ček- račun: Ljab-Ijana H. 10.690 ia 10.549 ta inseratet Sara jevo itv. 756\ Zagreb »tv. 39.011. Praga-Dnnaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Telefoni aredalitrai dnevna siaiba W»
lakaja vsak dan ajntraj, razea ponedeljka ia riševa po prazniki
Naročnina mesečno 45 Din. sa inozemstvo 40 Dia — nedeljska izdaja celoletno % Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ai.6/111
Odkrita beseda
Če se spomnimo, s kakšnimi zmagoslavnimi napovedbami je pred štirimi leti inavgurirala svoj režim takozvana JNS ali »jugoslovenska nacionalna stranka«, češ, zdaj šele bodo Jugoslaviji napočili zlati časi — in če danes v glasilu njenega generalnega tajnika, to je v »Jutru«, beremo neveselo ugotovitev, da je »kot posledica volitev v naših krajih nastala nekaka politična negotovost, v kateri so mnogi ljudje izgubili kompas« — potem se pač nobenemu človeku, ki je že leta 1931 slutil neizogibni polom te nezdrave politične kombinacije, ne sme zameriti, če spričo »Jutrovega« žalo-speva na nepovoljni psihologični učinek minulih volitev občuti neke vrste škodoželjno zadoščenje.
»Jutro« pravi, da so mnogi njegovi pristaši izgubili kompas, kar da je posledica volitev v narodno skupščino. To je kaj čudna ugotovitev, če pomislimo, da tvorijo večino nove skupščine ljudje, ki so dobili stvarno mandat na temelju JNS programa, katerega vsaj v praksi nikoli niso zatajili tn ga menda tudi v bodoče zavreči ne marajo. , Kako neki, ko pa je ta program, kakor so neštetokrat izjavili voditelji JNS, neizvzemši njenega slovenskega dela, edini mogoči in odrešilni program za našo državo in narodi Kaj potem že-nira »Jutro«, da s tem rezultatom nikakor ni videti zadovoljno kakor je bilo še pred leti? Da se
!e z močnim številom uveljavila opozicija, dasi e ostala na pol pota, to JNS kakor pravi »Jutro«, ne moti, ker se ji zdi kljub temu razveseljivo dejstvo, da je opozicija vsaj s svojo volivno udeležbo opustila prejšnjo popolno pasivnost napram dolžnostim pozitivnega sodelovanja pri javnih poslih. Ostane torej edino ta razlog, da JNS kljub večini, ki jo ima v parlamentu, ne predstavlja politično solidne tvorbe in da je podobna sohi na lončenih nogah, ki ni sposobna prenašati kakšnega močnejšega piša in sunka izpremenljivega političnega vremena v Jugoslaviji in zato ne more nositi trdnega in trajnega režima kakor ga potrebujemo. Če bi to dejstvo, ki ga »Jutro« samo v svojem binkoštnem članku odkrito priznava, (— češ, »vladina večina je izvoljena brez sistematičnega in oficijelnega naslona na stranko, ki je bila ustvarjena, da služi jugoslovenski državni politiki kot močan instrument za sodelovanje z narodom« —) zasledovali v njegovih vzrokih do konca, bi bržčas prišli do zaključka, da velikodušnost, s katero »Jutrov« člankar sprejema afirmacijo opozicije ob minulih volitvah, tudi z navedeno omejitvijo ni povsem odkritosrčna in vse kaj drugega nego radostna ... Toda pustimo zaenkrat to temo in se vrnimo k »Jutrovi« ugotovitvi, da JNS doživlja akutno krizo, za katero iSEe njen glavni tajnik v binkoštnem članku radikalnega zdravila v »duhu državniške modrosti in politične treznosti vseh, ki tvorijo danes gibalno silo v našem narodnem m državnem življenju.«
Med te gibalne sile našega narodnega m državnega življenja prišteva »Jutrov« člankar gotovo v prvi vrsti pristaše JNS, ki se, kakor ta list zadnje čase opetovano v veliki skrbi za blagor naroda in države ugotavlja, očitno upirajo vodstvu stranke, zahtevajo njeno pomladitev in politično obglavljenje nekaterih njenih voditeljev ali pa celo čisto novo formacijo pod kakšnim zvočnim imenom, ki naj bi nakazovalo nujno rešitev naših gospodarskih in socialnih problemov — državni problem, ki ga je JNS že rešila, je stopil v ozadje. »Jutrov« člankar se odločno izjavlja zoper tak lahkomišljeni poizkus, ki ga smatra za razdvajanje in oslabljevanje stranke, katera je bila ustvarjena, da po njegovih besedah služi jugoslovenski državni politiki kot močan instrument za sodelovanje z narodom — kaj pa naj bi se dejansko storilo — kajti storiti se mora, da ne bi pristaši JNS popolnoma vsak kompas zgubili I — tega tudi on sam ne ve povedati. Njemu gre samo ca to, da ne bi »pri iskanju nekaj boljšega od JNS zabredli nazaj v stare partizanske opredelitve« — in da se »Jutrov« člankar tega resno boji, sledi iz njegovih naslednjih besed, da »taka nevarnost nedvomno obstoji in da razna znamenja opozarjajo, da je ni podcenjevati...«
Mi ne vemo, ali taka velika nevarnost res obstoji ali ne — za nas je važna samo konstatacija, da je JNS, kakršna je danes oziroma kakor se danes sama vidi v ogledalu vsega svojega dosedanjega dela in po njem ustvarjenega današnjega političnega položaja, brez pravega kompasa in da smatra samo glasilo njenega generalnega tajnika za potrebno, da se to ugotovi. Z »Jutrovimi« besedami — nekdaj vsegamogočna JNS, ki je bila vso državno politiko monopolizirala zase, se ne Juti več kot edini sposobni instrument za državno politiko, ki bi bila zvezana z narodom. Zato se teli obnoviti in pomladiti na razne načine, toda »Jutrov« člankar meni, da se bo najlepše pomladila in najsigurneje obnovila, če — ostane taka, kakršna je bila oziroma je. Ona — tako pravi člankar — še ni povsem izvršila svoje zgodovinske naloge, da »praktično likvidira staro strankarsko diferenciacijo«, torej naj to svojo »zgodovinsko delo«, ki je, kakor vidimo, rodilo take lepe uspehe, nadaljuje... To je torej tiso zdravilo, ki naj JNS zopet pomladi, da bo stranka mogla vršiti dalje svojo zgodovinsko nalogo kot najmočnejši Instrument državne politike.
Mi si pri najboljši volji na noben način ne moremo predstavljati, kako naj bi se naše politične razmere, ki so dosegle baš pod štiriletnim režimom JNS akuten Stadij nevarne bolezni, ozdravile s pomočjo iste JNS, ki je po konstataoji svojega vodivnega organa v Sloveniji sama težko bolna in brez političnega kompasa ter se vije v notranjih bojih najraznovrstnejših elementov, ki v njej niso našli tega, kar so od nje pričakovali, pa naj si bo iz idealnih ali iz drugih nagibov V politični zgodovini tega Še nikoli ni bilo, tem meni, če gre za tako politično tvorbo kakor je JNS ki ni zrastla iz ljudske duše in volje, ampak je bila rojena na nenaraven način, umetno narečna in zložena ter vsiljena, tako da z njeno iz-vesko ni bilo mogoče iti sedaj niti pred ljudstvo na volitve! Da je moralo nujno priti tako daleč, bi bil mogel »Jutrov« člankar sam z železno logiko izvajati iz dejstva, da je njegova stranka, s katero hoče še naprej zdraviti naše narodno in državno telo, bila osnovana na neresnici, to je, da le skušala javnost mamiti z geslom, da hoče »likvidirati škodljivo strankarsko politiko«, da pa je, *_______j- irohn iS« nnaehič dokazovati, ae-
(IČUl uicuuu H. ----i	,	- ,	,
fcusko vodila najbuJSo. najbrezobzirnejso ln nai-
Italija išče novih zunanjepolitičnih smernic in zvez

Rim - Berlin-Varšava ?
10 let oddiha za Avstrijo Novi strahovi: Abesinija,
h^hb^hhhhhmhhim vsestovanstvo - vsegermanstvo
Pariz, 12. jun. SE. P. Gentizon, rimski dopisnik »Tempsa« pošilja svojemu listu daljši dopis, v katerem s hvalevredno iskrenostjo obravnava posledice francosko-ruskega in rusko-češkoslova-škega pakta z ozirom na bodočo zunanjepolitično zadržanje Italije.
Strah pred vsenemšivom
»Bilo bi neumno«, tako piše Gentizon, »Je bi hoteli zanikati, da je Italija sprejela franeosko-so-vjetski pakt brez velikega navdušenja. Na zunaj svojega razočaranja sicer ni pokazala, toda v Rimu smo dobro čutili, da ta sporazum v diplomatskih krogih ni vzbudil nikakega zadovoljstva.« Zakaj? Mussolinijeva zamisel o organizaciji Evrope je znana. On bi rad, da bi skupna volja 4 velesil držala Evropo v redu. S tem, da ee je Francija šla skrivat za Rusijo, je udarila tudi po Mussoli-nijevem načrtu. V Rimu imajo vtis, da sedaj, ko je Francija krita na ruski strani, italijansko-fran-coski sporazum za Francijo ni več tako odločilne vrednosti, kot je bil še meseca januarja. Druga skrb Italije je Avstrija, ki je skoraj popolnoma absorbirala italijansko zunanjo politiko v srednji Evropi. Italija čuti, da je francosko-ruski pakt, ki je zaustavil nemško prodiranje na severu ob Baltiku, prcvrgel težino nemškega imperijalizma proti Avstriji in dalje proti Podonavju in Balkanu in je obrambo Avstrije, ki jo Italija ščiti, neizmerno obremenil. Končno čuti Italija, da bodo novi pakti z Rusijo, torej s slovansko državo, razširili vpliv Rusije na srednjo in na balkansko Evropo. Moskva nidobila samo praznih zavezništev, ampak neposredna sredstva, da svojo politiko uveljavlja v osrčju Evrope, tam, kjer je Italija mislila, da je njeno rezervirano lovišče.
Strah pred Slovani
»V Rimu vidijo vstajati strah pred novim vse-slovanstvom. Cela vrsta člankov, ki jih je zadnje dni napisal proti Rusiji znani publicist Coppola, je dokaz, da obstoja v Rimu močan političen tok, ki se boji novega panslavističnega p o -kreta v Evropi. Ta krog pravi: Svoje dni je bila Italija zavarovana proti slovanstvu po avstro-ogrski monarhiji. Ta obrambni zid je padel in mlade, organizirane slovanske sile so se naenkrat pojavile ob njenih mejah. Rusija lahko enkrat v bližnji bodočnosti sproži in razgiblje slovanske sile, ki bodo začele butati ob Jadransko morje. Francosko-ruski pakt je stabiliziral meje na baltiškem predelu Evrope. RHsija tja ne bo silila več, kakor tudi Nemčija ne. Torej se bo tako ruska, kakor nemška ekspanzija, četudi samo kulturna, razlila v srednjo in balkansko Evropo, torej tja, kjer je Italija mislila ostati sama gospodarica. Francosko ruski pakt je zvišal nemški pritisk proti jugovzhodu in zvišal tudi slovanski pritisk proti jugozapadu.«
Kako odgovarja Rim
Zbliževanje s Poljsko
Kakšna je bila reakcija italijanske diplomacije proti ruskim paktom. Pokazala se je takoj v dveh smereh:
1. Naenkrat so se vidno izboljšali i t a 1 i -jansko-poljski odnosa ji in je nastopilo toplo razpoloženje za čimbolj -tesno sodelovanje med Italijo in Poljsko. Italija je že vedno polagala veliko važnost na Poljsko, toda takšnega hrepe-
nenja po prijateljstvu, kot ga vidimo danes v Rimu, doslej še ni bilo. Ako ima Italija Poljsko na svoji strani v avstrijskem sektorju, je nemška nevarnost ie mnogo zmanjšana. Poleg tega obstojajo sijajne prijateljske zveze med Poljsko in Madjarsko in so torej dani vsi pogoji za tesno sodelovanje na črti Rini—Budimpešta—Varšava. Končno bi bil ta blok s Poljsko tudi močno jamstvo proti rnskemn vmešavanju v srednjeevropske zadeve. Proti vstajajočemu panslavizmu je treba poslati v boj slovansko državo. To je prvi račun Italije.
Nazaj k Nemčiji
i Francosko-rnski in češko-ruski pakt sta podžgala torej italijansko-poljsko skupnost, toda dala sta nove pobude za zopetno zbliževanje Italije in Nemčije. Napetost med obema državama je ponehala. V svojem zadnjem govoru je Mussolini naravnost izpovedal »da so novi pakti z Rusijo popolnoma spremenili politično ravnovesje v Evropi«. Če se boče Italija ubraniti, da germanizem ne zalije njene neodvisne Avstrije, potem sedaj po ruskih paktih ne preostaja drugega, kakor da se — ali pogaja direktno z Nemčijo, ali pa da se začne iskreno zbliževati z državami Male zveze in Balkanskega sporazuma. Izbrala je prvo alternativo. Tudi njena zaskrbljenost, da bi imela v primeru vojnih zapletljajev hrbet zavarovan, da bi je ne mogel nikdo od zadaj zabadati z bodali, ji je naložila, poleg drugih okolščin, dolžnost, da poišče zopet Nemčijo. Hitlerjeva vlada je razpoloženja sijajno izrabila, tembolj, ker je čutila, da je Mussolini vsled zadržanja Anglije in Francije v abesinskem vprašanju nevoljen na svoja zaveznika v Stresi. Tako so se začela pogajanja med Suvichem in nemškim poslanikom von Hasselom »glede edine Jpčke, ki leži na poti do sporazuma med Italijo
in Nemčijo, glede Avstrije«, kot sta se hkrati izrazila v svojih govorih oba, Mussolini in Hitler.
Zelo verjetno je, da bo prišlo do sporazuma na isti podlagi, kot je bil sklenjen sporazum med Nemčijo in Poljsko. To se pravi, da se bosta Italija in Nemčija pobotali, da za dobo kakih 10 let enostavno odložita avstrijski problem, da si obljubita, da se v Avstrijo ne bosta vmešavali, niti tega ali onega režima v Avstriji podpirali ali spodkopavali. Vsaj Rim ima zaenkrat trdno voljo, to pot ubrati. Zdi se, da smatra vseslovansko nevarnost za mnogo bolj nevarno svojim interesom v Podonavjn in na Balkanu, kot pa germansko. Zato bo rajši Italija poskusila zaustaviti za gotovo dobo let germanski nevarnost, da se bo mogla uspešneje braniti proti slovanski.
Se eno mnenje:
Sodelovanje z državami MZ
Tudi tretji tok obstoja, ki pa še ni prav prišel do izraza: poiskati stike s po večini slovanskimi državami v Podonavjn, ki bodo naravni in najboljši zavezniki Italije, če bi se kasneje Nemčiji vendar le zljubilo, da stegne svoje lovilke proti Dunaju in Budimpešti ali celo proti Trstu. Predstavniki tega toka pravijo, da je prostor pri Mali zvezi še nezaseden. Nemčija bi ga rada zasedla, a ga še ni. Rusija ga je deloma že in je verjetno, da se bo še bolj utaborila. Naj Italija nikar ne zamudi prilike. Pridobila bo (55 milijonov prijateljev, ki ji bodo bolj koristili, kot recimo Poljska, ki leži izven vseh interesov italijanske politike, kajti interes Italije je, da si nemški imperijalizem poišče svoj odtok na severu in ne v Podonavju, kjer bodo države Male zveze bolj kot kdo drugi znale varovati neodvisnost Avstrije, ki leži Italiji tako pri srcu. Toda, kakor rečeno, se oficielna italijanska politika za enkrat nikakor ne giblje v tej smeri, ker je pač težko priznati, kar je 15 let zanikavala.
Kitajska - Japonska
Nova napetost na Daljnem vzhodu
Peiping, 12. junija, c. Položaj med japonskimi vojaškimi krogi in Kitajsko se je danes nenadoma silno poslabšal. Poveljnik japonske armade pri Peipingu je danes nenadoma zahteval, da morajo Kitajci odpoklicati vse svoje uradništvo iz severne Kitajske. Ta zahteva je tako silno neugodno delovala v vsej Kitajski, da si vlada v Nankingu ni upala sprejeti tega ponižanja. Zato je pričakovati vsak čas izbruha sovražnosti.
Tudi v Tokiu so prepričani, da jc položaj čisto v rokah soldateske, ki dela po svoje. Danes je angleški veleposlanik izročil v Tokiu vabilo na mednarodno denarno konferenco, ki bi se morala začeti te dni v Nankingu. Zastopnik zunanjega ministra je odgovoril, da je položaj tak, da je nemogoče misliti na to, da bi se lahko Japonska udeležila te konference.
...in Anglija
Loondon, 12. junija, b. »Morningpost« piše, da angleška vlada zelo budno spremlja rizvoj v severni Kitajski. Nihče se ne udaja iluzijam, nasprotno, pričakuje se, da bo Japonska v kratkem
Italijansko-abesinski spor
Italija bo v kratkem prodirata
London, 12. junija, b. >Daily Telegraph« trdi, da so vsi poskusi za sporazumno rešitev spora med Italijo in Abesinijo radi italijanskega odpora propadli. List ima vtis, da hoče Italija rešiti spor z orožjem. Verjetno je, da bo italijanska vojska v kratkem pričela z prodiranjem, pri čemer bo zlasti zasledovala cilj, da prekine železniško progo Džibuti-Addis Abe-ba, ki je edina prometna zveza z Abesinijo. Velika Britanija in Francija ne želita da bi Italija vzela nase protektorat nad Abesinijo ter da bi tako očitno kršila italijansko-britanski dogovor iz 1. 1906. Velika Britanija ima velike interese na Abesiniji. Ti interesi so življenjskega značaja za Veliko Britanijo in jih bo branila. V prvi vrsti gre za zono pri jezeru Tsane, iz katerega britanski in egiptski Sudan in Egipt dobivajo vodo. »Daily Telegraph« po-
ziva Baldwina, da zaščiti avtoriteto Zveze narodov. Mussolini bi hotel vplivati na ves svet, posebej na Veliko Britanijo. On bi hotel doseči, da bi se Zveza narodov odrekla vlogi vrhovnega mednarodnega razsojevalca na svetu. To Mussolinijevo iluzijo je treba razbiti. Tu gre ne samo za Abesinijo, marveč za dru^a važna vprašanja. Če se bo pustilo Mussoliniju na tak način nastopati, bo zrušil ves kolektivni sistem in oslabil moč Zveze narodov. Zato je potrebno, dft novi veliko-britanski ministrski predsednik izda novo vladno deklaracijo, v kateri bi naglasil, da se morajo vse obveznosti iz
pakta Zveze narodov spoštovati.
Rim, 12. junija, b. Iz Cagliarija je odpotovala nova ladja v vzhodno Afriko in pelje s
. tllh i1uv« tuuja *	......... ...	..
sabo čete sabautske divizije. Na ladji potuje general Baddini z generalnim štabom.
egoističnejšo strankarsko politiko, kakor je naš narod in naša država, kar obstojata, nista v taki meri nikoli doživela in zavoljo katere so padle mnoge žrtve. Za tako stranko velja to, kar je »Jutro« samo opetovano povdarjalo, da se stare izrabljene forme ne smejo vrniti! Kaj še, da bi se mogle kakorkoliže obnoviti, pomladiti ali prema-skirati, ko ni več nobenega življenja v njih, ker niso zrastle iz ljudstva, ne predstavljajo njegove miselnosti in volje in se drže le z umetnimi sredstvi ter tudi novemu času z njegovimi ogromnimi nalogami gospodarske in socialne obnove naroda in države absolutno ne odgovarjajo.
To je za enkrat naš odgovor na binkoštne mi»li »Jutra« in mislimo, da smo storili koristno
delo tako za JNS kakor za naše ljudstvo in državo, če smo povedali, kaj o tej stvari odkrito mislimo. Smisel binkoštnega misterija je, da novega časa ni mogoče ustvariti na trhlih podlagah starega in da novega vina ni pretakati v preperele mehove. Tudi za naš politični preporod, kojega nujno potrebo nam dokazuje naš sedanji, od »Jutra« samega dobro označeni položaj, velja, da ga ne bomo pripravili in ustvarili s kakršnimikoli, morda še tako dobro mišljenimi kombinacijami, v katerih bi igrala kakšno vlogo JNS kot taka ali kaka njej podobna druga tvorba istega starega in izrabljenega duha. Nov položaj v prid ljudstva in države morejo ustvariti samo take politične tvorbe, ki niivajo zaupanj« ijuuštva.
proglasila protektorat nad vsem področjem južno od velikega kitajskega zidu do Rumene reke. Ker je nankinška vlada sprejela japonski ultimatum v celoti in pristala na ta način na predajo tega področja, je onemogočena s tem vsaka intervencija zainteresiranih velesil. V tem trenutku ie ni mogoče reči, v kakšni obliki in kdaj se bo organizirala japonska uprava. Izven dvoma je pa, da bosta Peking in Tiencln v kratkem prišla pod japonsko nadzorstvo. Tuja zastopništva in poslaništva v Nankingu se že pripravljajo na selitev. Angleški trgovinski odnoSaji zaenkrat Se niso ogroženi
Premirje v Južni Ameriki podpisano
Buenos Aires, 12. junija, e. Danes ob 12.15 je bilo podpisano premirje med Paragvajem in Bolivijo. Popoldne bo podpisana mirovna pogodba med obema državama, ki bo obsegala sporazum v vseh vprašanjih. Sovražnosti bodo ponehale v I>etek opoldne. V vsej Južni Ameriki vlada danes veliko veselje zaradi tega dogodka.
Romunsko-sovjetski pakt
Bukarešta, 12. junija, e. Dopisnik agencije Havas sporoča iz Bukarešte, da misli Romunija v najkrajšem časa podpisati s sovjetsko Rusijo isto pogodbo, kot so jo podpisale z Rusijo Francija in Češkoslovaška. Preokret v srednjeevropski politiki je povzročil to nenadno odločitev. Zmeraj bolj izgleda, da do rimske podonavske konference sploh ne bo prišlo. Verjetno je celo, da se ho počasi ustvaril blok med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko. ki bo naperjen proti Rusiji,
Zato se je sedaj
romnnska diplomacija odločila za ta korak, dasi v začetku za to pogodbo ni bilo mnogo navdušenja.
Po grških volitvah
Atene, 12. junija, c. Atensko časopisje objavlja danes odprto pismo osebnega tajnika kralja Jurija. Ta izjavlja s tem pismom, da je pripravljen se takoj vrniti v Grčijo, če ga ljudstvo izrecno pokliče, vendar pa ne kot zastopnik kake zmagovite stranke, temveč kot osebnost, ki naj nad strankami razsoja vse notranje politične spore.
