ižek. Nadalje so bili izvoljeni, kot načelnik smuškega odseka Rud. Badjura, sankaškega inž. Mencinger in drsalnega Ev gen Betteto. Lanskoletnemu predsedniku dr. Jesenkl Je skupščina izrekla zahvalo za njegovo uspešno delovanje, dr. 2lžku pa se ie poslal brzojavni pozdrav.
Na skupščini se je končno razpravljalo, da se pridobijo za savez zadostni dohodki, dalje o vprašanju lzprašanih sodnikov, o udeležbi naših zlmskosportnikov na olimpijadl v Chamonlxu ter o bodočem delovanju. Novi odbor nudi vsekakor popolno iamstvo, da bo Savez mogel izvesti tudi v prihodnji sezoni obširno in uspešno delo.
Zadnje nogometne tekme
Ljubljana: lUrila : Hermes 2 : 0 (t :
0). Poslednja jesenska prvenstvena tekma I. razreda med Ilirijo ln Hennesom Je končala z zasluženo zmago Ilirije. Moštvi sta nastopili skoraj kompletni (Ilirija z dvema rezervama) in nudili zelo živahno in zanimivo igro. Dočim jo Ilirija vrgla vse svoje sile proti golu, je ostal Hermes malone vso igro v izraziti defenzivi. Napadalna vrsta Ilirije je izved la mnogo potez na gol, vendar pa Je oddajala mrzlično in neslgurno, vslod česar je Mermesova obramba čistila zelo uspešno. Tudi leva stran se v drugi polovici ni dovoli Izkoristila. Krilci in obramba so zadovoljili, vendar pa se prvi vsled poedinih prodorov Hermesovih napadalcev preveč zaostajali. Vratarju ni bilo vroče. Časten izid Hermesa so priborili krilci in obramba. Napadalna vrsta s po-edinimi prodori ni imela uspeha; v ostalem jo prehajala često na lastno polovico igrišča in zanemarjala svojo nalogo v napadu. Vratar Je razred zase, ki bi bil dika vsakemu moštvu. V moštvu je nekaj moči, kl so pokazale dobro tehniko in žilavo vztrajnost, vendar pa kot celota še niso vigranl.
Sodnik g. Hanuš ni bil na višku. Glede »foulov« je dal nekaj »neverjetnih« odlokov. Gola sta bila regularna, čeprav jc par sekund pred drugim prezrl sodnik Učakovo roko. — Gledalcev malo.
Kot predtekma se je vršila prvenstvena tekma II. razreda med Primorjcm in Laskom, ki je končala z 1 : 0 (0 : 0) za prvega. Primorje, ki je bilo skoraj vso igro v vidni premoči, je prod golom stalno odpovedalo. Zmagonosui gol je
padel prod Koncu Igre Iz serumage pred
vrati. Lask se Je častno odrezal; slabša stran mu je napadalna vrsta, ki nima še skupnosti. Igra Je bila falr. S to zmago si je Primorje še bolj učvrstilo prvenstvo II. razreda, čigar odločitev pade šele spomladi. Lask Je pokazal v tej tekmi viden napredek.
Dopoldne sta sc vršili prvenstveni tekmi rezerv, kl sta končali nastopno:
Lask rez. : Primorje Tez. 3 : 0. Rezerva Primorja nI nastopila in izgubi tekmo.
Ilirija rez. : Hermes rez. 5 : 1 (0 : 1). •
Zagreb: Hajduk : Gradjanski 1 : 1 (1 : 0). Prvenstvene: Petikala : Slavlja 1:1, Sava : Zagreb 1:1, Grafika : Sokol 1 : 1, Croatla : Ollmpija 2 : 1.
Popravek: Naše nedeljsko poročilo o tekmi Hajduk : Concordia je v toliko popraviti, da je zmagal Hajduk z 2 .: 0 (0 : 0). V drugi minuti je Pažur zabil av-togol, a v 31. minuti Kurir po svobodnem strelu drugi gol. V drugem polčasu igra ni bila falr in Je moral sodnik izključiti Rodina (Hajduk) in Pažuria I. (Concor-dija).
Beograd: Untrea * BSK. 2 T 1. Beograd : Novi Sad 3:3.
Sarajevo: Sašk : Hašk 7 : 2 (2 : 2). Hašk brez Vineka In Zinaje. Dva avto-gola.
Subotiea: Sportklub : Sand 3 : 0.
Praga: Tepiltzer F. C. : Sparta 2 : 2. Sparta z mnogimi rezervami. Slaviia : DFC. 2 : 0 (1 : 0).
Bratislava: Admlra (Dunal) : S. K. Bratislava 3 : 3.
Dunaj: Z ozirom na volitve v Avstriji so se vršile prvenstvene tekmo na Dunaju že v soboto. Vienna je sedal z 9 točkami pred Rapidom na prvem mestu. Sportklub In Simmering sledita z 8 točkami, nato pridejo Amateurji ln Hakoah. Izidi so: Hakoah : Rapid 2 : 2 (1 : 1), Vienna : Slovan 4 : 0(1), Hertha : Wa-cker 2 : 1, Admira : Simmering 1 : 1, Sportklub : WAP. 4 : 1. Prijateljska: Rudolfshtigel : Florldsdorfer A. S : 0.
Rugby na Dunalu. V nedeljo se je vršila prva rugby-tekma med moštvom Heidelberga in dunajskim Amateurjem. Zmagali so gostje z 28 : 17 (17 : 0). Igra, pri kateri so bili gostje taktično nadmoč-ni, je bila zelo falr.
Iz življenja in sveta
Zdrava pamet v boju z dogmo
Srednji vek se je predvsem pečal z vprašanjem, ali je zemlja, okrogla in ali jo nje za »spodnji del« obluden. Dolgo, do začetka nove dobe se je držal nazor, da je zemlja ravna, da sloni obzorje na nji, podprto na stebre in da je nad njo nebo — torej da obstoja ves svet naka-ko iz dveh nadstropij.
Danes si niti predstavljati ne moremo, na kake zapreke in težkoče so svojčas naleteli vsi poskusi za znanstvena potovanja. Kaj je samo Kolumb pretrpel, ki je odkril lota 1492. Ameriko. Učeni teologi univerze v Salamauki bo mu iz Mojzesa in »vetih očetov dokazovali, da je namen priti v Indijo preko Atlantskega oceana nesmisel in bogokletstvo. Malo je Kolumbu pomagalo, da jim je rav-notako iz sv. pisma dokazoval verjetnost svojega načrta; kajti v Ezrovi apo-kalipsi jo pisano, da pokriva voda le sedmi del zemlje.
Pive pomorske ekBpadicija so bile izvršene z veliko nesigurnostjo. Ko se je leta 1521. Magelhaens spustil po morju okoli sveta, so se negovi mornarji bali, da pridejo, če ni zemlja okrogla, naenkrat na kraj zemlje in padejo — naravnost v pekel. Vse to so je izpremenilo, ko so je razširilo prepričanje, da je zemlja okrogla, ker so se oni, ki so odplu-li proti zapadu, vrnili iz vzhoda. Kolum bovo odkritje Ameriko in Magelhaensova plovba okoli zemlje sta človeški nazor popolnoma spremenila. Nadaljnje važno vprašanje jo bilo, kako je stališče zemljo v vesoljstvu? Dotlejšni nazor je neo-majano in trdno glasil, da je le en svet, obdan od neba stalnic, v čegar sredi stoji mirno zemlja. Vse zvezde se gibljejo kot nebeške lučiee s solncem vred okoli zemlje.
Prvi glasnik novega nazora so Btališču zemlje v vesoljstvu je bil veliki umetnik Leonardo da Vinci (roj. 1452., umrl 1519.), ki je zemeljsko oblo proglasil za zvezdo, zanikal, da bi stala v sredini vesoljstra in učil, da je gibanje izvor vsega življenja. Za njim je Kopernik učil, da so suče zemlja okoli svoje osi in da kroži z ostalimi planeti okoli soln-ca, ki je nepremično in ki pravzaprav tvori sredino vesoljstva-. Ta dva stavka sta popolnoma prevrgla dotlojšnji pogled na svet.
Kopernik je že v starosti 33 let (leta 1506.) napisal svojo bistveno novo razlago vesoljstva in gibanja nebeških teles, a se je bal ter jo svoje spoznanje skrival v predalih svoje mize. Kopernik sam piše: »Ne devet, ampak štirikrat deset let sem hranil rokopis pri sebi, dokler
površnost dela finančnega ministra. Novi takseni zakon to dokazuje. Ko bi se finančni minister dovoljno zanimal za vse panogo narodovega gospodarskega življenja, bi moral vedeti tudi za lov na polhe. In če bi za te polhe vedel, bi nedvomno predvidel v 1-aksenem zakonu, da sa mora vsakemu polhu prilepiti na rep taksena
marka od najmanje deset dinara. * * *
Bilo je že okoli poludesetih zvečer, ko se večja družba napoti iz trga proti gozdu. Težko je oprtana z nahrbtniki, kakor da ima pred seboj večdnevno turo. Dasi jo večer zelo topel, vendarle ima vsakdo s seboj tudi toplejšo suknjo, ki bo prav dobrodošla ako se noč ohladi.
»Tako bom vendar enkrat videl polha,« pravi orožnik. «Zadnjič sem šel mimo Vozličevo hiše. Pogledam v vežo in kaj vidim? Vozlič jo podgane odiral! Kar zagnusilo se mi je. Pa se mi je tudi zasmilil, ker sem mislil, da je vsled pomanjkanja boljšega prisiljen jest; podgane.«
»Pa ga nisi vprašal?«
«Sem, in mi reče, da to ni podgana, ampak polh. Kar sram me jo bilo, da še polha ne poznam. Danes si ga hočem dobro ogledati, da se no bom več zmotil.«
»Kar na rop mu poglejte.« pravi stric Nande, »pa se no boste zmotili. Polh ima kosmat, a podgana tena-k in gladek rep. Po repu sc najbolie razločita.«
»Vozlič jo polha odiral?« se oglasi gospod Tone. »Tako polh ni dober. Kdor hoče imeti dobro polšjo pečenko, naj polha prime za rep in ga parkrat vtakne v vročo vodo, na kar dlaka gladko odpade in ostane lepa bela koža.«
»Čemu bo koža?« vpraša orožnik.
»Peče se s kožo vred,» pojasnjuje gospod Tone. «in jc potem tak, da je ni boljše pečenke. A speči se mora močno, da hrusta med zobmi in da so more pojesti s koščicami -vred.«
Kar sline so se nabirale poslušalcem v ustih, tako prepričevalno je znal gospod Tone pripovedovati o pečenem polhu. Med takimi in sličnimi pogovori prido družba do gozda. Prelepa mesečna noč jo bila. Vsako drevo so vidi v redkem gozrlu, kakor o belem dnevu, samo da jo mir, nočna tišina. Slišijo so lo koraki in govorjenje polharske družbe, a iz gozda samega se od časa do S:m oglasi kaka nočna ptica ali kak drugi gozdni prebivalec.
Prostor za ogenj jc izbran na liva-rlici v globokem žo gostejšem gozdu. Dvajset rok so začne gibati in grmala jo koj gotova. Polharji posedejo krog ognja. Livadica je jedva tolika, da šo vsak najde prostora v travi. Ko ie nekaj pozneje gospod Štefan pripeljal svoje ljubljanske prijatelje, je 1 ilo celo družbo sedemnajst duš, a nekateri i so morali poleči žo nod drevesi.
E, seveda se je takoj videlo, ia sta i v družhi d vb vrsti ljudi: Vrsta oravih
polharjev, ki opravljajo svoj polharski posel noč za nočjo, in vrsta nedeljskih polharjev, ki se za lov na polilo navdušujejo samo radi nekega romantičnega razpoloženja in se osobito za originale med starimi, pravimi polharji bolj zanimajo, kakor za vse drugo.
Pravi polhar tudi z radovednostjo ogleduje svojega redkega gosposkega druga, toda glavno misli vendarle na to, kje in kako bi nalovil čim najvoč in čiin lepših polhov, ter ž® vnaprej računa, koliko bi se dalo dohiti za kože. Meso ga niti toliko ne zanima, dasiravno ga voli in mu je kot hrana dobrodošlo, ker se ob njem prihrani drugi živež. Gosposki polhar pa sv že iz radovednosti najprejo zanima za polšje meso, za kože pa samo računa, koliko bi jih trebalo kupiti, da se podloži zimska suknja iu koliko oi to stalo.
Baš vsled pristnosti gosposkih polharjev se družba v začetku drži mirneje. Niso še vajeni drug na druzega, Toda kmalu beseda najde besedo. Prva hvala gre soveda lepemu vremenu in topli jesenski noči, kakor jih imajo polharji navadno baje malo. Nato preide razgovor na lov sam in se osobito gosposki polharji zanimajo, koliko polhov se bo dobilo.
»Čo bergmandelc pride in ga užali mo, potem ne dobimo nič!« pravi stari polhar kaplan iz Zazida.
»Kakšen bergmandelc?* začudeno vpraša gosposki polhar.
(Konec Prihodnjič.)
me niso znameniti učenjaki napotili in primorali, da nisem več iz boječnosti odlašal z nati8kom«. Na smrtno posteljo so mu prinesli prvi iztisek tiskanega dela — ko Be že ni več zavedal.
Kopernik je svojo delo posvetil papežu Pavlu III. Njegovemu spisu je napisal predgovor pridigar Osiander v NUrnbergu, ki med drugim pravi: »Novi nazori so pač težko kdaj tako dobri kot stari in nihče ne sme pričakovati, da bo astronomija lahko učila nekaj zanesljivega«. Vidi se, da teologija Bkraja v vsebini Kopernikovega spisa ni zrla ničesar »zapeljivega«, ničesar, kar bi se ne strinjalo s členi vore. Sele, ko je Giorda-no Bruno (roj. 1548.1 1600.) opozoril na nujne posledice vsega nazora, na to, da nehava zemlja biti sredina sveta in človek Bredina stvarstva, da je Bvet neskončen v prostoru in času, da je naš solčni sestav le eden izmed mnogih drugih itd., šele tedaj se je začela umevatl nevarnost, ki je grozila dotlejšemu pogledu na svet in človeško življenej, oprtemu na Aristotela in cerkveno dogmatiko.
Sele konoem 16. Btoletja nastaja t cerkvenih krogih sistematičen in zaveden odpor. Giordano Bruno je bil proglašen za krivoverca. Sedem let so ga mučili v ječi in ko ni hotel preklicati svojega nauka, jo bil oddan »posvetnim sodnikom« z nasvetom, »naj ravnajo z njim milosrčno in brez prelivanja krvi«, kar je v jeziku Vatikana takrat pomenilo, da se naj zažge. Samozavestno jo obsojenec rekel svojim sodnikom: »Vi, ki mo obsojate na Bmrt, so bojite bolj ko jaz, ki grem v smrt«. Njegove besede so imele preroški pomen. Brunovo telo je bilo sežgano dne 17. februarja 1600. na Cam-po di Fiori v Rimu in pepel vržen v reko Tibero.
