GDK: 304 Borrelia burgdorferi: (497.12) lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Borrelia burgdorferi lnfections in Forestry Workers in Slovenia Franc STRLE1 , Jože CIMPERMAN1, Eva RUŽIC-SABLJIC2, Živan VESELIČ3 , Peter JEŽ4 lzveček F. S., J. C., E. R.-S., Ž. V., P. J.: lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji. Gozdarski vestnik št. 7-8/1994. V slo- venščini z diskusijo v angleščini, cit. lit. 30. Članek navaja rezultate raziskave gozdnih de- lavcev v Sloveniji, okuženih z Borrelio burgdorferi. Lymska borelioza je bolezen, ki prizadene šte- vilne organske sisteme. Povzroča jo Borrelia burgdorferi. Prenašajo jo klopi. V Sloveniji je lymska borelioza endemična. Neposreden povod za raziskavo je bil pojav posameznih težjih oblik lymske borelioze in večjega števila zgodnjih ma- nifestacij bolezni med gozdnimi delavci. Ključne besede: Borrelia burgdorferi, gozdar- ski delavci, Slovenija UVOD INTRODUCTION Lymska borelioza je bolezen, ki priza- dene številne organske sisteme (1 ). Pov- zroča jo Borrelia burgdorferi (2). Prenašajo jo klopi (2,3). Najbolj pomembna manifesta- cija zgodaj v poteku bolezni je erythema migrans, ki je tudi glavni klinični znak lym- ske borelioze. Bolezen ima zelo pester in variabilen potek, tako, da imajo bolniki le redko vse, za lymsko boreliozo značilne bolezenske znake (1 ,4). To klinično diag- nozo zelo otežuje. Pogoste so asimptomat- ske okužbe (5,6). 1 Dr. F. S., dr. med., J. C., dr. med., Klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 61000 Ljubljana, Japljeva 2, SLO 2 Mag. E. R.-S., dr. med., Univerza v Ljubljani, Inštitut za mikrobiologijo, 61000 Ljubljana, Zalo- ška 4, SLO 3 Mag. ž. V., dipl. ing. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 4 P. J., dipl. ing. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 290 Gozd V 52, 1994 Synopsis F. S., J. C., E. R.-S. , Ž. V., P. J .: Borrelia burgdorferi lnfections in Forestry Workers in Slo- venia. Gozdarski vestnik No. 7-8/1994. ln Slovene with a discussion in English, lit. quot. 30. The article presents results of study !hat deals Borrelia burgdorferi infections in forestry workers in Slovenia. Lyme borreliosis is a multisystem disease caused by Borrelia burgdorferi and tran- smitted by ticks. Lyme borreliosis is endemic in Slovenia. This study was motivated by the occur- rence of several severe cases of Lyme borreliosis and the increased number of early manifestations of this disease in forestry workers. Key words: Borrelia burgdorferi, Forestry wor- kers, Slovenia V Sloveniji je lymska borelioza ende- mična (7). Smiselno bi bilo pričakovati, da bo največ okužb pri osebah, ki so najbolj izpostavljene klopom, to je pri tistih, ki so mnogo v naravi. Da bi ocenili, kolikšno tveganje za okužbo z Borrelio burgdorferi predstavlja delo v naravi, smo primerjali titre borelijskih protiteles in pogostost klinič­ nih znakov lymske borelioze pri različn ih skupinah poklicev v gozdarstvu (zajeli smo gozdarske in negozdarske poklice) in ugo- tavljali, ali so med posameznimi predeli Slovenije kakšne razlike. Neposreden povod za raziskavo je bil po eni strani pojav posameznih težjih oblik lymske borelioze in večjega števila zgodnjih manifestacij bolezni med gozdnimi delavci, po drugi strani pa spoznanje (8) , da je od leta 1986 dalje lymska borelioza precej bolj pogosta od že prej dobro poznanega in do takrat prevladujočega klopnega menin- goencefalitisa, ki ga prav tako prenašajo klopi lxodes ricinus in ki je tudi endemičen v Sloveniji (9). ' lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 Preiskovanci 2.1 Study population Pregledanih je bilo 1359 oseb zaposlenih v g6zdarstvu, 203 ženske in 1156 moških. Stari so bili od 19 do 63 let. Terenski del raziskave je bil izveden v letih 1990 in 1991 na 22 različnih krajih v 11 od 14 gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Geografsko loka- lizacijo posameznih območij in število pre- gledanih oseb prikazuje slika 1, povprečna nadmorska višina in glavni tipi gozdov v posameznih gozdnih gospodarstvih pa so prikazani v tabeli 1 .. Glede na delo, ki ga opravljajo, smo preiskovane osebe razdelili v 4 skupine: gozdni delavci (gojitelji, sekači, traktoristi), tehnični poklici (tehniki in gozdarski inženir- ji), vozniki in skladiščni delavci, ter admini- strativni delavci, ki so imeli glede na naravo svojega dela v naši raziskavi vlogo kon- trolne skupine. Za skupini gozdnih delavcev in tehničnih poklicev skupaj uporabljamo oznako ))gozdarski poklici«. Gozdni delavci delajo ves delovni čas v gozdu, tehniki in inženirji povprečno 2/3 delovnega časa, vozniki in skladiščni de- lavci so v gozdu med delom dobro tretjino delovnega časa, administratorji pa skoraj nič (manj kot 2.5 %). Čas, ki ga posamezne skupine zaposlenih v gozdarstvu prebijejo v naravi med delom in po delu, je prikazan v tabeli 2. 2.2 Zbiranje podatkov 2.2 Data collection Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalni- ka. Osebne podatke so pod kontrolo razisko- valcev vnašali administratorji (ime, priimek, starost, spol, stanovanje, mesto zaposlitve, trajanje sedanje zaposlitve), vse ostale pa osebno raziskovalci. Spraševali smo po vrsti zaposlitve, številu ur na teden, ki jih prebijejo v gozdu med zaposlitvijo in po končanem delu, po hobijih, ki so povezani z bivanjem v naravi (lov, ribištvo, izleti, šport v naravi, drugi konjički), po morebit- nem opravljanju kmečkih del in po lastni- štvu psa. Zbrali smo podatke o povprečnem Tabela 1: Pregled skupin gozdnih združb po gozdnogospodarskih območjih (v hektarih in odstotnih deležih od skupne površine gozdov) Table 1: SuNey of groups of forest communities in different torestry departments in percentage of entire forest area Nižinski in predgorski Gorski Visokogorski Low/and and premountain Mountain High mountain GOZDOVI *do 700m '700-1200m *nad 1200m FORESTS list igl skupaj list igl skupaj list igl skupaj leaf con sum feat con sum leaf con sum TOLMIN 48 1 49 46 1 47 3 1 4 BLED 8 1 9 65 4 69 9 13 22 LJUBLJANA 48 10 58 39 1 40 1 1 2 POSTOJNA 32 6 38 45 5 50 11 1 12 KOČEVJE 48 2 50 50 o 50 NOVO MESTO 76 2 78 22 o 22 o o CELJE 71 11 82 17 1 18 SL. GRADEC 15 38 53 40 1 41 6 o 6 MARIBOR 40 32 72 18 3 21 7 o 7 ZPM KRAS 100 o 100 o o * približne vrednosti nadmorske višine list = listnati gozdovi 1 feat = deciduous forests igl = iglasti gozdovi 1 con = conifers Opomba: gozdna združba jelovo~ bukovih gozdov (Abieti ~ Fagetum) je všteta med »listnate gozdne združbe« Remark: forest community of fir~beech~forests (Abieti ~ Fagetum) is recognised as »broadleaf forest community«. Source: Forestry Institute of Slovenia Gozd V 52, 1994 291 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Slika 1: število pregledanih oseb v posameznih gozdnih gospodarstvih Picture 1 : Number of participants in individual forestry department Tabela 2: čas (ure), ki ga posamezne skupine zaposlenih v gozdarstvu prebijejo v naravi Table 2: Outdoor time (hours per week) in individual job groups in forestry vse all x gozdni delavci 51.1 forest workers tehnični delavci 39.6 technical personnel vozniki, skladiščniki 25.5 drivers, warehousemen administratorji 9.1 administrative staff vsi pregledani 39.5 all participants x = aritmetična sredina 1 arithmetical mean SO = standardna deviacija 1 standard deviation številu vbodov klopov na leto, o številu vbodov v zadnjem letu, v zadnjih 6 mesecih in v zadnjih 3 mesecih. Natančno smo vprašali o morebitnih bolezenskih težavah, ki bi bile lahko v zvezi z lymsko boreliozo (spremembe na koži, nevrološke težave, sklepne težave, težave s srcem) in o jema- 292 Gozd V 52, 1994 ure, prebile v naravi 1 outdoor hours med delom izven dela duringwork after work so x so x so 12.0 40.5 4.6 10.6 11.7 16.7 28.5 12.2 11 .1 9 .6 21 .2 16.6 16.5 8.9 8.7 9.8 1.0 3.8 8.1 8.4 20.3 29.2 8 .7 10.3 10.5 nju antibiotikov v zadnjem letu. Antibiotike smo razvrstili v skupino tistih, ki so pri lymski boreliozi učinkoviti , tistih, ki so neu- činkoviti in v skupino neznanih- v primerih, da so preiskovanci uporabo antibiotikov navedli, niso pa vedeli, kateri preparat so jemali. Spremembe na koži smo opredelili lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji kot erythema migrans, kadar so bile zna- čilne po opisu in je diagnozo potrdil zdrav- nik. Kot nespecifične sprememtie na koži smo označili spremembe na mestu vbada klapa,. ki niso bile tipične za erythema migrans, pa tudi tiste, ki bi po opisu lahko bile' erythema migrans, vendar diagnoze ni potrdil zdravnik. Vsakemu preiskovancu smo odvzeli 1 O ml kiVi, jo centrifugirali in vzorce seruma spravili v zmrzovalnik. 