Konferenca MZ na Bledu
Belgrad, 12. jun. m. Konfercnca zunanji! ministrov držav Male zveze, ki je bila sklicana za 20. t m v Belgradu, se po sporazumu treh zunanjih ministov ne bo vršila v Belgradu, temveč istega dne na Bledn. Ob tej priliki bo prišlo na Bled tudi okoli 50 češkoslovaških rn romunskih časnikarjev in se bo pred konferenco zunanjih ministrov tudi vršila konferenca časnikarjev Male zveze.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljiva
oblačnost in ponekod jasno. Zvišanje temperature.
D_J ... wui1.oW nouarnMt nAriht
A ftft UOO . — i n—.....—' — -------- -
Trbovlje danes
Domači odmevi
Zadnja leta doživljajo rudarji slovenskih premogovnih revirjev redno vsako poletja, da jim grozi redukcija šihtov ali pa redukcija mezd. V spominu sta še predlansko in lansko razburljivo poletje. Predlanskim so se morale za svoje može rudarje postaviti žene ter so v tem oziru tudi nekoliko uspele s svojim nasto-[Mun, lani pa je točno leto dni po nastopu žensk izbruhnila v rudarskih revirjih gladovna stavka, ki je uspela vsaj v toliko, da je TPD odnehala od nameravane redukcije mezd.
Od gladovne stavke pa doslej se je položaj v Trbovljah nekoliko stabiliziral. Krčenja mezd hi števila šihtov ni bilo več in pozimi, ko je več zasebnih naročil, je tudi število šihtov nekoliko narastlo. Javnosti je namreč znano, da rudarji v Trbovljah ne delajo polnega delovnega tedna, temveč le dva, tri ali, v najboljšem slučaju, štiri dni, to je šihte, kakor jim sami pravijo. Vsakih štirinajst dni, ko je plačilni dan, prejmejo komaj toliko, da imajo za silo za življenje in da plačajo prispevke za Bratovsko skladnico ter druge socialne dajatve. Življenje slovenskega rudarja ni bilo nikoli ugodno in bede je bilo v Trbovljah vedno dosti, dasi je na drugi strani zuano, da ni nihče raje prispeval za bedne soljudi in domače reveže Kakor rudar, ako je imel zaslužek. Toda zadnja leta so bile razmere take, da je bil pomoči potreben tudi tak rudar, ki je imel zaslužek ▼ rudnika. So rudarske družine, ki po mesece io mesece ne vidijo dinarja, ker jim rudniška uprava ob plačilnih dnevih odtegne vso mezdo, ki jo je družina porabila za nabavo najbolj nujnih življenjskih potrebščin v rudniškem konsumu. Rudar dobi torej le plačilni listek, denarja pa nobenega. Najslabše so razmere v Kočevju, kjer dela le še kakšnih 90 rudarjev, skoraj samih poročenih mož z velikimi družinami in kjer je šihtov na štirinajst dni tako malo, da rudarji komaj zaslužijo za kritje prispevkov v Bratovsko skladnico.
Sedaj prihaja iz Belgrada vest, da bo železniška -uprava še znižala svoja naročila pri pre-mogokopih. Železniška uprava je bila glavni konsument naših rudnikov. Povprečno je zadnja leta naročala železn. oprava letno 580.000 ton premoga v slovenskih rudnikih, toda letos naroča skoraj za petino manj, tako da do konca leta ne bo železnica v Sloveniji kupila niti 480.000 ton premoga, torej 100.000 ton manj. Državne železnice pa se sedaj pripravljajo, da bodo kupile v vsej državi tOO.OOO ton premoga manj. To se pravi, da bo železniška uprava letos odkupila od slovenskih rudnikov samo še ♦30.000 ton premoga letno ali 130.000 ton manj.
Gotovo nam ne more nihče očitati, da se zavzemamo za koristi TPD, ako podajamo te številke. Pred očmi nimamo interesov TPD, ki jih bo že sama znala braniti, pač pa interese slovenskih rudarjev. Slovenski rudar je res rudar in nič drugega. Le malo jih je, ki na nehvaležnem svetu obdelujejo kakšno vrtno leho, tar jim daje kvečjemu nekaj salate. Slovenski
rudar je že davno prenehal biti kmet ali kaj drugega. Naš rudar je strokovno izvežban, saj je svoj poklic podedoval po navadi od očeta in tako štejemo danes že več zaporednih rudarskih generacij. Ako bo padanje premogovne industrije v Sloveniji šlo tako dalje, smo pred perečim narodnim in socialnim problemom, katerega mora preprečiti država za vsako ceno.. , . .
v , i \ < ,	.	' • . ~ , \
<	«.	. » - , v
. . . . . Ti novi rudniki so tudi slabo opremljeni in varnostne priprave so nezadostne, kar dokazuje tudi veliko število nesreč. Ti rudniki konkurirajo slovenskim rudnikom le zaradi nižjih mezd, ki jih prejema tamkajšnje delavstvo. Naravnost preseneča dejstvo, da bodo z novo redukcijo nabav prizadeti ravno slovenski rudniki, dasi je znano, da je trboveljski p»emog najbolj primerne kvalitete za železniške namene.
Še lani so slovenski rudarji zaslužili v prvem četrtletju 18,200.000 Din na mezdah, letos pa samo 16,800.000 Din. Kaj to pomeni za tisoče rudarskih družin, si moremo kar predstavljati, ako so morali koščki kruha v rudarskih družinah postati sedaj še manjši. Zato ni čudno, ako toliko čujemo o tuberkulozi, rahitisu in drugih socialnih boleznih v rudarskih revirjih.
V interesu slovenskega ljudstva, katerega velik del predstavljajo rudarji, pa tudi v interesu države je, da državne železnice ne zmanjšujejo več svojih nabav v Sloveniji, temveč da se sedanje malenkostne nabave še povečajo, tako da bo dosedanje zdecimirano in zreduci-rano delavstvo vsaj v polni meri zaposleno ali pa da bo imelo vsaj toliko šihtov, kolikor jih za življenje potrebuje. Rudnikom na jugu se ne bi nič poznalo, ako izgube naročila državnih železnic, ker bi se tamkajšnje delavstvo pač povrnilo k svojemu pravemu poklicu, za tistih par zasebnikov, katerih last so rudniki na jugu države, pa državi seveda ni treba skrbeti. Nikakor pa ne gre jemati trboveljskim rudarjem še zadnje skorje kruha.
Nn drugi strani pa moramo ponovno na-glasiti, kar smo že večkrat storili, da mora tudi TPD razumeti položaj in se končno sprijazniti z resnico, da njeni rudniki ne zmorejo več take rentabilnosti, kakor so jo v dobrih časih. Tedaj so zaslužili rudarji in zaslužila je TPD sama. Nikakor pa ne gre sedaj, ko so delavski prejemki padli na najmanjšo možno mero, da bi TPD še iskala velikih dobičkov, in ako jih ne more dobiti v kupčiji, jih ne sme odjemati od delavskih dohodkov. Ne smemo dopustiti, da bi TPD izravnala manko pri morebitnih manjših nabavah s strani državnih železnic na ta način, da bi zniževala število delavskih šihtov ali višino mezd ali pa celo število delavstva. Vsa javnost in tudi naš list bosta podpirala družbo.v njenih prizadevanjih, da v pogajanjih glede nabav državnih železnic iztisne za slovenske rudnike čim več naročil.
Kongres francoskih socialistov
Blum: »Skupna fronta s komunisti
Kongres oznanja ustanovitev oboroženih organizacij do volitev
Mulhause, 12. junija. SE. Najznačilnejša točka kongresa francoskih socialistov, ki je bil sklican v Mulhause v gornji Alzaciji, je bil govor voditelja socialistične stranke Leona Bluma, ki se je še nedavno razburjal nad ukorom, ki ga je izposredoval Laval v Moskvi, ko je Stalin zabičil francoskim socialistom, da morajo podpirati sedanjo vlado. Leon Blum je v vihravem govoru zahteval od kongresa, naj pove, po kateri poti naj v bodoče gre francoski socializem. Socialisti v vlado niso vstopili, a vendar bo treba prevzeti gotove odgovornosti. Ali bodo socialisti odobrili pakt z Rusijo, ki pride pred parlament na jesenskem zasedanju- Blum pravi, da, ker morajo socialisti podpirati vsa mirovna stremljenja in je francosko-ruski pakt mirovno sredstvo prvega reda. Kad naj stori francoski socializem, če bi Hitlerjeva Nemčija navalila na Francijo? Po ujc-rovem mnenju mora teorija o revolucionarnem de-fetizmn prenehati v tistem trenutku, ko postane vprašanje miru mednarodnega značaja. Jaz sem prepričan, je dejal Blum, da se bodo v primeru Hitlerjevega napada na Francijo, dvignili vsi proletarci
naše države proti sovražniku. Danes ni več mogoče, da bi kedaj Hitler mogel premagati Francijo, ker stoji za njo sovjetska Rusija. Socialisti in komunisti torej v vprašanju obrambe naše domovine nismo več razdvojeni. Blum je na koncu predlagal, naj se nadaljujejo pogajanja za ustvaritev še bolj trdne skupne fronte med socialisti in komunisti.
Strankin kongres je predloge sprejel in odobril skupnost socialistov in komunistov v borbi proti vsem kapitalističnim režimom." Kongres je z velikansko večino odobril zadržanje stranke, da je zadnje mesece hodila skupno s komunisti v važnih načelnih vprašanjih borbe proti kapitalizmu. Nadalje je kongres sprejel sklep, da bo pripravil vsa potrebna sredstva skupno s komunisti, da prepreči, da bi se po parlamentarnih volitvah ustanovila v Franciji vlada sredine in desnice .Socialistična stranka pričakuje od prihodnjih volitev, kjer bo nastopila složno s komunisti, velike zmage proti vsem kapitalističnim strankam, kamor je treba prištevati tndi radikalne socialiste.
Mednarodna konferenca o stanovski ureditvi države
H koncu preteklega meseca (29. in 90. maja) Je biia na Dunaju mednarodna konferenca kato-iiSkih sociologov in politikov o korporativni ureditvi države. Na konferenci so bile zastopane sledeče države: Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Madjarska, Francija, Belgija, Holandska, Kanada, Liechtenstein, Poljska, Španija in Švica. Glavni referenti so' bili dunajski krščanski sociolog Mes-sner, belgijski profesor Mflller S. J. in francoski vseučiliški profesor P. Delo«, sodelavec pri organizaciji znanih francoskih socialnih tednov. Minister Neustadter-StOrmer je podal poročilo o dosedanji korporativni organizaciji v Avstriji, ki ja jako optimistično izzvenelo. Naglašal je, da vlada postopa previdno, da ]>a nt daleč čas, ko bo avstrijski korporativizem mogel zadovoljiti tudi pristaše demokracije. Nemški zastopnik je izvajal, da je nova nemška organizacija izgrajena na vodi-teljskem počelu, ki pa se v korporacijah ni obneslo in avtorji sami ie danes iSčejo boljSe oblike. Švicarski delegat je izjavil, da bo Švica korpora-cije izgradila v okviru svoje federativne uslave. toda ne naenkrat, ampak bo oblika prepuščena posameznim kantonom. — Največjo pozornost je vzbudil referat P. Delosa, ki je poudarjal, da morajo katoličani na razvalinah liberalizma in neuspelih poizkusih zgraditi na marksističnih postavkah državo (načrtno državno gospodarstvo), graditi korporativni družabni sistem, ki pa predpostavlja globoko duhovno in moralno obnovo človeStva.
10 miljardno posojilo v Franciji
Pariz, 12. junija. b. H vladnih krogov s« izve, da namerava vlada izvesti sanacijo z najetjem notranjega posojila v znesku 10 miljard frankov. Laval je imel konferenco s finančnim ministrom in guvernerjem francoske narodne banke, da in »vedel za njuno mnenje v tem vprašanju. I.avalova vlada ne namerava obstoječega ateoja državne uprave sp-. meniti.
•
Washington, 12. jun. A A. Italijanska in češkoslovaška vlada sta formalno sporočili Združenim drŽavam, da ne bosta plačali oKraka vojnih dnl-jjov, ki zapade 15. 1 m.
40 urni delovni teden
Ženeva, 12. junija. AA, Ena izmed glavnih industrijskih skupin, ki so zainteresirane pri znižanj« delovnega časa, je industrija železa m jekla. Tile razlogi so prišli v poštev za znižanje delovnega časa v tej važni industriji:
1.	značaj delovne sile, zaposlene v industriji železa (več ko poldrugi milijon v petih državah, ki so najbolj zainteresirane, to so Nemčija, Francija, Velika Britanija, USA in Sovjetska Rusija, ki predstavljajo skupaj frUri petin« svetovne produkcije);
2.	težko stanje ne<zaf>oelenoeti m čedalje bolj naraščajoči rajrvoj strojev ia racionalizacije.
3.	organizacija dela, ki se vrii največ v skupinah, ki so med seboj v zvezi. Ta okoliščina jfi ugodna za nove možnosti zaposlitve, ker bi znižanje delovnega časa imelo za posledico povečanje števila skupin.
Potreba po vpoštevanju različnosti organizacij« dela je privedla do tega, da se uvede sistem povprečnega delovnega časa, izračunanega na temelju določenega Števila delovnih tednov. Na podlagi tega računa so prišli do. sklepa, da bi zlasti r tej industriji najbolje ustrezal 40-urni tednik.
Plenum mednarodne konference dela je danes dopoldne sprejel x 82 proti 44 glasovom predlog delavskih zastopnikov, da je konferenca načelno za splošno pogodbo o 40 urnem delovnem tednu Predlog se glasi:
Konferenca je mnenja, da je treba sprejeti splošni sporazum o načelni uvedbi 40 urnega delovnega tedna in ohranitvi življenjskega standarda delavstva. Ta pogodba naj bo v okviru, ki bo dopuščaj posebne rešitve za posamezna industrijska področja v smislu stališča zastopnikov delodajalcev, ki so odklonili sodelovanje na sejah odbora, v katerem so sklepali o vprašanju 40 urnega delovnega tedna.
Konferenca je odstopila od svojega prvotnega sklepa, da imenuje odbor za nadaljno proučitev tega vprašanja, O tem vprašanju bo zidaj razpravljal plemun. Za končno ureditev tega vprašanja v obliki konvencije je potrebna dvetretjinska večina. •
Ntewyork, 12. junija b. Dva portugalska letalca
1 «4« ,-w41a4aI* t T Vlatinm.l/, ,, Dim Im U-I.i. ____I
— "V" , . . £ ' " "' ""»-=•«« | »»senati vae dosedanje rekorde v letu brez pristanka.
Levičarji na naši univerzi
»Narodna omladina«, glasilo akademikov nacionalistov v Zagrebu, je v svoji zadnji številki priobčila zanimivo poročilo o razmerah med levičarskimi akademiki na vseučilišču v Ljubljani. List ugotavlja, da obstoji na ljubljanskem vseučilišču skupina ievičarsko usmerjenih akademikov, ki vidijo v skrajnem marksizmu rešitev iz današnje socialne krize. Nekaj časa so ti akademiki izrabljali ime »Triglav«. Končno je bilo to društvo razpu-ščeno. Društvo je izdalo letak, iz katerega ne mara pisec navajati »niti posameznih stavkov, ker je njegova vsebina ogabna«. Ti akademiki izdajajo tudi list »Rdeči signali«. Redkokje je mogoče na tako majhnem mestu najti toliko nbivnoeti in neumnosti. Ti ljudje nastopajo vedno po določenem sistemu. Govorijo vedno enako in iščejo zveze z vsemi nezadovoljneži. Kakor v Zagrebu in Belgradu, pridejo na vsak sestanek korporativno in vzbujajo vtis, da obstoji za njimi organizacija, ki je v resnici ni. Svoje nastope znajo tako insceni-rati in skrbno pripraviti, da napravljajo na nepoučene vtis, da obstoji za njimi bogve kako dobro izpeljana organizacija. Nate pristavlja pisec, da iščejo ti levičarji zveze pri »klerikalni skupini« na vseučilišču. Ta se v resnici pusti izigravati. — Ne vemo v resnici, katere akademike misli »Narodna omladina«, ko govori o »klerikalni skupini«. Vemo samo, da obstojijo y Ljubljani katoliške akademske organizacije, ki so odločno protimar-ksistično usmerjene. Naši javnosti je tudi znano, da prav glasilo katoliških akademikov »Straža v viharju« vodi odločno borbo proti marksizmu. »Narodna omladina« in še drugi listi naj bi končno uvideli, da je protikatoliški tisk pridevek klerikalec že tako obrabil, da danes v resnici nič več ne pomeni — niti zaželjene »zafrkacije«!
JNAO
V BelgTadu so se sestali člani osrednjega odbora Zveze Jugoslovanskih nacionalnih organizacij (Saveza jugoslavenskih nacionalnih organizacija), ki je bila nedavno ustanovljena v Ljubljani. Med pogajanji je bil dosežen sporazum, v smislu katerega so belgrajski akademiki nacionalisti pristopili * zveza (Kakor znano, so belgrajski akademiki zapustili Lj-ubljano z izjavo, da ne pristopijo k zvezi.) Po sporazumu so predstavniki zveze obiskali rektorja belgrajskega vseučilišča Vlada Coroviča, nato ministra prosvete S. Ciriča. Sprejel jih je tudi namestnik dr. Radenko Stankovič in končno ministrski predsednik B. Jevtič. Vsi so se zelo zanimali za Zvezo jugoslovanskih nacionalnih akademikov. Nato so akademiki odšli na Oplenac in položili na grob kralja Aleksandra venec v imenu Zveze JNAO.
Patrijarh Varnava
Na proslavi 700 letnice smrti sv. Save v Prije-poliu je izpregovoril tudi glavar srbsko-pravoslavne cerkve patriarh Varnava. V svojem govoru je med drugim tudi dejal, da je previdnost božja hotela, da je Belgrad postal Piemont, kjer je sv. Sava po-sejal seme svojega duha, ki nam še nadalje sveti. Kdor gre proti Bogu, proti zemlji Raške in sv. Save in kdor se dvigne proti srbskemu rodu, se dviga proti sv. Savi, brez katerega bi ne bilo Jugoslavije Ako hočemo danes rešiti .politično usodo v Belgradu, Zagrebu ali Ljubljani, moremo to storiti edino navdahnjeni z duhom sv. Save Pri reševanju t^h vprašanj nas more voditi njegov duh, ker njegova
cerkev ne izključuje nikogar. Ona zbira okrog sebe vse brate v eno celoto. Nato se je patriarh obrnil proti ljudstvu in dejal: »Bratje in sestre, ne glede na to, ali ste pravoslavni ali muslimani, ta država računa na vas in vam zaupa.«
Belgrajski tisk in „Našička4*
Poslanec dr. Dragoljub Jevremovič je pri zaslišanju na obravnavi radi poneverb pri »Našički« v Osijeku priznal, da je prejel od g. Lovriča, ravnatelja belgrajske podružnice 100.000 Din kot subvencijo za list »Štampo«. Lovrič je izjavil, da je ta denar izplačal Jevremoviču kot solastniku »Štampe« po nalogu glavnega ravnatelja »Našičke« Sohra. Uredništvo »Štatnpe« je objavilo v tej zadevi izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Ni res, da ima »Štamr«« zveze z »Našičko«. Poročila nekaterih listov o obravnavi v Osiieku so pač tendeO-. ciozna. To je pač razumljivo, ako pomislimo, da so se pred letom listi »Politika«, »Vreme« in »Pravda« dogovorili, da bojkotirajo »štampo«. Razgovori dr. Jevremoviča z Lovričem in Sohrom niso bili obvezni za »Štampo« ,ampak samo za Jevremoviča. V knjigah »Štatnpe« obstoji samo dr. Jevremovič kot delničar, ne pa »Našitka«.
Minister Jankovič toži Ljotiča
»Otadžbina« je dne 6. junija priobčila pod na-sfovom »Historija jed nog ministra« nepodpisani članek, v katerem je bil napaden kmetijski minister d»- D. Jankovič,	,.
. „ ,	Kmetijski minister je vlozH
tožbo proti listu radi klevete.
»Delavska podtika« trdi, da j« glavni faktor
pri tovarni »Triglav« v Kočevju g. Sire v načelstvu izdaj ateljstva »Pohoda«.
Za izboljšanje socialnega zavarovanja zasebnih nameščencev. Na kongresu »Zveze zasebnih nameščencev« v Zagrebu je dr. Zeljko Hahn v imenu Osrednjega odbora za zavarovanje delavcev ugotovil, da je po statistiki Osrednjega urada odstotek umrljivosti prav med zasebnimi nameščenci največji in da prav med njimi razsaja najbolj jetika^ Osrednji urad je prišel do prepričanja, da današnje socialno zavarovanje zasebnih nameščencev ne ustreza njihovim potrebam in je zato sestavil predloge za reformo, ki naj jo ta kongres sprejme. — Na kongresu je bilo sporočeno, da je Zveza Izplačala za en milijon podpore nezaposlenim.
Nov tednik. Na Sušaku je začel izhajati tednik »Primorski Lloyd«, ki ga izdaja in urejuje J. S. Vrignanin. V uvodnem članku je rečeno, da bo list obravnaval samo gospodarska vprašanja.
Jugoslovanski človek. Pri razvitju sokol skega prapora v Osjeku je spregovoril tudi ban savske banovine dr. Kqstrenčič. Med drugim je dejal: Potrebno je, da utereroo pot tistemu, ki mora priti in ki se mora pojaviti med nami. Pripraviti se moramo na prihod tistega jugoslovanskega človeka, ki bo harmoničen
in integralen izraz vseh naših posebnih tradicij, vsega trpljenja, našega veselja, naših razočaranj in upov, ponižanj in zmag, verovanja m razočaranja, jugoslovanskega človeka, širofeogrud-nega človeka, ki bo v sebi povsem iskreno in resnično obvladal vsa nasprolstva nekdanjosti, ki bo vsakemu prožil prijateljsko roko, a ki jo bo tndi gnal skrčiti v pest, ko bo treba, da z njo pobije nasprotnika. Vzgoja takega človeka, to je nalog*"«*, šega pobotanja.
Veltki Maribor pred durmi
Maribor, 12. junija.
Konec septembra lanskega leta ie bilo zelo aktuelno vprašanje priključitve okoliških občin mestu. Takrat se je zdelo, da se bo to vprašanje rešilo še pred novim letom, naikar bi se vršile volitve v za-stope avtonomnih mestnih občin po zakonu o mestnih občinah. Pozneje, po marsejskem atentatu, je bilo to delo prekinjeno.
Vse kaže, da sedaj končna rešitev vprašanja priključitve ni več daleč. Prejšnji teden je bil v Ljubljani sestanek zastopnikov okoliških občin. Značilno je, da je bilo na tem sestanku ugotovljeno, da želijo okoliške občine pod mesto v zelo širokem okvirju.
Jutri bo v Mariboru sestanek zastopnikov mestne občine mariborske m okoliških občin. Predsedoval mu bo ban dr. Puc. Na njem naj bi se končnove-ljavno uredilo vprašanje, kakšno stališče zavzemajo okoliške občine glede priključitve. Vprašanje priključitve naj bi se po možnosti rešilo čimbolj sporazumno med mestom in okoliškimi občinami ter stališčem, ki ga zavzema banska uprava.