Nastal je poslednji, odločilni boj obeh svetovnih nazorov. Duhovenstvo se je šele sedaj zavedlo posledic novega nauka in je začelo proti njemu agresivno in strastno nastopati. Lota 1616. — torej šele 73 let potem, ko je izšel — pride Kopernikov spis na'index librorum pro hibitorum na podlagi mnenja, ki se je glasilo: »Trditev, da stoji solnce mirno v sredi sveta, je nesmiselno, filozofsko varava in naravnost krivoverska, ker je v očitnem nasprotju s svetim pismom. Trditev, da zemlja ni v sredi sveta, da ni nepremična, ampak da se vsak dan vrti, jo nesmiselna, filozofsko zmotna ali vsaj kriva domneva.
Šele sedaj postaja cerkev pozorna na nevarnost, ki grozi njenemu nauku in svetovnemu nazoru. Mod tem je pa Ga-lileo Galilei (roj. 1564. t 1641.) goreče in neumorno nadaljeval svoja raziskovanja. Po iznajdbi daljnogleda (1608.) je lahko dokazal to, kar je Kopernik samo trdil. Galilei je odkril važna dejstva, o katerih se jo lahko v daljnogledu vsak na lastno oči prepričal. To je vzbudilo seveda strah in prepadenost v krogih zastopnikov dogmatičnega nauka. Smatralo se jo za greh pogledati skozi daljnogled! Tak aparat, ki daje dokaze proti cerkveni »Filozofiji«, so imeli za vražje delo. Po cerkvah so jo začelo pridigati proti Kopernikovem nauku. Galilei jo skušal dokazati, da njegova odkritja niso v nasprotju s svetim pismom. Pa mu nič ni pomagalo. Dne 19. aprila 1611. je poprosil kardinal Bellarmini rimski kolegij za mnenja o značaju novih astronomskih odkritij Galileja. In dasiravno so bili vsi poskusi dokazati nepravilnost Galilcovih dokazov zaman, so nazadnje leta 1616. zbrani očetje sv. oficija rekli o njem, da je »v filozofiji vreden pokaranja, v veri pa bloden«. Kakor že omenjeno, je istega leta prišel Kopornikov spis na indeks. Galilei je bil sprejet od papeža Urbana VIII., prizna, vala se je njegova slava, ki »baje na. golnjujo zemljo«, tudi njegove znanstva ne zasluge in pobožno življenje, zajed no pa se mu ja prigovarjalo, naj tega krivoverskega nauka no brani in na Bi-ri. Galilei je delal daljo in šelo 1. 1632. izdal spis »Dialogi«, v katerih so v štiridnevnem pogovoru razlagata oba najvažnejša svetovna sestava, ptolomejski in Kopernikov, no da bi so o njih odločalo Kn.iiga je bila takoj zabranjena in Galilei poklican v Rim pred sv. inkvizici jo. Dne 22. junija 1633. je bil obsojen da wi kleče g prisego preklicati nauk,
ita s« zemlja giblje, ki so ga sedaj tak*, rokoč že končnovoljavno proglasili krivoverskega. Moral jo priznati, da «ja nepravilen nauk, da je solnce nagiba sredina Bveta in da zemlja nasprotno iii r srodi in so giblje«, moral ja dalje pri. seči, da ne bo v bodočo ne z besedo, n« pismom izrekel ničesar, iz česar hi ^ dal ta nauk izvajati, da pa bo sv. inkvi. ziciji povedal, čo pozna kakega krivo, verca, ali koga, ki bi bil osumljen kot "erivoveree. Galilei si jo s krivo prisego ohranil življenje in možnost daljnjega, mirnega in zelo plodnoga znanstvenega dela. Dasi je oslepel in živol pod vednitn nadzorstvom sv. inkvizicije, vendar je bil do svoja smrti leta 1641. duševno čil in delaven. Svojega notranjega prepri6a. nja ni izpramenil in tudi zemlja pred sveto inkvizicijo ni hotela ustaviti svoje-ga teka. Gibala bo jo ltljub odporu kardinalov dalje in tudi misli srednjeveškega človeštva se niso dalo uplašiti. Vsi spisi, v katerih se je učilo, da se zemlja giblje, bo prišli tja do leta 1757. brci milosti na indeks. Sele papež Benedikt XIV. ni sprejel prepovedi tega nauka v indeks in nazadnje je 1. 1822. (torej šele pred 100 leti!) sv. inkvizicija v Ri-mu dovolila tiskati tudi take knjige, v katerih se uči, da se zemlja suče okoli solnca in okoli svoje osi.
Dvojčka v moškem trebuhu
Velika beograjska senzacija. Te dni Je tme Beograd dosti senzacij, Zastrupljeuje švicarskega trgovca Isseli. Ja In aretacija njegovega morilca fran-coskega generalštabnega kapetana Car-liera še razburja vso lavnost, pa Je po-čila druga bomba: Beograd Ima možak? z dvojčki v trebuhu!
V državno bolnico Je prišel pred par dnevi 221etnl kmet 2ivota Rankovlč ln sa Je pritoževal na bolečine, ki prihajajo od velike grbe na levi strani trebuha, kl mu raste že 19 let. Zdravniki so začudeno gledali In preiskovali bolnika šest dni, končno so pa sklenili, da ga morajo operirati, ako hočejo zvedeti ka) mu prav zaprav manjka. Kmet se Je operacije zelo bal, aH nazadnje je vendarle privolil v njo, ker so bile bolečine prehude. V sc. boto se je na kliniki prof. Kostiča vršila operacija, ki Je Iznenadlla vsa ugibanj? zdravnikov.
Ko so operaterji odprli bolniku na kraju bule trebuh, se Je pokazal pred njimi velik izrastek, kl le bil zavit v nekako kožo, lz česar so zdravniki takoj spoznali, da Imajo pred seboj čisto nenavadno bolezen. Pri nadaljnem poteku ojm racije se ie videlo, da leži izrastek samo v trebušni votlini ter da je priraščen na trebušno steno ter na prepono, k niemu so vodile krepke žile, ki jih Je bilo treba podvezatl; ako se ie hotelo bolnika obvarovati IzkrvavIJenJa. Šele po dveurnem naporu se je posrečilo prof. Kostlču iz trebuha odstraniti veliko kepo, ki Je izgledala kakor dve zrašeni polni vreči. Ki so vrhnjo kožo prerezali, Je pricurljala iz vreče najpreje grda gošča, a za njo pa se Je pokazal velik čop las, v katerem so našli dva mala, degenerirana za-plodka dveh otrok. Na njih Je mogoča prav dobro razpoznati poedine dele telesa. Večji zaplodek je dolg 25 cm, drugi ie polovico manjši. Na večjem se pozna doljnl del glave z dvema zoboma v njej, vrat, truplo, leva roka s šest prsti, na katerih so šilastl nohti, desna noga In zelo razviti moški spol. Na drugem za-plodku so tudi še zaprte o«. Oba ta dva spačka, kl sta Imela nekdaj nalogo, da se razvijata v človeka, sta sedaj deloma čisto trda kakor sama kost. Ta dva tudi nista povzročila bolniku bolečin, pač pa Je rastla v kepi tekočina okoli njiju. Čim bolj Je ta rastla, temvečli je bil pritisk na čreva, na želodec, sTce ln druge organe, zato pa tudi vedno večje bolečine.
Zdravniki razlagajo dogodek tako, da sta zarodka rodna brata moža, katerem« sta bila odstranjena lz trebuha. Ko Je bil on spočet, so bili Istočasno spočeti trojčki. Brezdvomno je bil njegov zarodek tako krepak, da je druga dva bratska zarodka nadvladal ter jih na čudovit način še v maternem telesu požrl. Šele po 22. letih Jih je sedaj potom operacije odstranil.
To ni edini ta prvi slučaj. Medicina take in podobne slučaje pozna pod imenom »foetus ta foeto«. Izjemen Je beograjski slučaj samo v toliko, da sta se oba dvojčka v tretjem bratu tako močno razvila da sta dobila res izjemno velikost.
Beograjčani naravnost oblegajo državno bolnico In hočejo zvedeti vse posam« nostl slučaja. Posebno bi radi videli moškega, ki Je »rodil« dvojčka, aH ta je po operaciji tako slab, da se mu mora privoščiti vsaj za nekaj dni popolni mir-Zdravniki morajo pred vratmi razlaga« zanimiv slučaj, ali ljudstvo kima z glavami in ne veruje popolnoma, temv« pravi, da jih zdravniki vlečejo za no= Seveda, stvar nI vsakdanja in razumeti ]0 tudi ni tako lahko.
Tajna beograjskega hotela
Razrešitev uganke. Nenadna smrt Švicarskega trgovca Is5f-lija, kl je bil ranjen v Palace-hotelu na tako mlsteriozen način z revolverjem, ie vse, posebno pa zdravnike, nad vse izne-nadiln. To smo žo zadnjič poročali. Ran" od revolverskega strela nI bila smrtno nevarna, od nje bi bil Iselli lahko okreval.
Vzrok smrti je torej tičal drugje in zale je bila odrejena sodnijska obdukcija, k«' tero ie izvršil voditelj prosekture dr. M'-
lor.inovlC v navzoSnostt veS zdravnikov preiskovalnega sodnika ter pol. odpo-•lancev.
Obdukcija Isellijevega telesa, ki je trajala tri ure, je dala naslednje rezultate: Jean Iselli je imel ua glavi rano, priza dejano z ognjenim orožjem. Frojektil je vstopil od zadnje strani, med ušesom in tilnikom in izšel skozi desno jagodico. Sel je skozi masiv zgornjega dela glave pod očmi, ali ni prodrl v lobanjo. Sree je popolnoma degenerirano, kot strohnelo. Na njem so vidijo mnogi manjši izlivi krvi. V želodca se vidijo mnogi izlivi krvi. Jetra so povečana, otekla, zelo degenerirana (pretvorjena v mast), ledvice 10 popolnoma degenerirana.
Na podlagi vsega tega so zdravniki izrekli sodbo, da je Iselli umri na strupu, ki mu ga je nekdo dalje časa dajal za-vživati v manjših količinah. Na ta način ga strup ni takoj usmrtil, temveč mu je polagoma trovai in uničil posamezne važne dele telesa. Iselli je moral naglo umreti, ker mu je prenehalo funkcijonirati na opisani način oslabelo srce.
Posamezne dele Isellijevega telesa so Izbočili državnemu kemičnemu laboratoriju, da konstatira, kakšen strup je bil, kl ie trgovca uničil.
Takoj po obdukciji Je preiskovalni sodnik odredil aretacijo kapetana Carlierja, ki še vedno odločno taji dejanje ter ga je dal prevesti v zapore sodišča.
Carlier je svojega prijatelja sistematično zastrupljeval, in sicer najbri z arze-a ikoni.
Zadnjih osem dni je bil neprestano pri njem, sam ga je hranil in nikogar ni puščal v sobo, tako, da so smeli hotelski uslužbenci, ki so prinašali hrano, samo pri polodprtih vratih podati hrano, in sicer v roke Carlier ju I Ker je strup deloval prepočasi in je Iselli navzlic bolezni hotel odpotovati, Je porabil Carlier revolver in fantastično povest o napada nekega človeka skozi okno ln njegovem begu tudi skozi okno. Hotel je prijatelja ustreliti, kar se mu ni posrečilo. Medtem pa je strup dosegel svoj učinek.
Zagonetno je Se, kam Je Carlier skril revolver, ki ga dosedaj ie niso mogli najti.	B
Tudi motivi morilo« so pojasnjeni. Carlier je imel ljubavno razmerje z Isel-lijevo ženo. Ta je solastnica velikega Isellijevega bogastva in dedič po svojem možu. Povrh pa Je tuberkulozna. Carlier je očividno nameraval ženo, odnosno vdovo svojega umorjenega prijatelja poročiti ter po njeni smrti postati dedič vsega premoženja. Svoje ljubavne zvezo še vedno taji, toda pri njem so našli fotografije Isellijeve žene in njega — v no-gližeju.
Pod težo zbranih dokazov bo Carlier ffloral končno le priznati zločin.
Tz Beograda nam brzojavljajo 22. oktobra:
Kapitan Carlier še vedno taji. Preiskava je dognala nove zanimive podrobnosti. V neki beograjski lekarni je v dneh od 8. oktobra naprej opetovano kupoval eleganten tujec, ki je govoril rusko na francoski recept calium ferrocyanatum. Sumi se da Je Carlier, ki govori ruski, s pomočjo solne kisline pripravljal Iz tega sredstva cyanovodik, ki je hud strup. Ker je Carlier sam tudi ranjen, jc sinoči ostal v kirurškem oddelku drž. bolnice, kjer ga trajno čuvata po 2 detektiva.
Tatica v pasti
Ze pred letom dni Je postala beograjska policija pozorna na rusko damo Va-Ientino Dobrosmislovo, ki se je predstavljala vedno za soprogo ruskega polkovnika Dobrosmislova. Rusinja je zahajala vedno brez svojega moža v odlične beograjske kroge, pa tudi med inozemskimi diplomati je imela najboljše prijatelje.
Šef policije je često dobil ustmene ovad be o malih prevarah in tatvinah, katere je izvršila Dobrosmislova na raznih mestih. Toda ker morajo diplomati čuvati ugled države, katero zastopajo v Beogradu, so prosili policijskega ravnatelja naj zaenkrat še ne podvzame nobenih korakov proti tej dami. Nihče ni tudi vložil tožbe proti nji, ker ovadbe ni bilo, policija nI mogla storiti drugega, nego da je gospo marljivo zasledovala in gledala, kod se giblje in kaj počenja. To je bilo seveda težko. Mnogi niso mogli vor-ietl, da lepa žena prazni portfeljo ponoči In so zavračali policijske agente, ki so prihajali s svarili o previdnosti.
Toda policija je vseeno skrbno nadzirala damo. Vedela je, da ni polkovnikova žena, .pač pa žena bivšega ruskega po ročnika in da je od vseh njenih izjav resnično Ie ime njenega moža, kl je stanoval v Zemunu. Policija pa je bila pridno na delu v prepričanju, da bo mogoče ženo izslediti pri takem dejanju, kl bi dalo moTda povod za aretacijo. Toda gospa je bila preveč premetena, da bi mogla storiti tako kočljivo napako.
Ce ne bi prišlo te dni do malega nesporazuma med modno trgovino gospe Ruže Koen, gospo Dobrosmislovo in ženo nekega njenega prijatelja, naša dama ne bi prebila noči v prostorih pollci-ie, ampak v kaki sijajni dvorani naše urestolice.
Nedavno je namreč gospa Dobrosmislova prišla v modno trgovino Koen in zahtevala, da ji razkažejo večerne toalete. Izjavila je, da potrebuje kar najmodernejšo obleko, ker Je povabljena k Intimni soarejl — na dvor. Ko je pregledala nekaj toalet In vprašala po ccni, ic izbrala najdragocenejšo s pristavkom, da je treba izvršiti nekaj popravil, ki morajo biti do večena gotove. Navedla Ic hne uglednega gospoda in n lesov na-
slov, kamor nal se pošlje ralun. Zvečer je uslužbenka modne trgovine prinesla naročeno toaleto. Mesto denarja je dobila naročilo, naj so oglasi naslednjega dne. Ko se je drugi dan vrnila, je našla doma nc samo imenovanega gospoda ampak tudi njegovo ženo. Razume se, da sta se gospod, že bolj pa njegova žena začudila, za kakšno toaleto gre; In povsem naravno sta Izjavila, da ne plačata računa. Gospa Koen je tako) zaslutila, da gre za grdo prevaro In jo zadevo ovadila policiji. Opisala je natančno gospo, kl je kupila obleko ln policija je prišla na svoj račun ter aretirala g. Dobrosmislovo. Tako se le končala zgodba prijateljice diplomatov, gospe Dobrosml-slove, tatice in goijufice zvitih in premetenih glav.