1 043 preiskovan cem smo kri odvzeli spo- mladi (marec, april), 316 v jeseni (oktobra ali v začetku novembra); poleg tega smo pri 407 od 1043 udeležencih raziskave, ki smo jih piVič pregledali spomladi, anketo in odvzem kiVi isto jese.n ponovili. 2.3 Serološke preiskave 2.3 Serologic analysis Titre lgM in lgG borelijskih protiteles smo določali z IFA (10) brez absorpcije in to od litra 1 :32 do 1 :512. Vse titre, ki so bili večji od 1 :512 smo označili z 1:1024, manjše od 1 : 32 pa kot povsem negativne. Za resnično pozitivne smo šteli titre 1 : 256 ali več. Za antigen smo uporabili Borrelio burgdorferi serotip 11. Srednje titre lgM in !gG protiteles smo določili tako, da smo izračunali aritmetično sredino potenc litrov in dobljeni rezultat antilogaritmirali. Za titre manjše od 1 : 32, ki so v naši raziskavi označeni kot povsem negativni, smo pri izračunu upoštevali po- tenco 2, to je srednjo vrednost od titra 1 : 1 do litra 1 :16 (od 2° do 24), za titre večje od 1 : 512 pa potenco 1 O, ki ustreza titru 1 :1024 (210). Pri 169 serumih preiskovancev smo za določitev protiteles poleg IFA napravili tudi ELISA flagelinski test (DAKO). Laboratorij ni imel podatkov, kateri sku- pini poklicev preiskovanci pripadajo. 2.4 Analiza 2.4 Analysis Analizo podatkov smo napravtli na raču­ nalniku s SPSS/PC+ Statistical Package programom. Uporabili smo hi kvadrat test oziroma Fisherjev test (two - tailed), t test, Kruskal - Wallisov test, analizo variance (ANOVA) in multiplo regresijo. Kadar je bilo potrebno, smo numerične spremenljivke razdelili v razrede na osnovi njihove fre- kvenčne razporeditve. Iskali smo zaščitne in obremenilne faktor- je, ki bi lahko vplivali na seropozitivnost preiskovancev, poleg tega pa smo želeli ugotoviti tudi morebitno povezavo teh fak- torjev s titri (z razponom litrov) borelijskih protiteles (od <1 :32 do >1 :512), pri 407 preiskovancih, pri katerih smo kri odvzeli spomladi in jeseni, pa tudi s pomembnimi (najmanj 4-kratnimi) spremembami litrov protiteles. Skušali smo osvetliti dejavnike, ki vplivajo na število vbodov klopov oziroma najti mo- rebitne povezave med pogostostjo vbodov klopov in temi faktorji. 3 REZULTATI 3 RESULTS število pregledanih oseb v posameznih delovnih organizacijah, to je v različnih predelih Slovenije, po poklicih, je prikazano v tabeli 3. Če ni drugače omenjeno, je statistična ocena povezav napravljena s hi kvadrat testom oziroma s Fisherjevim te- stom. 3.1 Klopi 3.1 Tick bites Povprečno število vbodov klopov na leto se pri posameznih skupinah poklicev (ta- bela 4.) značilno razlikuje (p = 0.0000, analiza variance). Statistično visoko značilne so tudi s Kru- skal - Wallisovim testom ugotovljene razlike v številu vbodov klopov (povprečno na leto in v zadnjem letu) med posameznimi delov- nimi organizacijami za vse zaposlene, za gozdne delavce in tehnično osebje (vse vrednosti so 0.0000), poleg tega pa se pokažejo značilne razlike med posame- znimi gozdnimi gospodarstvi glede pov- prečnega števila vbodov klopov tudi pri skupini skladiščnikov in šoferjev (p = 0.0048) ter administratorjih (p = 0.0326); pri zadnjih dveh skupinah rezultati za vbode . klopov v zadnjem letu niso statistično zna- čilni (p = 0.51 OO oziroma 0.0735). Pav- Gozd V 52, 19911 293 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Tabela 3: število pregledanih oseb v posameznih gozdnih gospodarstvih po poklicih Table 3 : Number of participants in individual forestry departments by job title Gozdno Gozdni Tehnično Skladiščniki, Pisarniški gospodarstvo delavci osebje šoferji poklici Vsi Forestry forest technical warehousemen, administrative department workers person nel drivers staff all Postojna 157 88 21 38 304 Tolmin 58 42 o 42 142 Sežana 10 24 o 5 39 Kočevje 53 46 5 28 132 Snežnik 36 33 20 23 11 2 Novo mesto 24 45 3 o 72 Slovenj Gradec 50 26 11 36 123 Celje 55 54 8 1 118 Maribor 36 10 1 o 47 Bled 67 27 2 2 98 Ljubljana 78 57 6 31 172 vsi/ all 624 452 77 206 1359 Tabela 4 : število vbodov klopov v posameznih skupinah poklicev v gozdarstvu Table 4: Number of tick bites by job group in forestry poklic 2 1+2 3 4 vsi job group all število anketiranih 624 452 1076 77 206 1359 number of participants povprečno število vbodov klopov na leto 1 mean number of tick bites per year ar. sredina 1 mean value 9,0 22,6 14,7 7,5 5,9 13,0 st. deviacija 1st. deviation 26,3 43,0 34,9 11 ,2 11,2 31,7 mediana 1 median value 2 10 5 3 3 4 razpon 1 range 0-300 O-SOO O-SOO 0-50 0-100 O-SOO povprečno število vbodov klopov v zadnjem letu 1 median value of tick bites in the previous year ar. sredina / meanvalue 7,6 19,0 . 12,4 4,5 4,2 10,7 st. deviacija 1st. deviation 25,9 43,4 34,8 9,9 10,3 31 ,5 mediana 1 median value 1 7 3 1 1 2 razpon 1 range 0-300 0-500 0-500 0-50 0-80 0-500 poklic: 1 = gozdni delavci, 2 = tehnično osebje, 1 + 2 = gozdarski poklici, 3 = skladiščniki , šoferji, 4 = pisarniški poklici job groups: 1 = forest workers, 2 = technical personnel, 1 + 2 = forestry jobs, 3 = warehousemen, drivers, 4 = administrative staff prečno število vbodov klopov na leto v posameznih gozdnih gospodarstvih po po- klicih je prikazano v tabeli 5. število vbodov klopov je povezano s številnimi dejavniki ; statistična značilnost nekaterih takih povezav pri vseh zaposlenih je prikazana v tabeli 6. Zdravstvene težave, ki bi bile lahko odraz lymske borelioze, niso povezane s številom vbodov klopov, pač pa je število vbodov klopov značilno pove- zano s podatkom o tipičnem erythema mi- grans (v zadnjih 5 letih je imelo z zdravni- škim pregledom dokumentiran erythema 294 Gozd V 52, 1994 migrans 50 od 1359 oseb, to je 3.7%) in z nespecifično rdečino na mestu vboda klopa (take spremembe je navajalo 242 oziroma 17.8% pregledanih). Z večjim številom vbo- dov klopov se možnost za nastanek eryt- hema migrans (slika 2) in nespecifične rdečine na mestu vboda klopa (slika 3) veča. če možnost za nastanek erythema migrans in nespecifične rdečine na mestu vboda klopa preračunamo na število vbo- dov klopov, se pokaže, da pomeni enkraten vbod klopa pri osebah, ki imajo klopov malo, relativno večje tveganje za nastanek lnfekcije z Borrelio burgdorleri pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Tabela 5: Povprečno število vbodov klopov na leto v posameznih gozdnih gospodarstvih po poklicih Table 5. Average number of tick bites per year in individual forestry departments by job tit/es a b Gozdna gozdni tehnično skladiščniki, pisarniški gospodarstva delavci osebje šoferji poklici vsi Forestry forest technical warehousemen, administrative department workers personnel drivers staff all x so x . so x so x so x Postojna 6,8 13,0 20,0 26,0 5,6 8,4 3,6 4,5 10,1 Tolmin 4,8 9,5 19,7 25,0 5,1 8,2 9,3 Sežana 44,0 91,3 21,0 23,4 4,4 3,4 24,8 Kočevje 6,0 10,4 30,7 34,9 4,4 8,8 8,7 12,6 15,1 Snežnik 2,5 5,6 61,8 116,8 14,7 13,5 12,0 22,3 24,1 Novo mesto 8,3 7,3 21 '1 18,8 3,0 4,4 16,0 Sl. Gradec 2,5 4,6 4,7 9,6 3,5 6,3 4,8 9,6 3,7 Celje 16,5 44,2 18,5 42,0 8,8 16,9 5,0 6,0 16,7 Maribor 2,1 3,1 13,3 15,5 o o 4,4 Bled 6,0 14,4 9,4 7,2 o o 6,0 1,4 6,8 Ljubljana 22,0 45,3 21,9 32,7 4,5 6,9 4,5 9,1 18,2 vsi/ all 9,0 26,3 22,6 43,0 7,5 11,2 5,9 11 ,2 13,0 • p ~ 0.0000 x= povprečno število vbodov klopov na leto 1 average number oftick bites peryear ap~ 0.0967 SO = standardna deviacija 1 standard deviation bp ~ 0.1876 - = ni preiskovancev 1 no participants Slika 2: Delež oseb (v%) z EM v zadnjih 5 letih Picture 2: Share of persons (in %} with EM in the last 5 years 8 7 6 5 4 3 2 o % o 1 <1 1-2 2-5 6-10 vbodi klopov na leto 11-49 ave rage number of tick bife s per year > 49 so 18,1 16,8 49,7 25,1 68,8 16,8 7,6 41,5 8,7 12,5 36,6 31,7 erythema migrans oziroma nespecifičnih kožnih sprememb, kot pri osebah, ki imajo klopov veliko (sliki 4 in 5). Poleg povezav, ki so prikazane v tabeli 6, je število vbodov klopov signifikantno povezano tudi s trajanjem bivanja v določe- Gozd V 52, 1994 295 lnfekcije z BorreliO burgdorteri pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Tabela 6 : Dejavniki, ki so povezani s številom vbodov klopov (pri vseh zaposlenih v vseh delovnih organizacijah - h2) Table 6 : Factors in connection with number of tick bites (all participants - chi-square test) število vbodov klopov 1 number of tick bites povprečno na leto average peryear Dejavniki 1 Factors p poklic 1 job til le 0.0000 občina•/ county•: zaposlitve 1 of work 0.0000 bivanja 1 of residence 0.0000 nadmorska višina 1 altitude: zaposlitve 1 of work 0.0000 bivanja 1 of residence 0.0000 leta bivanja 1 residing-years 0.0000 starost/ age 0.0080 delovna doba/ employment-dur. 0.2797 spol/ gender: vsi poklici 1 all job tit/es 0.0000 administr./ administr. 