Mnenje okoličanov, največ pa zastopnikov, je zelo deljeno. Košaška občina zastopa mnenje, naj se ji od dosedanjega ozemlja ničesar ne odvzame, ker je to utemeljeno v proračunu. Proračun in ves načrt dela te občine bi bil popolnoma nemogoč, kakor hitro bi se izvedla priključitev tistega dela občine k mestu, ki je že sedaj takorekoč v mestu. Davčna moč občine košaške bi bila namreč zelo zmanjšana. Docela drugačno stališče zavzemajo zopet drugi v tistem delu-občine Košaki, ki po položaju ne pripada mestni občini.
Precej enako stališče zavzemajo tudi druge okoliške občine Kamnica, Pobrežje in Studenci. Medtem ko bi mestna občina najbrž želela, da zaenkrat dobi tiste dele okoliških občin, ki so že sklenile zvezo z mestom, pa zatrjujejo zastopniki okoliških občin, da se jim ravno s tem načinom vzamejo vse možnosti dela, kajti ravno v teh delih, ki bi se priključili, je največ njihove davčne moči. Zato pravijo zastopniki okoliških občin: vse ali nič. Zato i z-gleda, da bo precej težka naloga banske uprave najti zares mirno in sporazumno rešitev tega vprašanja, kar bi bilo vsekakor želeti.	v
Zaščita
zgodovinskih spomenikov
Maribor, 12. junija.
V mestni posvetovalnici se je vršila v sredo zvečer anketa o zaščiti mariborskih zgodovinskih spomenikov. Navzoči so bili zastopniki mestne občine, gradbeni odbor Zgodovinskega in muzejskega I društva, gradbeni razdelek, Tujsko-prometna zve-: za in Olepševalno društvo. Načelnik dr. Lipold je | otvoril anketo. Nato je prečrtal šef gradbenega urada inž. Baran pravilnik o zaščiti prazgodovin-1 skih, zgodovinskih in umetniških spomenikov, katerega je izdelalo Muzejsko društvo. Profesor Baš je nato utemeljeval potrebo pravilnika s stališča regulacije stika z zemljo in preteklostjo in iz tega izvirajočo stabilnostjo daues zaključenih in enotnih delov mesta, kar edino more garantirati za bodoči smotreni razvoj mesta. V dolgi debati je anketa sprejela načelni del pravilnika glede za-! ščitenih spomenikov na Grajskem trgu, v Sloven-i ski ulici, Miklošičevi, Stro«smayerjevi in Orožnovi ulici ter Koroški cesti. Pri obravnavanju Glavnega trga se je seja prekinila m s« bo nadaljevala prihodnji ponedejjek.
Parnik „Avala'4 utonil v belgrajskem pristanišča
Belgrad, 12. Junija. AA, Snoči točno o polnogl je parnik »Avala«, ki je last »Rečne plovbe«, krenil po potniški tarifi v Pančevo z enim vlačilcem. Pri tako zvanem pančevaškem steku Save je srečal parnik »Strossmayer« brez vsakega incidenta. Za »Strossmayerjem« pa se je bližal »Avali« parnik »bpasoje«, ki Je s svojim prednjim delom zadel v levi bok »Avale« in poškodoval vlačilca. Ker potem stanju pot, je moral zavoziti k obali na plitvino. Kmalu sta mu prihitela na pomoč dva parnika iste družbe. Žrtev ni bilo. Parnik »AvaIo«Up tekom današnjega dne potegnili z obale in ga bodo dali ▼ popravilo. Pristojni pristaniški nrad vodi preiskavo, da dožene krivdo. (Iz kabineta promet nega ministra.)	: '
' .	' . ' 1 ■'' ■'. '	. .->: Vf, .-
Gen. živkovič v Kumanovem
Kumanovo, 12. jonija. AA. Danes" okoli 6 rjti-traj je prišel minister za Vojsko in mornarico, Častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter Ztvkovič v Kumanovo, kjer je garnizija 22. p. p. Mimster je šel v vojašnico, kanior je prišel ravno v trenutku, ko so se rekruti pripravljali k pouku, imel je z njimi dolg razgovor in se posebno zanimal za njihovo stanovanje in prehrano. Nato je minister obhodil vojašnico in skladišče.
Minister za vojsko in mornarico .^eter Živkovič je nato nadaljeval potovanje v Krivo" Palanko, kjer je nadziral drugi bataljon 22 pehotnega polka m štab osmega podčdseka obmejnih čet, in dalje v Skoplje, kjer je pregledal .armadni šjah in * skopeljske garnizije. Zvečer istega dne ob 20.20 se je minister odpeljal z brzim vlakom v Belgrad.
Osebne vesti
Belgrad, 12. junija, m. Za profesorja IV. 1. je postavljen na III. deški realni gimnaziji v Belgradu dr. Juraj Magjerec, rektor zavoda sv. Hieronima v Kimu. Za ravnatelja III. 1. na državni realni gimnaziji v Kranju pa je napredoval dosedanji kranjski ravnatelj dr. Simon Dolar.
Belgrad, IZ junija, m. Prestavljeni so: za višjega veterinarskega pristava v gračaniškem okraju lvan Svetec, višji veterinarski prislav v rasiškem okraju; Josip Seiko, prometnik VIII. skup. in šef postaje Veliko Središče, na postajo Vršac; Dragoti.n Prezelj, prometni uradnik na železniški postaji v Usijekn, v komercialni oddelek glavnega ravnateljstva državnih železnic. Vpokojen. je Mihael Kunej, pomožni vlakovodja X. pol. skup. v Ljubljani.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. ju. m. Jutri zvečer sc bo odigrala nogometna tekma na igrišču BSK med kombiniranim moštvom BSK in Jugoslavije ter med tržaško »Triestino«.
Belgrad, 12. junija, m. Kmetijski minister je odobril podporo 12.000 Din Centradnemu jugo-vanskemu dirkaškemu društvu v Turnišču pri Ptuju Ta pod]x>ra se bo porabila za nagrade ob priliki razstave konj.
Belgrad, 12. junija. Seja narodne skupščine j« napovedana za petek 14. t. m. ob 10 dopoldne Na dnevnem redu ie razprava o poročilu verifi-kacijskega odbora o verifikaciji poslanskih mandatov.
II. EvHaristlčrii kongres
za lugoslavilo
Vatikansko glasilo o kongresa
»Oaservatore Romano« je r sobotni številki priobčil dolgo poročilo o pripravah za evharistični kongres v Ljubljani. Dopis je poslan iz Ljubljane. Poziv jugoslovanskih škofov, naj ae z molitvijo in pokoro pripravljajo na kongres, so verniki sprejeli z navdušenjem. Po vGeh župnijah se verniki pripravljajo na ta izredni dogodek z molitvijo in pre-saišljevanjem; prepričani so, da samo duševna priprava lahko omogoči uspeh evharističnega kongresa. Ljudstvo dviga na vidnih mestih evharistične križe. V procesiji nesejo križ iz fare v spremstvu duhovnika in ga nato postavijo na bližnjem griču. Ljudstvo prepeva svete pesmi. Po blagoslovitvi križa nagovori vernike duhovnik. Slovesnost se zaključi s pesmijo »Povsod Boga«, nakar se verniki utrjeni v veri vrnejo domov.
Dopisnik pripominja, da so jugoslovanski katoličani z zadoščenjem in hvaležnostjo sprejeli vest, da je sv. oče določil za svojega legata na kongresu kardinala Hlonda. Papeževemu odposlancu pripravljajo slovesen sprejem. Državna oblastva sledijo pripravam za kongres z velikim zanimanjem. Ko je bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman v avdijenci na dvoru, mu je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle izročil evoj prispevek za evharistični kongres. ki znaša 20.000 Din. Ta čin kneza-namestnika ie napravil zelo ugoden vtis na katoliške kroge. Vlada je dovolila 50% popust na vseh železnicah.
Tudi tehnične priprave za kongres so že deij časa v teku. Osrednji odbor deluje pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa i v raznih odsekih sodelujejo duhovniki, profesorji, advokati, inženjerii, arhitekti, mnogo uradnikov in katoliške žene ter akademiki. Posamezni odseki pripravljajo vse potrebno za propagando, za okrasitev mesta, za razsvetljavo, prevoz, hrano itd. Nato priobčuje »Osser-vatore Romano« podroben spored kongresa. V Ljubljani pričakujejo ob tej priložnosti okoli 100.000 gostov iz vse države. List omenja, da bodo ob tej priložnosti prinesli čudodelno podobo Matere božje z Brezij v Ljubljano. Ob zaključku kongresa bodo podobo vrnili Brezjam. Mnogo vernikov bo iz Ljubljane romalo še na Brezje, med njimi tudi kardinal Hlond, da se zahvali Materi božji, pokroviteljici kongresa.
Nujna prošnja dekanijam
Znano vam je bistvo v organizaciji evharističnega kongresa: Osnovna celica je župnijsko občestvo, prvo naslednjo skupino pa tvorijo dekanijska občestva. V glavni kongresni procesiji dne 30. junija popoldne pa tvorijo dekanijska občestva celo osnovno ediniico, po katerih 6e bodo gibali verniki obeh slovenskih škofij.
Nalogo, da bodo posamezne dekanijske skupine primerno za procesijo organizirane, morajo izvršiti dekanijski odbori. Kako boste to v posameznem slučaju storili, je stvar dekanij.
Posebno bodi skrb dekanijskih odborov:
1.	Organizacija dekanijske skupine za glavno kongresno procesijo.
2.	Skrb, da bo v sestavu dekanije dovolj godb. Glavni pripravljalni odbor ne more nobeni skupini priskrbeti godb.
3.	Skrb, da se bo na čim udobnejši način vri5d iz dekanije železniški in avtobusni promet. Za ves promet skrbi sicer kongresni prometni odsek, vendar radi nepopolnih prijav ne more storiti vsega.
4.	Organizacija vseh narodnih no£ iz dekanije.
5.	Ljudsko petje.
6.	Delo po navodilih Glavnega pripravljalnega odbora in objav v časopisju.
Prosimo vse odgovorne činitelje, da to našo prošnjo v interesu čim lepšega poteka kongresnih prireditev, vsaj sedaj — tako rekoč ob 12 — z vso naklonjenostjo in razumevanjem vzamejo na znanje in takoj vse ukrenejo, da bo mogoče zadnji dve nedelji in praznik Sv. Rež. Telesa še polno uporabiti za priprave na kongres.
Lavantinskim udeležencem kongresa
Posebni vlaki niso odobreni! Tako smo brali v nedeljskem »Slovencu« in smo prejeli tudi že obvestila posameznih župnih uradov, da so že začeli vračati denar prijavljencem. »Slovenec« poroča, da je morala direkc.ja to urediti iz prometno-tehničnih ozirov.
1.	Župne urade prosimo, da naj nam pošljejo prijave, kakor so jih imeli sedaj samo brez voznine, Vozmino pa v celoti vrnite ljudem nazaj. Vsi, ki so nam voznino že poslali, jo dobijo do nedelje nazaj. Poleg prijav pošljite tudi denar za kongresno knjižico, za znak in ev. za skupno prenočišče, nakar vam dopošljemo iste tako. Tudi vsi pripišite, koliko naj jiih pošljemo še za ev. poznejše prijavljen-ce, za katere nam boste denar poslali pozneje. Zahvaljujemo se za trud, ki ga imate s tem in prosimo, da upoštevate nastali položaj, ki ga mi nismo povzročili.
2.	Udeleženci kongresa. Posebni vlaki torej ne bodo vozili. Vozite se zato z rednimi vlaki. Na postaji kupite najprej rumeno legitimacijo za 5 Din, nato pa celo karto do Ljubljane. V Ljubljani morate to rumeno legitimacijo dati potrditi dvakrat in sicer: prvič, da ste bili na kongresu in drugič na železniški postaji. Svetujemo vam, da v Ljubljani čimprej poskrbite za te žige. Kdor jih ne bo imel, bo nazaj grede plačal zopet celo vožnjo, zato pazite na to!
3.	Zbirališče Štajercev kljub temu ostane: velesejem, kakor dosedaj določeno. Mi pa seveda za transport udeležencev sedaj ne moremo prevzeti nobene odgovornosti in bo isto nosila sama direkcija. Pričakujemo, da bo izdala taka navodila, da bo mogoče urediti promet tja in nazaj.
Pripravljalni odbor v Mariboru. — F. H. *
Prevoz udeležencev po železnici. Zaprošenih prijav udeležencev na posebni tiskovini še precej manjka. Prosimo, da bi jih takoj poslali pripravljalnemu odboru, da ne bo težkoč pri prevozu po železnici.
Nakup železniških rumenih legitimacij po 5 Din
za vsakega udeleženca, ki se pelje za polovično ceno po železnici, je razglasila tukajšnja železniška direkcija. Pripravljalni odbor na svoje vloge iz Belgrada do sedaj še ni prejel nobene pismene rešitve.
Evharistična manifestacija mladine
pri Sv. Tomažu nad Vojnikom
Mladina novoceirkovške dekanije je na binkoštni ponedeljek na veličasten način pokazala
da je ohranila svoj mladostni idealizem. Že na predvečer fantovskega praznika se je odel idilični hribček Sv. Tomaža v slavnostno obleko. Vrli voj-
rtifiki fantje so se kar kosali, kdo bo več storil za dostojno okrasitev. Na visokem hribu ob cerkvi sta v nekaj urah vzrastla do 20 metrov visoka mlaja, ki sta daleč naokoli opozarjala na veliki fantovski dan. Že na predvečer je bilo na hribčku vse polno fantov, pa tudi odrastlih mož, ki so se udeležili trtanij in blagoslova.
Na binkoštni ponedeljek ob 9 se je zgrnila ogromna fantovska armada v župni cerkvi. Vse župnije obširne dekanije so poslale svoje najboljše fante. Prišli pa so tudi Teharčani in Celjani. Iz cerkve se je uvrstila dolga procesija samih fantov. Na čelu križ, za križem trnoveljska godba, za to prapora vojniške in celjske FKA ter zastava fantovske kongregactje iz Šmartnega. Strmeli smo, ko imo gledali to ogromno četo zavednih, navdušenih fantov, ki so med molitvijo, prepevanjem litanij Matere božje in sviranjem godbe korakali k Svet. Tomažu. Obširen prostor pred podružnično cerkvijo je bil kmalu napolnjen. Do 2000 ljudi je bilo, nad 1000 samih fantov. Pred vhodom v cerkev je bil
postavljen okusno ozaljšan oltar, ob njem pa govorniški oder, na katerega je stopil odposlanec nad-pastirja Ivana Jožefa, gosp. stotini kanonik dr. Ivan Žagar, ki ie najprvo sporočil zbrani mladini pozdrave nadpastirja, ki je želel fantovskemu prazniku obilo uspeha in božjega blagoslova, nato pa je v lepem govoru razvil misli v krščanskem življenju v zvezi s sveto Evharistijo. Takoj nato je daroval gosp. stolni kanonik dr. Žagar najsvetejšo daritev, med katero je krasno prepeval domači pevski zbor.
Po končani službi božji je zapel moški zbor papeško himno, nakar je dekan novocerkovSki, kanonik Pavel Žagar otvorill versko zborovanje ter podal besedo zastopniku Škof. vodstva FKA iz Maribora gosp. Mirku Geratiču. Slavnostni govornik je v lepih izvajanjih govoril o življenju s Cerkvijo. Prikazal je sveto Evharistijo kot edino uspešno sredstvo, ki bo rešilo mladi rod pred propadom. Grozeči narodovi nevarnosti moramo iti nasproti z najsvetejšim Zakramentom. Sledili so pozdravni govori fantov. Nazadnje se je oglasil še k besedi domači župnik Lasbaher, ki je v ognjevitih besedah bodril navzoče k vztrajnosti in zvestobi do katoliških načel, S himno »Povsod Boga« se je veličastna verska manifestacija zaključila.
ALBUS terpentinovo milo
Pismo iz Španije
Od Madrida do Valencife
Sedem križev	I
Včeraj je obhajal
štvu. Kot dober krojač je bil daleč na okrog znan. Ker so mu oči opešale, je pustil obrt in sedaj pridno gospodari na svojem malem posestvu. Bil je tudi več let občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta, še vedno pa je ključar cerkve sv. Jakoba v Pod-brezjah. Naš jubilant je velik prijatelj katoliškega časopisja. Naročen je na več nabožnih in strokovnih listov, dalje na »Domoljuba«, »Gorenjca« in »Slovenca«, ki ga vsaki dan redno prebere. Predvsem ga pa diči njegovo usmiljeno srce do revežev, ki se radi zatekajo k njemu, ker vedo, da vsakemu rad pomaga. K jubileju vrlemu možu iskreno čestitamo in želimo, da bi ga Bog ohranil le dolgo vrsto let zdravega in zadovoljnega.
Ptuj
Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo letos dne 25. junija z začetkom ob 8.15 zjutraj. K sprejemnemu izpitu so pripuščeni učenci (učenke) rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925- S 5 Din kolkovana prijava k izpitu se naj oddaja osebno ali pa pošlje s pošto ravnateljstvu gimnazije do 20. L m. Prijavi je treba priložiti krstni (rojstni) Ust in šolski izkaz.
Domžalski zločin
Domžale, 12. junija.
Domžalski orožniki so marljivo na delu, da v celoti razjasnijo strašen umor Marije Penkove v Podrečju pri Domžalah. Včeraj so bile aretirane štiri osebe, dva moška in dve ženski. Imena areti-rancev v interesu preiskave ne moremo objaviti. Orožniki upajo, da bo zločin morda vsaj v obrisih pojasnjen v teku jutrišnjega dneva.
Naenkrat je ugotovljen, da se zločin ni zgodil v stanovanju umorjenke, to je v Podrečju, temveč kje zunaj, na prostem, ter da so zločinci privezali truplo na kol — morda je bila živa, ko so jo vezali na kol — teT jo vrgli v Račo. Orožniki so danes natančno preiskali RaČo in našli na dnu težek kamen, na katerem je bila pritrjena dolga žica. S to žico je bil kol s truplom privezan na kamen, vse skupaj pa je bilo vrženo v vodo. Žica je zadnje čase v vod; odpovedala in tako je od vode nabreklo truplo splavalo na površje ter je bil zločin tako odkrit. Značilno je, da so ljudje že poprej govorili o tem, da je bil nad Marijo Penkovo izvršen zločin in da bi bilo potrebno pregledati Račo.
Novo mesto
K mizi Gospodovi je pristopilo v kapiteljski cerkvi 31 deklic-prvobhajank.
Avtobusni izlet na Jadran, avtopodjetja J. Kos, ki bi se moral vršiti o binkoštih, je preložen na konec meseca, ker je bilo dosedaj premajhno število prijavljencev.
Gorjanci so zopet oživeli. Lepo vreme o binkoštih je izvabilo na Gorjance izredno veliko ljudi od vseh strani. Na binkoštni ponedeljek je daroval pri Sv. Miklavžu sv. mašo gospod kaplan
Sadjarska in vinarska podružnica v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 16. junija ob 1 popoldne poučni izlet v Pleterje. Odhod izpred gostilne VVindischer v Kandiji. Avtobusna vožnja do Pleterjev stane i'2 Din. 1'rijave se sprejemajo pri knjigovezu Kosu v Novem mestu.
Člani slovenskega Pen-kluha (od leve proti desni France Bevk, bolgarska pesnica Bagriana. Josip Vidmar in ar. Fr. Steie) so po končanem kongresa Pen-kiunnv v Barceloni obiskali Madrid. Slik« je posneta ▼ momentu, ko na Plaiia de Torros prisostvujejo hikohorbam-	(Foto Z. Musič)
Valeuctja
Med gričevjem se spuščamo navzdol. Grič pri griču. Na vsakem mlin na veter z ogromno veter-njačo, La Mancha, domovina slavnega don Kihota. Ogromna okostja, ki z njih visi platno plapolajoče v vetru. Prav takšna, kot je navalil na nje don Kihot, vitez in kavalir, ki je v svoji bolni domišljiji govoril, da je maščeval nepravice, popravljal krivice, kaznoval drzne in zmagoval gigante. Pošastno morajo izgledati ponoči ti okostnjaki s svojimi proti nebu štrlečimi kraki. Don Kihot je videl gigante v njih.
Bližamo se morju. Čutimo ga že po zraku, ki postaja toplejši. Skozi velike nasade oranž se vozimo. Skozi gozdove, lahko rečem, toliko jih je. Drevesa so polna rumenih plodov, druga spet so šele v cvetju. Skozi odprta okna vagona prihaja opojen duh — kakor val, ki ga je prinesel veter, je zadišalo cvetje po vsem vagonu. Oranže ležijo po tleh in gnijejo — polnagi otroci se love med drevjem in jim ni mar za nje. — Prehajamo v ogromna riževa polja. S širokimi sombreri gazijo ljudje do kolen v kalni vodi. Riž in oranže so glavni produkt teh krajev. Tu ne poznajo zime — samo poletje, jesen in pomlad.
Končno Valencija. Morje, nepregledna ravnina tja proti Barceloni. Celodnevna vožnja v vlaku utruja. Vročina je neznosna. Madrid, ki leži 600 m nad morjem, ima najlepše pomladansko vreme, v Valenciji pa vlada tropska vročina. Prometni policisti regulirajo promet pod sončniki in pešci po ulicah iščejo malo sence, kjer je lažje hoditi. Va-lencia cuidad de Turia, mesto na Turiji, kt se motna izliva v morje, je mesto pesmi in veselja. Saj se še spominjate »šlagerja« o Valenciji. Po vsem svetu je šel, povsod so ga peli in davno že pozabili, vrnil se je domov v Valencijo in na vsakem koraku ga čuješ. Črnolasa dekleta c rožami v naročju in košaricami polnimi oranž in črešenj pojejo domov grede. V vsakem gibu in v vsaki kretnji teh ljudi sta pesem in ples.
Kakor v labirintu sem zašel v ozkih, včasih jedva seženj širokih ulicah, polnih ropota in kričanja, mačk, beračev in otrok.
»Oiga, senjor!« je zaklical ženski glas nekje nad menoj. Komaj sem se ozrl, so se vsuli olupki oranž name. Drugič sem jih vjel in vrgel nazaj. Dobro sem zadeL »Adios guapa!« sem odvrnil na mahanje rok na ličnem balkončku, polnem rož.
Na ulicah je polno ostankov od svečanosti semane sante. Raznobarvni papirji vise preko ulic in drevesa so polna koriandol.
Pristanišče — Grao, je tako kot tuke vsega sveta. Z vsem svojim življenjem, glasnim in pestrim. Polno dancingov in barov, umazanih zunaj in znotraj, ki iz njih vrešči gramofonska glasba. Mali prodajalci glasno ponujajo svojo rol>o na malih vozičkih, ki so v nje vpreženi osliči, okrašeni s pisanimi papirji. Najrazličnejši berači prodajajo svojo muziko vsakemu, ki jih hoče poslušati. Vse mogoče jezike čuješ in zastave vidiš vseh mogočih narodov. Poleg ogromnega kolosa iz Brazilije izkladajo deske s parnika sušaške »Oceanije« in pesem z ruskega parnika se meša s staro anda-luško canzonato na sosednjem brodu. Z. M.