X So U Nemci Izumitelji knjigo«-skarstva? Avtor te idejo nisem jaz, ampak proi. Andreas Krauland lz Kočevja, ki jo je izražal, ko sem mu pokazal uspehe svojih rimskih izkopanin. Tudi moje tozadevne najdbe niso bistveno nove, vendar našel sem pod zemljo za to zadevo tako lepo zbirko, da enake nikjer v literaturi nisem opazil. V savinjski dolini sem izkopal v notranjosti več kot 100 m dolgega vojaškega rimskega poslopja na 200 opekah odtiske 32 različnih lesenih rimskih kllšejev, 5ci odgovarjajo popolnoma lesenim tablam, s katerimi je začel Gut-tenberg svoje knjigotiskarstvo. Ze stari Rimljani so Izrezavall na lesene table v
več vrstah tiskarsko pisavo v negativnih črkah, kl so jih natiskali na opeko. Knjlgotiskarstvo ne kaže nobenih znakov izuma, ampak samo začetek nove uporabo že znanega izuma. Outtenbcrg jo samo našel novo polje za uporabo rimskega Izuma. Ce bi Guttcnberg danos predložil patentnim uradom svoj «izum», jaz pa kot ugovor svoje izkopaninsko poročilo, bi Guttcnberg povsod popolnoma pogorel, posebno pa v Nemčiji, kl mu bi odbila prijavo brez nadaljnlh debat. Na svoje tiskarstvo ne bi mogel dobiti patenta, na knjigo pa seveda tudi ne, ker so bile knjiga v isti obliki in uporabnosti že pred Guttcnbergom znane. Kulturni pomen natiska knjig pa ne bi igral pri patentiranju nikjer nobene vloge. Dr. Iran Lorgcr.
X 100. obletnica smrti ekonoma Rl-carda. Letos je preteklo sto let, odkar jc umrl angleški nacionalni ekonom David Rlcardo. Rodil se le leta 1772. v židovski rodbini, ki se je lz Portugalske preselila v Holandijo in od tam v Anglijo. Ko je Ricardo dosegel 20. loto, je prestopil h katoliški veri, zapustil roditelje ter pričel samostojno delati. Kmalu je postal eden prvih angleških bankirjev. Ko si je nagrmadil primerno premoženje, so lo popolnoma posvetil gospodarskemu študiju. Napisal je celo vrsto odličnih del, ter postal najizrazitejši zastopnik angleške šole svobodne trgovine. Njegovo Ime še sedaj nosi stollca za politično ekonomijo na londonski univerzi.
zn sliv, grozdja, In vTna. 5?aJTruJ?e Jc
Naši dopisi
TRŽIČ. TukajSnji radikali so zelo prebrisane glave. To je dokazal njihov sestanek v petek zvečer, na katerem so razpravljali, na katero stran naj Be nagnejo. Sklenjeno je bilo, da pozdravljajo kongres radikalne stranke v Ljubljani, ki pa ga je vlada prepovedala, vendar pa se bodo ravnali po onih, ki jim bodo več dali, ker bo se že naveličali praznih žepov.
IZ TRŽIČA. Pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, na. čelu s našim priznanim mojstrom Matejem Hubadom, nas je počastil v nedeljo dne 14. oktobra s svojim obiskom. V dvorani Sokolskega doma je priredil krasno uspel koncert. Sirom domovine proslavljam zbor jo s iskrenimi besedami pozdravil župan Lončar. Tržičani so znali ceniti obisk in bo do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano ter so za bravnrno izvajane naše lepe slovenske, srbske in hrvatsko pesmi mojstra Hubada in zbor zahvaljevali z navdušenim ploskanjem in kUcl. Mojstru Hubadu jo bil poklonjou lep lovorov venec, enakega jo dobil pevski zbor. Ravnatelj mešč. šole Lajovic jo pri tem s toplim' besedami proslavljal pevski zbor in pevovodjo Hubada. Visoko cenimo obisk od kralja odlikova-nega mojBtra in zbora, ki nam je dal užitek Blišati lepoto naših pesmi, za kar ga iskreno zahvaljujemo.
GROSUPLJE. Gasilno društvo jo priredilo v nedeljo popoldne .Jurčič-česni-kovo dramo »Domeni, ki je krasno uspela, za kar gro glavna zasluga nadučite-lju Gustavu Ferjanu, ki je tudi poslikal novo kmetsko sobo. Naš oder se kosa lahko sedaj z večino podeželskih odrov, posebno še, ker je g. Miliaol Omahen brezplačno napeljal električno luč. Vsi igralci so dovršeno izvedli svoje vloge. Domen (Žitnik) je bil izborna kreacija. Anka (Galetova) se je sijajno uživela v vlogo zaljubljenega kmetskega dekleta. Meta (M. Gale) je kakor rojena za vlogo izkušene in v svoji zali mladosti od Sovo prevarano kočarice. Graščak Sova (A. Omahen) je v vsakem oziru izborno rešil svojo važno in težko vlogo. Berač
Urh (K. Omahen) Je bil vzor gledaliških beračev. Tudi manjše vloge so bile izvrstno izvedene. Predstava je bila v resnici vzorna. Upamo, da bodo pri prihodnjih prireditvah izginile tudi razne mar lenkosti, ki so se pojavile.
ČRNOMELJ. NaS Sokol jo priredil 18. in 14. oktobra ob polni dvorani igro »Sladkosti rodbinskega življenja*, ki bo je v vsakem oziru izborno obnosla. Vso vloge so bile dobro zasedene in so Igralci kar tekmovali med seboj. Želimo le, da bi s to igro gostovali tudi v bližnjih krajih, kjor obstoja Sokol. Tudi dramatičnemu odseku je treba polagati važnost in zaposliti člane in članico ne samo pri telovadbi, ampak dvigniti tudi vso odseke, da bodo pritegnjeni k delu tudi netelovadci, posebno sedaj, ko si je Sokol nabavil klavir. Priznati moramo nadvse agilno delovajije našega Sokola, ki naj v zimskem času še podvoji svoje delo. Pričakujemo, da nas bo Sokol presenetil v kratkem zopet s kako predstavo in ustregel našim željam.
MOZIRJE. V našem prijaznem trgu bi našel dober zaslužek in bodočnost pošten in marljiv sedlar, v prvi vrsti značajen napredni narodnjak Bivše »Jungschtltzc in avstrofile odklanjamo, tudt za radi-kalce nam ni mnogo. Za primerno stanovanje in delavnico Be bo skrbelo.
ŠOŠTANJ. Kot odgovor na prostaški napad »Slovenskega Gospodarja* na tukajšnje rodoljube, se jo nabralo v veseli dražbi 2765 Din 20 p. za Sokolski dom v Šoštanju. Zbirka se šo nadaljuje. TaJro delajo tudi nasprotniki brezplačno reklamo za naše Sokolstvo. Sokolski dom se je jel ponosno dvigati iz tal in to je popolnoma zmedlo naše zagrizene klerikalce. Zdravol
IZ PREKMURJA. Ker so rabi za novoustanovljeni pevski moški zbor štirl-glasne pesmi, se tem potom prosijo pev ska društva, da bi poslala lahke slovenske in hrvatske pesmi samo v prepis. Nato se iste točno vrnejo. Pošlje naj so na šolsko vodstvo 'r Hotizi, p. Dolnja Lendava.
Gospodarstvo
Gospodarske ankete s češkimi privredniki
Obisk zastopnikov češkoslovaškega gospodarstva v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je priredilo češkoslovaško - jugoslovansko narodnogospodarsko udruženje v Pragi informacijsko potovanje v Jugoslavijo, da na licu mesta ugotovi, kje so vzroki, da se trgovinski odnošaji med obema bratskima državama ne razvijajo tako, kakor bi bilo pričakovati. Obe državi imata namreč drugačne temeljne pogoje za čim tesnejše gospodarske 6tike, ker jo Jugoslavija pretežno agrarna, Češkoslovaška pa v prvi vrsti industrijska država-
Češkoslovaški privredniki, 47 po številu, so bili od naših gospodarskih krogov pa tudi od široke javnosti povsod sprejeti z velikimi simpatijami. Posebno slovesen je bil njihov sprejem v Beogradu, kamor so dospeli dne 7. oktobra Tam so si gosti ogledali razna industrijska podjetja. Glavna točka programa pa je bila konferenca z našimi gospodarskimi krogi. Na tem pomembnem sestanku je poudarjal predsednik Češkoslovaško - jugoslovanskega narodnogospodarskega udruženja Rudolf Barta, da gospodarske zveze med Jugoslavijo in Češkoslovaško niso take, kakor bi bilo pričakovati glede na tesno politično zvezo med obema državama. Pokrajine, ki danes tvorijo Jugoslavijo, so 1911. izvozilo iz tedanje Češko tri petine celokupne češke industrijsko produkcijo, dočim je ta izvoz leta 1922. padel na 4 odst. celokupnfga češkoslovaškega iz voza. Posebno se opaža velik padec izvoza tekstilnega biaira. Istočasno nada tudi uvoz
iz Jugoslavije, ki bi mogla dopolniti primanjkljaj v prehrani Češkoslovaške in dajati surovine, ki jih Češkoslovaška potrebuje za svojo industrijo. Žito, meso, vino, rude, konoplje, hmelj, kožo in gotova vrsta lesa 60 Češkoslovaški potreb-ul produkti Jugoslavije. To stanjo jo nenormalno in moramo za ta pojav iskati vzroke: 1.) v stalnem trgovinskem posredovanju Dunaja in Pešte; 2.) v nepravilnem prometu med Prago in Beogradom, ki šo vedno ni direkten; 3.) v ne-izkoriščevanju plovno Donave, ki jo in-ternacionalizirana in veže obo državi direktno in 4.) v nevravnani devizni politiki obeh držav. Pot;obno je, da so iz trgovine obeh držav izključijo vsi posredovalci in ustvari neposreden kontakt med gospodarskimi krogi obeh držav. Razen tega treba pospešiti zakon o pravni pomoči med obema državama. Češki kapital jo užival pred vojno velik ugled v Srbiji hi v Zagrebu ter jo z njegovo pomočjo bilo ustanovljenih mnogo podjetij. Danes, v dobi velikih konstrukcij in obnove zemlje, jo pritok češkega kapitala v Jugoslavijo skoro popolnoma ponehal. Poleg trgovskih bo morajo obnoviti torej tudi finančne zve ze. Češkoslovaško - jugoslovansko udruženje si je postavilo tudi nalogo, da med češkoslovaškimi privrednimi krogi popularizira idojo udeležbo češkoslovaškega kapitala v jugoslovanski industriji. Po govorimo so iskreno!
Urednik »Trgovinskega glasnika* Ml lovan Matič je izvajal, da je izvoz jugoslovanskih agrarnih produktov v Češkoslovaško skoro onemogočen zaradi vi soko češkoslovaške uvozno carino. Ta carina i« naravnost Drohibitivna nrluvo-
udarjeno vino, ki mora pri uvozu v Češkoslovaško nositi na raznih pristojbinah 5 Kč za liter. To je ilustracija, zakaj jo naš izvoz v OSU znašal 1921. samo okroglo 100 milijonov Din ali 4 od-stotko eelokupnoga našega izvoza in lota 1922. samo 105 milijonov ali 6 odstotkov celega našoga izvoza. Lotos ne bo naš izvoz v češkoslovaško presegel 6 odst. celega izvoza. Naš uvoz iz Češkoslovaške jo pa bil neprimerno večji. Leta 1921. jo predstavljal vrednost H-1LI milijonov Din ali 20 odst. celoga našega uvoza in jo samo v prvih 8 mesecih leta 1922. narasel na vrednost 900 milijonov Din, tako da naš uvoz raste, Izvoz pa padp. To stanjo je popolnoma nenormalno in vzbuja med našimi trgovci nerazpoloženje proti češkoslovaškemu blagu. Potrebno je, da se češkoslovaška uvozna carina za naše agrarno produkte zniža.
Tajnik Ssi.-jugosl. udruženja dr. Žižka priznava, <la je češkoslovaška carina na nekatero uvozno blago visoka, vendar nima prohibicijske tendence. Večina teh carinskih postavk izvira lz dobo do-flacijsko politike, danes jih bo treba ro-vidirati. Udruženje bn napravilo potrebno korake, da so nedostatkom odpomorc.
prospoh poglobljonja gospodarskih zvez naj se v vseh večjih trgovinskih in industrijskih contrih Jugoslavijo ustanovijo slična udružonja, s katerimi bo praška centrala v stalnih stikih. Praško udruženje bo po končani okskurziji vzelo tozadevno inicijativo v roko.
Iz Beograda se je čoškoslovnška ekskurzija podala v N o v i S a d. Na zadevni anketi sta govorila Rudolf Barta in dr. Žižka. Slednji je opisal pomen Češkoslovaško - jugoslovanskega gospodarskega udruženja, v katerem je združenih 11 največjih češkoslovaških gospodarskih ustanov, nadaljo namen potovanja češkoslovaških privrednikov v Jugoslavijo in je prosil navzoče, naj odkrito pojedo svoje nazore o gospodarskem sodelovanju obeh naiodov.
Nato jo tajnik trgovinske zbornice po določenem programu razvrstil posvetovanje na i i sekcij po raznih vrstah blaga našega uvoza in izvoza. Ta razvrsti tov so jo izkazala zelo praktično, kor so so mogle vse panoge v relativno kratkem času izčrpno obravnavati in Be jo diskusija mogla izogniti splošnostim, ki bi šlo na račun temeljitosti.
V sekciji za tekstilno blago, ki tvori najvažnejšo panogo našega nvoza iz Ce škoslovaško, so novosadski trgovci izrazili svojo nezadovoljnost s češkoslovaškimi industrijalci. Konsument jo s kvaliteto češkoslovaškega tekstilnega blaga samoga zelo zadovoljen. Navzlic temu jo italijanska konkurenca vedno jačja. Razlogi za to so ti-le: 1.) češkoslovaško blago jo predrago, italijansko jo ceneje, kar predstavlja z ozirom na težkoče finančne krize v Jugoslaviji v konkurenci važen faktor; 2.) v svojih pogojih so Čohi zelo strogi in trdi, ne ozirajo se na težavni položaj, v katerem bo nahaja jugoslovanski trgovec, češkoslovaški industrijalec zahteva plačilo večinoma takoj po dospetju blaga ali pa celo v 30 dneh po izstavitvi fakture; šo prodno prido torej blago v roke trgovca. Ker trgovcc tega večinoma no zmore, mu češkoslovaški industrijalec zaračuna takoj visoko obresti; razen tega vtožujo brez odlaganja svojo ter jatev. Vse drugače dela konkurenca. Ita lijani dajajo blago na odprt kredit od 90 do 120 dni po prejemu blaga. Angleži in Francozi podaljšajo plačilni rok za 6 mesecev in tudi za 1 leto. Razen tega otežujojo uvoz blaga iz Češkoslovaške tudi češkoslovaški špediterji, ki so v svojih zahtevah pretirano dragi. Vojvodinski trgovci prosijo Čehe, da uvažuje-jo zgoraj navedene razloge in omilijo svoje pogoje, ker jih bo sicer italijanska konkurenca kmalu popolnoma izpodrinila. Dalje predlagajo, naj se potom fuzi-je domačih bank s pomočjo češkoslovaškega kapitala osnuje v Vojvodini če-škoslovaško-jugoslovanskl bančni zavod, ki bo posredoval plačila za češkoslovaški uvoz in jugoslovanski izvoz.