0.0011 konjički l leisure activities: brez 1 without 0.0000 lov 1 hunting 0.0000 gobarstvo 1 mushr. gath. 0.0000 ribištvo 1 fishing 0.0044 izleti 1 hiking 0.8780 šport 1 outdoor sport 0.1219 drugo 1 other 0.9504 kmetijstvo 1 farming 0.9451 lastnik psa 1 dog ownership 0.3867 v zadnjem letu in previous year p 0.0000 0.0000 0.0000 0.0000 0.0000 0.0000 0.0394 0.0499 0.0005 0.0024 0.0000 0.0000 0.0012 0.4221 0.8303 0.0245 0.5579 0.1453 0.3140 v zadnjih 6mesecih in previous 6months p 0.0000 0.0000 0.0000 0.0006 0.0183 0.5824 0.9437 v zadnjih 3 mesecih in previous 3months p 0.0000 0.0000 0.0000 0.0000 0.0204 0.0211 0.0024 kožne spremembe po vbodu klopa 1 skin lesions at the site of a tick bite: vse 1 all 0.0000 0.0000 0.0000 0.0000 0.0279 0.0000 tipičen EM 1 typical EM 0.0006 0.0002 0.0512 rdečina 1 redness 0.0000 0.0000 0.0000 - ni podatka 1 no datum • upoštevane so občine z več kot 1 O enotami 1 counties with more than 1 O participants are only included nem območju (pri daljšem bivanju je klopov manj) in s številom ur na teden prebitih v naravi (večje število ur- več klopov). Rezul- tati, dobljeni z metodo multiple regresije, kažejo, da je za vse sodelujoče v raziskavi povprečno število klopov na leto odvisno od vseh ur prebitih v naravi (p = 0.0000), od ur prebitih v naravi izven dela (p = 0.0000) in od let bivanja v določenem kraju (p = 0.0000). število vbodov klopov v zadnjih 12 mesecih je odvisno od vseh ur prebitih v naravi (p = 0.0000) in od let bivanja v določenem kraju (p = 0.0000), število vbodov klopov v zadnjih 6 mesecih in v zadnjih 3 mesecih pa od skupnega števila ur prebitih v naravi (obakrat je p 0.0001). 296 Gozd V 52, 1994 Zanimivo je, da dobijo gozdni delavci, to je tisti, ki so največ v gozdu; razmeroma malo klopov - relativno manj kot preisko- vanci z drugimi poklici (slika 6). 3.2 Protitelesa 3.2 Antibodies 3.2.1/zbira testa V 169 vzorcih serumov oseb, ki so sode- lovale v raziskavi , smo določil i borelijska protitelesa z IFA in z ELISA flagelinskim testom. lgG protitelesa so bila pozitivna pri 40.8 % pregledanih po ELISA metodi in pri 8.9% pregledanih z IFA. Z izjemo enega so bili vsi pregledani serumi s pozitivnimi lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Slika 3: število vbodov klopov na leto Picture 3: Number of tick bites per year < 1 1-2 3-5 6-10 11-49 > 49 o 5 10 15 20 25 30 % oseb z rdečina na mestu vbada klopa %of persons with redness at the site of a tick bife Slika 4: Možnost za pojav EM po vbodu enega klopa (x 0.00001) Plcture 4: Chances to get EM after a single bite 2,5 2 1,5 0,5 o o <1 1-2 3-5 6-10 11-49 vbodi klopov na leto number of tick bites per year 35 40 > 49 Gozd V 52, 1994 297 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji lgG protitelesi po imunofluorescenčni me- todi pozitivni tudi z ELISA flagelinskim te- stom. Od 11 serumov z IFA titrom lgG borelijskih protiteles 1 :128 (to je najvišjim titrom, ki ga še interpretiramo kot negativ- nega) smo z ELISA metodo dobili 9 pozitiv- nih, en mejno pozitiven in en negativen rezultat. Prikaz in interpretacija vseh rezultatov v pričujoči raziskavi temelji na izvidih serolo- ških preiskav, napravljenih z IFA. 3.2.2 Titri borelijskih protiteles 3.2.2 Titers of B. burgdorferi antibodies 3.2.2. 1 Poklic 3.2.2.1 Job Razlike v titrih lgG protiteles med posa- meznimi skupinami poklicev so statistično visoko signifikantne (p = 0.0001 ). Tudi titri lgM protiteles se razlikujejo glede na poklic (p = 0.0457). 3.2.2.2 Geografski dejavniki 3.2.2.2 Geographic factors Ugotovili smo značilne razlike v titrih lgG protiteles med posameznimi delovnimi or- ganizacijami in to za vse zaposlene (p = 0.0000), za gozdarske poklice (p = 0.0010), za gozdne delavce (p = 0.0169) in za tehnično osebje (p = 0.0058), ne pa za administracijo (p = 0.9675) . Titri lgG protiteles se značilno razlikujejo tudi glede na občino bivanja (p za vse zaposlene je 0.0032, za gozdarske poklice 0.0733) in občino zaposlitve (p = 0.0000 oziroma 0.001 6). Tudi titri lgM protiteles se razlikujejo glede na delovno organizacijo (za vse za- poslene smo ugotovili p = 0.0000, za gozdarske poklice p = 0.0005, za gozdne delavce p = 0.0095; za tehnično osebje 0.0574, za administratorje pa 0.8394) ter po občini zaposlitve (vsi zaposleni 0.0000, gozdarski poklici 0.0001 ), ne pa po občini bivanja (vsi zaposleni 0.4017, gozdarski poklici 0.4691 ). 3.2.2.3 Spol 3.2.2.3 Sex Titri lgG protiteles se značilno razlikujejo po spolu in to pri vseh zaposlenih (p = Slika 5: Možnost za nastanek rdečine na koži po vbodu enega klopa (x 0.00001) Picture 5: Chances to get skin redness after a single bite 12 10,9 10,7 10 8 6,8 6 5,6 4 2,1 2 0,9 l " 1 1 1 1 1 o < 1 1-2 3-5 6-10 11-49 > 49 vbodi klopov na leto average number of tick bites per year 298 GozdV 52, 1994 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji 0.0000) -kar je glede na strukturo zaposle- nih razumljivo, razlikujejo pa se tudi v skupini administrativnih delavcev (p = 0.0091 ). Za tit re lgM protiteles pomembnih razlik nismo ugotovili. 3.2.'2.4 Starost, delovna doba, čas bivanja v kraju 3.2.2.4 Age, years of employment, years of residing in a given location Titri lgG protiteles se razlikujejo po staro- sti (za vse poklice je p 0.0000, za gozdarske poklice 0.0001) - z večanjem starosti se titri večaj o- in s trajanjem bivanja v določe­ nem kraju (za vse poklice je p 0.0038, za gozdarske poklice pa 0.0062), ne pa z delovno dobo. Za lgM protitelesa nismo našli statistično signifikantnih povezav. 3.2.2.5 čas, prebit v naravi 3.2.2.5 Outdoor hours Titri lgG protiteles v celotni populaciji preiskovancev so odvisni od vsega časa (med delom in izven dela) prebitega v naravi (p = 0.0001 ), kakor tudi od časa prebitega v naravi med rednim delom (p = 0.0014) in po opravljenem delu (0.0111 ). Za titre lgM nismo ugotovili pomembnih povezav. Pri posameznih poklicih (tabela 2) smo ugotovili sledeče signifikantne povezave: pri gozdnih delavcih so titri lgG protiteles v značilni odvisnosti od ur, prebitih v naravi v delovnem času (p = 0.0269), pri tehničnih delavcih od celotnega časa (p = 0.0092), pri gozdarskih poklicih od ur prebitih v naravi izven delovnega časa (p = 0.0390), pri administratorjih od celotnega časa (p = 0.0000) in od delovnega časa (za lgG je p 0.0037, za lgM protitelesa pa 0.0002), pri voznikih in skladiščnikih pa značilnih pove- zav ni bilo. Povezavo titrov borelijskih protiteles z vsemi urami, ki jih preiskovanci prebijejo v naravi,smo testirali s Kruskal - Wallisovim testom in dobili signifikanten rezultat za lgG protitelesa le pri vseh preiskanih osebah (p = 0.0000), za lgM protitelesa pa v skupini gozdnih delavcev (p = 0.0005). Slika 6: Pogostnost vbodov klopov na uro pri posameznih poklicih Picture 6: Frequency of tick bites per hour (in one year) in individual job groups 0,8 0,7 0,65 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 o gozdni delavci tehnično osebje vozniki administratorji vsi zaposleni forest workers technical personnel drivers administrative staff all participants POKLICI 1 JOB GROUP GozdV 52, 1994 299 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji 3.2.2.6 Konjički, kmetijstvo, lastništvo psa 3.2.2.6 Leisure activities, farming and dog ownership Vpliva večine hobijev (lov, gobarstvo, ribištvo) na borelijske litre nismo dokazali, pri preiskovancih, ki hodijo na izlete v naravo pa so bili lgG litri nižji kot pri tistih, ki na izlete ne hodijo (p = 0.0105). Verjeten razlog na videz presenetljivega rezultata je pojasnjen v diskusiji. Ukvarjanje s kmetijstvom pomembno vpliva na litre protiteles lgM (p = 0.0306) in lgG (p = 0.0005). Lastništvo psa s litri borelijskih protiteles ni signifikantno povezano. 3.2.2.7 število vbodov klopov 3.2.2.7 Tick bile rate Povprečno število vbodov klopov na leto, število vbodov klopov v zadnjem letu, kakor tudi v zadnjih 6 in zadnjih 3 mesecih po- membno vpliva na litre lgG protiteles (p = 0.001 O, p = 0.0000, p = 0.0000, p = 0.0001) in lgM protiteles (p = 0.0455, p = 0.0042, p = 0.0000, p = 0.0037). Nave- dene trditve veljajo za populacijo vseh za- poslenih. Ugotovitve pri posameznih poklicih so prikazane v tabeli 7. 3.2.2.8 Uporaba antibiotikov 3.2.2.8 Use of antibiotics 277 od 1359 (20.4 %) oseb, ki so jemale antibiotike v zadnjem letu , je imelo značilno nižje litre borelijskih lgG protiteles kot prei- skovanci, ki jih niso jemali (p = 0.0122), pri lgM protitelesih pa ni bilo signifikantnih razlik. Podobno je pri jemanju· za lymsko boreliozo učinkovitih antibiotikov (za lgG protitelesa je p 0.0281 ). Take antibiotike, večinoma penicilinske skupine, je dobilo 181 (16 %) preiskovancev. Jemanje nezna- nih oziroma za lymsko boreliozo neučinko­ vitih antibiotikov na titre borelijskih protite- les nima signifikantnega vpliva. 