Riževa polja nad Valencijo
—	Da ne, sem se branil — muhe pod brki so mu sesale mast iz nosnic — da sem že južinal, da imam še s seboj — najlepša hvala, gospod, da res ne bom. »Ne, res ne senjor!« Po španski navadi ni olikano vzeti, če ti ponujajo — jaz sem se dostojno zahvalil. Saj znam biti tudi olikan včasih.
Vlak hiti dalje. Na nekaterih manjših postajah, kjer se vlak ne ustavlja, so peroni polni ljudi. V plavih jopicah in alpargatih. Neke vrste narodna noša. Alcazar de San Juan. Družina v vlaku se bo povečala. Vstopa polno ljudi, ki so kmalu v živem pogovoru z ostalimi. Juanita Lopez (saj ne vem, če ji je ravno tako ime) s črnim velom iz čipk preko glave, sedi ob oknu in govori, govori
—	z rokami, licem in vsem telesom.
Žene železničarjev stoje z rdečimi zastavicami ob progi. Zunaj v polju jahajo kmetje na mulah in vodijo privezano kozo za seboj. Daleč narazen leže vasi. Bele se svetijo v soncu, drugačne kot v provincah onstran Madrida, ki jih je težko ločiti od rjave pokrajine.
Valencija, 9. junija.
Ob devetih dopoldne zapušča rapido — brzo-vlak Atocho — južni madridski kolodvor. V Valencijo prispe šele proti večeru, po celodnevni vožnji skozi pisano špansko pokrajino.
Takoj za zadnjimi hišami na periferiji Madrida se prično nepregledne poljane, s sivo travo porasle. Nepričakovan utis napravijo na človeka, ki živi nekaj časa v Madridu in je vajen cvetja, zelenja in palm z njegovih ulic. Vse do Aranjueza je tako — tu in tam kakšna vas in koze, ki se pasejo ob vsej progi. Aranjuez je kakor oaza v puščavi — cvetoč, poln sence in drevja. Nato pa spet sivo rdeči campi. Daleč tam na desni se vidijo obrisi Toleda, ki se vzpenja po pobočju enega izmed kamenitih gričev.
Dolga vožnja in značilna španska dobrodušnost kmalu seznani vse potnike v vagonu. Ljudje prično jemati iz torb in kovčegov južine — tortilje, meso in ribe. Ponujajo sosedom in dalje čez druge klopi. Z užitkom jedo in ni jim mar, če se pasejo muhe na masti okoli ust.
»Izvolite, gospod« — mi ponuja sosed v španski kapi in s tesno zavitim šalom okoli vratu. Velik kos mesa s kruhom in najlepši kos tortilje.
Ljubljanske vesti:
Mezdno gibanje delavcev v Ljubljanici
Ljubljana, 12. junija.
Delavci, ki so vršili v zadnjih letih najbolj pomembno in najtežje javno delo v Ljubljani, to je regulacijo Ljubljanice, niso bili nikdar dobro plačani in pogosto niti ne toliko, kolikor so potrebovali zgolj za hrano. V spominu je še znana stavka pred leti, ko so se delavci uprli pogojem gradbene družbe »Slograd«. Razmere pa se tudi letos niso v tem oziru mnogo spremenile, čeprav javnost zelo nerada vidi, da delajo delavci v sredi mesta, pred očmi vsega prebivalstva, tako težek posel za take beraške mezde. Letošnje delo pri regulaciji Ljubljanice je prevzela gradbena družba ing. Dukič. 0 tej tvrdki je imela javnost vedno dobro mnenje in znano je, da je plačevala svoje stavbinske delavce kolikor mogoče po človeških mezdah. Zato tembolj preseneča dejstvo, da se v zadnjih dnevih nahajajo delavci v Ljubljanici v mezdnem gibanju.
Naše ugotovitve o tem mezdnem gibanju res niso ugodne. Delavstvo je plačano zelo slabo ter je njegovo sedanje gibanje umestno m pravično. Delavci pri odkopu so plačani po 2.50 Din na uro, nekateri redka po 3 Din. To se pravi, da dobi delavec za 10 umo delo (tulkaj delajo namreč po 10 ur na dan, medtem, ko v drugih državah — glej današnjega »Slovenca« — razmišljajo o uvedbi 40 urnega dela na teden in seveda ob polnih mezdah!) zaslužijo komaj 25 do 30 Din na dan ali 150 do 180 Din na teden, pa še morajo plačati razne odtegljaje za razne davke. To pa vse pri tem skrajno napornem delu! Da poveča intenziteto dela, je podjetje pred kratkim uvedlo akord, nastavilo pa je zelo nizke nagrade. Tako so dobili delavci pri izkopu po 2.50 Din za vsak vagonček. Pri vsakem va-gončku pa so zaposleni trije delavci, tako, da so delavci zaslužili včasih komaj po 10 do 12 Din na
0 Drevi ob pol sedmih poslednja rekalekcifa pred kongresom v Križankah. Vabljeni so vsi, ki v Ljubljani kakorkoli sodelujejo pri pripravah za evharistični kongres. Pridite polnoštevilno, da v skupni molitvi prosimo evharističnega Kralja pomoči in blagoslova za težko in odgovorno delo, ki nas čaka do kongresa in ob samih dneh kongresa.
0 V cerkvi sv. Cirila in Metoda bo prihodnjo nedeljo ob pol 8 zvečer slovesno blagoslovljena nova slika sv. Antona za prestavljeni in prenovljeni oltar, ki stoji v stari cerkvi sv. Krištofa za vrati. Slika je delo slikarja Cudermana iz Kamnika in je dar gospe E. Jerc. Obenem bosta blagoslovljeni tudi dve novi spovednici. — Častilci sv. Antona vabljeni. Po blagoslovitvi bo nagovor in blagoslov z Najsvetejšim.
© Združenje gledaliških igralcev se tem potom vsem, ki so izrazili sočustvovanje ob smrti nepozabnega tovariša R. Železnika, najtopleje zahvaljuje.
O Gospodinjska šola Mladika v Ljubljani priredi 8 dnevni tečaj za pripravo zelenjave in sadja. Vpisovanje je dne 14. in 15. junija na Mladiki, Šu-bičeva ulica 9.
0 Vojaška zaprisega vseh, v Ljubljani biva-jočih obveznikov in rez. častnikov, ki doslej iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi na Nj. Vel. kralja Petra II., bo v nedeljo, dne 16. junija t. 1. v vojašnici vojvode Mišica. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v Maistrovi ulici. Pri vhodu v vojašnico je treba oddati priglasnico, ki se dobi do sobote opoldne v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. I. nadstr. — Proti onim, ki bi se
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča za praznik Srca Jezusovega:
Ambrosius, Rast am Herzen Jesu. 15 izbranih pridig o Srcu Jezusovemu. 191 str., vez. 70 Din. — Andelfiuger, Predigten und Vortriige. 6. Heft. Herz Jesu Predigten. 71 str., nevez. 10 Din. — Bauer, Bilder lur Herz Jesu Litanei. 41 str., vez. 36 Din. Drexel, Jcsus und die Seele. 96 str., nevez. 8 Din. Mttenschvviller, Herz Jesu Predigten im Anschluss an das Kirchenjahr. 279 str., nevezano 50 Din. — Hiittenschvviller, Die Verheissuugen des heiligsten Herzens Jesu. Pojasnila katoliškemu ljudstvu. 223 str. kart. 40 Din. — Hummel, Das Buch des gottli-fhen Herzens Jesu. Sedem predavanj o Srcu Jez. 55 str-, nevez. 9 Din. — Mateo, Fainilien Weihe au das Herz Jesu. 85 str., nevez. 14 Din. — Morganti, Der Priester und das heiligste Herz Jesu. 233 str., nevez. 60 Din. — Murawski, Dem Herzen Jesu singe! Misli o božjem Srcu na podlagi malega ofi-cija od presvetega Srca. 147 str., vez. 60 Din. — Sasse, Am Herzen Jesu. Deset pridig o molitvi. >Duša Kristusova, posveti me«. 78 str., nevez. 30 Din. — Rottig, Der Rasttag am Herzen Jesu. 149 str., vez. 28 Din. — Richstatter, Das Herz dos Welterlosers. 128 str., vez. 52 Din. — Herz Jesu nnd Priestertum. 205 str., kart. 48 Din.
dan, zlasti, ker niso bili vagončkl dostavljeni o pravem času. Detla v ci so take pogoje seveda odklonili ter izjavili, da ne morejo delati za take mezde. Podjetje jim je končno obljubilo, da jiim bo nadomestilo vse, kar jim manjka do 25 Din povprečnega akordnega dnevnega zaslužka. Delavci pa umevno tudi s tem niso zadovoljni, ker čutijo, da ao slabše plačani kakor delavci, nastavljeni iz bednostnega fonda v mesitni vrtnariji, ki dobivajo vsaj po 3 Din na uro. Toda med delom v vrtnariji, ki je razmeroma lahko, in med deloma v Ljubljanici je vendar velika razllika!
Iz teh razlogov so delavci v Ljubljanici načeli mezdno gibanje; izvolili so posebno deputacijo, ki bo prihodnje dni zaprosila za sprejem pri gg. banu in županu ter pri podjetju samem ter tem odločujočim činiteljem razložila delavske težave ter prosila odpomoči. Delavci bodo zahtevali, naj bo njihovo težko dello plačano vsaj po 3.50 Din na uro. Ako pa podjetje tej — res skromni zahtevi — ne bi moglo ugoditi, pa bo delavstvo zahtevalo, naj podjetje zagotovi vsakemu delavcu vsaj 30 Din zaslužka na dan, brez razlike, ali je zaposlen v akordu ali z določeno mezdo.
Nedvomno so simpatije javnosti na strani delavcev in upati smemo, da bo podjetje razumelo delavski položaj in tem skromnim zahtevam, ki niso pretirane, v resnici ugodilo. Javna vest bi namreč močno trpela, ako bo vedela, da je bilo tako pomembno delo, kakor je regulacja Ljubljanice, izvrženo na račun tako skromnih delavskih mezd. Pa tudi zaradi socialnega miru je boljše, da se tem željam ugodi, ker je na drugi strani med delavstvom razpoloženje, da prične z ostrejšo borbo in sicer s precej nenavadno stavko, ki jo bo mogla opazovati vsa Ljubljana. Trenutno je v Ljubljanici zaposlenih okoli 100 delavcev.
tudj sedaj ne udeležili zaprisege, bo uvedeno kazensko postopanje.
© Gradivo, ki ga izkopavajo v strugi Ljubljanice, delavci odvažajo na Tyrševo cesto. Tam je takozvana »turška jama«, že več stoletij stara udrti-na, ki je bila morda včasih kakšna gramozna jama. To jamo sedaj polagoma zasipavajo, tako, da jo bodo morda že letos izenačili s cestnim nivojem Tyrševe, oziroma Linhartove ceste. Na »turško jamo« pa bo ostal samo še spomin.
Danes ter vsak torek in četrtek zvečer
KONCERT
na vrtu grand hotela „UNION"
Vsako nedeljo
popoldne
KONCERT
v hotelu „BELLEVUE" I 0 r a orkester vojaSke godbe.
Jesenice
Vincencijeva in Elizabetna konferenca na Jesenicah je imela te dni občni zbor. V časih vedno večje moralne in gmotne stiske je delovanje te organizacije za Jesenice velikega pomena in izmed vseh organizacij gotovo najbolj zasluži, da jo prebivalstvo čim bolj podpira. Konferenca vzdržuje dve dnevni zavetišči, daje streho oddaljenim dijakom, da jih rešuje ulice, oskrbuje šolsko kuhinjo in na stotine podpor je podelila pomoči potrebnim. Iz poročil odbora je bil razviden lep razmah organizacije, zlasti v preteklem poslovnem letu. Število sodelujočega in podpornega članstva se je znatno dvignilo. Razširil se je delokrog konference, povečalo se je število podpiranih. Bog daj blagoslov idealnemu delu, vršenemu iz ljubezni do bližnjega tudi v novem poslovnem letu. Želimo zlasti, da bi se čimpreje uresničila želja organizacijskega odbora, da ustanovi za jeseniške siromake lastno sirotišnico, ki je za naš kraj resnično prepotrebna.
Zagorje
Mariborske vesti:
Za kruh in pravico
85 letnico svojega rojstva praznuje danes obče-znani in priljubljeni zidarski mojster g. Anton Vrečar. Rodil se je 13. junija 1850 v Vojniku pri Celju, odkoder se je že v nežni mladosti preselil s svojimi stariši na Vransko, kjer je njegov oče dolga leta izvrševal živinozdravniško prakso. Dasi ni bilo jubilantu življenje postlano rožnato, vendar je ostal ves čas pošten, vesten ter strogo krščanskega duha. Kot član zelene garde še sedaj razveseljuje svojo okolico s humorjem, v potrebi, rad pomaga bližnjemu z dobrini nasvetom, pa tudi dejansko. Vzor poštenjaku kličemo: Bog Te ohrani mnogo let čilega in čvrstega!
Pred meseci je že poročal »Slovenec«, da so delavci v mehanični tkalnici, barvarni in apreturi E. Zelenka & Co. izmed vseh delavcev v Mariboru najslabše plačani. Zato so poizkušali že večkrat doseči izboljšanje svojih plač, vendar pa se jim to do sedaj mirnim potom ni posrečilo. Za velikonočne praznike so dobili skoraj vsi delavci v tej tekstilni' tovarni, ki je last g. Scnonskija, odpoved. To odpoved je utemeljilo podjetje s tem, da mora racionalizirati obrat. Toda malo po praznikih je podjetje spet začelo sprejemati delavce nazaj, od prvotnih že tako prenizkih plač, pa je znižalo prejemke še za 10%. Kdor na to znižanje ni pristal, je službo izgubil, štirinajstdnevni zaslužek v tej tovarni znaša komaj Din 190 do 350. Kako naj s tem zaslužkom delavec živi, o tem najbrž podjetje ne premišljuje mnogo. In sedaj naj bi od teh prejemkov, ki se plača že ne morejo več imenovati, izgubi delavstvo še 10%. Pred tednom je lastnik tovarne sklical delavstvo in jim obljubil zvišanje od znižanih plač za 5%. To ponudbo so seveda morali delavci odkloniti. Lastnik se izgovarja, da mora znižati plače, ker so cene tekstilnim izdelkom tako padle, da ne more več konkurirati, ako plačuje delavstvo tako, kakor do sedaj. Čudno pa je, da morejo plačevati druge tekstilne tovarne, kakor na pr. Huter v Mariboru, večje plače delavcem, da so tudi vse naprave v tej tovarni mnogo bolj higijensko urejene, pa more zato še vse eno prodajati izdelke s primernim dobičkom- Zdi se nam, da je vzrok slabim izdelkom ravno v prenizkih
□	Petdeset tisoč dinarjev je nakazala mestna občina mariborska za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Občina Košaki bo prispevala 6000 D., od lega 4000 Din šele iz proračuna za leto 1986-37. Občina Dolenja Lendava je prispevala 1000 Din.
□	Franjo Neralič proti Henriku Sabothyju. Pri mestnem avtobusnem podjetju je bil nameščen kot poslovodja Franjo Neralič. Ob koncu decembra 1934 je bilo odpovedano Neraliču službeno razmerje z 31. marcem 1935, kar je bilo sklenjeno na 6eji upravnega sveta mestnih podjetij dne 18. decembra 1934. To je sklenil upravni svet po poročilu, ki ga je podal načelnik mestnih podjetij Henrik Sabothy. Iz zapisnika o tej seji je sklepal Neralič, da je obdolžil Sabothy njega na tej seji nepoštenih dejanj poneverbe ali tatvine bencina in da je vse to povzročilo njegov odpust. Neralič je bil prepričan, da je radi tega izgubil tudi na časti in gospodarskem kreditu. Radi tega je vložil Neralič tožbo proti načelniku MP Henriku Sabothyju v smislu §§ 301 in 303 k. z. Včeraj bi se morala vršiti o tem razprava pred okrajnim sodiščem (sodnik dr. Grmovšek) v Mariboru. Tožitelja je zastopal odvetnik dr. Skapin, toženca pa je branil odvetnik dr. Štor. Pred pričetkom razprave je dr. Škapin Izjavil, da nima Neralič ničesar osebno proti Sabothyju in da bi tožbo umaknil, če bi podal Sabothy kakšno izjavo v takem smislu, da stoji na stališču komunikeja, ki so ga svojčas objavila MP v časopisih. Zagovornik Sabothyja dr. Štor je izjavil, da ne poda nobene izjave, da pa more povedati, da je informiran tako, da je izšel dotični komunike MP s privoljenjem g. Sabothyja, protivi se pa odločno, da bi prišla kaka izjava na protokol, ker je to samo njegovo privatno priobčenje. Nato je zasebni tožitelj umaknil tožbo, ne da bi se protokolirala kaka izjava in to z motivacijo, da je dobil v zadnjem času informacije, da mu g. Sa-bothy noče škodovati.
□	Primorke na evharističnem kongresu. Po priporočilu Zveze jugoslovanskih emigrantov v Belgradu poziva ženski krožek društva »Nanose primorsko ženstvo, da se udeleži evharističnega kongresa v Ljubljani v primorskih narodnih nošah. Krožek prosi, da se vsaka Primorka, ki ima primorsko narodno nošo, oglasi v društvenih prostorih »Nanosa«, Mariborski grad.
□	Danes je god sv. Antona Padovanskega in se praznuje zlasti slovesno pri oo. frančiškanih v baziliki Matere Milosti. Ob 19 bo pridiga in blagoslov.
□	V cerkvi sv. Alojzija se bo obhajal god cerkvenega patrona letos že na trojiško nedeljo, 16. junija. Vsi častilci sv. Alojzija se zberejo ob 15.45 ter mu priporočijo našo mladino.
□	Koncerti se prično spet v mestnem parku. Lani je prirejalo mestno olepševalno društvo večerne koncerte v mestnem parku, ki so se zelo priljubili. Prvi tak koncert bo letos drevi od 20 do 21.30. Igrala bo vojaška godba, dirigira kapelnik Svoboda.
□	Stavka v tekstilni tovarni. Včeraj jx>poldne se je dosegel sporazum na temelju dogovora, da vodstvo podjetja plača 8%, v teku nadaljnih dveh mesecev pa se razmerje uredi z novo službeno pogodbo.
□	Seja upravnega sveta mestne občine je bila v torek zvečer. Med drugimi tekočimi zadevami,
i ki so bile na dnevnem redu, je bilo tudi skle-
plačah, ko nimajo in ne morejo Imeti delavci prav nobenega interesa, da bi bilo blago čim boljše izdelano. Vzrok je nadalje v zastarelih strojih in naj radi tega trpi delavec.
Ker niso mogli doseči delavci izboljšanja plač mirnim potom, ko so končala brezuspešno tudi tridnevna pogajanja v prejšnjem tednu z vodstvom jjodjetja, so morali poseči delavci po skrajnem sredstvu in so stopili v torek zvečer ob 10. uri v stavka
Delavcev v tej tovarni je okrog 470 do 500. Stavka pa ni popolna, ker stavka samo okrog 80% delavstva. Delavcem, ki bi prišli na delo, je obljubilo vodstvo tovarne za 20% zvišane plače. Tako postopanje vodstva pa je gotovo jjopolnoma nepravilno in seje samo sovraštvo ter razdor med delavstvo, kaže pa tudi na to, da nima vodstvo tovarne prav nobenega razumevanja za izboljšanje položaja našega delavstva. Podjetje je namreč v rokah inozemcev in tudi pri nas z razširjenjem obrata ali % izboljšanjem strojev denarja ne investira.
Ker smo prepričani, da zahteva delastvo v tem slučaju gotovo upravičeno samo svojo pravico, ker je znano, da plačuje tekstilna'industrija Zelenka & Co. v celi Sloveniji tekstilne delavce najslabše, odkar je sklenjena kolektivna pogodba pri tovarni »Triglav« v Kočevju, pričakujemo, da bo doseglo delavstvo zboljšanje plač. Stavko v tem podjetju pa spremlja z velikim zanimanjem vse mariborsko prebivalstvo, zlasti pa še delavci v ostalih tekstilnih podjetjih.
njeno, da dobijo popisovalci, ki so sodelovali prt ljudskem štetju, dodatek k prvotno določenemu honorarju.
□	Lovsko tekmovalno streljanje za prvenstvo
balkanskih držav bo prve dni julija v Ruščuku v Bolgariji. Tja gredo pokazat svojo izurjenost tudi najboljši mariborski lovci. Zato bo v nedeljo ob 16 na strelišču v Razvanju izbirna strelska tekma za mariborske lovce; tam bodo določeni tudi člani ekipe, ki gre v Bolgarijo zastopat mariborske lovce, člane SLD.
□	Mariborski trg. V soboto pred binkoštnimi prazniki je bil mariborski živilski trg izredno dobro založen. Malo slabši je bil promet včeraj. Kmetje so pripeljali 4 voze krompirja in druge zelenjave ter 4 voze drv. Cene za perutnino so bile običajne, rani krompir je bil po 7 Din, grah v stročju 8 Din, fižol v stročju 10, šparglji 10 Din za kilogram. Češnje so še vedno drage in stane kg 10 do 14 Din.
□	Razširjena oskrbnišnica. Banovinski dečji dom se je izselil v nove prostore in je izpraznil s tem del oskrbnišnice, kjer je bil do sedaj. Ta del poslopja sedaj adaptirajo in prenavljajo, da bo tudi ta del oskrbnišnice popolnoma odgovarjal potrebam zavoda.
□	Med paviljoni, ki jih bo dala postaviti mestna občina na Aleksandrovi .cesti, naj bi bil tudi eden, ki bi služil tujsko-prometni zvezi. To bi bilo važno zlasti še za časa Mariborskega tedna.
□	Regulacija Glavnega trga je gotovo v Mariboru ena najbolj perečih zadev. Že v najbližjem času bo o tem anketa, ki bo imela edini namen, da reši vprašanje regulacije Glavnega trga.
□	Okraden je bil in nato je še pogorelo, posestniku Ernestu Kuharju iz Sp. Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Neznanci so vdrli v stanovanje ter odnesli precej gotovine, dva zlata prstana in 20 kg masti. Orožniki so bili storilcem že na sledu, ko je izbruhnil v noči na ponedeljek pri Kuharju ogenj in je zgorelo gospodarsko poslopje. Sumijo, da so bili tatovi tudi požigalci.