Na svojem nadaljnjem potovanju so se ustavili češki privredniki v Slav on skem Brodu, kjer so si ogledalitvor-nieo za izdelovanja železniških vozov in prispeli končno v Sarajevo, k.ior so bili svečano sprejeti od sarajevskih privrednikov. V Sarajevu so si češkoslovaški gostje ogledali razne zanimivosti in sarajevske tvornice, nakar se je 12. oktobra vršila gospodarska anketa, katere so se v obilnem štovilu udoležili sarajevski trgovci. Tudi na tej anketi so je poudarjalo, da težki pogoji za uvoz češkoslovaškega priznano dobrega blaga Bilijo trgovce, da se obračajo k slabšemu italijanskemu blagu. Končno ja dr. Žižka pozval sarajevske privrednike, naj tudi v Sarajevu osnujejo podobno udruženje, kakor je Češkoslov.-jugosl. gospodarsko udruženje v Pragi.
Iz Sarajeva so eo podali Čehoslovaki preko Mostarja na Jadran. V K o t- o r u jih je sprejela velika, množica prebivalstva z godbo na čelu. Zvečer je dala občina večerjo, pri kateri so so vršili razgovori o prijateljskih političnih stikih in trgovinskih odnošajih med obema državama. Iz Kotora bo so odpeljali na avtomobilih v Črno goro. Sprejem v Cetinju je bil nad vse prijazen. Goste je pričakovala velika množica naroda s predstavniki oblasti.
Čez Graž in Split so potem prispeli Čehoslovaki v petek v Zagreb, kjer so se vršilo obširno konference in posvetovanja, Tudi tu so se inogli prepričati. koliko simpatij uživa bratski na-
rol tudi med na"-lm gospodarskim «ve-'
toni in kako iskreno si želi naša. trgovina in industrija čim tesnojših stikov s Češkoslovaško. Sinoči eo bratski gosti prispeli v Lju»
bljano.
Narodna banka SHS
Sfnnje 15. oktobra 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembo napram stanju 8. oktobra); kovinska podloga 452.3 (+ 4.4), posojila 1024.9 (•-}- 1.4), račun za odkup kronskih novčauic 1238.2, račun začasno razmero 373.1, državni dolg 2959.4, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje bankovcev 2138.3, saldo raznih računov 275.1. Skupno 9001.6.
Pasiva: vplačani del glavnice 21.9, rezervni lond 5.4, novčanice v obtoku 5925.8 (—74.8), državni račun začasne razmero 378.1, državno terjatve 123 (+ 72), razno obveznosti 426.7 (+ 33.7), terjatev državo za založene domene 2188.3, nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 48.1. Skupilo 9061.6.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (22. t. in.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., ponudba 337.5. Ječmen: baški, 67 — 68 kg, ponudba 275. Oves,- baški, 1 vagon 220. Turščica: duplikat kasa, 1 vagou 2fi5; za dcccnibcr-januar, 25 odst. kasa, 20 vagonov 220; sušena, duplikat kasa, 1 vagon 240; za marc-april, 10 vagonom 230; za marc-april, duplikat kasa, 35 va-, gonov 250 — 257.5; sromska, Vinkovci, 1 vagon 267.5 hiiol: beli, baški 3 vagona 230 — 235; beli, sremski, 2 vagona 225. Moka: baza »0», 540; baza »0» ss, 1 vagon 545. Otrobi: v jutlnih vrečah, 1 va« gon 140. Tendenca nestalna.
Zagrebška blagovna borza (22. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, denar 340, blago 345. Turščica: baška, blago 255. Oves: slavonski, pariteta Zagreb, blago 252.5. Moka: baška, baza »0*, denar 537.5, blago 550. Tendenca nadalja mlačna.
Beograjska blagovna borza (22. t. m.) ni poslovala radi pomanjkanja zanimanja.
Dunajski živinski sejem (22. t. m.) Dogon 3566 glav, od tega lz Jugoslavijo 1081. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 11 — 16, biki in kravo II — 16, slaba živina 7 — 10.5. Cene so oslabele za 500 — 1000 aK.
Dobave
Dobava sena. Pri komandi vojnega okruga v Mariboru se vrši 3. novembra ponovna ofertalna licitacija glede dobava 300.000 kg sena.
Dobava vrvi iz konoplje ln žico« Pri ravnateljstvu državnih železnic v Su-botici sc vrši 3. novembra ponovna ofertalna licitacija glede dobave vrvi iz ko-i noplje in žice.
(Predmetna oglasa sta v trgovski In obrtniški zbornici v Llubllani na vpogled.)
—	Naš izvoz v maju. To uradnih po-, datkih jo v mesecu maju t. 1. znašal naš izvoz: koruzo 8171 vagonov v vrednosti 91.800.000 Din, lesa. 10.500 vagonov v vrednosti 131,100.000 Din, živine 1500 vagonov v vrednosti 125,000.000 Din, jajc 210 vagonov v vrcduosti 42,000.000 Din, suhih sliv 372 vagonov v vrednosti 132,000.000 Din, žita 106 vagonov v vrednosti 18,600.000 Din; izvoz vseb ostalili predmetov je imel vrednost 151,700.000 Din. Meseca maja lanskega leta jo znašal celokupni izvoz 174.758 ton v vrednosti 802,486.927 Din. Presežek meseca maja letos napram lanskemu znaša 85.500 ton v vrednosti vsoto 270,960.902 Din.
= Kontrola denarnih zavodov. Iz Beograda poroča,jo, da so v ministrstvu za trgovino končano pripravo za osnovanje kontrolnih komisij, ki bodo kontroliralo denarne zavodo. Najprej se bodo kontrolirali vsi denarni zavodi v Beogradu.
= Bančni sindikat v Vojvodini. lasti poročajo, da nameravajo denarni zavodi Vojvodine osnovati sindikat s sedežem v Beogradu, ki bi omogočal tesnejšo so-dolovanjo z beograjskimi denarnimi zavodi.
= V trgovinski register so so vpisal« nastopne firme: S. Vertnik, trgovina z vrečami v Ljubljani; Pavla Stibernik, trgovina t. mešanim blagom v Podkraju pri Aržišah; Alojz Sršen, trgovina z živino v Radomljah; Anton Vidic, prva gorenjska tvornica čajnega peciva na Savi pri Jesenicah; Ivan Bencina, trgovina z mešanim blagom na drobno v Starem trgu pri Rakeku; Jakob Kos, trgovina z vinom na debelo v Toplicah pri Zagorju. Izbrisala so je firma J. Goljcvščck, trgovina z lesom v Ljubljani.
—	Novo tvomico svile jo sklenil zgraditi upravni odbor državnih tvornic svile v Novi Kanižl v Banatu.
—	črni premog v južni Srbiji. Listi poročajo, da so so v južni Srbiji na več krajih našlo zalogo izvrstnega črnega premoga (7000 kalorij), ki jo v svoji kakovosti baje v prehodnem stanju k antracitu.
= Zlata pariteta v Avstriji (preračun-sko razmerje gledo carinskih plačil v zlatu) znaša od 22. do 28. oktobra vsoto 14.400 aK in jo torej nespremenjeno
= Določanje nemškega zlatega carinskega nadavka se opusti. Od 24. oktobra velja zlata proračunska postavka za nemške državno davke tudi za plačevanje carino. Višina zlato preračunsko postavke so ravna od 21. oktobra dalje po kurzu dolarja onega predhodnega dne, katerega « najzadnje uradno notira' kurz dolaria v Berlinu.
fcSf
In z besnim studom zaloputne vrat-«a. Kar je videl v tem predalu, je bila namreč popolna zbirka najrazno-vrstnejših mučil, kakor okovov za roke, korobačev, biBev, trstenih in kovinskih palic -za pretepanje, majhnih jarmov za mučenje vrata, hrušk za davljenje in ge mnogo drugega. V tretji predal se mu ne zdi niti vredno pogledati.
Z vsemi silami skuša Sainclair odgnati misli, da je tudi Laurence Paili bila v tej sobi, izročena na milost in nemilost pohotnežu in okrutnežu . . . Hitro odide iz sobe, vtakne browning za pas, stopi pred ujetnika., ki ga je Corsat pazljivo čuval in vpraša nenadoma nemški:
< Človek, kako ti je ime?»
Ujetnik zagodrnja, pogleda Izpod Bela in molči.
»Govori, norecl» vzroji Sainclair. *če ne, se boš na lastni koži, razumeš, na lastni koži seznanil z onimi prijaznimi igračkami, ki sem si jih pravkar ogledal v oni omari, saj veš, v levem predalu!«
Neznanec 6e zgrozi, zamrmra spet
brk in ne reče nič.
Stisnjenih ustnic in nagubanega Cela Čaka Nyctalope se nekaj časa, morda minuto, in ostre, grozne so njegove oči. Potem pa se obrne, odide v »temnico groze*, kakor je sam pri sebi krstil ono tretjo sobo in se takoj vrne s parom okovov, s hruško za davljenje in z nekako knuto, ki je imela kratek ročaj in šest jermenov z malimi jeklenimi, nazobčanimi kroglami.
Ujetnik ga pogleda t nepopisnim etrahom v očeh.
Saiclair odloži «hruško» in knuto na posteljo, migne Corsatu, ki zgrabi ujetnika za roke, in mu natakne spret-po okove na zapestje.
Potem ga sune brutalno z upognjenim kazalcem in sredincem pod brado, da zakriči, in mu potisne »hruško* v usta. Ujetnik se zgrozi in pot mu stopi na čelo. Tedaj vzame Sainclair knuto, jo zavihti neznancu nad glavo
in udari z njo po steni, da se omet kar odkruSi ter pravi z mrzlim, umirjenim glasom, povdarjaje vsak zlog:
»Štel bom do deset . . . Co hočeš govoriti, odgovarjati na moja vprašanja, na v s a vprašanja, vzdigni kazalec obeh rok . . . Dokler pa nisi pripravljen govoriti, toliko časa te bom bičal, da boš tudi ti okusil te sladkosti, ki si jih dozdaj le drugim delil . . . Vem namreč dobro, da igraž tu vlogo krvnika, in da je nekdo, ki se da klicati z Lueiferjem, tvoj gospodar . . . Si me razumel? . . . Prav! ... Tu, Corsat, vzemi knuto! Jaz bom štel do deset in ko bom končal, ga začni tepsti. Pazi samo na njegovo glavo! Drugod pa kamor pade! In čim močneje, tem bolje! Saj ta šakal ne bo trpel niti stotinke tega, kar so morale pretrpeti nedolžne žrtvo njegovega gospodarja.*
Corsat vzame brez besede knuto, nekoliko bled je, ker takega posla ni bil vajen, in se vzravna v vsej svoji velikosti. Sainclair pa začne šteti, počasi, vsakih pet sekund.
»Ena... dve... tri... Štiri...»
Ujetnik ne vzdrži niti toliko, da Sainclair naš te je do deset Ko izgovori Sainclair »Pet!* vzdigne sunkoma oba kazalca in njegove kalne majhne oči prosijo milosti.
»Sem si mislil,* pravi Sainclair in sc s Btudom obrne proč. »Tudi strahopeten je ta Luciferjev hlapec povrh. Pojdi, Corsat, odvodi ga, gremo v jedilnico spodaj, tu preveč smrdi po sodu. Za aparat in laso so ne brigaj, odšla bova itak po strehi, ker hočem, da najde Lncifer vsa vrata zaklenjena. Prižgi električno svetilko in ugasni svečo. Tako, dobro! Pojdiva! In če se ti lopov kaj upira, kar knuto v roke: to ga bo spametovalo.*
Pet minut kesneje sta Sainclair in Corsat zvedela, da je ujetniku ime Hans Kroon. In ni še minila ura, je Nyctalope izvabil iz Krooca s previdnimi kratkimi vprašanji vse, kar je bilo važno za nadaljno zasledovanjo.
IV. Po Kroonovlh razkritjih
Schwarzwaid je gorska vrsta v Nemčiji. Razprostira se po Badenskem in WUrtemberškem in zapira na vzhodu dolino reke Rena.
To strmo pogorje je dolgo kakih 260 km in široko 80 do 60 km. Njegov najvišji vrh Feldberg doseže višino 1495 m. Kljub razmeroma ne veliki višini svojih vrhov je Schwarzwald eno izmed najmrzlejših pogorij v Srednji Evropi. Sneg skopni komaj poleti. V najbolj gozdnatih pokrajinah ni najti večjih človeških naselbin, ampak le sem pa tja raztresene osamljene hiše.
Najbolj neprijazna stran teh divjih gora, kjer se megle od jutra do večera trgajo po vlažnih skalah in se zdi, da temne jelke le še stopnjujejo mrtvaško zapuščenost, leži na jugovzhodnem delu pogorja: kakih 30 km širok kos okoli križišča 48. vzporednika severne širine in 6. poldnevnika vzhodne dolžine.
Tu so velike in široke jame, kamor še ni stopila človeška noga, studenci brez imena se v visokih padcih izgubljajo v neznanih brezdnih.
Stoletne jelke se vzpenjajo iz maho-vitih skal nad strmimi prepadi, ob katerih vodi tupatam Btrma gorska steza.
Tu se torej vzdiguje v kotlini sredi gora na visoki nedostopni skali tajin-stveni romantični grad z nebotičnim obzidjem, in le slaba ozka pot vodi v vijugah do njega. Okolica je pusta in neobljudena. Visoki oblaki in nizke megle se zlivajo po obronkih, dokler jih veter spet ne raztrga. — Grad Schvvalzrock je to.
12.	maja opoldne zapuste Sainclair, Corsat in Pilou v majhnem najetem autu Kolmar. Sainclair se je spet prelevil v Heinza von Krafta, trgovskega zastopnika; Corsat je bil njegov tovariš, Pilou pa šofer kakor običajno. .
Omenimo naj še, da sta bila Pilou ln Corsat v letih 1917. in 1918. vjeta v Turingiji in sta nemščino govorila prav tako dobro, četudi morda ne tako čisto kakor Sainclair.
Noč od 12. na 13. maja so naži pustolovci prespali v hotelu v Freiburgu.
13.	maja ob osmih zjutraj pa se napotijo opremljeni udobno kot turisti peš iz Freiburga. Gostilničarju je dejal
Heinz von Kraft, da si namerava ogledati s svojim prijateljem in šoferjem za kak teden schwarzwaldske gore in hribe.
V gorah se počasi potuje. 14. maja ob desetih zjutraj dospo na sleme gora, ki obdajajo Schvvalzroško kotlino. Iz te kotlino je samo en izhod, ozka, globoka soteska, ki vodi v dolino Donave. Pa še ta prehod ni pora-ben za turiste in si ga je narava izsilila samo za odtok svojih hudournikov in studencev ter talečega se snega.