3.2.2.9 Zdravstvene težave 3.2.2.9 Medical problems Zdravstvene težave, ki so se pojavile v zadnjih 6 mesecih pred določitvijo borelij- skih protiteles v serumu, so statistično zna- čilno (p = 0.0471) povezane s titrom lgM protiteles, zdravstvene težave v zadnjih 5 letih pa s titrom lgG protiteles (p = 0.0458). Obe ugotovitvi veljata za vse zaposlene. Za populacijo vseh zaposlenih smo ugo- tovili, da nobena od posameznih zdravstve- nih težav (bolečine vzdolž hrbtenice, glavo- boli, vrtoglavica, bolečine v sklepih, nevro- loška težave, druge težave) ni značilno povezana s titri borelijskih protiteles, z iz- jemo povezave lgG protiteles in bolečin v mišicah (p = 0.0257), ki so bile prisotne v zadnjih 5 letih pri 23 (1 .7 %) preiskovancih. Morda bi obsežnejša študija pokazala še kake druge povezave. Podatek o prebolelem tipičnem erythema migrans v zadnjih 5 letih, ki smo ga dobili pri 50 od 1359 (3.7%) pregledanih, je signifikantno povezan s titrom lgM protite- Tabela 7: Povezave med številom vbodov klopov in titri borelijskih protiteles (Kruskal- Wallisov test). Table 7: Correlations between the number of tick bites and Borrelia burgdorferi antibody titers (Kruskal - Wallis test). poklic 1 job lille 2 1+2 3 4 povprečno število vbodov klopov na leto 1 Average number of tick bites per year lgM 0.0610 0.1385 0.001 3 0.4026 0.3755 lgG 0.0069 0.0426 0.0005 0.3490 0.2388 število vbodov klopov v zadnjem letu 1 Number of tick bites in previous year lgM 0.0025 0.0531 0.0000 0.7016 0.3709 lgG 0.0158 0.0428 0.0006 0.7595 0.0986 vsi / all 0.0001 0.0000 0.0000 0.0000 poklic: 1 = gozdni delavci, 2 = tehnično osebje, 1 + 2 = gozdarski poklici, 3 = skladiščniki , šoferji, 4 = pisarniški poklici job title: 1 = forest workers, 2 = technical person nel, 1 + 2 = forestry jobs, 3 = warehousemen, drivers, 4 = administrative staff 300 GozdV 52, 1994 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji les (p = 0.0121 ), navedba rdeči ne po vbodu klopa (v zadnjih 51etih jo je navajala 242 preiskovancev, to je 17.8% sodelujočih v raziskavi) pa s litri lgG protiteles (p = 0.0165). Večina pregledanih s prebolelim erythema migrans je imela kožne spre- membe v zadnjih 2 letih pred določitvijo borelijskih protiteles (41 od 50 v zadnjih 2 letih oziroma 23 v zadnjem letu), podatki o rdečini po vbodu klopa pa so precej enako- merno razporejeni čez celo petletno obdo- bje. Večje število ugotovljenih erythema migrans v zadnjih dveh letih je verjetno odraz vse boljšega poznavanja lymske bo- relioze. 3.2.3 Pozitivni Utri borelijskih protiteles 3.2.3 Positive 8. burgdorferi antibody titers Pri 157 od 1359 preiskovancev (11.6%) so bili IFA lgG litri borelijskih protiteles 1 :256 ali več, lgM protitelesa pa so bila pozitivna pri 4.5% pregledanih. Delež oseb s pozitivnimi borelijskimi lgG protitelesi v posameznih predelih Slovenije je prikazan na sliki 7, odstotek seropozitiv- nih v posameznih skupinah poklicev pa na sliki 8. Razlike med skupinami poklicev so stati- stično značilne (p = 0.0064), med posame- znimi predeli Slovenije- to je med posame- znimi gozdnimi gospodarstvi - pa ne (p = 0.0798). Podobno kot pri vseh zaposlenih ni signilikantnih razlik v deležu pozitivnih litrov lgG protiteles med posameznimi pre- deli Slovenije tudi pri gozdnih delavcih (p = 0.0793) in pri gozdarskih poklicih (p = 0.0839). Pozitivni litri lgG protiteles v serumu so signilikantno povezani s starostjo preisko- vancev (p = 0.0002)- s starostjo jih je več, s podatkom o izletih v naravo ())blažilni<< učinek izletov; p = 0.0406), z ukvarjanjem s kmetijstvom (oteževalni faktor; p = 0.0083), s povprečnim številom vbodov klo- pov na leto (p = 0.0015), s številom vbodov klopov v zadnjem letu (p = 0.0004), v zadnjih 6 mesecih (p = 0.01 09) in v zadnjih 3 mesecih (p = 0.0139) ter s pojavom zdravstvenih težav v zadnjih 6 mesecih pred preiskavo (p = 0.0478). število sera- Slika 7: Titri lgG protiteles v raznih geografskih predelih Slovenije Picture 7: /gG antibody titers in individual geographical regions TITRI lgG PROTITELES o 5 10 15 /gG ANTI BODY TITERS 25 % titri llm>1 :128 titerscm1 :128 30 35 GozdV 52, 1994 301 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji pozitivnih je značilno višje v skupini oseb, ki v zadnjem letu niso dobivale antibiotikov kot v skupini tistih, ki so antibiotike dobili (p = 0.0085). Podobno velja tudi za upo- rabo antibiotikov, ki so pri lymski boreliozi učinkoviti (p = 0.0446), ne pa za uporabo neznanih in/ali pri lymski boreliozi neučin­ kovitih antibiotikov (p = 0.1673). Statistično značilne odvisnosti z ostalimi proučevanimi faktorji nismo ugotovili . Navedeno velja za populacijo vseh zaposlenih. Nekatere ugotovitve pri seronegativnih in seropozitivnih osebah so prikazane v tabeli 8. Za lgM protitelesa v titru 1 : 256 ali več smo ugotovili statist ično značil ne povezave le s pojavom zdravstvenih težav v zadnje pol leta (p = 0.0473) in s pojavom glavobo- Tabela 8. Najdbe pri 1359 preiskovancih glede na seropozitiv nost oziroma seronegativnost Table 8. Findings in 1359 study participants with reference to seropositivity and seronegativity lgM poz/ pos neg/ neg poz / pos No (%) No (%) No število 1 number 61 (4.5) 1298 (95.5} 157 spoi : Ž / F 7 (3.4) 196 (96.6) . 11 sex: M / M 54 (4.7) 1102 (95.3) 146 starost 1 age 40 38 .42 leta bivanja 1 residency 25 24 27 delovna doba 1 employment 15 14 15 vbodi klopov 1 tick bites: povpr./leto 1 mean/year 16 13 ··2o zadnje leto 1 prev. year 14 11 .18 zadnjih 6 m 1 previous 6 m 2 3 •• 7 ure v naravi 1 outdoor time: vse 1 all 42 39 44 med delom 1 during work 30 29 31 izven dela 1 after work 11 10 13 poklic 1 job title: gozdni del. 1 forestry w. 27 (4.3) 597 (95.7) 83 tehnik, ing. 1 tech. pers. 21 (4.6) 431 (95.4) 58 skladiščnik 1 warehousemen 5 (6.5) 72 (93.5) 5 administr. 1 administrat. 8 (3.9) 198 (96.1) 11 konjički 1 leisure activities: brez 1 without 17 (4.0) 410 {96.0) 46 lov 1 hunting 11 (5.0) 208 (95.0) 28 gobarstvo 1 mushroom g. 25 (4.8) 492 (95.2) 56 ribištvo 1 fishing 4 (7.0) 53 (93.0) 9 šport 1 outdoor sport 2 (2.3) 84 (97.7) 6 izleti 1 hiking 15 (4.8) 298 (95.2) ... 26 drugo 1 other 2 (5.6) 34 (94.4) 5 kmetijstvo 1 farming 4 (2.6) 149 (97.4) ··2a lastnik psa 1 dog owner 34 (4.2) 774 (95.8) 84 antibiotiki v zadnjem letu 1 antibiotics in the previous year: vsi / all 10 (3.6) 267 (96.4) .. 19 LB aktivni 1 LB active 8 (3.7) 210 {96.3) ... 16 LB neaktivni 1 LB inact. 2 (3.4) 57 (96.6) 3 zdravstvene težave v zadnjih 1 medical probtems in the previous: 6 mesecih 1 6 months ... 24 (6.4) 349 (93.6) 54 51etih 15 years 19 (4.5) 407 (95.5) 55 kožne spremembe v zadnjih 5 letih 1 skin tesions in the previous 5 years: eryth. migr. 1 EM 2 rdečina 1 redness 13 • p < 0.001' •• p < 0.01' •• • p < 0.05 LB = lymska borelioza 1 Lyme borreliosis EM = erythema migrans 302 GozdV 52. 1994 (4.0) 48 (96.0) 8 (5.4) 229 (94.6) 27 (%) (11.6) (5.4) (12.6) (13.3) (12.8) (6.5) (5.3) (10.8) (12.8) (10.8) (15.8) (7.0) (8.3) (13.9) (18.3) (10.4) (6.9) (7.3) (5.1) (14.5) (12.9) (16.0) (11.2) lgG neg / neg No (%) 1202 (88.4) 192 (94.6) 1010 (87.4) 38 24 13 12 10 3 39 29 10 541 (86.7) 394 (87.2) 72 (93.5) 195 (94.7) 381 (89.2) 191 (87.2) 461 (89.2) 48 (84.2) 80 (93.0) 287 (91 .7) 31 (86.1) 125 (81.7) 724 (89.6) 258 (93.1) 202 (92.7) 56 (94.9) 319 (85.5) 371 (87.1) 42 (84.0) 215 (88.8) !nfekcije z Borre!io burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Slika 8: Seropozitivnost glede na poklic Picture 8: Percentage of seropositivy % 16 14 12 10 8 6 4 2 o goz:da~i tehn. osebje vozniki administratorji administrative staff forest workers technical personnel drivers POKLICI ! JOB TITLE lov v zadnjih 6 mesecih pred raziskavo (p = 0.0223) v populaciji vseh zaposlenih. Z ostalimi parametri primerjava pozitivnih in negativnih litrov ni pokazala statistično zna- čilne poveZave. 3.2.4 Srednji titri borelijskih protiteles 3.2.4 Mean B. burgdorferi antibody titers Srednji lgG liter za vse zaposlene je bil 1 : 21.1, za gozdne delavce 1 : 22.6, za tehnično osebje 1 : 24.3, v skupini voznikov in skladiščnikov 1 : 18.4 in za zaposlene v administraciji 1 : 12.1. Pri posameznih sku- pinah poklicev smo ugotovili naslednje srednje vrednosti litra lgM protiteles: pri vseh zaposlenih 1 : 14.9, pri gozdnih delav- cih 1:13.9, pri tehničnem osebju 1:17.1, pri voznikih in skladiščnikih 1 : 13.9 in zapo- slenih v administraciji 1 : 4.9. 3.2.5 Spremembe litrov borelijskih protiteles 3.2.5 Changes in B. burgdorferi antibody titers Primerjava protiteles spomladi in jeseni isto leto pri istih preiskovancih je pokazala pomembne (najmanj štirikratne) porasle v titrih lgM in/ali lgG protiteles pri 69 od 407 (17.0%) pregledanih. Pri 56 (13.8%) pre- gledovancih smo ugotovili pomembne pora- ste litrov lgM protiteles, pri 25 (6.1 %) pa lgG protiteles. Titri so se spreminjali pravi- loma pod nivojem, ki ga označujemo kot mejno vrednost med pozitivnim in negativ- nim, saj smo ugotovili porast do ali preko litra 1 : 256 le pri 7 od 56 oseb s porastom lgM protiteles (1.7% vseh pregledanih) in pri 9 od 25 s štiri ali večkratnim porastom · lgG protiteles (2.2% vseh pregledanih). Titer lgM in/ali lgG protiteles je porastel z negativnih na pozitivne vrednosti pri 12 od 407 (2.9%) pregledanih. Pomembne padce litrov lgM protiteles smo našli pri 32 (7.9 %), lgG pa pri 23 GozdV 52. 