Bizeljsko
Dne 2. t. m. je nenadoma umrla.Milica Vouk, učenka I. r. osn. šole. V soboto 1. t. m. je bila še v šoli vsa polna življenja, v nedeljo dopoldne pa se je je začelo lotevati slabo razpoloženje, začela je bruhati. Domači ban. zdravnik g. dr. Popov je prihitel takoj, a pomoči ji nuditi ni mogel, vzel je Milico in njenega očeta na svoj motor in odhitel z njima v bolnišnico v Brežice. V bolnišnici sta zdravnika dr. Cholevva in dr. Černelič tudi nudila takojšnjo pomoč, a zastonj. Milica je živela še dve uri v bolnišnici, nakar je v naročju svojega ateja zatisnila svoje blage oči. Obdukcija je dognala, da je Milka umrla radi vnetja možganske mrene in naposled možganske kapi. Pogreb je bil na domačem pokopališču na Bizeljskem dne 4. t. m. popoldne. Vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, za številne izraze sožalja, sorodnikom in znancem od blizu in daleč za darovano cvetje izreka tem potom Voukova družina najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo še izreka g. dr. Po-povu za požrtvovalno pomoč in šol. upravitelju g. Gustavu Pečniku, ki se je s celokupnim učiteljskim 'zborom in šolsko mladino udeležil pogreba in pod čigar vodstvom so se tudi otroci s pesmijo-žalostin-ko poslovili od svoje šolske tovarišice Milice.
Kuiturnf obzornik
Za prekmursko muzejsko društvo
Slovenska krajina predstavlja radi svoje preteklosti in iz nje izvirajočih kulturnih, socialnih in drugih posebnosti tako slovensko kullurno območje, ki ga je treba negovati in preiskovati na svojski način. Če hočemo, da se bo ta obrobna pokrajina tudi duhovno spojila s slovenskim jedrom in mu prinesla svojih vrednot, tedaj moramo smotreno delati za dvig njenih zakladov. Nihče naj se ne straši, ako ima vse to Viorda videz nečesa krajinskega, domačijskega — gre zn končni uspeh!
Razveseljivo je tedaj, da si domača inteligenca prav te dni ustvarja »Prekmursko muzejsko društvo«, ki noče biti kaka arhivalna ustanova, marveč združba vseh, ki se z i Slovensko krajino zanimajo in ki hočejo njeno kulturo preiskpvati ter jo ohraniti bodočnosti. Naloga društva bo predvsem, da bo zbiralo vse materialne predmete zgodovinskega, slovstvenega in narodopisnega značaja. Dejstvo je, da naši osrednji muzeji ne morejo zbrati dovolj predmetov iz Slovenske krajine in prav domača zbirka, hranjena v Soboti, jih bo lahko izpopolnjevala. Zato zasluži novo društvo vso podporo naših muzejev in muzejskih društev ter javnih oblasti in ustanov. Doslej tvori temelj muzejske zbirke lepa knjižnica prekmurskih slovstvenih del ter literature o Slov. krajini. Pridružiti se ji bo morala čimprej narodopisna zbirka. Prepričani smo, da bo naše delavno dijaštvo in učiteljstvo doseglo v tej smeri lepe uspehe. — Poleg vsega tega je treba fotografirati in skicirati naše hiše, vasi, umetnostne in zgodovinske spomenike itd. ter jih v muzejski zbirki smotreno urediti. Prav tako bo društvo pospeševalo preiskovanje domače zgodovine, geografije, jezika, socialne strukture itd. Dosedanjim prizadevanjem mnogih (BaŠ-Slavič. PaveL Novak. Zelko. Štele. Kovači č. Sle-
binger itd.), ki bodo temelj bodočemu delu, mora	j slediti smotreno urejeno nadaljevanje. Taka podrobna delitev more samo obogatiti slovensko kulturno celoto.
»Prekmursko muzejsko društvo« bo tedaj zdru-	!
ževalo domačo in v Slovenski krajini živečo inte-	!
ligenco v živem delu za spoznanje duše in lica te	i
tisočletja tlačene zemlje — in s tem za bogatitev	•
slovenske kulture. Podpira jih naj razumevanje	i
vseh.	B.	|
Produkcije glasbenega naraščaja
Vzporedno z zahajajočim šolskim letom so se pričele precej na gosto vrstiti produkcije gojencev naših glasbenih zavodov: Glasbene Maiice in drž. konservatorija, ki smatrata za svojo pravilno dolžnost, odkriti našemu glasbenemu občinstvu uspehe svojega vzgojnega dela.
Doživeli smo dve produkciji gojencev šole Glasbene Matice, ob katerih je bilo možno spoznati, da se naraščaj v svojem pričetnem glasbenem študiju prav smiselno vodi po zastavljeni poti izvajalskih sposobnosti, bodisi v pogledu solističnega instrumentalnega podajanja (violina, klavir), bodisi z ozirom na izvajanje v skupnosti, kjer je zlasti mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja dokazal, da dobiva pod tem vodstvom pravi umetniški smisel za orkestralno igro.
Konservatorij pa je predstavil dosedaj v dveb produkcijah svoj pevski naraščaj na polju operne umetnosti — v eni produkciji pa gojence orgelskega oddelka. Slednja produkcija je bila vsekakor zelo mikaven dogodek, saj nam je to pot prvič (v zvezi z danostjo novih študijskih orgel v Hubadovi dvorani) odprla do sedaj javnosti povsem zastrto, tiho delo msgr. Stanka Premrla na polju vzgajanja orgelskega naraščaja. Na produkciji je nastopilo pet gojencev (gdč. Mantuanijeva in gg. Majhenič, Simoniti, Bohinc, Kalčič), ki so vsi dokazali svoje zelo resno poglabljanje v ta plemeniti instrument in sprožili zavest, da nam tudi
na tem polju zori setev zdrave rasti, kar je podčrtalo zlasti lepo podajanje baročne umetnosti. Želeli bi, da se take produkcije še ponavljajo, obenem pa opozarjamo glasbeno občinstvo, ki se to pot ni ravno zavzelo za stvar, da utegne na takih produkcijah doživeti mnogo svojstvenega umetniškega užitka.
Na dveh opernih produkcijah so se nam v okviru prizorov in dejanj iz oper Mozarta, Webra-Delibesa, Gounoda, Wagnerja in Charpentier-ja predstavili kandidati operne pevske umetnosti, ki jih vzgaja naš konservatorij. Na splošno moremo ugotoviti, da so bile te produkcije skrbno pripravljene v režijskem pogledu, kar je zasluga voditeljice operne šole ge. Cirile Medvedove, dočim so v pevskem pogledu pokazali gojenci uspehe različnih šol ge. Foedranspergove, ge. Wistingjiaus-nove, g. ravnatelja Betetta in g. Puglja. — Že lani sem ob podobni priliki opozoril na važen moment operne izvajavske umetnosti, ki je zajet v sintezi pevskih in igralskih sposobnosti, ki edina daje tla za uspešen razvoj posameznikov na tej poti. Tak pogled pa postavlja dosti ostro merilo, ki ga izme dštevilnih pevcev, ki so nastopili, le redki vzdržijo, Kajti končni vtis podajanja posameznikov je povdarjen deloma s pozitivno pevsko stranjo, pn slabo igravsko, deloma pa obratno in se vsaj približno združuje oboje le pri redkih. Med temi je gdč. Igličeva dovolj trdno dokazala svoje odrske talente in je upati, da dobimo v njej dobro operno pevko, še zlasti, če njen zaenkrat še šibek glas dobi večjo razsežnost. Gdč. Korenča-nova je sposobna marsikaj odrske prepričevalno-sti, pa ji je potrebna še izpopolnitev pevske tehnike (pretiran vibrato, slaba vokalizacija, ne še izdelana višina). Med pevci je g. Pianecky nakazal trdno pot pevca zlasti bas-buffo partij. G. Pe-trovčič stopnjuje svoje pevske vrednote do zavzet-nosti, pa so mu še odmaknjene igralske sposobnosti, čeprav se nekoliko stopnjujejo. G. Žagar, ki se glasovno zopet dviga, imn možnost oderskega izraza v ostrih karakternih vlogah. — V ostalem
je g. Lupša novinec še dvomljivih oderskih sposobnosti, pa ima lep in oblikovno dobro zastavljen glas. Tenorist g. Burger pa je sicer sposoben marsikaj izraza, a način, oblikovanja glasu stopa na pot njegovemu razvoju.
Obe produkciji, ki sta bili pod glasbenim vodstvom g. Leskovica in g. dr. Švare, sta na splošno lepo uspeli, upamo pa, da bo v bodoče ta uspešnost še rasla. Občinstvo se jih je udeležilo v bolj skromnem številu.	V. U.
Koncert Glasbene Matice v Ptuju
Koncert dne 7. junija t. 1., ki se je vršil v dvorani Društvenega doma pod vodstvom g. dirigenta Sedlbauer Č., je imel pester in popolnoma slovenski spored. Zastopani so bili: Pehar O., Medved Anton, P. H. Sattner, Foester Anton, dr. Ipavec B., Ipavec Josip, dr. Ipavec Avgust, Gerbič Fr., Vodopivec V., Aljaž, Adamič E., dr. Schwab, Dev. O., dr. Kimovec Fr., in Sedlbauer Cenda. Težkih in najmodernejših pesmi sicer nismo slišali, vendar pa to dejstvo zboru ni v nečast in je znak pravega spoznanja svojih moči. Mešani zbor je odpel v prvem delu štiri točke, v drugem šest točk, je dobro upet, v glasovih sorazmeren, vendar je bila v prvem delu Medvedova — Nazaj v planinski raj — najboljše podana. Pri Sattnerjevi — Na planine — je odpela ga. Drve-nikova baritonistovo solo partijo, ista razpolaga z lepim polnodonečim altom, osobito v globokih legah, le žal, da je zbor isto spremljal s prejakim forte. Na tem koncertu se je jx)grešalo pri zboru zadostne enotnosti v izgovorjavi in tudi dinamika ni bila na višku.
Moški zbor, številčno dobro zastopan, je odpel šest pesmi, med katerimi sta bili najboljše podani dr .Ipavec — Savska — in Jutro. Savska je bila v zadnjem delu nekoliko ritmično zgrešena. Zvenela pa je tudi ta. Moški zbor bode treba ojačiti v prvih tenorjih in jim dati enakost v glasovni barvi.
Ženski zbor je zapel tri skladbe: Gerbič Fr., Pesem gondolerjeva, Vodopivec V. Ptici in Rožma-
Velike tatvine špirita
Ljubljana, 12. junija.
Čudne govorice o tatvinah špirita v pivovarni »Union« so že dlje časa krožile po Šiški in bližnji okolici tja proti Savi. Ljudje so govorili, da nekateri delajo s tenj špiritom prav dobre in do-bičkanosne kupčije. Mnogi interesenti za čisti in pristni špirit se kar pulijo zanj, ker nekateri z njim izdelujejo razna žganja, zlasti sedaj v dobi »pelina« ga rabijo za >ta zelenega«. Ljubljanski policiji se je naposled posrečilo iztakniti družbo, ki se je bavila z iztihotapljanjem špirita iz pivovarne ter ga je po« svojfh posredovalcih prodajala raznim osebam. V Šiški in na Posavju so odkritja policije delovala prav učinkovito. Ko je dobila policija trdnejše podatke, je pričela s hišnimi preiskavami pri nekaterih osumljencih, ki so na dan prinesle prav zanimive stvari. Ker bodo prihodnje dni sledile še mnoge aretacije, je v interesu preiskave, da o stvari ne moremo izdati vseh podrobnosti.
Na binkoštno soboto je policija prijela 4 moške in neko žensko ter jih spravilo v luknjo. — Osumljenci so v bistvu priznali nedovoljene špekulacije in manipulacije z »unionskim« špiritom. Na domovih osumljencev v Zgornji Šiški odnosno v Šmartnem ob Savi so policijski organi zaplenili
velikansko množino raznovrstnih in raznobarvnih steklenic, od najmanjše do največje, tako steklenice za kolonjsko vodo, slatinske steklenice in steklenice za pivo, kakor tudi nekaj pločevinastih posod. Pri neki ženski je policija zaplenila tudi ročno kaseto, v kateri je bilo dokaj gotovine in hranilnih knjižic za skupno vsoto okoli 30.000 Din. Glavna udeleženca pri teb tatvinah sta dva brata iz Šmartnega ob Savi, ki sta iz pivovarne dona-šala interesentom odn. posredovalcem čisti špirit. Koliko časa so trajale te nepoštene manipulacije s Špiritom, bo pač pokazala nadaljnja preiskava. Vsi aretiranci so bili izročeni danes sodišču in je proti njim odrejen preiskovalni zapor. Za koliko je prav za prav tovarna oškodovana, bo pač dognala sodna preiskava. Pivovarna »Union« je dobavljala špirit v glavnem za Ruše, kjer so ga mešali z bencinom. So pa tudi producenti žganja, ki skušajo priti na cenen način do takega čistega špirita za žganje. Čisti špirit je namreč na trgu po 40 Din za 11 na debelo. Prodajali so ga ti dobavitelji po mnogo nižjih cenah, pa so kljub temu mnogo zaslužili. Odkritja o teh tatvinah so povsod vzbudila splošno pozornost in zanimanje, zlasti v Šiški. Tudi po Ljubljani so o tem »špiritu« mnogo govorili!
Koledar
Četrtek, 13. junija: Anton Padovanski, spozna-ralec; Akvilina.
Novi grobovi
-f- V Smartnem ob Paki je umrl včeraj v visoki itarosti 91 let nadučitelj v p. g. Simon Škrabl. Pogreb bo 14. junija ob 9 dopoldne. Naj počiva v miru!
+ Mati in sin hkrati na mrtvaškem odru. V nedeljo, dne 9. junija je umrla v Praprečah, župnija Št. Rupert na Dolenjskem, 89 letna užitkarica Marija Strmole. Ležala je šestnajst mesecev zadeta od kapi na bolniški postelji. Isti dan pa je umrl tudi njen sin Franc Strmole, 65 let star, oženjen posestnik, pri katerem je bila mati na užitku. Bolehal je že dalj časa, a ne toliko, da bi se bilo bati tako nagle smrti, saj je bil pretekli četrtek že na sejmu na Veseli gori. Ležala sta oba drug poleg drugega na mrtvaškem odru in sta bila v torelc tudi skupaj pokopana na pokopališču v Št. Rupertu. Bila sta oba zgledna katoličana, dolgoletna naročnika katoliških časopisov, živela v lepi domači slogi, sedaj sta združena tudi v smrti in grobu. Naj jima sveti večna luč!
Osebne vesti
= G. ban dr. Dinko Puc v petek, dne 14. t. m., ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
= Poroka. Na binkoštno nedeljo sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani krojaški inojster g. Franc L u n d e r iz Škocijana pri Turjaku in gdč, Fani Nared iz Blata pri Škofljici. Obilo sreče!
Osfale vesti
— Pisarna Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani
je razposlala nekaterim šolam opomine za nakazilo nabavnih prispevkov za postavitev spomenika. Ker je pisarna ugotovila naknadno, da od nekaterih sre-zov še ni prejela seznamov šol, ki so prispevke že odposlale, opozarja, naj šole, ki so storile svojo dolžnost ne odgovarjajo na gornje opomine. One pa, ki prispevkov doslej še niso nakazale prosi, naj jih pošljejo na odborov poštni čekovni račun 11200.
_ Važna oddaja v ljubljanskem radiu. V nedeljo, dne 16. junija ob 11 dopoldne bo nastopila v ljubljanskem radiu mladina ljubljanskih šol, ki bo odpela program mladinskih pesmi za evharistični kongres. Nastop se bo izvršil povsem tako kot dne 29. junija zjutraj na Stadionu. Ker pesmi še vedno zelo neenotno pojo, prosimo posamezne župnije in gg. veroučitelje, da zberejo v nedeljo mladino pri zvočnikih. Saj je namen te oddaje, da bi mladina slišala, kako naj korajžno iu enotno poje na praznik sv. Petra in Pavla.
_ Osebni avtomobili privatnikov za evharistični kongres. Avtomobilski klub kr. Jugoslavije sekcija Ljubljana obvešča tudi tem potom svoje člane o prošnji Pripravljalnega odbora za II. evharistični kongres za Jugoslavijo, da bi člani stavili na razpolago svoje osebne avtomobile za namene kongresa v dneh 28., 29. in 30. junija t. 1., predvsem za prevoz raznih odličnih gostov, Avtomobilski klub je prepričan, da se bo p. n. članstvo, če le možno, radevolje odzvalo temu pozivu in naj javijo člani svojo pripravljenost bodisi tajništvu kluba ali pa
rfn; te pesmi so bile primerno sporedu odbrane in so tudi lepo uspele.
V	drugem delu koncerta je zbor odpel devet pesmi, med katerimi je dosegla Schvvabova — Še ena — višek, ko so se snubci zagledali v gizdavo objestno Anko, ter se ji plašno in okorno dobrikali.
■ Med ostalimi skladbami so bile še dobro podane Adamič E. Dobro jutro, moški zbor; kakor ludi dr. Kimovčev Marko skače, mešani zbor.
Kot zadnja točka sporeda je bil Venček slovenskih narodnih pesmi, prirejen po dirigentu Sedl-bauer Cendi. Prav srečno mu je uspelo poviti večje število lepih slovenskih narodnih pesmi v šopek in sicer brez težkih prehodov in težkoč v glasovih in raznih varijacijah.
Mešani zbor je Venček živo, enotno vlito ter vsestransko zaokroženo podal, ter žel za to od navzočih poslušalcev obilo priznanje.
V	splošnem se mora povdariti, da je koncert bil dober, a obisk koncerta zelo slab. Ce so že res slabi gospodarski časi, vendar bi bila dolžnost vsakega Ptujčana, da podpira to velevažno kulturno
delo, ki ga vrši zbor naše Glasbene Matice. — Fras.
•
Tomaž More. Knjižica za duhovno probudo. Ljubijana-Rakovnik. Cena 1 Diij. Pred kratkim je papež proglasil svetnikom Angleža Tomaža Morea. Zgodovini je ta izredni mož dobro znan. Živel je koncem 15. in v začetku 16. stoletja v Londonu. Rano je izgubil svojo mater, a kljub zunanje zagrenjeni mladosti je ostal vedno ljubeznjiv in duho-vito-nagajiv. Bil je bistrega duha, pridobil si je poleg poklicnega značaja — prava — obsežno splošno naobrazbo; ljubil je umetnost, a hkrati bil globoko pobožen, vdan Cerkvi. Mnogo dobrega je storil na karitativnem fK>lju. Zvesto je vršil dolžnosti kot sodnik, a kot pisatelj si je za trajno pridobil sloveče ime. Bog je hotel, da ta izredni mož v kritični dobi postane kancler kralja Henrika. Zgodovina poroča, kako je kraljeva strast nasilno Izzvala verski razkol in hudo preganjanje Rimu zvestih. A Tomaž More je raje dal svoe življenje nego omadeževal svojo vest z grešno prisego.
Kako aktualno je danes takšno čtivol Ali ni sedanja doba oni slična? Naši državniki imajo v Tomažu M. prekrasnega vzornika.
Širimo tako koristno berilo!

Si li zamorete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete ▼ znameniti RADENSKI in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce?
Fredsezona (maj, Juni) Dtn 700.— deset dni, stanovanje, hrana (hotelska ali dJJe-tetlčna), kopeljl, vse takse ln zdravniški pregled.
Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notranje žleze, kamencl, skleroza, nervoza.
Direktno z železnico v Radence s prestopom v Ormožu ln Ljutomeru, ali z brzini vlakom v Maribor ln z auto-bUBom v Radence. Autobns ima takoj zvezo na l>rzl vlak ob 4. url popoldne in pripelje ob 6. url v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik.
Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev.
rteposredno Pripravljalnemu odboru za evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 a/I.
—	Nujnega popravila potreben most. Na novi cesti Lesično—Št. Jurij ob juž. žel. je med 4. in 5 km v plazovitem terenu silno slab most, ki naravnost kriči po popravilu. Trami so že tako pre-pereli in preluknjani, da tvorijo za vprežno živino resno nevarnost že podnevi, kaj šele ponoči. Pravkar se pričenja za kozjanski okraj letna tujska sezona, ko bo po tej cesti drvelo na desetine avtomobilov. Opozorilni napis »Slab most« že dve leti »straži most«, toda niti za najnujnejša popravila se nihče ne zmeni. Kdo bo nosil odgovornost, če si živina polomi noge ali če se most podre?
—	Pojasnilo. Prejeli smo: Z ozirom na vašo notico o »radgonskih dogodkih po prevratu«, objavljeno v vašem cenj. listu 1. junija t. 1. glede ugotovitve identitete neznanega vojaka-Jugoslovana, katerega kosti so bile prenešene med drugimi v Gornjo Radgono in kateri naj bi se pisal »Vtič«, si dovoljujem pojasniti, da to ne drži, ker jugoslovanski vojak Vtič, ki je bil težko ranjen pri osvobodilnih bojih za Radgono< je tam umrl in je bil v nedeljo, dne 23. februarja 1919 pokopan na pokopališču sv. Petra v Gornji Radgoni. Tega pogreba sem se takrat kot vojak osebno udeležil. — Radko Klemenčič, takratni četovodja 6. stotnije v Radgoni.
—	V »Zahvali« po -J- Minkici Svetek sta pomotoma izostali imeni gospe prof. Rovšek in gdč.
slušateljice univerze Jauh.
—	V zavodu Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu se prično zvečer 10. julija 1935 tridnevne zaprte duhovne vaje za bivše učenke in gojenke. Stroški 100 Din. Vse krščansko misleče gospodične in gospe v imenu evharističnega Kralja presrčno povabljene.
—	Vožnja po desni strani na Koroškem od 15, junija dalje. (Obvestilo Avtokluba.) Da se preprečijo morebiti nesporazumi, sitnosti ali celo nezgode ob bližnjih potovanjih v Avstrijo, obvešča Avtoklub svoje članstvo in vse ostale vozače motornih vozil, da se uvede v noči od 14. na 15. t. m. in sicer točno ob polnoči na Koroškem in vzhodnem Tirolskem vožnja po desni strani, prehitevanje po levi, torej enako kakor pri nas v Jugoslaviji in Italiji. Od tega dne dalje je razdeljena Avstrija v pogledu vozne smeri v dva dela: Tirolska, manjši del Solnograške (v zapadnem Tirolskem in tem delu Solnograške se je vozilo že dosedaj po desni strani) in Koroška, kjer se vozi po desni strani ter v ostale pokrajine (ostali del Solnograške, Nižje in Gornje Avstrijsko, Dunaj in Štajersko), kjer se vozi še nadalje po levi.