»Na cilju smo... vendar enkrat!* pravi Sainclair, ko zagleda sredi globoke kotline na črni skali grad Schwalzrock.
Vsi trije posedejo med skale. Bili so temno oblečeni brez najmanjšega kovinskega predmeta na obleki, tako da je bilo popolnoma izključeno, opaziti jih med skalami z gradu ali pa z obzidja. Nepremično opazujejo nedostopni grad, v katerega so naslednjo noč nameravali vdreti!... Vedeli so, da je grad dobro utrjen, da ima vrata okovana z železjem, strelne line v stolpu opremljene z električnimi žicami, da je postavljen na gradu poseben aparat-registrator, ki ulovi vsak najmanjši šum v območju petsto metrov in da je v gradu posebna dvorana, nazvana »akustična soba*, z aparati, ki podese-torijo vsak šum, ki jim ga pošlje rogi-strator... Strašen grad ... in tu gori živi pošastni, grozni Lucifer!... To je torej grad, s katerega je vladal čudoviti fluid, ki je mučil Ireno Cisera-tovo, ranil Mathiasa Narbonna, zadavil napol malega Henrija Prillanta, odpeljal Laurenco Paili in ukazoval Hed-vigi in drugim svojim brezmočnim lutkam ... In na tem gradu je najbrž tudi njegova, Sainclairova Laurence, ki ga je ljubila in ki jo on še vedno ljubi... ujeta pri Luciferju, vampirju v človeški podobi!...
Nyctalope so stresa od nepotrpežlji-vosti, stresa od globokega besa, ki je toliko strašnejši, ker ga ne kaže na licu; ni še prišel čas odločitve, čas dela. Ali bo sploh prišel, in kdaj bo prišel?
Sainclair si ga želi čimprej. Toda, ne bo li tajinstveui sovražnik močnejši od njega, previdnejši, premetenejši, bolj pripravljen za obrambo in napad?
8 komolci na kolenih podpira Sam-
clair glavo z rokama in gleda pol. zaprtih oči in stisnjenih zob na Schwalzrock, nemo, srepo . . .
Dolgo časa in nepremično. Majski dan je bil krasen, sladek. Mogle je solnco prodrlo in pretrgalo, ko so so začele vzdigovati ob skalah proti SchwaIzrocku, in razkrope se ln raz-blinijo. Lahon vzhodnik prežene tudi redke oblake in nebo jo jasno, modro, Celo temne jelke, se zdi, se vesele čarobno pomladi: njihova sicer skoro črna barva je danes temnozelena ka-kor trava v prerijah. Sredi zelenja iu svetlega majskega solnca pa je Schvvalzrock še bolj črn in zlovešč...
Dve uri mineta. Megle in oblaki so popolnoma izginili. Solnce stoji v ze-ni tu.
»Corsat, Pilou!* pokliče Sainclair pritajeno, obedujmo! Toda še poprej se razkropimo in skrijmo za ono-le grmičevje in skale. Tam lahko poležemo in čakamo, da pride noč. Osem ur imamo časa, ki ga najbolje porabimo s počitkom in spanjem. Eden pa mora biti vedno na straži. Treba je vsekakor, da smo ponoči popolnoma spočita, čili in sveži. Jedli pa bomo lepo po malem in večkrat. Tako naj prebavljanje ne bo polenilo, in bomo, če treba, tudi štiriindvajset ur lahko brez jedi ... In, prijatelja draga, imejta vedno pred očmi, da je v tem gradu Smrt! . . . Ona nas že čaka, na dvajset načinov nas bo zgrabila!., Predvsem pa, prijatelja, predvsem.., no, o tem pozneje, ko bo nevarnost pred durmi . . . Zdaj pa jejmo, puši-mo in počivajmol . . .»
Solnce se je začelo nagibati k zatonu. In vse popoldne pozno v mrak, ko je začela tema postajati vedno gostejša, je bilo na slemenu gora dvoje oči vprtih v grad, na vijugasto pot in na dolino pod gradom.
Nič sumljivega. Gra/1 je pust ln mrtev, in ni videti živega bitja v njem, niti okoli njega. Ozka in maloštevilna okna so prazna in zaprta. In lahko bi človek mislil, da je Schvvalzrock prazen in zapuščen, da se ni vzdignil zdaj pa zdaj iz nevidnega dimnika lahen bel dim iznad grada, ki je postajal vedno temnejši, čimbolj se je solne bližalo zahodu.
POZOR! TRGOVCI !N TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI.
Začel sem Izdelovati različne zaboje po naročilu, po primerni ceni po dogovoru. Se ppiporoca: 6286
TVRDKA FRAN SVIGELJ,
lesna industrija na Bregu, pošla Borovnica.
0030P1 TprOBUH H TBOpHMHapH
-» y JyrocjiaBHjn. =======
rioieo caM napačna™ pa3^iiiHTe carice no Hapy4ČHHH, ya npHMepeny ueHy npeMa.Aoro-Bopy. — npenopyna ce TBpTKa C>PAH IIJBHrEJb, iiHAycTpnja ApeeHHHa na Bpery, noiiiTa EopoBHima.	6286
»Trgovec
ti potuje po Hrvatski, Vojvodini, Bački in ,Baaatu s svojimi izdelki vsak mesec enkrat
bi prevzel eno aH drugo zastopstvo proti proviziji
Ponudbe pod ..Potujoči trgovec" aa anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodua ulica štev. 5.
IVAM MASTMI, Oslf
F1
lc
S
Kralja Petra oesta 15 6444
riporoča cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkerja in angleSkoga blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstno sukuo za moške in ženske obleke, barhant, eefir, belo platno in vse krojaške potrebščine. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gumijaste plašče, lepih modernih oblek za gospode in dečke
po zelo nizkih cenah.--3 m sakna in cela
sprava samo Din 368 — V zalogi nsujate suknje.
Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5 (skupno s pisarno odvetnika dr. Jos. Lavrenčiča)
v
odvetnik dr. Gregor Žerjav.
5342
6550
Št. 3785/28
6649
Podpisana mestna obilna odda ponudbenim
potom
dela, ki se tičejo preureditve in dopolnitve mestnega električnega omrežja,
fer poživlja tem p6tem reflektante, ki bi prevzeli ta dela, naj predloži pismeno ponudbe pri mestnem magistratu celjskem.
Sok za vlaganje ponudb poteče 4. novembra 1.1.
l'redmct ponudbe tvorijo:
1.)	Nova razvrstitev sedanjih transformatorjev in STentuelno dopolnitev že obstoječih traueformatorjev.
2.)	Razdelitev omrežja nizko napetosti oa novo postavljene transformatorske postaje.
3.)	Ojačcnje rodov nizko napetosti.
4.)	Naprava in ureditev posebnega omrežja za fcvno razsvetljavo; dobava v to svrho potrebnih armatur.
5.)	Eventualna predložitev kablja visoka napetosti Natančnejše podatke dobe reflelrtanti v mestni
elektrarni do 1. novembra 1.1. med 9. ln 12. aro.
mestni magistrat celjski,
dno 80. oktobra 1923.
Župan: Dr. Hrašoveo.
NAROCBLA ZA
ZA VSE KINEMATOGRAFE! V SLOVENHt iN OSTAU JUGOSLAVIJI
SPREJEMA
anončna reklamna d. z o. z,
LJUBLJANA
kongresni tbo 8	vas1na ulica 21
Število reklam je v vsakem kinu omejeno i
Ažurlra5
lil ]wr-Su
Dvorni trg I.
BEOGRAD
obstoječe in spalne, jedilne ter gosposke sobe (pokrite z usnjem) i dr. Ogleda, se lahko vsak dan od 10. do 12. ter od 2. do 4. ure v skladišču „BALKAN", Du-inajska cesta 33. 6527
Kdor hoče imeti -uspeh, naj inserira v „JUTRU'
Lepi reprezentančni
i
v Ljubljani
se zamenjajo za primerne pisarniške prostore.
Samo pismene ponudbe pod »Ugodna zamenjava" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana.
6400
ABBOE GIRIBALDI
oskrbi: Naknp ln prodajo kakor tudi najem ta- ln Inozemskih pa-robrodov, jadrnlo in motornih Jadrnlo.
Centrala: GEN UA-Via
Poterealo 3. Podružnici: NEAPEL -
Via Ftavio Gioia 25; TRST - Via 8. Nicolo 2.
Janko Svigelj
Anica Svigelj
roj. Jemo
poročena 22. oktobra 1923 SelSCek Grahovo HM
Najstarejša slovenska
pleska: ska in ličarska delavnica »« Ivan Bržcelj
Dunajska ccsta 10
se priporoča.
IzvrSItev toCaa. Cene ztnome.
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
22» ING.
RUDOLF PEČLIN.
Stroji sa vsako Industrijo, lesuo ln kovinsko; poljedelski stroji ln orodje; lokomo-blll ln motorji; vseh vrat stlHkalnlce; veletrgovina železa za stavbene ln konstrukcijske svrbe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo ln kovine f. Farlč izdeluje vse predmete lz litega železa v vsaki množini ln velikosti toftno po modelih, armature Is medi ln kovin za vsako potrebo, a o
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon lnternrban 82.
večja dobro vpeljana, stara, v prometnem kraju ob železnici z vso opravo se proda ali da v najem ali pa se sprejme tudi kompanjon. Po-nuobe na upravo „Jutra" pod .Trgovska hiša' štev. 5554.	6561
Zahvala. 5648
Vsem, ki »o nam izkazali tolažilno sočutje ob bridki, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, oziroma brata in nečaka
Ivani Mm
izrekamo tem p6tem najiskrenojšo zahvalo za darovane vence in šopke. Istotako trboveljski rudniški godbi in požrtvovalnemu pevskemu društvu «Zvoo». kakor vBem spremljevalcem za zadnjo čast s spremstvom k večnemu počitku.
Trbovlje, dne 20. oktobra 1923.
Žalujoči rodbini
Maleza-Brgles.
omače vesti
*	Poroka princa Pavla. Včeraj opol-ilnc se je vršila v starem dvoru poroka sina kneza Arzena, princa favla, z grško princczinjo Olgo. Svečanost jo imela intimen značaj in ji je prisostvovalo zato samo okoli 200 oseb, in sicer poleg kraljeve rodbine in kraljevskih gostov člani vlade, diplomatski j.bor, več poslancev in visokih dostojanstvenikov. Akt o izvršeni poroki je podpisal kralj Aleksander kot stari svat in Yorški vojvoda kot kum. Na povratku iz starega dvora v novi dvor sta mlada poročenca po narodnem običaju sprejela žito, sol in hleb, dojilja pa jima je izročila kraljeviča Petra, ki sta ga trikrat poljubila. Po poroki je bil v novem dvoru gala - diner za najožji dvorski krog, ki mu je prisostvovalo 00 oseb.
*	Prestolonaslednik Peter — častni flan sokolskega naraščaja. Prestolonaslednik, kraljevič Peter, jo izvoljen za častnega člana jugoslovanskega sokolskega naraščaja. V nedeljo ] opoldne jo bil povodom krsta podpisan ukaz o odlikovanju raznih sokolskih delavcev.
*	Vojaška vest. Dosedanji komandant artiljerijske podoficirsko šole, pukovnik Savo T r i p k o v i č, ki je bil povišan v Čin generala, jo imenovan za komandanta, artiljerijske brigado v Ljubljani.
*	Dobra Mitrovič -j-. V Da vosu v Švici je umrl v nedeljo bivši beograjski župan, poslanec in predsednik finančnega, odbora Dobra Mitrovič.
*	Češki industrijalci v Mariboru. Ker so je prihod čeških industrijalcev v Ljubljano zakasnil, tudi v Maribor nc pridejo danes v torek s popoldanskim brzovlakom, kot jo bilo prvotno jav-Ijeno, ampak šele ponoči ob 10. Zato odpadejo vse pripravljene prireditve, ki bi se imele vršiti nocoj v Narodnem •lomu.
*	Prihod češkoslovaških privredni-liov. Sinoči ob pol 10. so prispeli iz Zagreba v Ljubljano češkoslovaški pri-vredniki, na čelu jim predsednik Češkoslovaško - jugoslovanskega narodnogospodarskega udruženja v Pragi g. Rudolf Barta in tajnik dr. Žižka. Na kolodvoru jo pričakovalo češkoslovaške gosto lepo število zastopnikov ljubljanskih gospodarskih krogov, češkoslovaški generalni konzul dr. Bo-neš, zastopnik pokrajinske uprave g. Eancin, zastopnik mestne občine magi-stratni ravnatelj g. dr. Zamik, pred-fednik trgovsko in obrtniške zbornice p. Knez ter tajnika gg. Mohorič in dr. 1'loss, dalje predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti, tajnika Zveze in-dustrijcev gg. inž. šuklje ter dr. Golia, predsednik Zveze trgovskih gremljev g. Jelačin in drugi. V čakalnici je v imenu ljubljanskih gospodarskih krogov pozdravil došle gosto g. Jelačin, želeč, da bi vtisi, ki jih dobe pri nas, bili najboljši in da bi njihovo potovanje rodilo uspeh, ki ga žele oni in kar Selimo istotako mi. Pozdrav jo zaključil z: Dobro došli v beli Ljubljani! Na pozdrav je odgovoril vodja češkoslovaških privrednikov g. Rudolf Barta, ki prinaša pozdrave vseh članov češkoslovaško - jugoslovanskega narodnogospodarskega udruženja. Za njim je pozdravil goste v imenu ljubljanske mostne občine g. dr. Zaruik. Gostjo so se nato odpeljali z avtomobili :ia svoja prenočišča. Danes ob 0. dopoldne fe vrši v veliki dvorani Narodnega (loma skupno zborovanje češkoslovaških privrednikov z našimi industrijalci, trgovci in obrtniki. Ob pol 13. uri se priredi gostom obed v dvorani Kazine. Po obedu si bodo Čehoslovaki ogledali nekatere naše tvorniee, nakar tf- že ob 18. uri odpeljejo v Maribor.
*	Vsem ljubljanskim obrtnikom! Danes, dne 23. oktobra ob 9. dopoldne se vrši v dvorani Narodnega doma zborovanje naših gostov bratskih češkoslovaških industrijalcev, trgovcev in obrtnikov, katerega naj se v častnem številu udeleže tudi ljubljanski obrtniki. Deželna zveza obrtnih za drug v Ljubljani.