1994 303 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji (5.7%) pregledanih. Znižanj protiteles s pozitivnih na negativne vrednosti je bilo malo: 5 {1.2 %) pri lgM protitelesih in 2 {0.5 %) pri lgG protitelesih. Statistično značilnost povezav med naj- manj štirikratnimi spremembami titrov bore- lijskih protiteles in posameznimi dejavniki smo ocenjevali s hi kvadrat testom. Najmanj 4 kratni porast titrov lgM protite- les je značilno povezan s poklicem, ki ga preiskovanci opravljajo {p = 0.0175) in z delovno organizacijo, v kateri delajo (p = 0.0003), odvisen pa je tudi od starosti preiskovancev (p = 0.0018 - pri večji starosti je manj porastov) in od povpreč­ nega števila vbodov klopov na leto (p = 0.0441). Najmanj 4 kratni porast titrov lgG protite- les je odvisen od delovne organizacije, v kateri so sodelujoči zaposleni (p = 0.0000). Pomembne spremembe titrov lgM in/ali lgG so povezane z delovno organizacijo (p = 0.0000), s starostjo preiskovancev (p = 0.0126 - pri večji starosti je porastov manj) in z izleti v naravo (p = 0.0230). Drugih statistično značil nih povezav nismo našli. Povezave zdravstvenih težav in značilnih borelijskih kožnih sprememb s pomembnim porastom protiteles nismo ugotovili. V času med prvim in drugim testiranjem je 18 od 407 (4.4 %) preiskovancev dobilo kožne spremembe na mestu vbada klapa, ki so jih njihovi zdravniki ocenili kot erythema migrans. Z izjemo dveh so vsi dobili ustre- zno antibiotično terapijo. Pri 5 od teh 18 oseb smo ugotovili 4 kratni ali večji porast titra lgM protiteles (pri 3 je bil drugi titer 1 : 256 ali več, eden od njih ni bil ustrezno zdravljen), pri 2 pa pomemben porast lgG protiteles, vendar le pri enem od njih do območja, ki ga interpretiramo kot seropozi- tivno (ta preiskovanec ni jemal antibiotikov). 4 DISKUSIJA V doslej izvedenih raziskavah (11-23) so ocenjevali tveganje za nastanek lymske borelioze pri delavcih, zaposlenih v naravi, z določanjem protiteles proti Borrelii bur- gdorferi v krvi pregledanih oseb ali s po- 304 GozdV 52, 1994 močjo klinične definicije. Ker je klinična slika lymske borelioze zelo pestra in so prizadeti številni organski sistemi (1,4), je enostavno in uporabno kl inično definicijo težko narediti. Težave so tudi pri interpreta- ciji izvidov seroloških preiskav, saj te prei- skave niso standardizirane in se rezultati med posameznimi laboratoriji lahko precej razlikujejo (24-26). Tudi če rezultatom ver- jamemo, se moramo zavedati številnih omejitev. Protitelesa pri nekaterih bolnikih z lymsko boreliozo sploh ne dosežejo nivo- jev, ki jih interpretiramo kot pozitivne (zlasti zgodaj v poteku lymske borelioze, npr. pri bolnikih z erythema migrans, še posebno, če so dobili antibiotike) in torej niso dober pokazatelj borelijske okužbe (4,27). Pri ose- bah, pri katerih prag dosežejo, ostanejo v krvi različno dolgo: lahko le nekaj tednov po okužbi, pri večini več mesecev, včasih tudi več let. Visoki nivoji protiteles lahko perzistirajo dolgo časa tudi po asimptomat- skih okužbah. Kolikšen del okužb poteka subklinično, še ni povsem razjasnjena. Ameriški avtorji ocenjujejo, da je ta delež okrog 50 % {5,6), evropski pa, da je še višji {14,17,28-30). Določanje protiteles torej ne omogoča natančnega vpogleda v število in pogostost borelijskih okužb oziroma lymske borelioze. Enkraten pregled krvi je lahko le groba ocena stika določene populacije z Borrelio burgdorferi. Vse navedene pomanjkljivosti veljajo tudi za našo raziskavo. V nekaterih doslej opravljenih študijah (18,21) so skušali povečati zanesljivost pot- rjevanja borelijske okužbe s serološkimi preiskavami tako, da so določili protitelesa po več metodah in nato upoštevali kot pozitivne le tiste rezultate, ki so se skladali (21) oziroma tiste pozitivne rezultate, ki so jih potrdili tudi z Western immunoblot assay (18). Tudi mi smo pri delu preiskovancev oziroma na 169 vzorcih napravili dva testa (IFA in ELISA flagelinski test - DAKO). Z imunofluorescenčno metodo je imelo pozi- tivna protitelesa 8.9 % pregledanih, z en- cimsko metodo pa kar 40.8 %. Ker so bili vsi (razen enega) z IFA titri borelijskih lgG protiteles 1 : 256 ali več pozitivni tudi z ELISA flagelinskim testom, smo se odločili, ; . 1 . lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji da bomo uporabili za interpretacijo le rezul- tate IFA. V nasprotju z drugimi raziskavami smo iskali povezave potencialnih obremenilnih in zašpitnih faktorjev ne le s seropozitivnos- tjo ampak tudi s litri borelijskih protiteles (z razponom litrov od manj kot 1 : 32 do več kot 1 : 512). Rezultati se dobro skladajo, saj smo na ta način potrdili povezave, ki veljajo za seropozitivnost in odkrili še nekaj dodat- nih. Pri delu preiskovancev smo določali protitelesa v parnih serumih - prvič smo odvzeli kri spomladi, drugič jeseni. Ugotovili smo, da pride do 4 ali večkratnih sprememb litrov razmeroma pogosto, da je bilo v tem obdobju več porastov kot padcev protiteles in da je večina sprememb pod nivojem, ki ga interpretiramo kot pozitivno vrednost. Rezultati naše raziskave kažejo, da so tako nivoji litrov borelijskih protiteles kot tudi prisotnost protiteles v titru 1 : 256 ali več (seropozitivnost) signifikantno pove- zani s številom vbodov klopov. Število vbo- dov klopov se značilno razlikuje glede na poklicno skupino in na mesto zaposlitve. Zanimivo je, da je število vbodov klopov glede na čas, prebit v gozdu oziroma v naravi, najmanjše pri osebah, ki so v gozdu največ: da dobi gozdni delavec v eni sezoni enega klapa, mora delati v gozdu 5.67 ure tedensko, skladiščnik oziroma voznik 3.41 ure, gozdarski inženir oziroma tehnik 1. 75 ure, administrator pa 1.54 ure. Če predpostavimo, da so možnosti za okužbo in seropozitivnost premosora~ zmerne s številom vbodov klopov, bi morali biti za enako stopnjo okuženosti v primer- javi z gozdnimi delavci ljudje drugih pokli- cev izpostavljeni precej krajši čas: če so gozdni delavci v naravi v povprečju 51.1 uro na teden, bi bil pričakovani čas za enako število vbodov klopov in enak delež seropozitivnosti pri skladiščnikih 30.7 ure, za tehnično osebje 15.8 ure in administra- torje 13.9 ure. Glede na čas, ki ga osebe s temi poklici v resnici prebijejo v naravi, bi morali ob zgornji predpostavki najti v sku- pini tehničnih delavcev, ki so v naravi pov- prečno 39.6 ur na teden, predvidoma 33.4% oseb s pozitivnim titrom lgG protite- les (namesto dejanskih 12.8 %), pri sklad iš- čnikih in voznikih 11.1 % (namesto dejan- skih 6.5 %) in pri administratorjih 8. 7% namesto 5.3 %. Z raziskavo ugotovljene vrednosti so precej nižje od vrednosti, ki smo jih izračunali na osnovi predpostavke o premosorazmerni odvisnosti okuženosti (seropozitivnosti) od števila vbodov klopov, kar govori proti enostavni premosorazmerni povezavi med številom vbodov klopov in odstotkom seropozitivnih oseb. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je pov- prečno število vbodov klopov na leto, kakor tudi število vbodov v zadnjem letu odvisno od let bivanja v določenem kraju in da se z leti število vbodov klopov manjša. Ti rezultati so potrjeni tudi z metodo multiple regresije, ki je pokazala, da je (za vse sodelujoče v raziskavi) povprečno število vbodov klopov na leto odvisno od vseh ur prebitih v naravi, od ur prebitih v naravi izven dela in od let bivanja v določenem kraju. Razlage, zakaj se z leti število vbodov klopov manjša, nimamo. V več doslej izvedenih raziskavah (5,6, 18,21-23) so skušali opredeliti pove- zavo med seropozitivnostjo in urami, ki so jih preiskovanci prebili v naravi. V nekaterih so ugotovili, da je med osebami, ki delajo v naravi v primerjavi s kontrolno skupino tistih, ki v naravi niso zaposleni, več takih s pozitivnimi borelijskimi protitelesi, oziroma da je večje tveganje za nastanek bolezni (11, 18,20,21 ,23). V naši raziskavi smo ugo- tovili, da se posamezne skupine poklicev, ki prebijejo v naravi različno dolgo časa, pomembno razlikujejo po titrih lgG protite- les in da imajo zaposleni v gozdu pomem- bno več pozitivnih borelijskih protiteles kot kontrolna skupina, ki živi na istem območju in z gozdom nima pogostega stika. Višji so tudi srednji borelijski litri. Poudariti želimo ugotovitev, da je tveganje za seropozitiv- nost pri gozdarskih delavcih sicer značilno večje kot pri