—	Popusti za potovanje po češkoslovaških železnicah: Da se olajša potovanje po Češkoslovaški, je uprava češkoslovaških železnic dovolila znatne popuste tujim obiskovalcem, kakor je razvidno iz te okrožnice: Z veljavnostjo od 15. maja do 31. oktobra 1935 se odobrava inozemskim obiskovalcem Češkoslovaške pri najmanj 6 dnevnem bivanju 66 in 'I, procentni popust voznine za direktno ali krožno povratno vožnjo. Popust se daje na podlagi nakaznice, veljavne 60 dni, katero izdajajo postajni in prometni uradi po predložitvi potnega lista in voznega listka (za normalno ceno) za vožnjo iz obmejne postaje v Češkoslovaško. Prodajna cena nakaznice je Kč 5. V natančnejšo informacijo te ugodnosti podajamo izvleček iz izvršilnih predpisov, ki so bili poslani železniškim direkcijam in izvršujočim uradom: Nakaznice sme izdajati in potrjevati vsak postajni ali prometni urad na podlagi potnega lista in predloženega voznega listka (vedno za normalno, ne pa znižano ceno) za potovanje z obmejne postaje do kateregakoli mesta v R. Č. S. Vozni listki iz notranjih postaj niso podlaga za izdajo nakaznice. Potujoče občinstvo iz tujine bo z letaki in poročili v tisku opozorjeno, da naj pri orihodu v namembno postajo ČSR ne oddaja svojih vozovnic vratarju, temveč zahteva takoj pri prihodu v kolodvorskem uradu nakaznico za popust. Kot inozemski potni list se prizna tudi potni list, izdan od češkoslovaškega konzularnega urada v tujini, ali potni list, izdan od pristojnega urada v tuzemstvu in opremljen s potrdilom češkoslovaškega konzularnega urada v tujini o tem, da ima imetnik stalno bivališče v tujini (velja za češkoslovaške državljane, ki živijo stalno v tujini). Vožnjo nazaj sme imetnik nakaznice nastopiti kadarkoli v času, ki ie na nakaznici naveden, in sicer iz katerekoli postaje češkoslovaških državnih železnic. Namembna postaia vozovnice sme biti le obmejna postaja češkoslovaška (državna meja). Ako zahteva imetnik nakaznice za povratno vožnjo vozovnico v najkrajši ali časovno najugodnejši smeri, se mu izda običajna pisana vozovnica s popustom 66 in odstotka (eventuelno polovična znižana vozovnica, v kolikor bodo v zahtevani relaciji tiskane). Ako pa bi imetnik nakaznice hotel izvršiti povratek po ovinku ali pa po krožni poti, naj se mu izda krožna vozovnica.
—	Zaradi dekleta eden v grob, drugi v robijo. Mali kazenski senat ie oreteSli petek obravnaval zanimiv slučaj uboja v siiobranu, ki ga naš kazenski ?akon jasneje ne določa. Zaradi uboja se je za-
Sirarjal 22 letni posestnikov sm Anton Slapnik iz ornjejja Motnika. Bik) je 21. aprila ponoči. Obtoženec tn njegov tovariš Tome Grabnar sta v Dolini trčila skupaj z Blažem štrajharjem. Med slednjima dvema je vladalo veliko sovraštvo zaradi nekega dekleta v Dolini. Na cesti je prišlo do medsebojnega obračunavanja. Slapnik je udaril s kolom nasprotnika tako, da mu je prebil lobanjo in je Strajhar umrl vsled otrpnenja možganov. Uboja obtoženi Slapnik se je zagovarjal, da je ravnal v siiobranu, ker ga je Hotel Blaž napasti. Udaril pa je po njem s kolom samo enkrat, ni mogel pa udarca zadržati in je tako nehote zakrivil njega smrt. Slapnik je bil obsojen na tri leta robije. Slapnikov branilec je prijavil revizijo. Ker obsojenec ni bego-sutnen, je bil začasno puščen na svolsodo.
—	Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
—	Lovska spominska svečanost. V nedeljo dne 16. junija bo na Tehovcu poleg Sv. Jakoba nad Medvodami odkritje spomenika, ki so ga postavili v spomin na umrle lovske tovariše prijatelji in tovariši medvodske lovske družbe. Ob 10 bo sveta maša, nato pa blagoslovitev spomenika.
—	Štedljivost v zimi......Lutz.
—	Putnikovi avtobusni izleti. Logarjeva dolina 16. in 20. junija. Cena 125 Din; Opatija 23. junija, 195 Din. Prijave za Opatijo sprejema »Putnik« v Ljubljani do 19. junija.
—	Drugi Putnikov avtobusni izlet v BruxeBes bo od 1.—12. julija. Cena 4135 Din za osebo. Prijave do 24. junija.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 11 t m. so objavljena »Pravila o opravljanju drž. strokovnega (statističnega) izpita pri občni drž. statistiki ministrstva za notranje posle«, dalje »Dopolnitev seznamka industrijskih predmetov, ki se izdelujejo v naši državi«, »Pristop Turčije k mednarodnim konvencijam o pobijanju trgovine z belimi sužnji«, »Pristop Japonske h koncesiji pariške unije za zaščito industrijske svojine« .»Tarifa za občinsko trošarino in uvozni-no mestne občine ljubljanske« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«.
—	Z avtomobilom na Sv. Jošt. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je res g. Rafko Batistič dne 24. maja vozil proti Javorniku pod Sv. Joštom, ni pa mogel privoziti z avtom znamke »Fiat« dalje, kot do vasi Pševo. Resnica pa je, da so se odpeljali dne 27. maja 4 turisti z avtomobilom znamke »Shevrolet«, last avtotaksija g. Draga Gregorca iz Kranja, na Sveti
Jošt, in tako prvi prišli v vas Javornik in na Sveti ošt, kar tudi kaže slika v nedeljskem »Slovencu« št. 131a. Na Sv. Joštu pa še do danes ni bil noben drugi avtomobil, kakor zgoraj omenjeni.
—	Eksporterji Dravske banovine, ki imajo že avizirana dobroimetja v jugoslovansko - nemškem kliringu, naj blagovolijo takoj javiti svoj naslov in višino vplačanih zneskov Udruženju eksporterjev Maribor, Jurčičeva ulica 8, v svrho skupnega postopanja in sklicanja ankete.
—	Dobrota v zimi.......Lutz.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdrafje in mladostno svežost.
Celje
Kamnih
Kaj je z našim vodovodom? Velike preglavice dela Kamničanom občinski vodovod. Vidno peša in hira ter je vsak dan manj pritiska. Sedaj le še v pritličju počasi curlja. Domnevali so različni strokovnjaki vse mogoče napake. Sedaj pa se je ugotovilo, da v glavnem vodovodu ni napake, pač pa da puščajo cevi v hišnih instalacijah. Zato bo preizkusila posebna komisija vse napeljave po kamniških stanovanjih. Obenem poročamo, da je gosp. župan Kratnar pridobil za končno ureditev vodovoda znanega odličnega strokovnjaka g. ing. Š., ki je ugotovil, da ima Kamnik mnogo najboljše talne vode, ki bi se dala s pomočjo posebne naprave črpati s pritiskom treh atmosfer in v toliki množini, ki bi zadoščala za dva Kamnika. Naprava bi stala le 60.000 Din. Stari rezervoar pa bi se prodal občini Kamniška Bistrica. — Z veseljem pozdravljamo napredek za ureditev našega vodovoda in prosimo g. župana, da začeto akcijo tudi izpelje.
0 Karambol dveh kolesarjev. V torek okrog 19 Be je vozil 23 letni brezposelni krojaški pomočnik Čebela Pavel iz mesta s kolesom proti Skalni kleti. Pri voglajnskem mostu na Cesti nu grad um je privozil nasproti neznan starejši kolesar. Trčila sta. j>ri karambolu je odletel Čebela s kolesa in si prebil lobanjo. Drugemu kolesarju se ni zgodilo ničesar. Čebelo so z rešilnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
0 Dar olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu. Združenje trgovcev za mesto Celje je naklonilo imenovanemu društvu jx>dporo 1000 Din, Celjska posojilnica d. d. v Celju pa 250 Din. Dru štveni odbor izreka obema darovalcema prisrčno zahvalo z željo, da bi našla še mnogo posnemalcev.
0 Mladina na morje. V torek zvečer je odšlo v Bakarc okrog 60 otrok iz Celja, ki so jih poslala razna humanitarna društva.
0 Šahisti se organizirajo. V Celju imamo že šahovski klub, ki pod predsedstvom g. dr. Schwa-ba zelo lepo deluje. Sedaj so se združili tudi šahisti v Gaberju z namenom, da ustanove lastno društvo. Pravila za novo organizacijo so že predložili predstojništvu mestne policije.
0 Občinske seje še ue bo. Kakor vse kaže, za enkrat še ne bo občinske seje. Poučeni smo, da je bila v torek na banovini deputacija celjskih mestnih svetnikov, ki je pri g. banu intervenirala zaradi nastalih razmer pri mestni občini. Položaj je res mučen: dr. Goričan stoji popolnoma osamljen napram mestnemu svetu.
0 Več brezposelnih. Od 31. maja do 10. junija je število brezposelnih v Celju poskočilo od 348 na 353.
Radio
Programi Radio Lfablfanai
Četrtek, 13. junija: 12. Iz slovanskega Juga (plo-Sče) 12.45 Poročila .vreme, 1,1.0(1 Cas, obvestila, 13.1S Ix slovanskega severa (ploSCe) 14.0(1 Vreme, spored, borza 18.00 Pa moje žonke glas mi dela kratek čas (narodne na pložčali) 18JO Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila 19.00 N»o. ura 19.30 Prenos opero •Traviat-a* (Verdi) iz Prago (sodelujejo člani milanske -tikale«) v odmoru: Cas, poročila, vreme, »porod.
Dragi programi t
Četrtek, 13. junija. Belgrad: 19.!» Praga: Tr»-vlat-a, opera, Verdi. — Zagreb 19.30 Praga — Dunaj: 17.10 Koncert del Fritza Lederja 20.45 Slike Iz Svleo 22.10 Sinfonično pesnitve o pomladi 33.S5 Jaza — Budimpešta: 20.20 Pregled po inozest/vu 31.30 Ciganska glasba 22.,'tO Oporni orkester — Milan-Trst: 17.05 Petje 30.50 Godba na pihala 22.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.05 Koncert 30.50 Adria.ua Ijeoouvreur, opera, Gior-dano — Praga: 19.30 Travjata, opera, Verdi — Varšava: 30.10 Pevski, klavirski in violinski koncert 21.00 Orkestralna glasba 22.10 Orikostralna glasba — Berlin: 19.00 Deklice pojo 19.20 Zbor ipoje 20.10 Plosna glasba — KSnigsberg: 20.10 Berlin — Hamburg: 19.10 Zabavna glasba 30.10 Plesni večer — Bratislava: 19.10 Pleai in pesmi iz starih dobrih časov 30.10 Glasbene štafete — Lipsko: 19.00 Pesmi o lopi mlinarici 30.10 -Iz operet KSln: 19.30 Ljudske pesmi 30.15 Frankfurt 21.00 Iz ce hovskih časov — Frankfurt: 19.00 Zabavna glasba 30.15 Oporni koncert — Stuttgart: 19.30 Koračnice 20.10 Ham burg — Monakovo: 19.00 Godba na pihalu 30.10 Vesel vočor — Ziirich: 19.15 Iz opero 30.00 Conkveni koncert 21.30 Radijski orkeste-r
Darovi za evh, kongres
Za evh. kongres so nadalje darovali: Sxlopecz Janaz, dekan v Murski Soboti Diu 100.—; Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu niu 100.— ; hranilnica iKtotam Din 300.—; Šolarji v KraSnji Din 25.—; iuijmi urad Vurbcrg pri Ptuju Din 14.—; Mlinar Malči v Ljubljani Din 50.—; Marijin vrtec v Kostanjevici Din -<20.—; dekleta iz vasi St.rgojn.ica pri Cirkovcah na Drav. polju Din 50.— ; kaplan Kupu* iz Dol. pri Litiji mesto nagrobnega venca Din 250.—; UrSullnske gojenke v fik Loki Din 167.— ; zbirka v Vidmu ob Savi Din 2-10.— ; liadžupnijski urad Sv. Križ pri Rogaški Slatini Din 150:—; Kov. Ant. Mikš, St. Mlchaol, Minn. 10 dolarjev, dr. Mihael Opeka, stolni kanonik v Ljub ljuni Din »XI.—; žiipni urad Cerklje pri Kranju Din 100.— ; N. N. Din 50.— ; N. N. LJubljana Din 500.—; N. N. LJubljana Din 100.—; žup. nrad in Mar. dr. Novo mestr, Din 50«.—; N. N. Din 50.— ; Mar. dr. v Selnici ob Dr. Din 50.—; Sagaj Bogomila Din 50.—; Rev. John Novaik, Dobrova Din 200.—; Grdina, Cleveland Din 705.— ; N. N. Din 45.50; N. N. Din 30.— ; N. N. Din 20.— ; romarski odsek Svete vojske« Din 100.— ; N. N. Din 30.—; Novak. Ljubljana Din 100.—; Vinko Drolc, kletar Zadr. vinarske 6ole v VrScu Din 30.— ; A. Westen, d. d. Celje Dir 1000.— ; III. vod v Cerknici Din 10.— ; prof. Kobal v Ljubljani Din 10.—; Jerman, LJubljana Din 10.—; N. N. Din 20.— ; župni urad Mozirje Din 120.—; Uršul.in.ska meSč. šola v Mekinjah pri Kamniku Din 10.—; Jože Jagodic, ruv. Sk. pas. v Ljnbljaiti Din 100.—. V«om plemenitim darovalcem naj evhaj-istidni Kralj obilno povrne in obudi mnogo ponnemo<valcew!
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
»Sežgani" brat v „sežigalec"
Ljubljana, 12. junija.
»Slovenec« je že danes poročal o »ubitem in sežganem bratu«. Vsa družinska tragikomedija kaže. kako set vrti krog sovraštva. Tam na Prelesju št. 2, Praprotno pri Sv. Primožu, stoji lepa domačija treh bratov Prekletov. Živeli so z družinami skupaj v večni razprtiji. Ti prepiri so bili na dnevnem redu. Najstarejši brat, 37 letni Franc Preklet, je bil do polovice gospodar posestva, do druge polovice pa druga dva. Brat, 26 letni Anton, je nekega dne brez slovesa izginil z doma, ne da bi povedal, kam se napoti. Hodil je okrog. Zanj ni nikdo vedel, kje je in sploh, ali je še pri življenju.
Ob koncu letošnjega januarja je pogorel velik hlev. Najprej so govorili, da je požigalec Anton, toda to ni bilo v skladu. Nato so se okrog širile govorice, da je požigalec France, ki je baje hkrati: brata na hlevu umoril in pustil, da je tam zgorel. Na podlagi teh govoric so kamniški orožniki prijeli gospodarja Franceta. Ta je v prisotnosti dveh zaupnih mož povsem odkritosrčno priznal, da je on požigalec in »sežigalec« brata Antona. Povedal je, da je brata našel trdo spečega. Pograbil je za gnojne vile in ž njimi ubil Antona. Po požaru je pobral v koš bratovo očrnelo okostje in ga zakopal nedaleč od hleva. Na poziv orožnikov je celo pokazal na licu mesta, kje naj bi bilo okostje zakopano. Kopali so, toda rezultat je bil negativen. Kljub temu so orožniki proti njemu podali ovadbo zaradi požiga in umora.
France je že pred kamniškim sodnikom in pozneje pred ljubljanskim preiskovalnim sodnikom preklical vse )»rvotne, orožnikom podane izjave. France je prvotno povedal, da je brata ubil in sežunl. ila bi lako zabrisal vsako sled za njim. Sodnikoma je opravičeval svoje prvotno priznanje s tem, češ, da je računal, da ga bodo orožniki
zapor -
brat na svobodo
kljub temu pustili na svobodi. Bil je od 14. aprila do včeraj v ljubljanskih zaporih.
Na predlog državnega tožilstva v smislu orož-niške ovadbe uvedena kazenska preiskava proti Francetu Prekletii je pač zbirala dokazni materijal, toda ta preiskava je bila na predlog državnega tožilstva ustavljena tik pred razkritjem, d? Francetov brat Anton še živi, to iz razloga, ker je. tožilstvo smatralo za krivdo osumljonca kot ne zadosten dokaz le zgolj osumljenčevo priznanje pred orožniki, osobito z ozirom na dejstvo, da n bilo dognano, ali je brat Anton Preklet res mrtev
Prav po tej ustavitvi pa je prišlo obvestilo da se nahaja »sežgani« brat Anton Preklet na Črnučah, ki je orožnikom pojasnil, kako je izginil z doma. Povedal je, da je rodno domačijo zapusti! zaradi neznosnih družinskih razmer, da je živel nekaj časa najprej kot hlapec pri nekem posestniku blizu Vranskega, nato pa je prišel na Črnuče, kjer ae je udinjal pri posestniku Jerku za hlapca pod napačnim imenom »Anton Prelesnik« Storil je to z namenom, da ga ne bi nikdar več našli.
Anton Preklet je, preden je izginil, pahnii svojega mlajšega brata Miho tako nesrečno po stopnicah, da si je ta zlomil roko. Proti Antonu je bilo zato uvedeno kazensko postopanje radi težke telesne poškodbe, a je bilo ustavljeno, ker je med tem časom Anton neznano kam izginil. Sedaj se bo moral Anton zagovarjati pred sodniki zaradi težke telesne poškodbe brata in bo romal v zapor.
Ker je državno tožilstvo preiskavo proti Francetu Prekletu ustavilo zaradi nezadostnih dokazov, je preiskovalni sodnik g. Jože Braičevič odredil, da je bil včeraj France izpuščen iz ljubljanskih zaporov na svobodo. Pač pa bo sodna oblast preganjala Franceta Prekleta še zato, ker Ae oblasti — orožnike zapeljal v zmoto.
Obisk na brazilski larmi
Dvojnik
angleškega kralja umrl
Slovenec obiskal larmo Mococa v Braziliji
v
Žrtve potresa
Zopel potres na Formozi
Ko bo hoteli eno ali drugo prijeti za noge, so s' skoraj opekli prste.
Beduini tudi pripovedujejo, da je na rob puščave priletelo nekaj docela upehanih in onemo glih štorkelj, katere so se rešile iz žareče puščave. Takoj so se skrile v žitna polja in tam iskal* zavetja pred strašno solnčno pripeko.
Kužna nevarnost v Quetti
Po uradnih ugotovitvah so angleške oblasti dc 5. junija odpravile v kraje severne Indije s transportnimi vlaki 16.000 Indijcev. Poleg tega je angleška vlada najela poseben parnik, ki bo iz Quette na AngleSko pripeljal 800 Angležev, ki so prebi-vali na nesrečnem potresnem ozemlju in se rešili.
Po uradnih podatkih je potres samo na po slopjih železniških postaj napravil tri milijone ru-pij škode. Razvaline so nehali pospravljati, ker grozi nevarnost kužne bolezni zaradi številnih mr-ličev, ki gnijejo pod razvalinami. Vojaška posadka, ki je imela svojo garnizijo v Quetti, je nastanjena pod šotori. Meseca sentembra bo prestavljena v kraj Sibi.
Iz Tokia na Japonskem poročajo o novih potresnih sunkih na otokn Formoza.
V	soboto ponoči je nesrečni otok Formozo, katerega je šele pred kratkim obiskal strašen potres, vnovič prizadel hud potresni sunek. V kolikor so japonske oblasti do nedelje zvečer mogle zbrati podatkov, je te potres podrl mnogo vasi v pokrajini Doihu.
V	vasi Sarokuhov »e je podrla šola in 90 stanovanjskih hiš. To je žrtev samo ene vasi. Vsega skupaj pa je po dosedaj dobljenih poročilih v vsej provinci Doihu potres razdejal kar 600 hiš. Pri tem je bilo mnogo ljudi nbitih ali hudo poškodovanih. Vendar podrobnih poročil 5e ni.
Ta potres je v teku enega tedna že peti, ki ga io doživel otok Forssssa.
Vpokojeni gospod polkovnik goji domače živali
Berač in mlada gospodinja
»Dovolj ste že krepki, da bi lahko delali. Zakaj neki beračite?« je vprašala mlada gospodinja potepuha.
»In vi ste dovolj lepi, da bi lahko postali filmska zvezda. Zakaj neki še sedite v kuhinji?«
Nikdar še noben berač ni dobil tako dobreg« obeda.
Brazilska pokrajina: Od hribov do morja kraljujejo same banane.
Dve mladi tolovajki: Conchita Valdivieso (na levi) in Ziomara 0'Hallovan de Alonzo na Kubi, cakiueta pred sodniki smrtne obsodbe. V odili »t« desetčlansko tolovajsko icl^o,
V Santosu je g. Stojkov naročil teletonično avto-taksi in naznanil na farmi Mococa v Cara-guatuki najin obisk. Caraguatuka je pokrajina malo na jugu od otoka San Vicente, na katerem stoji Santos. Čez kakih pet minut je prišel sluga naznanit, da avto že čaka pred vrati. Sklenila sva, da se bova najprej malo vozila po mestu in šele potem da kreneva na farmo. V središču mesta je bil velik promet. V Santosu je približno 12.000 avtomobilov, med njimi 3000 tovornih. Mimo kolodvora smo se vozili, ko je pripeljal vlak iz San Paula. Popotniki so bili po večini turisti, ki so se prišli kopat V mestu se že oglašajo kriki prodajalcev popoldanskih časopisov. Danes, ko je nedelja, izhajajo popoldne samo športni časopisi. Nogomet kraljuje v Braziliji in z njim vsi drugi športi. »Gojite šport in okrepite raso!« Mimo pristanišča se vozeč smo videli, kako natovarjajo kavo, kakao, bombaž, pomaranče, tobak ter druge sadeže za izvoz.
Počasi smo krenili k obali in videli na tisoče ljudi, ki so se hladili v vodi. Kopališča v Santosu ležijo vsa na vzhodni strani otoka, tako, da imajo pred seboj vedno Atlantski ocean.
Več ko polovico pota smo se vozili po krasno asfaltirani cesti. V pol ure smo dospeli na farmo in se ustavili pred administratorjevo hišo, ki je zelo prostorna in prijazna. Prav tako je uslužen tudi upravnik — administrator g. Victorio Robaos, ki mi ga je predstavil moj spremljevalec; napravil je name najboljši vtis. Španec je, takoj sem ga spoznal po njegovem naglasu v pozdravu. Zelo je vljuden. Ker je že pričakoval najinega obiska, naju je najprej povabil v svoje stanovanje, nato pa po brazilski navadi naročil v kuhinji črno kavo. Strmel sem, ko sem videl, da streže mlada in nenavadno lepa Zamorka. Opazili so moje strmenje ter tudi uganili mojo misel. G. Stojkov je hitro izjavil: »Ali ste morda mislili, da Zamorec, zato ker je Zamorec, ne more biti lep? Pred seboj imate dokaz in mislim, da ne bo edini!«
Velika vročina v Indiji
Te dni je umrl upokojeni admiral angleškega brodovja sir Charles Madden, star 72 let. Kot šef štaba vrhovnega poveljstva se je zlasti odlikoval v bitki pri Skageraku. Od leta 1927 do 1930 je bil prvi pomorski lord in šef mornariškega štaba. Ker je bil močno podoben angleškemu kralju, so ga večkrat zamenjali s kraljem. Ko je pred več leti angleški kralj nadzoroval angleško brodovje, je mornariška godba admiralu Maddenu zaigrala državne himno, ko se je nekaj hipov pred kraljem pripeljal v luko.
Zgodbice o varčnosti
Znano je, da so Škoti teko varčni in skopi, da so radi teh lastnosti znani po vsem svetu. Vendar nikar ne mislimo, da imajo le Škoti monopol na varčnost.'. Poznamo nekatere ljudi, ki so tako, že kar bolestno varčni, skopi, da prav nič ne zaostajajo za Škoti.