*	Nunske šole. Pišejo nam: »Z opo Mritvijo, da so se nunske šole v Škofji Loki, Repn.iah, Ljubljani itd. kra-doma uštulil© med šole, ki jih je država hotela podpreti z naredbo od 5. maja 1919, ste zadeli v centrum. Klerikalci strežejo po življenju našim šolani, zadnji čas pa so napovedali smrt ženski reformni gimnaziji v Ljubljani. Zakaj? Enostavno iz razloga, ker bi tjakaj radi urinili redovnice. Slučajna večina v mestnem svetu, zlorabljajoč župana - slabiča, hoče kar med letom ukiniti dva razreda tega zavoda. In to predno je vladi dana možnost, da z novim proračunom vzame šolo na svoje rame. Pokazali ste, kje se lahko s'ine nazaj in to tako izdatno, da se bo hipoma ohladila, žilica občinskih svetnikov Stanovnika in Jegliča. — •Slovenec* razmišlja o zakonitosti na-redbe od 5. maja 1919. On predobro vč, da tedanja narodna vlada tii misli-'a na nune ne v Ljubljani, no v Škofji boki in da jo ta raziagp naredbe požrešna. V sejnih zapisnikih deželne vlado bo tudi razvidno, da je SLS sa-tna priznala, da njenim šolam taka Podpora nc gre. Če pa že gg. juristi iz Pokrajinske vlade po nejasni formulaciji naredbe nimajo odločnosti, da stro-Po interpretirajo, ker gre za čisto izredno breme, bi jih pa vprašali, k j e J0 ona točka proračun a. k i
Kot nemSlmur se Je potem naselil v svoji
hiši v Grahv/inu pri Gradcu, odkoder je po prevratu pridno tihotapil v Maribor. Prej jo tihotapil zlasti smodnik in so ga enkrat zasačili, ko jc prinesel k mariborskemu puškarju Dragotinu Cutiču v nahrbtniku 30 kg smodnika. Kakor znano, je bila poznoje pri Cutiču velikanska eksplozija, ki je pogrebla Cutiča in delavsko ženo z otrokom. Lebnriču tihotapska kri kljub temu ne da miru. V soboto so ga
lin prlSef zopet t r-ebr. Zvečer ss Jo Be-[grude prsti fn kamenja ln zaprt 8» ji
dovoljuje to plačilo? Med ♦ stalno osobje* v smislu dotične partijo nuno gotovo nu spadajo, ker tam so očividno, kakor v celem proračuni;, mišljeni lo državni nameščenci, pod partijo »subvencije škotskim op-štinama i društvima*, kamor bi s« nuno s silo morda dale spraviti, pa n o n a j d e m o k r i t j a.* — V isti zadevi se nam z drugo strani piše:
Šele iz Vašega članka smo izvedeli, kornčenja meje brez polnega lista, za kar | stavo odgnali vso živino. Ker jo bil da so iz sistemiziranlh mest za držav-
zeljnk napram Rusu pohvalil, da jo nalašč spojil žici, da bi Rusa malo pretreslo. Pri obravnavi pred ljubljanskim okrajnim sodiščem pa jo lant zanikal, da bi izgovoril te besedo in trdil, da se mu je takrat pripetila samo nesreča. Sodnik mu je verjel in je fant odšel za enkrat prost.
* Nečloveški razbojniki. V zaječiirskom okrožju je skupina odmetnikov izvršila v zadnjem času celo vrsto zločinstov. Prosili
zasačili s pet kilogrami saharina. Sedaj j teden pa jo nastopila uprav zverinsko. —
. Posestniku J. Trujkiču so z njegove prl-
no učitoljstvo plačujejo p r i v a t n c učiteljice. (Op. uredništva: Tako so I nega sodišča.
plačujejo prejemki nun na Liehtcntiir-novetii zavodu, pri Uršulinkah, na deški osnovni šoli v Marijanišču, na šolali šolskih sester v Mariboru, v Celju, Uršulinkam v .Škofji Loki, šolskim sestram v šmihelu, »Marijinem domu* v Kočevju, nunam v Repujah. v St. Petru niže Maribora in frančiškanom pri Mariji Nazaret!) Ni čuda torej, da manjka denarja za državne učitelje, ki edino imajo pravo na dotične prejemke iz državnega proračuna, ki točno našteva, koliko učiteljev ene ali druge kategorijo je sistemiziranlh. Koliko privatnih učiteljic je prevzetih na državni proračun? Nobena! Če vlada misli, da so naredbe tu, da se ž njimi podpira klerikalizem, a ne gane s prstom, da reši edini ženski srednji zavod prod klerikalnim nasiljem, je t;i napredna javnost, da izvojuje ta boj. /.• i Prekmurje ni učiteljskih mest, seveda, čo na njih sodo nuno v Repujah!
*	Zdrava pamet v boju z dogmo. Pod tem naslovom objavljamo v prilogi, in sicer v rubriki «Iz življenja in sveta* po znameniti knjigi češkega učenjaka Frana Drtine »Razvoj mišljenja evro-pejskega človeštva* zelo zanimiv odlomek, iz katerega so vidi, s kakimi težavami so se borili in kakim perse-kucijam so bili izpostavljeni prvi možje svobodne znanosti. Drt.inov »Razvoj mišljenja evropejskega človeštva* je poslovenil za slovensko ljudstvo gosp. dr. Jožo Glonar, sedanji zagovornik teološko fakulteto in znanosti.
*	Zlata in srebrna poroka. Srebrno poroko praznuje danes g. Viljem Rudolf, postajni odpravnik v pol;, v Ljubljani s svojo zvesto družico, rojeno Adamič. Istočasno praznuje zlato poroko njegov tast, g. Ivan N. Adamič, vrvar in posestnik v Kamniku, že mnoga letal
*	Himen. V soboto se jo poročil v Ljubljani znani nogometaš »Ilirije* g. Janez Zupančič z gdč. Anico Batnbičevo. Dne 18. t. m. se je poročil na Brezjah gospod Janko Svetlič, notar v Tržiču, z gdč. Loj ziko Novak iz Ljubljane. ■— V Trbovljah so je poročil g. Josip Plevčak z gdč. Milko Drachsler iz Kostanjevice. Obilo sreče I
Pogreb rand. inž. Mira Markona se je vršil v nedeljo popoldne. Akademiki-pev-ci so mu zapeli žalostinke in veliko število dijakov je spremilo dragega tovariša na zadnji poti. Pogreba so so udeležili med drugimi prof. FSrster, dekan tehniške fakultete s profesorjema dr. Vidmarjem in dr. Kralom, načelstvo Akad. kolegija je bilo zastopano po ravnatelju prof. Jcrauu in dr. Avramoviču, nadalje so poslali svoje zastopnike klub Primork, SK. Primorje, starešinstvo akad. fer. dr. Balkan v Trstu in vsa ljubljanska akad. društva. Na grobu sta dragemu tovarišu govorila v slovo tov. Kosovel in Zadnek, pevci pa so zapeli tBlagor mu». — Klub JNA. iz Italije nas naproša, da objavimo njegovo iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je pogreb vršil na tako dostojen način, kakor tudi onim, ki so nesrečnemu tovarišu izkazali poslednjo čast,
*	Smrtna kosa. V Vevčah pri Ljubljani je umrl v najlepši dobi Vladimir Curda, višji respicijent finančne straže, ki se je po prevratu naselil v Jugoslaviji. Za časa svojega bivanja v Trstu je bil sodelujoč član mnogih slovenskih društev. Zapušča vdovo in štiri napreskrbljene otroke.
*	Pomanjkanje poštnih znamk. Na ljubljanskih poštah se žo delj časa ne more dobiti pošnih znamk, zlasti ne znamk onih vrednosti, ki so v pisemskem prometu najbolj potrebne. Ne dobi se znamk po 1 Din, 0.75, 0.50, 0.20 Din, marveč le znamke po 0.25, 0.15 in 0.05 Din. Ako hoče kdo poslati priporočeno pismo inozemstvo, mora celo zadnjo stran pisma prelepiti z znamkami po 0.25 Din.
*	Iz vrst finančnih krogov. Prejeli smo: Malokdaj se čuje iz naše srede in še takrat nič veselega. O bedi, napornosti in krivici, vedno ena in ista žalostna pesem
V	notranjosti je še. Ali na meji, bože moj? V burji, mrazu in dežju, premočen do kože, idi s praznim želodcem v službo. Za priboljšok ti pa pošljejo kako novo naredbo, ki jih seveda ne manjka. In koliko dobiš, če opravljaš službo z nevarnostjo za zdravje, pardon, z življenjem, — 20 Din in za uro čez — čujte in strmite _ 1.50 Din. Ni čuda, da beži vse iz naših vrst, naraščaja ni. Plačajte nam, da ne bomo v obupnem stanju in z veseljem bomo žrtvovali vse sile v prid države in naroda.
*	Bolgnrski begunci r Mariboru. V ponedeljek se je peljalo skozi Maribor Ormož 150 bolgarskih beguncev, ki bodo dobili delo pri gradnji železnice Ljuto-mer-Ormož. Begunci so večinoma iz kme-tiških slojev, oblečeni večinoma v ostanke vojaških uniform in v narodnih nošah.
*	Zopet nevaren tihotapec pod ključem.
V	soboto ob dveh zjutraj so na meji v Plaču pri št. 11 ju v Slovenskih goricah zopet ujeli nevarnega tihotapca, Josipa Lebnriča iz Prlekije, ki je bil pred prevratom železniški uradnik v Mariboru.
sa ga začasno vtaknili v luknjo radi prekoračenja meje brez polnega lista, za kar ......-
običajno priznavajo tri mesece zapora.: na pristavi, mu seveda niti na pamet ni Sledi pa še primerna kazen dohodarstve- i prišlo, da bi skušal preprečiti rop. A liaj-
' dukom to ni bilo dovolj. Ko so ga do nagega oplcnili, so izvršili nad seljakom zverinsko inkvizicijo. Mirno, kakor da koljejo Jagnje, so mu odsekali desno roko ter se potem oddaljili.
*	Vlom r mariborski okolici. V Marija Brezju pri Mariboru so doslej neznani storilci vlomili pri tamkajšnjem posestniku Miroslavu Lešniku icr odnesli zlat-nuie in srebrnino za 104.000 kron.
*	Razno tatvine. Neznan malopridnež je odnesel Maksu Mačulinu, ki je lnžiral v liotelu Tratnik, kovčeg s perilom in obleko v vrednosti 3000 Din. — Na glavnem kolodvoru jo starejša ženska izvabila no-
Olinovitvena dela na Japonskem. Ker ro neprestano razširjajo po Ljubljani in ua deželi govorice, da se iščejo delavci-profesionisti za obnovitvena dela na Japonskem, smo so obrnili na japonsko poslaništvo na Dunaju, ki nam je odgovorilo: Japonska za izvršitev svojih obnovitvenih del nikakor ne misli angužirati inozemskih profesljonistov, ker ima na razpolago dovolj domačih moči. Toliko na znanjo tudi V3em onim, ki so se obrnili tozadevno na naše uredništvo za informacije.
Devet let v ujolnlStvn. Po skoraj dc-
grob za vedno.
Dragi Jofko! Naj Ti bo lahka žemljica jugoslovenska, l;i »i jo tako ljubili
vetletnein potovanju po raznih krajih ve- ] komu mesarskemu vajencu slanino in po-like Rusije so jo prošli torek vrnil v Go-j tem z njo pobegnila. -- Mlekarici Mariji rico na svoj v vojni razrušeni dom tehnik šušleršič iz Zapuž je bil ukraden namizni
Ciril Cej, ki je prišel leta 1914. v rusko vojno ujetništvo.
*	<Dom muzike* v Beogradu. Odbor, ki se je konstituiral povodom prenosa Mokranjčevih kosti, se ni razdružil, marveč deluje sedaj na to, da z različnimi akcijami ustanovi in izgradi v Beogradu Mokranjčev dom — <I)om muzike> z dvoranami za konccrle ter z večjim številom sob, v katerih bo postavljenih nad 100 postelj za pevska društva, ki pridejo koncertirat v Beograd.
*	Procena našim državljanom po italijanskem vojaštvu nastale škode na italijanskem ozemlju. Komisija za proccno okupacijsko škode je začela poslovati. Najprejo so bo ugotovila škoda, ki jo jo povzročilo italijansko vojaštvo našim državljanom po preobratu na okupiranem ozemlju, katero so poznejo Italijani izpraznili. Po izvršeni ccnitvi te škodo bo komisija proeenila ono škodo, ki so jo italijanski vojaki provzročiii našim državljanom po preobratu na sedanjem italijanskem teritoriju. Predpogoj za upoštevanje škode je, da je bila prijavljena do 1. maja 1022., bodisi italijanskim, bodisi jugoslovanskim oblastim. Poslednje imenovani poškodovanci na italijanskem ozemlju, ki so pravočasno škodo prijavili, naj to potom oddelka za socijalno politiko v Ljubljani takoj vuovič store in v tozadevnih vlogah natančno navedejo, kdaj so prijavili škodo in kateri italijanski, odnosno jugoslovanski oblasti. To je potrebno radi tega, da bo jugoslovanski delegat mogel pravočasno zbrati vse tozadevne spise in bo imel vse prijave v evidenci. Drugače se more zgoditi, da se o kaki škodi na bo obravnavalo, kar bi imelo za poškodovanca slabe posledice. Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode.
*	Sokol na Igu za sokolski Tabor. Včeraj opoldne se je pomikal po ljubljanskih ulicah z opeko težko obložen in bogato okrašen voz z napisom <Sokol na Igu za Sokolski Tabor». Napredno ljubljansko občinstvo je z zanimanjem in pozdravljaje spremljalo prvo pomoč v naravi za zgradbo sokolskega doma na Taboru, kjer je obrtnike Sokola na Igu v iskrenih besedah pozdravil predsednik finančnega odseka društva za zgradbo g. Jos. Turk. Naj bi zavedni Ižanci našli čim preje mnogo posnomalcevl
*	Smrt v tujini. V Lordinu, v državi Ohio, Zedinjenih držav severne Amerike, je 15. t. m. umrl naš rojak Alojzij Virant z Iga, ki je bival dolgo vrsto let onkraj morja. Njegov sin Ludovik, rodom Ame-rikanec, je nameščen kot dušni pastir v Clevelandu.
*	Povodcnj v Ukvah na Goriškem. Skozi Ukve, majhno vasico na Goriškem, teče potok, ki se ob hudih nalivih izpreme-ni v nevaren hudournik. Tako ae jo zgodilo tudi zadnjo nedeljo. Radi hudega deževja je potok narasel, vdrl v hiše in uničil kmetom pridelke. Pol vasi je prišlo namah pod vodo, ki je kmečka domov-,ja zasula z gruščem deloma do oken! Škoda je nepopisna in ljudi tolaži samo to, da ni bilo človeških žrtev.
*	Avtomobilska nesreča. Na Kralja Petra cesti v Celju je povozil dne 18. t. m. avtomobil sinčka g. Knavsa. Precej po škodovanega so prepeljali v celjsko bol nico.
*	Dobrota je sirota. Ko se je v nedeljo M. B. vračal proti domu, ga je na Sv. Petra cesti ustavila mlada punčka in vprašala za pot proti kolodvoru. Gospod se je tujki iz uslužnosti ponudil za spremljevalca, kar pa danes gotovo obžaluje. — Sladka deklica mu je namreč za plačilo izmaknila listnico, v kateri je imel okoli tisoč kron denarja in potem zginila.
*	BIcktriziral ga jo. Invalid France Rus in Ivan Bezeljak, zelo hudomušen fant, sla bila 22. septembra zaposlena pri polaganju tramov za neko streho v Šmarju. Rus se je med delom zapletel v električno žico, katero mu jo nastavil navihani Bezeljak. V tem trenutku pa se je Be-zeljaku prevagal neki tram, tako, da je, kakor pravi, po nesreči spojil prvo žico z drugo in je pričelo Rusa tako strahovito elekrizirati, da je padel v nezavest. Vendar se je po naključju oprostil žice
prt. — Dne 19. t. m. jc neznan žepar na vožnji Zidani most- Ljubljana v neraz-svetljenem vagonu prorezal Josipu Prislovu žep in mu izmaknil listnico, v kateri jo imel GC<X1 K in 3 dolarje. — Več perila in različno obleke je bilo v soboto zvečer ukradeno posestniku Antonu Snoju na Ilovici. Istega dno jo zmanjkalo več kosov perila gosliiničarki Mariji Aplenc v Spodnji Šiški.