administratorjih, ven- dar manjše, kot bi pričakovali glede na število ur, ki jih gozdarski delavci prebijejo v naravi. Podobno velja tudi za pojav eryt- hema migrans in rdečine na koži po vbodu klapa (glede na našo definicijo je del teh rdečin verjetno erythema migrans). Osebe z večjim številom vbodov klopov imajo zna- GozdV 52, 1994 305 - lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji čilno večjo možnost, da dobijo erythema migrans oziroma nespecifično rdečino. če možnost za nastanek kožnih sprememb preračunamo na število vbodov klopov se pokaže, da je možnost za nastanek eryt- hema migrans po enkratnem vbodu klopa približno 20 krat večja pri osebah, ki imajo klopov malo, kot pri tistih z velikim številom (faktor za nastanek rdeči ne je dobrih 1 0). To spoznanje se sklada z ugotovitvami Horsta in Olbricha (23). Z raziskavo smo ugotovili, da se titri lgG protiteles pomembno razlikujejo po spolu. Ta ugotovitev je zaradi različne izpostavitve pričakovana pri populaciji vseh zaposlenih, saj delajo v gozdu skoraj samo moški, v pisarnah pa večinoma ženske (moški so povprečno v naravi 44.4 ur, ženske pa 11.1 ur; p = 0.0000), manj pričakovana pa je v skupini administrativnih delavcev, ki so v delovnem času klopom zelo malo izpostav- ljeni. Verjetna razlaga za to najdbo je po- dobna: tudi v tej skupini so moški precej več v naravi kot ženske (moški povprečno 15.6 ur, ženske 7.7 ur; p = 0.002), veči­ noma na račun bivanja v naravi po opravlje- nem delu. V študiji Schwartza in Goldsteina (21) so seropozitivni preiskovanci porabili signifi- kantno več ur za ribolov, lov in sprehode kot seronegativni. V naši raziskavi nismo potrdili povezave hobijev s seropozitivnos- tjo, kakor tudi ne s titri borelijskih protiteles (mislimo, da je te odnose zakrilo dolgo dopoldansko obdobje na delu), z izjemo, da so bili titri pri preiskovancih, ki hodijo na izlete v naravo nižji, kot pri tistih, ki na izlete ne hodijo in da je bilo v tej skupini tudi manj oseb s pozitivnimi lgG titri. Blažilne učinke izletov v naravo lahko razložimo z dej- stvom, da se delež tistih, ki hodijo na izlete, razlikuje glede na poklic, ki ga preiskovanci opravljajo: na izlete hodi le 10.2% gozdnih delavcev, 18.2% voznikov in skladiščnikov, 27.9% tehničnega osebja in kar 51.0% zaposlenih v administraciji, torej največ tiste osebe, ki so v celoti klopom najmanj izpo- stavljene. Ukvarjanje s kmetijstvom pomembno vpliva na titre borelijskih protiteles verjetno zato, ker prebijejo kmetovalci precejšnje 306 Gozd V 52, 1994 število dodatnih ur v naravi. Primerjava titrov protiteles pri istih prei- skovancih spomladi in jeseni je pokazala, da je v tem času več pomembnih porastov kot padcev (taka ugotovitev je pričakovana) in da pride do večine sprememb pod nivo- jem, ki ga označujemo kot mejno vrednost med seropozitivnim in negativnim. Le pri 7 od 56 (12.5 %) oseb s pomembnim pora- stom lgM protiteles in pri 9 od 25 (36 %) s porastom lgG protiteles je drugi titer dose- gel ali presegel vredost 1 : 256. Titer lgM in/ali lgG je porastel z negativnih na pozi- tivne vrednosti pri 12 od 407 {2.9 %) pregle- danih ; 4 od teh 12 oseb je imelo v času med prvim in drugim odvzemen krvi eryt- hema migrans, eden pa bolečine v sklepih; preostalih 7 (58.3 %) oseb s serokonverzijo je bilo brez kakršnih koli težav. Odstotek oseb s pozitivnimi protitelesi se sicer veča s starostjo, vendar je pomem- bnih porastov protiteles pri starejših osebah manj kot pri mladih, manj pa je tudi vbodov klopov. Možna razlaga za zadnji 2 ugotovi- tvi bi bila, da so starejše osebe manj v naravi kot mlajše, vendar pri naših preisko- vancih to ne drži. V naši raziskavi smo ugotovili, da je bilo med osebami, ki so v zadnjem letu jemale antibiotike, značilno manjše število lgG po- zitivnih, poleg tega pa so bili titri borelijskih lgG protiteles pri njih pomembno nižji kot pri preiskovancih, ki antibiotikov niso jemali. Podobno sta nakazala že Schwarz in Gold- stein (21 ). Potrdili smo, da velja ta ugotovi- tev za tiste antibiotike, ki so za zdravljenje lymske borelioze učinkoviti, ne pa za neu- činkovite. Taka najdba seveda ne pomeni priporočila za nekritično jemanje antibioti- kov pri osebah, ki so mnogo v naravi, kakor tudi ne za preventivno uporabo antibiotikov po vbodu klopa. V dosedanjih epidemioloških raziskavah pri skupinah oseb, ki so zaradi svojega dela ali načina življenja mnogo v naravi, niso uspeli dokazati signifikantne povezave med pozitivnimi borelijskimi protitelesi in zdrav- stvenimi težavami. To je lahko posledica dejstva, da so simptomi in znaki lymske borelioze nespecifični, da so prve tedne bolezni (v času prvih simptomov in znakov) lnfekcije z Borrelio burgdorieri pri gozdarskih delavcih v Sloveniji protitelesa praviloma odsotna in da so raz- meroma pogoste asimptomatske okužbe. Naša raziskava je pokazala, da so pozitivni titri lgM in lgG protiteles pa tudi titri lgM protiteles povezani s pojavom zdravstvenih težav v zadnje pol leta, titri lgG protiteles pa s' težavami, ki so jih preiskovanci navajali v zadnjih 5 letih. Podatek o prebolelem erythema migrans je v naši raziskavi signifikantno povezan s titrom lgM protiteles, navedba rdečine po vbodu klapa pa s titri lgG protiteles. Štiri ali večstopenjski porasli v titrih protiteles, ki smo jih določili pri 407 preiskovancih spo- mladi in jeseni istega leta, niso bili povezani z zdravstvenimi težavami, ki bi bile lahko odraz lymske borelioze in tudi ne s podat- kom o značilnih kožnih spremembah, ki so se pojavile pol leta pred prvim testiranjem ali med prvim in drugim pregledom krvi. DISCUSSION Previous studies (11-23) of occupational risk factors for Lyme disease in outdoor workers we re based either on determinations of B. burgdorieri anti bodi es in the serum, or on the clinical picture of the disease. A clear-cut and reliable clinical definition of the disease is rather difficult to make because of the varied clinical picture and involve- ment of multiple organ systems (1, 4). Accurate interpretation of the results of serologic analyses is hindered by the Jack of test standardisation, which accounts for considerable differences be- tween individuallaboratories (24-26). Furthermore, antibody titers do not always attain values inter- preted as positive, e~pecially in the initial phase of the disease, i.e. in patients with erythema mi- grans particularly if treated with antibiotics. Thus, they can not be regarded as reliable indices of B. burgdorieri infection (4, 26, 27). Next, positive titers may persist in the serum either a few weeks or, in most cases, severa! months, or even sever~ al years. Also, anti body titers may remain elevat- ed long even after asymptomatic infection with B. burgdorieri. The proportion of infections running a subclinical course stili remains to be determined. According to the American authors the estimated figure is approximately 50 percent (5, 6), and according to some European investigators even higher (14, 17, 28-30). Thus, determinations of antibody titers can not provide accurate insight in the number and fre- quency of B. burgdorieri infection and Lyme bor- reliosis. Single serologic analysis can give us only a rough estimate of the contact of the studi ed population with B. burgdorieri. All the above men- tioned drawbacks were encountered also in this study. With the aim of increasing the accuracy rate of serologic tests for B. burgdorferi infection, some investigators decided to consider as positive only those results which we re positive on severa! se- rological tests (21) or seropositive results which were confirmed by Western immunoblot assay (18). ln this study two different tests, JFA and ELISA flagellin test (DAKO), were used for the evaluation of 169 samples.IFA revealed positive antibody leve Is in 8.9 perce nt of case s, and ELI- SA in 40.8 percent. Since in all subjects but one showing IFA lgG antibodytiters of 1:256 or great- er, seropositivity was confirmed also by ELISA flagellin test (DAKO), we decided to consider only the results obtained by IFA. Unlike in other studies, our objective was to find possible correlations not only between risk and protective factors and seropositivity, but as well as between these factors and B. burgdorieri anti body titers (range from< 1:32 to> 1 :512). The results obtained confirmed the correlations for se- ropositivity and revealed some new relationships. ln addition, in some study participants antibody titers were measured twice: in the spring and in the autumn. It was found that a fouriold or greater increase in titers occurred relatively ofter1, that most titers did not reach values interpreted as positive and that during the studied period titer elevations outnumbered titer dro ps. As indicated by the results of this study, B. burgdorieri antibody titers and the presence of titers of 1:256 or greater (seropositivity) are sig- nificantly correlated with the number of tick bites. The latter varies significantly from one job group and work site to another. lnterestingly, the lowest tick bite rates in a time period were recorded in subjects who spend most of the ir time outdoors: for one tick bite to occur per year, forest workers must spend outdoors 5.67 hours each week, ware- house men or drivers 3.41 hours, forestry engi- neers or technicians 1. 