Na primer je živela v neki vasi stara ženica, ki je bila tako skopa, da je dejala nekoč sosedi, kateri je posodila zeljnato glavo, naj ji koj vrne odpadke, da jih uporabi za prašiče.
Slične lastnosti je imela ženica, ki si ni nikoli na tesno zadrgnila čevljev, češ, da se trakovi ne bodo prehitro obrabili.
Največji mojster v tej zadevi pa je bila tista 82 let stara kmetica, ki si je hotela na vsak način ogledati veliko razstavo v glavnem mestu, imela je pa le sto dinarjev in to je bilo premalo. Kaj storiti? Oblekla se je v narodno nošo in tako se ji je posrečilo, da je odpotovala s pevskim društvom, ki se je odpeljalo v glavno mesto na razstavo narodnih noš. Vse je dobila »brezplačno«, nič je ni stala vožnja, ker je imela zares pristno narodno nošo na sebi. Ker je imela v mestu znance in je namerjala prenočiti pri njih, se je odpravila k njim, a spotoma je bila preveč trudna in je kar sedla v neko vežo na prag in ondi zaspala. Zjutraj pa jo je neka imovita družina povabila na zajtrk, jo odvedla na razstavo, Ji plačala vstopnico in še kaj. Tako si je lepo »brezplačno« ogledala tudi razstavo. Ko je bila trudna, je spet sedla nekam v vežo na prag. Pa je prišel mimo neki gospod, jo povabil v svoj avto, jo lepo »ho-bel« prenočil, jo pogostil, ji še podaril petdeset dinarjev in jo za avtom odpeljal na kolodvor in jf plačal vozovnico do doma. Zenica se je pripeljala domov in je imela 150 dinarjev v žepu. Znati j« treba!
Nato smo šli na vrt, kjer nam je g. Victorio pokazal mnogo vrst navadnega sadja, pa tudi mnogo meni doslej neznanega. Kar čudno se mi je zdelo, ko so mi pokazali poleg navadne dve vrsti vinskih trt; ena, ki raste iz peščene zemlje, druga pa iz blatne. Povedali so mi, da te vinska trta, »Niagara« imenovana, obrodi dvakrat na leto. Prav tako obrodi tudi drugo sadje v Braziliji dvakrat na leto. Videl sem potem še mnogo vrst sadja. V splo&nem je bilo tu vse evropsko sadje, le češenj ln jabolk nisem nikjer opazil. Vprašal sem svojega spremljevalca, kako je to mogoče. Povedal mt je:
»Mislim, da zato ni češenj in jabolk, ker 5e nihče ni poskusil teh sadežev saditi. Drugega vzroka ne vem, kajti sam imam doma v San Paulu tri jablane, ki prav dobro rodijo. Sadovi sicer niso . tako veliki, kakor so navadno v Evropi, a to je radi tega, ker niso cepljene. Cepiči se pa tu ne
dobe kar teko. Kar se tiče češenj, vam moram reči, da jih tu še nisem videl. Zakaj jih tu nimamo, ne morem povedati, mislim pa, da bi jim zemlja ne škodila. K nam jih uvažajo iz Kalifornije in stanejo okrog 80 Din kilogram.«
G. Victorio nas je peljal na kraj, kjer rastejo ananasi. Ananas je v Braziliji cenjen za najboljše sadje. Na tej farmi je bilo le nekoliko sadik ananasa. Po večini ima vsaka farma svojo specialite-to: ena se peča s pomarančami, druga s čebelarstvom, tretja z ananasi itd. Ta farma goji v glavnem banane.
Po delnem ogledu farme nas je gostitelj povabil na prigrizek. Brazilsko sadje ni samo krasno, ampak je tudi izborno. Ananas ni samo izborno ter krasno sadje, tudi cenenp je; stane komaj 500 reisov (2 Din), 10 šilingov (100 Din) pa, če ga kupiš na Dunaju. Pomaranče so prav tako izborne in poceni: ducat stane en milreis in pol (6 Din), velike so pa tako, da moreš kvečjemu eno držati v roki; to so tako zvane »Caranja Babip«. Poleg pomaranč uspeva v Braziliji vse njim sorodno sadje: tangerine, limone itd. ter še mnogo vrst, ki jih v Evropi niti ne poznamo.
Treba si je bilo še ogledali, kako obirajo banane. Teh je na farmi največ. Rastejo v vlažni, močvirnati zemlji ter se nasadi razprostirajo več kilometrov daleč. Posamezna drevesa so sajena tri do štiri metre narazen. Med nasadi so speljana utrjena pota, da morejo voziti po h « tovornimi avtomobili.
Vse vrste banan ne obrodijo oh istem času. Nekatere obrodijo pred deževno dobo (september,
oktober), druge sredi te dobe, tretje pa brž ko neha deževati. Končno obrode zadnje sredi suhe dobe (julija). Te so tako zvane »banana da Terra«
(zemljene).
JKo banane dozorijo na »tri četrtine«, kakor pravijo tu v Braziliji, jih prično obirati. Posamezna drevesa rodijo do sto banan, ki so zraščene v težak šop. Pripravljene imajo velike papirnate vreče, da vanje na licu mesta zavijejo cele šope banan. Ko ima delavec šop že zavit, ga drugi odseka od stebla. Nedaleč čakajo tovorni avtomobili, da sadje na nje nalagajo. Ti vozijo pridelek k obali, kjer ga nalože na jadrnice, da ga odpravijo v Santos. Iz Santosa se potem banane izvažajo po vsem svetu.
Delavci na farmi Mococa so večinoma Zamorci in mešanci. Pa tudi belci se ne razlikujejo mnogo od teh, saj se izpostavljajo vse leto vročemu tropskemu solncu, ki jih vse ožge. Pri nas v Ljubljani bi si marsikdo in tudi marsikatera želela tako zagorele polti, tu se ie pa branijo s širokimi slamniki.
Naš obisk se je bližal koncu. Prisrčno sva se poslovila ter zahvalila za prijazen sprejem. G. Victorio Robaos naju pa ni pustil oditi, preden mu nisva obljubila, da se bova vrnila še enkrat — vsaj za slovo, če že ne drugače.
Solnce je polagoma zašlo za gorami. Iz bližnjih drevoredov smo slišali lepo brazilsko pesem v slovo zahajajočemu solncu. Tihi mrak je že legel nad zemljo, ko smo se odpeljali od prijazne farme proti Santosu, oziroma proti San Paulu z vlakom ob 10 zvečer.	Carlos Rado Paternost
Indijsko provinco Madras, ki je na jugu Indije, je zadel hud vročinski val.
Ze prve dni te strašne vročine je 24 ljudi zadela solnčarica.
Ljudje kar cepajo po cestah
ter jih morajo nalašč v te namen organizirani reševalci pobirati in spravljati v bolnišnice.
Na deželi je poginilo mnogo živjne, ker so izsušene vse reke in vsi vodnjaki ter ni nikjer dobiti vode za napajanje živine. Bodisi na deželi, bodisi po mestih se je trava čisto posušila ter je v nevarnosti tudi žitna žetev.
Zaradi pomanjkanja vode je
velika nevarnost požarov.
Izsušeni gorljivi predmeti se v strašni vročini kar sami vnemajo in uničujejo poslopja, ne da bi ljudje mogli gasiti, ker ni vode. Gašenje se omejuje le na podiranje ogroženih poslopij, za kar pa je pri strašni vročini treba mnogo poguma. V kraju Elore je teko
zgorelo nič manj kakor 280 hiš. Vsa prizadevanja, da bi požar pogasili, so bila
zaman, ker ni bilo nikjer niti kapljice vode. Tako so končno ljudje morali teko rekoč prekrižanih rok gledati, kako plameni uničujejo njihovo imetje. Zaradi silne vročine je med domačini več ljudi zblaznelo.
Ti pojavi blaznosti zelo vznemirjajo prebivalstvo, zlasti tem, kjer se je kak zblazneli lotil svojih sosedov.
Posebno žalosten dogodek se je zgodil v okolici Elore, kjer je mlad domačin, ki je bil usluž-ben pri nekem farmerju, zblaznel ln zagrešil hud zločin. Mladi dečko je bil pri farmerju kakor domač. Kot hišni sluga je bil tako prijlubljen v družini, da se je vedno lahko igral s farmerjevimi otroki, katere je tudi sam imel zelo rad. Naenkrat pa je zblaznel, prav ko se je z otroki mudil na vrtu. Farmer je malo dni prej dečku daroval za njegovo pridnost britev. S to britvijo je sedaj zblazneli hlapček napadel oba farmerjeva otroka in jima prerezal grlo. Preden so domači odkrili grozno dejanje, je nesrečni dečko pobegnil ▼ džunglo, kjer ga je najbrž umorila žeja.
Tisoče štorkelj ugonobila vročina
Tudi iz Egipta poročajo, da je tam nastopila nenavadno huda vročina. Iz Kaire prihajajo poročila, da je v puščavi poginilo na tisoče štorkelj. Beduini, ki vkljub silni solnčni pripeki s svojimi karavanami potujejo skozi puščavo, so pripovedovali, da so v puščavi videli vse polno poginulih štorkelj, katere so ležale v žareče vročem pesku.
Gospodarstvo
Naša živinoreja
Najnovejše poročilo Narodne banke o gospodarskem položaju naše države v prvem četrtletju 1935 prinaša tudi podatke o številu naše domače živine, ki nam kažejo številčni naprek-deknaše živinoreje. Ni je skoro panoge, ki ne bi za 1934 naštela rekordnega stanja živine. Navajamo v naslednjem podatke o številu glav v tisočih leta 1934, v oklepajih pa smo navedli podatke za 1933: ovce 8.868 (8,600), goveda 3.990 (3.876), prašiči 2.792 (2.656), koze 1.881 (1.871), konji 1.206 (t.187), osli 120 (117), perutnina 20.817 (19.785) in panji 719 (669).
Predvsem pada v oči veliko povečanje števila čebelnih panjev. Žal nimamo — kot za ostale panoge — pri rokah statistik za posamezne banovine, da bi ugotovili dvig po posameznih banovinah. Večji dvig izkazuje tudi nadalje število ovac, ki je doseglo rekordno višino in se približuje 9 milijonom. Tudi število goveje živine stalno narašča. Relativno zelo pa jo naraslo število prašičev, ni pa še doseglo re-
kordne višine iz leta 1931 s stanjem 3,133.000 glav. Število konj, koz in oslov se ni znatno povečalo.
Statistika zaklane živine.	(
Poročilo Narodne banke prinaša tudi zanimive podatke o zaklani živini leta 1934. Ti podatki kažejo, da se ie v primeri z lan. letom začelo dvigati število zaklanih volov, jag-njet, ovac, koz in prašičkov. Druge vrste živine pa izkazujejo še vedno zmanjševanje konzuma. Po posameznih vrstah se je razdelila zaklana živina sledeče (v tisočih komadov, v oklepajih podatki za 1933): biki II (15), voli 129 (122), krave 117 (124), bikci 98 (106), junci 334 (339), bivoli 2 (3), ovce 319 (287), jagnjeta 696 (663), koze 50 (50), prašiči 449 (467), prašički 70 (57), konji. 1 (1). Zanimivo je, da se stalno dobro drži število zaklane drobnice, pa tudi goveje živine, zelo pa je padel v primeri s prejšnjimi leti konzum prašičev. Saj je bilo lota 1931 zaklanih 635.000 prašičev, lani pa le še 449.000.
Borza
Denar
12. jnnije 1939.
Kuponi državnih papirjev
Finančno ministrstvo objavlja pregled izplačanih kuponov raznih državnih posojil v dobi od t. decembra 1934 do 1. junija 1935:
7% stabilizacijsko posojilo: določeno za kupon št 7 4.7, izplačani kuponi 2.06 milij. frankov, v dinarjih 4.66 milij. Din.
6% begluške obveznice iz leta 1930, kupon $1 10, anuiteta 14.65, izplačano 12.85, kuponi iz prejšnjih let 3.5 milij. Din.
6% dalmatinski agrarji: kupon št. 4, anuiteta 2.86 milij., izplačano t.72, prejšnji kuponi 0.5, skupno 2.25 milij.
Vojna škoda: (dobitki) anuiteta 1.55, izplačano 1.2, prejšnji dobitki 1.44 milij.
Vojna škoda: kupon št. 12, anuiteta 54.08, izplačano 50.75, prejšnji kuponi 5.1 milij. Din.
7% investicijsko posojilo: kupon št. 27, amuiteta 16.95, izplaačno 11.65, prejšnji kuponi 5.6 milij.
4% agrarji: kupon št. 26, anuiteta 2.34, izplačano 1.4, prejšnji kuponi 1.0 milij. Din.
8% Blerov posojilo: kupon št. 26, anuiteta 5.8, izplačano 4.8, prejšnji kuponi 1.13 milij.
7%- Blerovo posojilo: kupon št. 26, anuiteta 13.1, izplačano 10.1, prejšnji kuponi 2.17 milij.
Za vsa ta posojila je v dobi 6 mesecev, katero smo navedli zgoraj, znašala vsota anuitet 115.95 milj. Din, od česar je bilo izplačano 99.03 milij. Din ali 86%, nadalje je bilo za prej dospele kupone plačanih 20.6 milij. Din, tako da so znašali skupni izdatki za kupone v teh 6 mesecih 119.6 milij. Din.
Stanje Narodne banke
• Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke la'8. junij prinaša te-le podatke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom «a '31. maj) t
nminAktivas zlato v blagajnah 1.239.5 (plus 7.24), d»to t inozemstvu 99.6 (plus 0.05), valute 0.36 :(pbis 0.07), devize 18.45 (—7.18), skupno podla-
!;a 1.357.9 (plus 0.05), devize izven podlage 210.6 plus 16.7), kpvani denar 267.25 (plus 4.55), posojila: menična 1.509.65 (—15.15), lombardna 564.06 (—0.44), skupno posojila 1.773.7 (—15.6), prejšnji predujmi državi 1.690.9 (plus 0.1), razna pasiva 375:8 (plus 1.36).
Pasiva-: rezervni fond 117.4 (plns 0.3), bankovci v obtoku 4.436.74 (—9.44), drž, terjatve 3.3 (—0.3), žirovni računi 542.65 (plus 6.46), razni računi 697.4 (—2.1), skupno obveznosti po vidu 1.243.35 (plus 4.03), obveznosti z rokom 298.0 (plus 4.4), razna pasiva 280.5 (plus 8.2).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.680.1 (—5.4), skupna podlaga s primom 1.744.93 (plus 0.06), zlato v blagajnah t.592.8 (plus 9.3), skupno kritje 30.72 (30.68), od tega samo v zlatu v blagajnah 28.04 (27,85).
Pričujoči izkaz banke ne prinaša znatnejših izprememb. V podlagi se je povečalo zlato, zmanjšale pa so še devize, tako da je per saldo podlaga ostala skoro neizpremenjena. Pač pa beležijo dvig devize izven podlage. Posojila so (posebno menična) po dvign za zadnji teden maaj; padla v še večji meri, kot so se povišala iedaj. Med pasivi se je obtok bankovcev zmanjšal, primerno pa so se povečale obveznosti banke.
Trg. bolniško in podporno društvo
V četrtek zvečer je bil občni, zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Zbor je vodil predsednik g, Klinar. Iz njegovega poročila posnemamo, da i je število članov društva lani naraslo za 463. V prvem letu svojega obstoja je višje zavarovanje štelo samo 2,968 članov, lani pa Ze 3.782. Prirastek je pripisovati pristopu zavarovancev raznih bratov, akladnic, mestnih uslužbencev in nameščencev OUZD. Bolniška blagajna T. b. p. d. je štela maja 7.362 zavarovancev, število članov v višjem zavarovanju pa je znašalo 4.064.
Letni predpis prispevkov je lani znašal 1.36 milj. (1933 1.2) milj. Dim Istočasno pa so se povečali tudi stroški za upravo, za obresti Pok. zavodu, za amortizacijo itd. Zmanjšale pa so se dajatve. Bilanca društva izkazuje zmanjšanje dolga pri Pok. zavodu od 5.14 na 5.0 milj. Din, pa tudi zmanjšanje dolga bolniški blagajni od 0.46 na 0.86 hiilj'. Din. Tako je bil za leto 1934 izkazan majhen pribitek v znesku 1.417 Din, dočim je znašal za
1933	7.157 Din.
Sanatorij »Šlajinerjev dom« izkazuje zmanjšanje postavke nepremičnine od 8.89 na 8.85 kljub nekaterim investicijam in zmanjšanje premičnin od 1.55 na 1.45 milj. zaradi nabave novih inven-tarnih delov. Med pasivi pa se je povečal dolg dobaviteljem, med aktivi pa še dolžniki. Račun Izgube in dobička kaže 0.86 (0.88) milj. Din dohodkov in prilično prav toliko izdatkov, ker je znašal čisti dobiček samo 8.472 Din (1933 je znašal čisti dobiček 0.153 milj., leta 1982 pa izguba 0.152 milj. Din). Pri tem Je Se upoštevati, da so znašali odpisi investicij leta 1933 0.036 milj. Din, lani pa 0.184 milj., kar je pomenljivo izboljšanje. Izmed podatkov o sanatoriiu posnemamo, da je v njem zaposlenih 24 oseb, od tega 4 zdravniki. Lani eo je v sanatoriju zdravilo 756 oseb.
Društvo praznuje letos 100 letnico svojega obstoja in bo izdalo knjigo o svojem delu v teku 10(1 let, obenem pa bo poseben odsek društvenega
odbora izdelal program za proslavo.
•
Tovarna sladkorja >Bačka< izkazuje za leto
1934	čistega dobička 3.5 milijonov Din, dočim je
1».- 1 mr, ..t,-n,,9|n t-mihn ,,	'11 .' 1.- :---
um |7>J unabu.mu itiuiiu » i.nwnu .,.3 llllll|UMl
Din. Donos je znašal 1934 73 (1933 7.7) milj. Din.
Koliko je obrtnikov v naši državi
Belgrajska obrtna zbornica je izdala svoje letno poročilo, iz katerega posnemamo tele podatke o številu obrtnikov naši državi:
Skupno število po stanju dne 31, decembra 1934 ceni zbornica na 142.304 (mojstre). Po področjih posameznih zbornic se ta številka razdeli eledeče; Obrtna, Belgrad 32.659, Obrtna, Zagreb 24.334, Obrtna, Skopi je 11.228, Obrtna, Osijek 11.083 Obrtna Sarajevo, 8.067, Obrtna Split .5.000, • Obrtna, Banjaluka 4.700, skupna zbornica V Ljubljani 24.474, skupna v Dubrovniku t.636, skupna v Novem Sadu 17.207 in skupna v Podgorici 1.902 prava mojstra.
Zanimivi so podatki, koliko mojstrov odpade na število prebivalstva. Tako jih je na področju Belgrada, Zemun a in Pančeva 2.9% od vsega prebivalstva, v moravski banovini 0.7%, v donavski banovini 0.8%, na področju ekspozituro v Pretrovgradiu pa 1.8%, skupno na vsem področju belgraj. zbornice 12%, Skoplje 0.7%, na podtočjii ljubljanske zbornice pa pride 2.1 % z oziram na število celokupnega prebivalstva.
Poročilo navaja, da je na področju zbor- | niče poleg 32.659 obrtnikov tudi 16.708 šušniaT-jev, poleg tega pa spada v njen delokrog pri vseh obrtnikih 14.681 pomočnikov in 13.188 vajencev. Važna je ugotovitev, da je število vajencev v primeri s številom mojstrov največje v drinski banovini, a največ v mestu Belgradu.
Netzpremenieni so ostali tečaji Berlina in Curiha, popustili so Bruselj, Pariz, Praga in Trst, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Londona in New Yorka.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.80 —8.90, dočim jc v Zagrebu popustil na 8.795— 8.895, v Belgradu pa se je učvrstil na' 8.7776 do 8^776. Grški boni so nadalje čvrsti in so noti-rali v Zagrebu 37.90—38.60, v Belgradu pa 36.65 do 37.35. Angleški funt je v Zagrebu in Belgradu narastel na 233.20—234.80. Španska pezeia je notirala 6.20 denar.
f Ljubljana. Amsterdam 2953.88—2968.47, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.75—742.81, Curih 1424.22—1411.29, London 214.98—217.03, Nevv York 4331.45—4367.76, Pariz 287.89—289.33, Praga 181.76—182.86, 1'rst 359.67—362.75.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 387.940 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz, 20.22, London 15.16, Ne\vyork 306.75, Bruselj 51.95, Milan 25.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.30, Berlin 123.60, Dunaj 57.90, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kopen-hagen 67.70, Praga 12.77, Var&iva 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.69, Bueilos-Aires 0.8025.
Spoit
Olimpijski dan v Ljubljani
Ljubljanska trošarina in nvoznina. »Službeni list« objavlja tarifo za občinsko trošarino in uvoznino ihestne občine ljubljanske, kakor jo je odobrilo finančno ministrstvo za proračunsko leto 1935-36.
Proti veleblagovnicam. Te dni se je vršila plenarna seja belgrajske trgovske zbornice, na kateri je bil podan referat o obdavčenju trgovskih veleblagovnic, katere namerava ustanoviti tvrdka Ta — ta s sodelovanjem inozemskega kapitala. Trgovci so mnenja, da jih bodo veleblagovnice upropaštile. V debati je bilo zanimivo slišati tudi, da dobe inozemci v naši državi naše ljudi, ki se s svojim imenom m avtoriteto zavzemajo za interese tujcev in njih podjetij. Splošno mnenje je bilo, da se naj veleblagovnicam v naši državi prepove poslovanje.
Uradniški fond pri Drž. hipotekami banki. Dne 31. decembra 1934 je imel Uradniški fond pri Drž. hip. banki glavnice 158.9 milijonov, nadalje znaša ostala imovina še 23.6 milijonov, tako da znaša skupno fond 182.5 milijonov Din. Lani je imel fond dohodkov 135.0 milijonov, izdatki pa so znašali 70-2 milijonov, tako da je znašal čisti prebitek 64.8 milijonov Din.
Izvenkonkurzna likvidacija. Na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov je dovoljena Banki in hranilnici gorskega kotarja d; d. v Ravni gori izvenkonkurzna likvidacija. Upniki morajo v 3 mesecih prijaviti svoje terjatve.
Nova delniška družba. Trgovinsko-indu-štrijsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev delniške družbe Bud v a za zgraditev in eksploa-tacijo hotelov s sedežem v Belgradu. Delniška glavnica znaša 2 milj. Din in ie razdeljenai na 2.000 delnic po 1000 Din imenske vrednosti. Pri vpisu se plača 50% imenske vrednosti ter 40 Din za uštajiovne stroške. Vpis delnic je bil 3. junija, in so jih prevzeli vse ustanovitelji.
Ekonomist, Kot smo že poročali, je začela v Zagrebu izhajati nova gospodarska in socijal-ha revija »Ekonomist«, kamere drugo številko smo prejeli. Društvo diplomiranih ekonomistov komercijalistOv v Zagrebu je na svojem občnem zboru. sklonijo revijo proglasiti za Svoje glasilo.