POZOR I Stara, priznnno solidna trgovina z oblekami J. MAČEK so jo pro-aellln na Aleksandrovo oasto 13
(liiia Pokojninskega zavoda), kjer prodala še nadaiio na matuo zuižamh cenah.
Joško Čveka zastoj pot
Ravnatelja Jožka Čveka eo položili včeraj popoldno na ljubljanskem polju k večnemu počitku. Tožko in bolestno jo bilo slovo. Bolestno tembolj, ker so ob njegovem polaganju v grob odmccali obupni klici liašili zasužnjenih bratov v Primorju proti najnovejšemu kulturnemu nasilstvu Lahov.
Ogromna množica, ljudstva jo prihitela, da izkaže zadnjo čast možu, čegar srco je tako vročo bilo za narod. Pevski zbjr Glasbene Matico jo pod vodstvom ravnatelja Mateja Ilubada zapel pred hišo žalosti svojemu zvestemu članu v slovo pretresljivo »Vigrcd*, uakar so jc razvil žalni sprevod, ki so ga oivo-riii Sokoli z zastavo. Krsto so pokrivali šopki cvetja iz Primorja in Ivorotana. Sprevoda se jo udeležilo celokupno urad-niftvo finančno delegacije pod vodstvom delegata dr. Šavnika, zastopniki Številnih drugih državnih in civilnih c-blasti in korporaeij, predsednik Oblastno organizacijo JDS, minister n. r. dr. Žerjav s podpredsednikom Josipom Turkom, predsedstvo Jug. Matico in Gospoivetskega Zvona, »Soča* s predsednikom dr. Pu-cem na čelu, Klub Primork, narodno ženstvo in nepregledna vrsta pokojnikovih prijateljev in prijateljic. Uredništvo c Jutra*, čegar zvesti eotrudnik jo bil pokojnik, jo zastopal odgovorni urednik Fran Brozovič. Pri železniškem prelazu so so Matičarji šo poslovili od svojega tovariša z ialostinko »Spomladi vso se veseli*, nakar so jo sprevod razšel. Veliko število prijateljev pa jo spremilo pokojnika šo na pokopališče.
Ob odprtem grobu so jo predsednik »Soče* dr. Dinlco P u c poslovil od zaslužnega društvenega podpredsednika s sledečimi v srco segajočimi besedami:
»Tako nam jc, kakor bi polagali v grob del nas samih; kakor da bi so nam bil odtrgal zopet kos našo rodno grade za večnost, — tako jo bil stopljen pokojni Joško z našo zemljo ob sinji Soči in težki Dravi, z ono zemljo, ki je naša bol in naša tuga.
Bil jo rodoljub, kakršni danes žal izumirajo med r.ami; idealist, kojemu jo bil narod vse, oseba nič; vojak, ki je pripravljen vsak hip dati svojo življenje; mož, kojega mišljenje, dejanjo in neha-njo jo bilo posvečeno domovini.
Ločeni od svojega naroda in podvrženi tujemu nasilju postali sta si Primorska in Koroška sestri v trpljenju. Pokojnik, sam sin mučenega naroda ob Adriii, si jo našel za družico bčer korotansko in tako jo postala njegovi rodbina pooseb-Ijenost našo mrodno bolesti. On snin pa .jo postal glasnik boja, vztrajnosti, odločno voljo in dela na narodno-obramb-nem polju ter s tem prorok boljšo bodočnosti!
Joško! Tu ob Tvojem grobu Ti dajemo spričevalo, da si izpolnil svojo dolžnost! Počivaj v miru, kajti čo bi vsakdo od nas bil tale kot si bil Ti, bi no bilo danes razdrapano domovine, Iti no bilo neodrešeneov, bi bil na zemlji raj, kot bi se bil vzbudil kralj Matjaž iz stoletnega snu!
Počivaj v miru, ker živel boš v našem spominu; živel boš v njem, ki so ga spočola Tvoja ledja, v njem, ki združujo v sebi primorsko in koroško kril Naj nam bo on simbol novo generacije, ki bo dovršila to, česar mi no moremo!
Počivaj v mini, dokler ne završa vojno trombe in zagrme topovi, dokler no zakrvavč poljano in planinci Kajti preveč si ljubil svoj narod, da bi mogel mirno spati takrat, ko bo tekla kri za svobodo in odrešenjo neodrcšcnihl Naj za-.iečo tedaj v grobu Tvoje belo kosti in Tvoj duh naj bo z rami!
Doklor pa ne prido ta trenutek, naj bo v nas Tvoj ogenj in Tvoja ljubezen!*
Solze so oblilo navzoče, zaropotalo so
maska v šl$ki
Na križu razpeti mladenič.
Po Spodnji Šiški so je žo nekaj dni šuSljalo, da se je pojavila skrivnostna oseba: črna maska. Kdo jo la zagoneten človek, ki straši naokrog, lic ve nihče. Pojavi se zdaj tu. zdaj tam in izgine zopet brez sledu. Neznanec jo veliko postave, nosi sivo masko in ima lepo črno obleko. Povzročil je po Šiški iu okolici veliko razburjenje. Vsi poskusi, da bi prišli strašilu na sled, so bili doslej zaman.
cCrua maska je poslala v nedeljo vefc osebam v Spodnji Siškl pisma s sledečo vsebino: cGospod govornik! Pri lovu na divjačino mojo brauže jezik za zobmi ia možgane v roke. Zdravstvujto v znamenju treh -|-|—j-».
Pekovski pomočnik S. P. pa je bil od maske povabljen, naj prido v ponedeljek na ljubljansko polje b križu med železniško progo in Klečami. Pekovski pomočnik, korajžon mladenič, se jo odzval povabilu in prišel v rcsuici včeraj ob 7. zvočor na določeni kraj. Poslavil so jo poleg križa iu čakal s samokresom v roki. ki ga jo poprej nabasal. Čakal jo komaj nekaj trenutkov in že ie opazil v daljavi <masl;o>. Neznanec je prihajal polagoma in dostojanstveno. Na licu je imel sivo masko iu zavit je bil v dolgo haljo. S. I\ je neustrašeno pričakoval, kaj bo. Ko jo prispelo strašilo žo neposredno v njegovo bližino, jo nameril (.amo-kres. llotel je sprožili, a samokres jo nepričakovano odpovedal. Petelin so sploh ni več premikal, čeprav jo bilo poprej vso v redu. S. P. je prebledel. Kaj bo sedaj? V tem trenutku so jo pojavil za križem, kakor bi priSel iz tal, šo pomagač tajlnstvene črno maske. Črna maska in njen pomagač sla v tem trenutku dvignila svojo žrtev in jo z razpetimi rokami ln za nogo privezala na križ. šc preden se je S. !'. dobro zavedel, jo žc visel med nebom in zemljo, privezan kakor <5ahar» na križu. V ustih je imel robec, na katerem so bili trije rdeči križi. Črna maska in njen pomagač sta nato brez sledu zginila iu žrtev prepustila svoji usodi. — Pripominjamo pa, da svoji žrtvi sicer nista storila ničesar zalega iu so nista dotaknila nobenih njegovih stvari. Samokres sta pustila na tleh pod križem.
P. je visel približno četrt ure mod
S.
nebom in zemljo iu bi sc mu gotovo godilo zelo slabo, da ga niso pravočasno rešili njegovi prijatelji, ki jih jo kmalu nato privedla radovednost ua ljubljansko polje. Na svojo veliko začudenje 60 našli S. P. privezanega na križu z debelimi vrvmi, ki 60 jih takoj razvezal! in nesrečneža, ki' jc bif bled in ves preplašen, oprostili iz mučnega položaja.
Za tajinstveno masko ie priredila Io* tudi že policija, a dosedaj brez uspeha Maska se pojavi in zopet zgine.
Domače borze
22. oktobra:
ZAGREB. Na efektnem tržišču j« bil promet v glavnem slab. Čvrsti so bili edino arbitražni papirji in to vsled čvrstoče na dunajski borzi. Danes se je na borzi uvedel nov vrednostni papir Prvo jugoslovensko tvornico vagona v Osijeku. Na deviznem tržišču jo bil promot istotako slab. Tečaji so daljo oslabeli. Po borzi jo zmanjkalo blaga in so je tehdeuca nekoliko učvrstila, Notiralo so devize: Amsterdam 3200 — 3200, Dunaj 0.115 — 0.1165, Budimpešta 0.42 — 0.44, Bukarešta 0 — 41, Italija izplačilo 369 — 372.5, Kristijanija 1290
—	1310, London izplačilo 370. — 372, Newyork čok 82 — 82.5, Pariz 480-485, Praga 243 — 246, Švica 1472.5 — 1480; valute: dolar 80 — 0, češko krone 240 — 0, francoski franki 475 — 480, madžarske krone 0 — 0.35, švicarski franki 0 — 1477.5, liro 305 — 367; e f o k-t i: Hrvatska eskomptna 163 — 170, Kreditna Zagreb 150 — 155, Hipotekama 120 — 121, Jugoslavenska 155 — 150, Ljubljanska kreditna 211 — 215, Prašte-diona 1100 — 1105, Slavonska 109—110, Eksploatacija 225 — 235, Drava 750 <-775, Dubrovačka parobrodarska 0—1000, Ponkala Moster 0 — 307.5, Goranin 0— 155, fiečerana Osijek 2400 — 2450, Narodna šumska 158 — 165, Našička 195
—	200, Gutmann 1080 — 1725, Slaveks 0 — 825, Slavonija 232 — 235, Trbovljo 925 — 940, Union 1050 — 1100, 7 % investicijsko 09 — 70.
BEOGRAD. Tendenca nestilna. Tečaj! nad curiško pariteto. Blaga jo bilo dovolj in jo vso povpraševanje krito. Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Notiralo 60 devize: Amsterdam 3220
—	3280. Berlin 0.04—0.05, Dunaj 0.11525
—	0.1155, Budimpešta 0.48 — 0.50, Bukarešta 39.25 — 40, Ženeva 1465 — 1470, London 370 — 370.5, Italija 368 — 369, Newyork 81.5 — 82, Pariz 48f> — 487, Praga 242.75 — 243.25, Sofija 78 — 79; valute: dolarji povpraševanje 80, madžarsko krono ponudba 0.38, lcji ponudba 41; efekti: Narodna banka zaključek 4250.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllant. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brorovlč,
Ijlioli pno;, ima in oie
kupite najoonsjo pri 193
Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralla Petra tr* 8. — Tel. 820.

'ttan.)e • drtralm dmko* •• ln.nl. vr.d do 20 bM.dl DI« «•—, v»«k, Mdat|»|, kntdl 80 pir Ml. — Pl46a M vedno »pral (lahko tudi » laamkuhl. Na vpralanla odgov.rlo uprava la, ake |a vpraianlc prlloiaaa znamka <a odgovor lar manlpulaollika prbtolbln« (I 01*),
(dobe)
Pošteno dekle
Btaro 16—19 let aa sprejmo za lahko bi&no delo la 1: otrokom. Naslov v upravi „ J utra*'.	13072
Pomivalke
M takoj .prejmejo t reatav-radjl hotela „Slon". 12010
Zobni tehnik
poSten ln vesten. ie Išče za takoj. — Naslov pri upravi „Jutra" pod „Zobnt tehnik".
12801
Priden Žagar
M Ifiče a popolno oskrbo v hiši ln dobro plačo po dogovoru. Prednost imejo ne-oženjenl. Obrniti se Jo na: Lesua Industrija PolJ3ak & Stegu, 2alec pri Celju. 13002
Pošteno dekle
dtaro do 25 lot, se sprejme ra lahka blfina dela; razumeti mora tudi kuho. Naslov povo uprava ,,Jutra". 13073
Dva stolarja
ffled tema preddelavca, ffil-farskega pomočnika, ter 1 itrugarja, sprejme: Stolarna ln strugama v Bodražicl.
13080
Tajnika
tft Dolnje Posavje (politična okraja Brežice in Kr&ko) išče oblastno načelstvo JDS v Ljubljani. Služba se lahko opravlja tudi samo v doljo in ob popoldnevih vseh delavnikov. Plača ln potne pristojbine po dogovoru. — Prijave do 1. novembra 1923. na tajništvo JDS, Ljubljana, Narodni dom, I. nadstr., ki daje tudi podrobnejše informacije.	12984
(iščejo)
Absolventinja
trf. lole, ieli takoj primer no meato. Cenjene dopise je poelatl na upravo „Jutra" pod „OdllčnJaklnJa". 13030
Izurjena šivilja
tft obleke ln perilo, gre 61-vat po hlSah ali pa prevzame na dom. — Naalov pove uprava „Jutra".	13049
Konfekcijsko delo
prevzame samostojen krojač na deželi. Delo solidno. Sigurnost zajamčena. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ftifro ..Solidno delo".	13048

Kompletno opravo
dobro ohranjeno, is hrastovega ln čeSnjevega lesa za spocerijako trgovino, prodam po ugodni coni. — Naalov: Josip Rus. fit. Vid, pošta Lukovlca pri Domžalah.
13008
Novo motorno kolo
1 ln pol HP, »e ceno proda Ljubljani, Sodna ulica 11. pritličje desno.	12968
Hupfel pianola
amerlkanska, eno leto rabljena, b 20 prvovrstnimi komadi. je naprodaj. — Cona 12.550 Din. — Naalov pove uprava ..Jutra".	12957
Za jedilnico
lepa oprava, se proda po nizki ceni, radi pomanjkanja prostora. Naslov pove upr. ..Jutra".	130C9
Motor «Puch»
2 ln pol IIP, s tremi prestavami v najboljšem stanju, se proda. Doplso pod Slfro „Motor" na upravo „Jutra".
130»?0
Omara za obleko
(dvolna vrata) ln ena postelja b peresnim vzmctoin, ee proda. — Polzve se na Ileeljevl cesti 3, I. n. desno.
13084
Opremljeno sobo
Ifiče carinik v sredini mosta. Cenj. ponudbe pod ,, Nujno rabim" aa upravo „Jutra".
12943
Stanovanje
obstoječe ls dveh mebllranlh sob, eventuelno ■ souporabo kuhinje, na periferiji mesta, oddam takoj za dobo osmih mesecev. — Cenjene ponudbe pod ,.Opremljeno stanovanje" na upravo „Jutra". 13107
Polhove kože
ln vse druge kože divjačine, kupujo skozi vse leto trgovina usnja D. ZdravlČ, LJubljana, Sv. Florijana ulica 9.
175
Suhe gobe in fižol
najbolj« plačaj«
Dijak višje obrtne šole
(najraje strojni oddelek I), se sprejme v popolno oskrbo Naslov pove uprava „Jutra".
13108
5000 Din nagrade
dobi, kdor ml preskrbi lepo večje stanovanje s kopalnico v novi vili aH hiši za takoj. Plača postranska stvar. — Cenj, ponudbo pod ..Zračno stanovanje" na upravnlfitvo ,,Jutra".	13097
M. O e r š a k & Co.
Ljubljana, Kongresni trs 10.