75 hours and administra- tors 1.54 hours. Assuming that the risks of infec- tion and seropositivity are straightforward corre- lated with the number oftick bites, other job groups would "need" considerably Jess exposure hours to reach the same seropositivity level as forest workers: in comparison to an average of 51.1 hours per week in forest workers, the correspond- ing time forwarehouse men would be 30.7 hours, for technicians 15.8 hours and for administrative oersonnel13.9 hours. Considering the amount of time that these job groups spend outdoors, posi- tive lgG antibody levels should have been found in 33.4 perce nt of technical personnel (instead of the established 12.8%) who spend outdoors on average 39.6 hours each week. Thus, the respec- tive figures forwarehouse men and drivers should have been 11.8 per cent (instead of 6.5 %) and for administrators 8. 7 per cent {instead of 5.3%).The fact that actuallevels assessed in the study are GozdV 52, -tqo~ 307 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji much lower than values based on the presump- tion that seropositivity is linearly correlated with the number of tick bites, speaks against simple linear positive correlation between the rate of ti ck bites and the proportion of seropositive subjects. It is also interesting to note that the mean rate of tick bites per year, as well as the rate record ed during the previous year, depended on the years of living ina particular location, and that the number of tick bites declined with the years of residing ina particular area. These findings were confirmed by the multiple regression method, which showed that the mean annual number of tick bites was correlated with the total number of hours speni outdoors, with outdoor leisure hours, and with years of living ina particular location. It is not yet clear why the rate of tick bites declines with the years of residing in a given location.A number of previous studies (5, 6, 11 , 18, 21-23) have inves- tigated the relationship between seropositivity and the number of hours speni outdoors. ln some of them (11, 18, 20, 21 , 23), outdoor workers showed significantly higher rates of positive antibody tit- ers and/or a higher risk for Lyme borreliosis (ery- thema migrans) than control subjects working in- doors. Our study revealed significant differences in lgG antibody titers and in the rate of seroposi- tivity between job groups, related to the number of outdoor work hours. Outdoor workers we re found to have significantly greater titers of B. burgdorferi antibodies, significantly greater seropositivity rate and higher mean antibody titers than control sub- jects who resided in the same location yet spend less time outdoors . It should be pointed out that the risk for infection is significantly higher in out- door workers as com pared to administrators, yet to a much lesser extent !hat one would expect considering the number of hours they spend out- doors. Similar results were obtained for ery1hema migrans rash and redness occurring at the bite site (according to our criteria certain proportion of redness cases could be in reality erythema mi- grans). Subjects reporting higher rates of tick bites have significantly higher chances !hat they will develop erythema migrans or unspecific redness at the bite site. The ratio of skin lesions per number of tick bites shows that individuals with low number of bites have a 20 times higher probability that they will develop ery1hema migrans following a single tick bile than subjects reporting high tick bile rates (si milar ratio for redness is 1 O) . The se findings accord with the results reported by Horst and Olbrich (23). Our investigation showed significant differenc- es between sexes as concerned the levels of lgG anti body tile rs. ln view of different exposure rates, this finding is applicable to all employees included in the study. There is a definite preponderance of males among forest workers, while females are preponderant among administrative personnel, em- ployed indoors. Men spend outdoors on average 44.4 hours and women 11 .1 hours (p = 0.0000). Rather unexpectedly, the same results were ob- 308 Gozd V 52. 1994 tained for the administrative staff, who have low occupational exposure rates. The reason seems to be the same: compared to women men admin- is!rators spend more hours outdoo~s. mostly at le1sure (men 15.6 hours and women hours week- ly, on average, p = 0.0002). As reported by Schwartz and Goldstein (21 ), seropositive individuals spend significantly more hours fishing , hunting and hiking than subjects with negative serologic tests. Our study failed to confirm the association of leisure activities with seropositivity, or 8. burgdorferi antibody titers (pos- sibly because of the great number of work hours spend outdoors), except that those study partici- pants who reported hiking had lower titers and lower seroJ?OSitivity rate than non-hikers. The pro- tective effect of hiking may be explained by the !act !hat the proportion of individuals who spend their leisure time hi king depends on the job they perform: so, hiking was reported as their leisure time activity by 10.2 percent of forest workers, 18.2 percent of dri ve rs and warehouse men, 27.9 percent of technicians but as many as 51.0 per cent of administrators, i.e. mostly by the groups with the lowest lic k exposure rates. The statistically significant association of farm- ing with 8 . burgdorferi antibody titers can be at- tributed to the additional number of hours that people involved in farming spend outdoors. As expected, a comparison of spring and au- tumn sera from the same study participants showed a higher rate of elevations than drops in antibody tile rs, yet the majority did not exceed the upper seropositivity limit. On the second testing, tile rs of 1 :256 or greater we re found in only 7 of 56 (12.5%) subjects with significant increase of lgM antibody levels, and in 9 of 25 (36%) individuals with significant elevations of lgG antibody levels. lgM and/or lgG antibody levels increased from negative to positive values in 12 of 407 (2.9%) study participants; 4 of these 12 developed ery- thema migrans rash between the spring and au- tumn screening, one gave a history of articular pain, and the remaining 7 (58.3%) subjects with seroconversion were free of any symptoms. Although seropositive rates increase with age, the number of significant liter elevations and ti ck bites is lower in older subjects than in young enes. A plausible explanation could be that older people spend less hours outdoors, yet that was not the case in our series. The results of our study showed that people who reported the use of antibiotics during the previous year had significantly lower lgG anti body titers and lower rate of seropositivity than sub- jects who did not take antibiotics. These findings are in accord with Schwartz and Goldstein (21 ), however the ir data did not attain statistical signifi- cance . We proved !hat these findings account for the agents effective for treatment of Lyme borre- liosis but not for the ineffective. This does not necessarily imply, however, !hat people spending lnfekcije z Borrelio burgdorleri pri gozdarskih delavcih v Sloveniji a lot of time outdoors should use antibiotics, or that antibiotic prophylaxis is recommended after a tick bite. The majority of previous epidemio!Ogic studies failed to confirm a correlation between positive tests for B. burgdorieri antibodies and medical problefns in subjects spending most of their time outdoors, both at work and at leisure. The rea~ sonS seem to be the following: unspecific Lyme borreliosis symptoms, absence of antibody titers in the serum during the initial weeks following infection and a rather high rate of asymptomatic infections. Our study showed a significant corre~ lation between positive lgM and !gG antibody tit- ers and medical problems experienced du ring the previous 6 months, as well as between the lgG levels and medical problems reported during the previous 5 years. History of erythema migrans was significantly correlated with lgM antibody titers, while the oc- currence of redness at the site of tick bite was associated with lgG titers. Fouriold or greater increases in anti body titers in the spring and au~ tumn sera from 407 study participants were not associated with medical problems suggestive of Lyme borreliosis, nor with the characteristic skin rash occurring 6 months before the first antibody test and during the period between the first and second screening. 6 LITERATURA 6 REFERENCES 1. Steere AC, Bartenhagen NH, Craft JE, HutM chinson GJ, Newman JH, Pachner AR, Rahn DW, Sigal LH, Taylor E, Matawista SE. Clinical manifestations of Lyme disease. Zbl Bakt Hyg A 1986; 263: 201-5. 2. Burgdorfer W, Barbour AG, Hayes SF, Be- nach JL, Grunwaldt E, Davis JP. Lyme disease: a tick~bome spirochetosis? Science 1982; 216: 1317-9. 3. Burgdorfer W, Barbour AG, Hayes SF, Peter O, Aeschlimann A. Erythema chronicum migrans - a tick-borne spirochetosis. Acta Trop (Basel) 1983; 40: 17-83. 4. Steere AC. Lyme disease. N Engl J Med 1989; 321: 586-96. 5. Steere AC, Taylor E, Wilson ML, Levine JF, Spielman A. Longitudinal assessment of the cli ni- cal and epidemiological features of Lyme disease in a defined population. J lnfect Dis 1986; 154: 295-300. 6. Hanrahan JP, Benach JL, Coleman JL, Bosler EM, Morse DL, Cameron DJ, Edelman R, Kaslow RA. lncidence and cumulative frequency of endemic Lyme disease ina community. J lnfect Dis 1984; 150: 489·96. 7. Strle F, Pejovnik-Pustinek A, Stanek G, Pleterski D, Rakar R. Lyme borreliosis in Slovenia in 1986. Zbl Bakt 1989; suppl18: 50·4. 8. Strle F, Cimperman J, Pejovnik-Pustinek A, Stanek G, Pleterski -Rigler D, Jereb M, Ružič E. Lyme borreliosis: Epidemiološki podaci za Slove- niju. ln Ropac D ed. Lyme borelioza u Jugoslaviji. Medicinska akademija Hrvatske, Zagreb 1989, 35-43. 9. Lešničar J. Klopni meningoencefalitis. ln Lešničar J, Strle F eds. Klopni meningoencefalitis, Lymska borelioza. Zdravstveni center Celje, Celje 1992, 7-74. 10. Wilske B, Schierz G, Preac-Mursic V, We- ber K, Pfister HW, Einhaupl K. Serological diagno- sis of erythema migrans disease and related disorders. lnfection 1984; 12: 331-7. 11. Bowen GS, Schulze TL, Hayne C, Parkin W. A focus of Lyme disease in Monmouth county, New Yersey. Am J Epidemiol1984; 120: 387-94. 12. Fahrer H, Sauvain MJ, Van den Linden J, Zhioua E, Gem L, Aeschlimann A. Pravalenz der Lyme-Borreliose in einer schweizerischen Risiko- population. Schweiz Med Wsch 1988; 118:65-9. 13. Munchhoff P, Wilske B, Preac-Mursic V, Schierz G. Antibodies against Borrella burgdorieri in Bavarian forest workers. Zbl Bakt Hyg A 1986; 412-9. 14. Schmutzhard E, Stanek G, Pletschette M, Hirsch! AM, Pallua A, Schmitzberger R, Schogl R. lnfections after tickbites. Tick~bome encepha- litis and Lyme borreliosis - a prospective epide- miologic study from Tyrol. lnfection 1988; 16: 269-72. 15. Pejkoch M, Kralikova Z, Strnad P, Stanek G. Prevalence of antibodies to Borrelia burgdor- feri in forestry workers of South Moravia. Zbl Bakt 1989; suppl18: 317-20. 16. Guy EC, Martyn CN, Bateman DE, Heckels JE, Lawton NF. Lyme disease prevalence and clinical importance of Borrelia burgdorferi specific lgG in forestry workers. Lancet 1986; 1: 484-5. 17. Paul H, Ackermann R, Gerth HJ. lnfection and manifestation rate of European Lyme borre- liosis in hu mans. Zbl Bakt 1989; suppl18: 44-9. 18. Smith PF, Benach JL, White DJ, Stroup DF, Morse DL. Occupational risk of Lyme disease in endemic areas of New York state. Ann New York Acad Sci 1988; 539:289-301. 19. Aeschlimann A, Gem L, Zhioua E, Frossard . E, Walter A, Fahrer H, Sauvain MJ, Van den Linden S, Gerber N. Observation of two highMrisk poputations from the Swiss plateau, ·a region heavily infested with lxodes ricinus/Borrelia bur· gdorieri complex. Ann New York Acad Sci 1988; 539: 440-3. 20. Neubert U, Munchhotf P, Volker 8, Reimers CD, Pfluger KH. Borrelia burgdorferi infections in Bavarian forest workers. Ann New York Acad Sel 1988;539: 476-9. 21. Schwartz BS, Goldstein MD. Lyme disease in outdoor workers: risk factors, preventive mea- sures, and tick removal methods. Am J Epidemiol 1990; 131: 877-85. 22. Kuiper H, de Jongh BM, Nauta AP, Houwe- ling H, Wiessing LG, Moll van Charante AW, GozdV 52, 1994 309 lnfekcije z Borrelio burgdorferi pri gozdarskih delavcih v Sloveniji Spanjaard L. Lyme borreliosis in Dutch forestry workers. J lnfection 1991; 23 : 279-86. 23. Horst H, Olbrich S. Die Lyme-Borreliose als berufliches Risiko. ln Horst H ed. Einheimische Zeckenborreliose (Lyme-Krankheit) bei Mensch und Tier. Luneburg 1991 : 182-6. 24. Luger SW, Krauss E. Serologic testing for Lyme disease: interlaboratory variability. Arch lntern Med 1990; 150: 761-3. 25. Hedberg CV, Osterholm MT, MacDonald KL, White KE. An interlaboratory study of antibody to 8orrelia burgdorferi. J 1 nt Di s 1987; 155: 1325-7. 26. Corpuz M, Hilton E, Lardis P, Singer C, Zolan J. Problems in the use of serologic tests for the diagnosis of Lyme disease. Arch lntern Med 1991; 151:1837-40. 27. Dattwyler RJ, Volkman OJ, Luft 8J, Halperin Klopi JJ, Thomas J, Golightly MG. Seronegative Lyme disease: association of the specific T- and 8- lymphocyte responses to Borrelia burgdorferi. N Engl J Med 1988; 319: 1441-6. 28. Gustafson R, Svenungsson 8 , Gardulf A, Stiernstedt G, Forsgren M. Prevalence of tick- borne encephalitis and Lyme borreliosis in a defined Swedish population. Scand J Int Dis 1990 ; 22: 297-306. 29. Fahrer H, van der Linden SM, Sauvain MJ, Gem L, Zhioua E, Aeschlimann A. The prevalence and incidence of clinical and asymptomatic Lyme borreliosis ina population at risk. J Int Dis 1990 ; 163: 305-9. 30. Gustafson R, Svenungsson 8 , Forsgren M, Gardulf A, Granstrom M. Two-year survey of the incidence of Lyme borreliosis and tick-borne en- cephalitis in a high-risk population in Sweden. Eur J Ciin Microbiol lnfect Dis 1992; 11 : 894-900. . Kot vsi pajkovci, imajo tudi klopi po štiri pare nog. Komaj poldrugi milimetsr veliko vrečaste telo, na katerem ne ločimo ne glave ne oprsja in zadka, pokriva nagubana usnjata koža. Ko se klop napije krvi, se drobna zgubana vreča napihne do grahove velikosti. Podobna je ricinovemu semenu, zato se klop znanstveno imenuje lxodes ricinus. Do sitega najedena samica - te so požrešnejše od samcev - postane lahko do 223-krat težja! Ko je sila, sama odpade s telesa svoje žrtve- miške, ježka, zajca, lisice, psa, mačke, sme, kakega ptiča, seveda tudi človeka. Ugriz ne boli, zato dostikrat še opazimo ne, da smo imeli klopa. Samica po obilnem obroku malo počije, nato pa začne na tleh leči jajčeca. Pri tem se popolnoma izčrpa in pogine. Mladiči (ličinke) so podobni odraslim, le da imajo samo tri pare nog. četrti par jim zraste šele, ko se napijejo krvi kakega plazilca, recimo martinčka, zelenca ali kače. Ko ličinke malo zrastejo in si slečejo preozko hitinjačo, ko se prelevijo, kakor pravimo, spet čakajo na novo žrtev med plazilci. Vendar se plazilske krvi kmalu »naveličajo«, zadiši jim topla ptičja ali sesalska kri. V resnici zadiši, kajti klopi dobro vohajo. žrtve ne zgrešijo, čeprav so slepi. Vodna jih »nos«, ki je pri klopih na koncu nožic, in čut za toploto. Seveda morajo včasih potrpežljivo čakati na žrtev. Kakor so že požrešni, lahko tudi dolgo stradajo. Poskusi so pokazali, da klop lahko živi brei hrane tudi štiri leta. Pri nas živi več vrst klopov; najbolj nevaren je navadni klop, ki je tudi najbolj razši~en. Prijajo mu listnati gozdovi z gosto podrasijo. V čistih smrekovih gozdovih klopov skoraj ni, tudi visoko v planine ne sežejo. Sicer so glede okolja manj izbirčni, bolj so navezani na gostitelje. Čeprav so zelo trdoživi, potrebujejo za svoj obstoj primerno zračno vlago in toploto. Zimo prespijo otrpli med listjem, topli sončni žarki ~h prebudijo že aprila. Tja do maja, junija so nadležni, če le ni presuho.·Pred poletno vročino in sušo se poskrijejo med listje in mah. Na plan prilezejo spet jeseni. Tako je tudi od aprila do junija pa septembra in oktobra največ bolezenskih primerov. Kako pa se klopi okužijo? Odgovor ni preprosl Zanimivo je, da npr. pred petdesetimi leti pri nas še ni bilo klopovega meningoencefalitisa. Bolezen že dolgo poznajo na Češkem in ponekod v Avstriji. Kako je virus prišel v naše kraje, še niso natančno ugotovili. Nekateri domnevajo, da so okužene klope k nam morda zanesli ptiči na svojih selitvah, drugi mislijo, da so-bili klopi pri nas že prej okuženi, vendar virus človeku ni bil nevaren. Vedeti moramo tudi, da se od okužene samice okužijo z boreliozo že jajčeca Zato so nevarne že ličinke, ki lahko sesajo tudi sesalčjo kri. Povzročitelja borelioze prenašajo tudi nekatere žuželke. (Dr. F. Strle, Vse nevamejši pajkovec, GEA št. 6/1993) 310 GozdV 52, 1994