2 enaki pisalni mizi
se kupita. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod Šifro „5t. 77".
12995
Volnene jopice
ln zavljačke raznih barv poceni naprodaj. — Istotam «e proda radi pomanjkanja prostora: lepa salonska garnitura, 4 dobro ohranjeni vinski sodi, vsebino od 12—20 M ln 2 nova brek aH lovska voza. — Gllnco 213. 13064
4 vagone
suhih, se proda, uprava „ J utra".
bukovih
Kje,
drv
povo 13069
Veliko Športnih čepic
fino Izdelanih, Imam v zalogi. Prodajam Jih na debelo po konkurenčni ceni. Trgovci, pozor! Poskusite! — Peter Podobnik, Gorenjava« nad fikofjo Loko.	12599
Po najvišjih cenah
kupim vsako množino kostanjevih drv. vagouske dobave. Ponudbe pod ,.Takojšnje plačilo 100" na upravo ,,Jutra".	12938
Plinska peč
za kopalnico, se kupi. Cenj. ponudbo z navedbo cene na Aloma Companj, Ljubljana.
13050
Suhe gobe in fižoli
ponudite "
LJubljana, ftolfova illci it. 12.
Pohištvo
klubske garniture, llmnlce, pisarniške oprave, najcenejo pri Erman ln Arhar, St. Vid fit. 4 nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik!	12593
Kot gospodinja
flče mesta boljša gospodična k samostojnemu gospodu. — Zmožna je večjega gospodinjstvi ter trgovine. — Ponudbe prosim na upravnlfitvo „Jutra" pod ..Samostojna".
13037
Službo majerja
flče zakonski par brez otrok. Nastop takoj. — Ponudbe b pogoji prosim na: L. P.. Ravne 353, Šoštanj. 13038
Čreva«
V zalogi Imam vs« Trat« črev po najnižji dnevni oenl. —■ Edino domače podjetje v SlovenlJi-LJubljana. Se priporočam vsom mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan, črevar. Mestna klavnica.
32486
Trgovski pomočnik
fell vstopiti v specerljsko trgovino takoj ali s 1. novembrom t. 1. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Specerija". 13071
Pisarniški vodja
Sgilen, dober organizator, vešč vseh pisarniških poslov, z večletro prakso, želi mesta v Ljubljani. Zmožen kavcije io 100.000 Din. Od novega leta more dati istotoliko posojila. — Samo pismene ponudbe do 28. t. m. pod fiifro ..Vztrajen" na Aloma Com-pany, LJubljana. 13104
PERJE 1
od kokoši, puranov, gosi, rac se dobi vsako množino iz prve roke pri
E. VAJDA
izvoz perutnine, Cakovec, Medjimurje (Jugoslavija).
Telefon 59, 4, 3.
Čevljarski stroj
(Flachmaschlne), Se prav dobro ohranjen, Je naprodaj. Naslov pova uprava „Jutra".
13096
Hubadov nomfiko - slovenski
slovar se kupi
ra nujno potrebo. Kdor ga proda, uaj blagovoli Javiti upr. ..Jutra," svoj natančni naslov.	13077
Moško kolo
dobro ohranjeno, močne konstrukcije. se kupi. Ponudbo na vratarja hotela .Štrukelj'.
13109
Proda se hiša
obstoječa lz 7 stanovanj, Gosposka ulica 6. Pojasnila da^o J. Smukavec, Merano Alto Adige, Italia. 13010
Zidana pritlična hiša
s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico ln vrtom, nekaj minut od kolodvora in trga v Konjicah, te proda. Naslov povo uprava „Jutra".
12965
Kupim branjerijo
na zelo prometnem kraju
encdružln. stanovanjem, če mogoče z malim 'posestvom, ali pa za to primerno hišo vzamem v najem. — Ponudbe pod „BranJarlja" na podružnico ..Jutra" v Mariboru.
13059
Mladenič
# dežele, star 16 let, bi se rad učil čevljarstva pri kakem mojstru na deželi. — Naslov pove uprava „Jutra".
13076
Mlad trg. sotrudnik
>Sče službe v trgovini s mešanim blagom. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo „ Jutra" pod filfro ..Marljiv",	13078
Inštrukcije.
Abiturjent daje Inštrukcije lz vseh gimnazijskih predmetov (tudi francoščine). — Cenjene ponudbe pod filfro ,.Zmeren honorar" na upravo „ Jutra".	13052
Šivilja
fSče delo na dom, gre pa tudi k stranki sami. — Ponudbo prosim na upravo „Jutra pod „SIvilJa".	13111
Vsako množino fižola
tuplmo. Ponudbe z vzorol na naslov: Golifi & Co.. Celje.
12709
Jabolka.
l*roda se takoj 3 vagone lepo nabranih kislih Jabolk. — 2 u r m a n Mirko, trgovina, Slivnica nrl Celju« 12428
Popolna mobilija
za pisarniško sobo, se V3led selitve proda. Pojasnila na Sv. Jakoba nabrežju 6tev. 39 13099
Filozofija.
Ueberweg-Helnze: Geschlcbte d. Philosophie (najnovejša izdaja) ter več drugih knjig (tudi leposlovnih), 6e proda. Naslov pove uprava ,,Jutra".
13051
Damski zimski plašč
za manjšo postavo, popolnoma nov, ee proda. Prečna ulica 6, dvorišče. 13087
Visoko pritlično hišo
s tremi sobami ln vsemi prl-tiklinami, novoopremljenim stanovanjem, 67 y 15 m vrta do Savinje v Celju, prode za 150.000 Din Zagorc v Višnji gori.	13034
Lepo posestvo
od 6 Jutrov, ex Tandler Smihelu fit. 24 pri Novem mestu, obstoječe iz velike prostorne hiše, hleva, poda in leppga travnika ter njiv in sadnega vrta, vso ograjeno, se proda. Julija Berzin Tandler v šmihelu Stev. 24 pri Novem me3tu. 122S0
Lepo opremljena soba
separat. vhodom, «e Išče a mladega, distinguiranega gospoda. Plačilo postranska stvar. Cenj. ponudbe z navedbo najinem lne pod fiifro Don Juan" na upravnlfitvo ..Jutra".	13102
Na stanovanje
ln domačo brano, s« sprejme gospod. — Kje, pov« uprava ..Jutra",	13126
Dijaških stanovanj
so fie nekaj odda. Pojasnila daje od 10.—12. ur« dop. g. Likar, Poljanaka cesta fit. 87. Vila Bergman. 13079
Na hrano in stanovanje
se sprejme dijak pri boljši rodbini. Naslov pov« uprava „JutraT.	13110
1000 Din nagrade
kdor ml preskrbi kuhinjo ln sobo. Ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod ,,Dam nagrado".	13089
Kovačnico
orodjem ln stanovanjem, iščeta v najem. Naslov pove uprava „Jutra". 13063
Skladišče
za približno 10 vagonov
moke In dežolnlh pridelkov ISče paromlln. Pogoji: mora biti suho in zračno ter čim bližjo kolodvora. — Ponudbe pod ..Paromlln" na upravo .,Jutra".	12236
Kompanjona
s 100-200 tisoč Din. ISče stara ln dobro vpeljana lesna trgovina. — Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod filfro ..Les 100".	12794
Jeklen merilni trak
jo bil pozabljen t vlaku
proti Mariboru v nedeljo zjutraj. Pošten najditelj bo naproša, da javi svoj naslov na O. Pire, Ljubljana, Prisojna ulica 3.	13053
Slike za legitimacije
kakor tudi V8a druga strokovna dela prevzema ln Izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hlbšer, LJubljana. Valvazorjev trg 7. nasproti Križauske cerkve.	229
Rabljene britvice
..Gillete", „Mem" ln velike, se sprejemajo v električno brufienjo v drogerijl Anton Kane, Ljubljana, 21dovska ulica 1.	216
Vas more piolnonu zadovoljili!
Rudnik Trbovlje sprejme v službo dobrega
modelnega mizarja hot preddelavca,
Reflektanti naj se obrnejo ustno ali pismeno na Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah.
6532
Simon Klimanek
Ljubljana, Bclenburgova ti J 0 Izdelujem obleke po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim za najelegantnejfio Izdelavo. V zalogi angleška ls Cefiko blago.	211
Vf£ H ZnmKZA AVTOMOBILE IN KOLE5A
^UBLOANA PALAČA L3.KRED.BlO
Potujem v inozemstvo
v začetku novembra (Italija, Francija, Švica) ter prevzamem vsakovrstne komisijsko posle, Intervencije itd. Jamčim za pošteno Izvršitev. — Ponudbe pod ..Komisijonar" na upravo ..Jutra". 13007
Akumulatorje
prenosne ln stabilne, dobavlja in popravlja konc. akumulatorsko podjetje Ivan H e be 1 n . LJubljana, Gospo-svetska cesta 14. 12681
Rezanje drv
z motorno žago. — Ludovlk
Ilefilč na Frlškovcu, Vojaška ulica.	12664
Medicinsko ribje olje
svože dospelo. — Drogerija A. Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.	12748
S kapitalom 50.000 Din
se sprejme izurjeno ter agll-no družabnico alt družabnika v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe pod fiifro ,.Dober promet" na upravo ..Jutra".	13081
M. Kovačič
MoJ odgovor na Vaše cenjeno pismo od 13. oktobra še ni od Vas prevzet. — Prosim vljudno, da ga prevzamete. L. B.	' 13004
Katera gospoda
bi družablla gospodičnama na sprehodih in malih izletih? Ponudbe pod „Dora in Jelka" na upravo „Jutra '.
13080
Bukov gozd.
Naprodaj Je en stoječi bukovi gozd, pol ure od postaje. meri približno 800 w*» od 20 do 90 cm debeline, za ceno 300 K. Vpraša se pri trgovcu R. Trapečar, Sevnica-Radna.	13057
2 lepi prazni sobi
se oddasta takoj v najem novi hlfil, lega centralna. Naalov pove uprava ,,Jutra 13022
Dopisovanje.
Dva mladeniča, kofhpanjona veleopekarne, Želita resne korespondence z dvema gospodičnama v starosti 17—22 let. Dopise s sliko iji natančnim naslovom pod ..Branko in Zvonko" na upr. „Jutra".	13046
Modzstka
Z. Gorjano & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta fit. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastlh ln fila klobukov. — Postrežba točna.	11146
SSEsgs
Mlada damica
samostojna in lepo suna-njostl, ki si želi krajšati prosti večerni čas z isto-taklm gospodom, naj se s sliko oglasi pod filfro ,.Večerna zabava" na upravo „ Jutra".	13095
Modistka
Z. Sari
5
Ljubljana Sv. Petra cesta 27
poleg hotela Tratnik priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih
MW
Soba
primerna za pisarno t bližini kolodvora, se išče proti visoki najemnini. Nahaja sc lahko v pritličju, tudi na dvorišču. Ponudbe na upravo Jutra" pod fiifro „St. 578".
Dobro nagrado
dobi, kdor ml preskrbi aH odda kakršnokoli stanovanje za takoj. Ponudbe pod fiifro ,,Dobre, nagrada" na upravo Jutra".	12953
Sobo
prlprosto opremljeno fn se-parlrano. Išče s 1. ncv. soliden gospod. Cenjene ponudbe na upravo Jutra" pod ..Zračna soba 1. novembra".	13047
Iskrena hvala
za poslani. Zelo rad, aH rodi
nastalih ovir nemogoče ustreči Tvoji želji. Mogoče malo pozneje. Vedno se Te spo-mlnjajoč, To srčno poljublja 12.	13091
Kateri
dobro sltulraul gospod, tudi vdovec od 30—45 let iz mesta ali d°2ele bi hotel poročiti vser.traneko Izobraženo Eospico, čedne zunanjosti in veselega temperamenta? — Cenjene neanonlmne dopiso naj se pošlje pod .Pomlad v Jeseni" na podružnico Jutra v Mariboru.	12761
Čistokrvni lovski pes
nemški resar, star 3 jneeece, se proda. Ima rodovnik. —• VprcSa ra: Cesta na Gorenjsko žel. St. 7, I. nadstr. desno.	13086
Sprejema damske in
moSke klobuke v prokrojcvauje in
vsa popravila Zaloga Spatsrle obilic ter vseh potrebščin za modistke Postrežba točna Cen« najnižje
v konfekcijski trpini Fran Lukič
Ljubljana, Pred Škofijo st. 19,
Moške zimske suknje, površniki lo vsakovrstna trikotaža, &io?
Iz rudnika Trbovlje
Državni nameščenci
morajo poznati
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih.
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poštnino vred Din 875, razpošilja Tiskovna zadruga v Llubllanl.
Pma primorska tvornica mlinskih kamnov
Ivoševič 8 Živin v Bakru.
TVORNICA HA SKRLJEVU.
Telefon lnt.r. nakar 25 Brzojav! za Bakar In SuSak „JOVIV«
„ SuSak 2S TekočI raCun pri Banki In Stedlonl za FrlmorJ. t Bakru
LmVdnSdetn" mllUSk© 1^1X1X16
Sprejema naročila na vse premore. Materijal, ki sestoji iz kremena, je kemično preizkušen. Izdelava solidna in prvovrstna, ceue pa konkurirajo vsem drugim. Jamstvo za delo in raateriinl. - Glavno zastopstvo za vso Slovenijo Ima trgovska tvrdka PINTER & LENARD v MARIBORU, kjer so vzorci iu njih izdelava ua vpogled.	&51o
Najnovejše knjige
Tiskovne zadruge v Ljubljani«
Novalan A., Samosllnik. Povesti Vez. 48 Din, broš. 10 Din, s poštni« 1-50 Din ve5.
Eurban Vajansky, Leteče sence. Povest Vez. 28 Din, broS. 23 Din,
b poštnino 1*50 Din ve6. Sienkicieicz, Z ognjem In mečem. Zgodov. ilustr. roman. Vez. 120 Din,
broš. 106 Din, s poštnino 6-50 Din več. Veher Fr„ Znanost In vera. „Pota in cilja" XV. —XVIL zv, mehko
vezano 65 Din, po pošti 150 Din več. Cermelj L., Materija In energija. »Pota in cilja". XVII.—XVm. zv, mehko vezano 60 Din, po pošti 1*50 Din več.
Rnjiae se naročajo pri Tishonni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte).
zdrave, polnomerne 2-50 in 2'40 m dolge, 15 cm visoke, 15/25 cm ležaji iz prihodnje zimske seče
M86
Ponudbe s ceno za komad, prosto vagon nakladno postaje, čas dobave in navedba množine na tvrdko
GVID0N RilTGERS, prepojilnlca v HOCAH pri Mariboru.
Oglasi v .»JOT^U" imajo naiboljži uspeh1
stalno t zalogi pri
H. P e I tU
sedaj Gosposvstska cesta 16 sassrotl KoIIzetu.
Ul 1
Nova Izdaja
n
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewiczevih del zgodovinski roman
Z ognjem in mečem
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120—, s poštnino Din 125-50.
Istočasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
Potop.
Potop" bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25 — za one, ki se na roman takoj naročijo ter naročnino naprej pošiljajo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zveski. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 % višja.
Oba romana „Z ognjem in mečem" in „Potop" se naročata pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavne pošte).