Odtok zlata iz Švice. Švicarska Narodna banka objavlja svoj izkaz 7. jun. 1935, ki kaže v primeri z izkazom za 31. maj odtok zlata (po odbitju povečanja zlatodevizriega zaklada) za 26.3 milij. frankov, tako da je znašal švicarski sslati in zlatodevizni zaklad dne 7. junija še L173 milij. Ta teden je "Stal v znaku glasovanja dne 2. junija in je po tem glasovanju odtok deviz popolnoma ponehal ter je bil celo zabeležen pritok.
Dotok zlata v Belgijo traja dalje. Najnovejši izkaz Belgijske narodne banke za 6. junij kaže v primeri s 6. majem povečanje zlatega zaklada za 490 milijonov frankov (od 23. do 30. maja je znašal dotok celo 888 milijonov) in znaša sedaj zlati zaklad banke 17.628 milijonov frankov ter se je od izvršene devalvacije sem povečal za 4.631 milijonov frankov.
Francoska banka je ukinila lombardiranie zlata. Iz Pariza poročajo, da je Banquc de France ukinila dajanje predujmov na zlato, da na ta način onemogoči špekulacijo prpti franku. — Iz tega poročila je razvidno, da tudi zvišanje obrestne mere za lombard zlata na 7%, kolikor je Sedaj veljavna stopnja, ni imelo posebnega uspeha. Zadnji izkaz banke izkazuje za 31. maj zlati lombard s 1.178.8 milj, franc. frankov.
Uvoz prašičev v CSR je znašal mcseca maja 12.780 glav (lani maja 3.037). Najbolj je narastel uvoz iz Jugoslavije in sicer od 438 maja meseca leta 1934, na 5.425 glav v maju 1935. Jugoslavija je med uvozniki prašičev na prvem mestu.
Svetovna trgovina v I. četrtletju 1935. Vrednost svetovne trgovine jc v zlatu padla od I. četrtletja 1934 na prvo četrtletje 1935 za 3% in sicer uvoz za 2%, izvoz pa za 4.5%. Nazadovati je uno/.h beležita Afrika io Evropa, izvoz pa je narastel le iz Azije.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes deloma neizpremenjena, nekoliko slabša pa za vojno škodo, ki polagoma popušča. Begluške obveznice so na zagrebški borzi popustile, učvrstile pa so se na belgrajski borzi. Promet je bil slab.
Ljubljana: 7% invest. pos. 80—82, agrarji 45—47, vojna škoda 356—358, begluške obveznice 62—63, 8% Blerovo posojilo 76—78, 7% Blerovo pos. 65—66, 7% posojilo DHB 72—73, 7% stab. pos. 80—82.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80 den., vojna škoda promptna 357— 360, 6„ 7„ 8. 362 bl„ 9. 358—360, begluške obveznice 62—63.50, 8% Blerovo posojilo 76—80, 7% Blerovo posojilo 65.50—66.75. 7% posojilo. Drž. hip. banke 72.75—74, 7% stab. pos. 82— 83 (82.50), Osješka sladkorna tovarna 135 den.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50 den., vojna škoda promptna 359 —360 (359, 357.50), 6. 360 bi. (139, 358), 10. (358, 357.50), begluške obveznice 64—64.50 (64.25), 8% Blerovo posojilo 75.50 den., 7% Blerovo posojilo 65.25—66 (65.50), 7% stab. pos. 83.50—84 (83.50). — Delnice: Narodna banka 5900 blago (5800), Priv. agrarna banka 222.50—223.50 (223).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 130—135, slav. 132—134, srem. 128—130, bč. 127—130. ban. 123—130. Oves neizprem. Rž ne notira. Ječmen neizprem. Koruza: bč. in srem. 74—75, ban. 72 —73. Moka: bč. in ban. og. in ogg. 197.50—225, Št. 2. 177.50—200, št. 5. 157.50—180, št. 6. 137.50 —160, št. 7. 115—125, št. 8. 90—92.50. Vse ostalo j neizprem. Tendenca. neizprem. Promet srednji.
. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet sre-den. Pšenica: junij 1633^-48 zaklj. 16.47—48. — Rž: junij 11.28—25—35 zaklj. 11.36—40. — Koruza: julij 11.12—26 zaklj. 11.11—25—26. avgust 11.04—05.
Dobitki vojne škode
Dne 1. junija so bili			izžrebani	sledeči	dobitki
vojne Škode:					
.Ser.	št.	dobitek	ser.	it.	dobitek
5038	806	5.000	6326	220	3.000
5061	449	50.000	6398	185	5.1HI0
5094-	794	5.000	6406	648	3.000
5132	929	5.000	6412	116	5.000
51A0	997	5.000	6418	62	50.000
5162	330	3.000	6418	687	200.000
5223	390	5.000	6448	66	3.000
528»	147	3.000	6474	661	20 000
5256	73«	5.000	6505	831	...1)00
5260	784	3.000	6526	996	5.000
5261	866	3.000	6617	666	3.000
5377	629	20.000	6650 -	764	3.000
5868 SMS	867	3.000	6650	915	3.000
	11S	3.000	6662	704	3.000
5420	524	20 000	6690	500	3.(K)0
54S6	900	3.000	6717	482	5.000
5468	166	50.000	6746	326	5.000
5533	830	5.000	6786	638	3,000
5533	342	3.000	6799	827	3.000
5561	512	3.000	6793	369	5.000
5587	662	3.000	6612	145	5.000
5685	503	3.000	6641	«1	5.000
5635	579	3.000	6851	874	5.000
5652	799	5.000	6870	846	3.000
5680	867	3 000	6678	559	3.000
5701	475	3.000	6916	161	50 000
5753	IM	3.000	6934	474	3.000
5760	275	3.000	6945	529	5.000
5680	906	3.000	6947	145	3.000
5933	305	3.000	6961	13	3.000
5955	722	J.000	69«1	920	3.000
5967	488	3.000	6962	335	8.000
6083	430	3.000	6962	664	3.000
6100	1»	5.000	6970	13	3.000
6128	864	20.000	6970	819	3.000
6242	567	3.000	6976	714	3.000
6344	907	190.000	6995	669	3.000
6323	130	3.000	7055	652	5.000
7059	530	20.000	8074	447	3.000
7111	903	5.000	6074	769	3.000
7135	226	5.000	6102	68	3.000
T182	346	3.000	8315	892	3.000
7136	65«	5.000	f®40	>7(1	3.000
7170	906	3.000	8267	393	3.000
7172	266	3.000	8289	57	5.000
7176	162	5.000	8300	267	20.000
7252	723	5.000	8302	804	20.000
7266	298	3.000	8326	715	5.000
731.2	788	3.000	83)4	161	3.000
7.314	72."»	5.000	R39S	367	3.000
7341	855	3 000	8393	979	5.000
7.389	145	5.000	8396	447	5.000
7416	779	3.000	8(82	245	5.0(10
7471	453	5.000	8468	474	3.000
7613	713	100 000	6506	779	3.000
7513	920	5.000	6534	106	5.000
7613	654	3.000	853<	689	5.000
7645	369	5 000	»542	932	3.000
7654	616	3.000	8563	262	3.000
7699	71	5.000	6590	1G1	5.000
7731	619	3.000	«592	662	5.000
7734	8	3.000	8695	30	5.000
774»	(«1	3.000	»610	•757	3.000
7802	318	3.000	8633	.463	3.000
7823	536	3 000	8633	661	3.000
7R66	857	sioon	RMfi	172	3.000
7«9fl	571	3.000	8646	530	3.0011
7927	863	3 000	»662	333	3.000
7936	990	20.000	SOfif,	815	3.000
7948	860	3.000	8681	504	5.000
7960	91	20.000	8745	71*1	3.000
7992	185	5.000	8763	638	3.000
799.'	149	50.000	*TM	301	20.000
8006	738	20.000	8754	361	20.000
8006	870	3.000	8795	659	20 000
W24	729	30.000	802-1	871	3 000
8068	172	3.000	8071	661	3.000
R901	665	3000	8933	796	3.000
SB58	174	3000	8989	878	20.000
9018	900	3.000	9042	483	3.000
91ft-,	683	3 00(1			
.mt	-■97	5.000	"636	954	3 000
S<W7 1 n,,o	631	3.000		."■28	3.000
i siis	■"'t	3.000	9160		3,00(1
	107	5.000	9239	178	3.000
1 9299	497	5.000	0396	149	3.000
Letošnji olimpijski dan v Ljubljani je razleg-njen kar na tri dni. V soboto zvečer bo olimpijska akademija, na kateri sodelujejo najboljši sokolski telovadci In telovadkinje (orodje in prostp vaje), dalje nastopijo lahkoatleti in lahkoatletinje z izbranimi točkami, ki bodo nudile pravi užitek, tolki atleti nam bodo pokazali svojo moč in spretnost v rokoborbi, boksu in dviganju uteži, sabljači se bodo pomerili v eni ali dveh točkah in končno nam pokažejo igralci namiznega tenisa svojo spretnost. Akademija je tako zamišljena, da bo najkasneje v dveh urah končana in program je tako sestavljen, da bodo prav vsi gledalci prišli na svoj račun. 0 posameznih panogah kakor tudi o nedeljski prireditvi na Hermesu (nogomet najboljših dveh ljubljanskih reprezentanc, nastop motodirkačev in kolesarjev), bomo še poročali. Prav tako o plavalnih tekmah, ki bodo v ponedeljek zvečer na Iliriji.
Program olimpijskega dne je pripravljen. Bo športno zelo zanimiv in pester, raztegnjen na soboto zvečer, nedeljo ves dan in na ponedeljek zvečer. Vmes" se bodo prodajali olimpijski znaki po 1 in 5 Din po mestu in v vseh športnih trgovinah. Vstopnina k prireditvam bo tako nizka, da bo vsakomur mogoča, kajti namen je privabiti široke vrste gledalcev, ki naj spoznajo naše športno življenje.
Predsednik mesta Ljubl jane, g. dr.' Ravnih«, je, ceneč pomen olimpijske ideje in važnost naše udeležbe na olimpijadi, prevzel pokroviteljstvo nad olimpijskim dnem, dočim je Nj. Vel. kralj Peter II. pokrovitelj nad državnim olimpijskim odborom.
Vsem prijateljem športa kličemo: Sedaj storite vi svojo dolžnost do športnikov, da boste mogli zahtevati od njih, da store na olimpijadi svojo dolžuost do domovine! Zato vsi prispevajte ob olimpijskem dnevu I
Razpis
Ratpis laiikoatletskega tekmovanj«, katerega priredi S.S.K. Maraton v Mariboru za verificirano in neverifioirane člane klubov, včlanjene v J. 1.. A. Z. Atleti Mariborčani, sodaj člani klubov laven Mariborai nimajo pravice tekmovanja. — Tekmovanje ne vrAi v nedeljo, dne 33. junija 1985 ob 9. uri ua Športnem prostoru SK Zeleaničarja nn Tržaški cesti. TekaliSčc jo dolgo 428 m ln ima 2 nedvignjena zavoja in je posuto z ugaaki. — Prijavo je poslati nn naslov: Smerdel Josip, Maribor, Gosposka 38, do 31). t. in. (do četrtka).
Točke tekmovanja: Ob 9. iLri 100 m juniorji in B predtakmovanje; ob 9.15 400 m sen. B predtokuiovnnje; 9.15 met koipja, jun. B prod tek m.; 0.15 skok v višino, «en.iorji lil juniorji; ob 9.25 1500 m juniorji C; ob 9.30 met krogle, seniorji; ob 9.:« 1000 in juniorji; ob 9.40 : 100 m juniorji ln B finale; ob 9.45 200 in seniorji pred-, tekmovanje; ob 9.50 skok v daljavo, seniorji in Juniorji; ob 10.00 filiale 400 m seniorji; ob 10.15 met diska, seniorji; ob 10.20 200 m finale, seniorji; ob 10.25 4x100 štafeta, Juniorji C; ob 10.30 met kladiva; ob 10.80 lO.nilO m: ob 10JO enotirni tek.
Kako smo prišli v skoku v daljavo na 8m?
Dolga je pot do uspehov in v športu velja to šc prav posebno, saj minejo včasih cela leta, preden se zboljša kak rezultat za pomembno znamko. Pred kratkim je ameriški črnec Jesse Owen kot prvi atlet na svetu preskočil 8 m v daljavo, pri čemer je zboljšaJ obstoječi rekord za celih 15 cm. Prvi rekord leta 1866 ni dosegel niti 6 m, Anglež Fitzherbert je prišel leta 1868 na 6,007 m, njegov rojak Parsons pa je leta 1883 prvi preskočil 7 m in 50 let je trpelo, da so prekoračili naslednji meter. Poglejmo razvoj rekordov v tej disciplini od 1. 1866 pa do danes:
1866	.	Fitzherbert (Anglija) . . .	5,994 m
1868	.	Fitzherbert (Anglija) . . .	6,007 m
1870	.	Mtitchell (Anglija) ....	6,09 m
1872	.	Davies (Anglija).....6,78 m
1878	.	Beddely (Anglija) ....	6,903 m
1879	.	Elliot (Anglija).....6,97 m
1881	.	Davim (Anglija).....6,98 m
1883	.	Parsons (Anglija) ....	7,017 m
1888	.	Ford (Amerika)..........7,086 m
1891	.	Fry (Anglija)......7,13 m
1891	.	Raber (Amerika).....7,175 m
1893	.	Fry (Anglija)......7,22 m
1896	.	Rosengrave (Avstralija) . ,	7,28 m
1899	.	Kraenzlein (Amerika) . . .	7,429 m
1900	.	PrinsteAn (Amerika) ....	7,50 m . 1901	.	0'Connor (Irska).....7,613 m
1901	.	Gottrdin (Amerika) ....	7,696 m
1924	.	Legendre (Amerika) . . .	7,765 m
1925	.	de Hart Hubbard (Amerika) .	7,896 m
1928	.	Caitor (Haiti)......7,93 m
1931	.	Nambu (Japonska) ....	7,98 m
1935 . Jesse Owens (Amerika) . . 8,13 m •
Japonci in berlinska olimpijada. Japonski
olimpijski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da pošlje na prihodnje olimpijske igre v Berlin tako močno ekspedicijo kakor še nikoli preje. V celem pojde v Garmisch-Patrenkirchen in Berlin 337 športnikov in trenerjev, ki jih bodo tvorili lahkoatleti, nogometaši, hokej-igralci in drugi. Poleg tega pošlje vsaka izmed japonskih športnih zvez po enega zastopnika. Finančna stran za vso ekspedicijo, ki bo stala 1 in pol milijona yen, je že tudi urejena. Japonska hoče s tolikšno udeležbo v Berlinu nekako demonstrirati pred vsem svetom, da bi se olimpijske igre, katerih odločitev bo padla prihodnje leto v Berlinu, vršile leta 1940 v Tokio.
KOLESARSKA PODZVEZA -JTjJtlBTjJANA •
(5 lasom sklepa od borovo seje 7, dno 11. juniju so ohvtflčajo, d* nastopijo na olimpijski prireditvi v nedeljo 16 junija sledeči dirkači: Kolesarsko društvo 'Zarjam: Llpovšek SI., Šuštar SI., Bračnn Fr., Hleba I Ant- Primar Iv. — Kolesarsko drufitvo -Sava: Sto lančič Iv.. Pavlin Sr.. Kotnr Fr., Dovjak Fr.. Bizovičar M., Sodnikar A. — Kolesarsko društvo .IJubljanu •: Oartner Fr., Srarokar P., fttefančič S., Brioel Fr., Oo-ronc V. — Kolesarsko društvo »Sora-: 1'remk I' ZSK Hormos: Abulmor Fr., Trobec Iv\, Kačič J. Ham-hbrger St., pokora Fr., Klopčič M„ Kalan Tv„ I.anrih k. - ASK Primorjo: Oblak J., Stirn K., Oolob A V*i omenjeni dirkači naj se javijo najkasneje ob pol 14 na dirkališču ZSK Herinesa. Neupravičena odsotnost bo imela za posledico tudi odv/.om IctoAnJe 7.vep.nc verifikacije. rtirkači novinci, ki se želijo teh dirk ndolo *iti, so obveščajo, da jih njihov nastop v nedeljo kot nov-inci pri prihodnjih medklubskih dirkah ne bo ovirat. — Program nedeljskih dirk je sledeči: 1 Pozdrnvni krog vseli dirkn čov; 2. dirke kolesarjov-novincev r
večjega
krogi; 3. dirke juniorjev — 3 krogi ( v primeru števila dirkačev to »kniptno, so to.Vk« vozi v dveli dolit-* plasiranjem prvih treh, nakar finale s Šestimi dir. knči): 4. dirka prvorazredne skupine — krogov- (I finale juniorjev (oveni..): iuločevatna dirka. —'l'o tali koUK&raktk točkah nastopijo dirkači inotoauiU-
MALI OGLASI
V malih oglaclh velja »saka beseda Din I*—; ienltovanjtkl oglaal Dla l'-. Na|manjil znesek za mali ogla« Din 10-—. Mali oglasi a« plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega »nnčnja se računa enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiiM znamko.
Kakršnokoli
zaposlenje sprejme mlado, vsega dela vajeno, zdravo in pošteno dekle. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za vsako plačo«. (a)
Dober mizar
za boljše pohištvo, prosi zaposlenja. Prevzame tudi vsakršna popravila te stroke. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Vesten 45« št. 6756. (a)
mm\
15 letni iant
te želi izučiti za mehanika ali ključavničarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 6807.
Letovišto
1
Sluibodobe
Mlajšo šiviljo
ea obleke na dom sprejmem. Kavčič, Cegnarjeva ulica 12.	(b)
Hotelski sluga
z večletno prakso — po možnosti znanje jezikov, dobi službo. Restavracijski vajenec z dobrimi spričevali se sprejme. Hotel »Orel«, Maribor.	(b)
Išče se
delavec, vajen izdelovanja torbic in kožne galanterije - za Sarajevo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6826. (b)
Kuharja
izvrstnega, ter portirja in kuhinjsko blagajničarko -sprejme večji hotel za sezijo na Gorenjskem. — Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Verziran« štev 6827.	(b)
Trgovsko pomočnico
začetnico, pridno in pošteno, iščem za takojšen nastop. Več po dogovoru. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod št. 6796. (b)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
rseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
Kdor želi
mirnega oddiha v gorskem letovišču, naj pride v Ziri. Gorski zrak, naravno kopališče v topli »Sori«, smrekovi in jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti in izprehodi, več penzionov, ki skrbe za dobro preskrbo, za celodnevno oskrbo 32 Din. — Hrana dobra in obilna. — Avtobusna zveza Ziri— Škofja Loka — Ljubljana dvakrat dnevno. Cene znižane za letoviščarje. Informacije daje: Tujsko-prometni odsek, Ziri.
Posestva
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviijib cenah CERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulioa it 3.
I22EEEB
Ce avto svoj stari prodajni oP motorja bi »nabit se rad bri kupcev ti mnogo priient Slovenžev najmanj? inserat
Droben oglas r *&tovfneu* posestvo ti hitro proda; č* ie ne s gotovim denarjem oai kupca ti t kniiiico da.
Hišo s trgovino
gospodarskim poslopjem, poleg postaje in tovarne prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod šifro »150.000./6837. (p)
Kopališče v Sloveniji
stalen promet vse leto -naprodaj. - Cena 340.000 Din. - Vprašanja na Po-sariča, Zagreb, Franko-panska 18.	(p)
Kosilo Vam bolje tekne
če spijete približno pol ure pred jedjo kozarec
Rogaške Slatine
To Vam na prijeten način p o-s p e š i prebavo.
Stanovanja
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Sv. Križ 71, poleg Kunovarja. (č)
Enosobno stanovanje
(elektrika, vodovod), oddam v podpritličju. Kettejeva 7, Sp. Šiška. (č)
EE5H3
Trgovino
z mešanim blagom vzamem takoj v najem. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Vpeljana« št. 6797. (m)
Gostilno
dobroidočo — vzamem v najem. Mogoče pozneje tudi kupim. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Dobroidoča« št. 6798. m
Pouk
Za gimnazijski
sprejemni izpit pripravlja profesor v Gajevi ul. 6-V.
Objave
Naznanjam,
da sem otvoril na Sv. Petra cesti 13 buffet. Točim pristna vina. Priporočam se za cenj. obisk. France Svetel.	(o)
Javna dražba!
V nedeljo 16. junija 1935 ob Kil dopoldne se bo prodala na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Trnovem v Ljubljani stavbna parcela št 83/15 d. o. Trnov, predmestje. Izklicna cena Din 300.000. Natančnejši po goji so na vpogled pri odvetniku Marjanu Ma-roltu na Vrhniki. (p
I
Automofor
Zaprt štirisedež. auto
prodam za 15.000 Din. Je v najboljšem stanju, vo-žen 24.000 km, porabi 9 1 bencina. Ogledati: Zg. Šiška, gostilna Weiss, prvo nadstropje.	(f)
Kupimo
Strojar. marmornate
mize kupi tovarna usnja Tone Knaflič, Kamnik.
Vreče
rabljene, toda dobro ohranjene, za oglje, kupi Ma tija Miklaužina, Braslov če.	(k)
Kupimo
vsako količino vinskega kamna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod ■ »Kemi kalija« št. 6800.	(k)
Kolo
od kosilnega stroja Cor miek - kupim. — Anton Zalar, Kot 15, p. Stude nec-Ig.	(k)
Športni
otroški voziček, bel, na vzmeteh, naprodaj. '- Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t 6823.	(1)
Zdrav odbran
krompir
oddaja dokler še kaj zaloge
1 kg po Din 1.25 tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva c. 24
Največja izbira in najnižje cene I
_	svileno m trmo perno, r
1PETELINC - Ljubliana,
Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, Žepni robci, dišeča mila, DMC-predmeti, vsakovrstni gumbi, palice, modne in športne potrebščine, svileno in triko perilo, itd. — samo prt tvrdki:
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Izvrstno koso
za 15 Din dobite samo v železnini Fr. S t u p i c a , Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin.	(1)
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo naiceneje P. Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizej — Ljubljana.	(1)
Ia češnje j
sveže, črne, rdeče — kg 5 Din, košare 35—45 kg franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Gonilna jermena,
kroglične in druge ležaje, jermenice, ležajne kovine, konsole, jermenske spone in vso ostalo železnino ima na zalogi Fr, Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta J. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin.	(1)
c7n$erati

-Slovencu-
imajo največji uspeh:
Tinčkove in Tončkove prigode
53.
Kaj je videl Tinček skozi daljnogled?
Tinček si tega ni pustil dvakrat reči. Stekel je po daljnogled in začel plezati po deblu navzgor. Pa je šlo dokaj težko, ker so ee Tinčku od prestanega strahu še vedno tresle noge.
To ni ušlo bistremu očesu gorile. Hitro je priskočila, se po-idnje Tinčka navzgor.
stavila na zadnje noge, s prednjimi nogami pa je začela potiskati
Ko je priplezal do vrha, je Tinček ročno nastavil daljnogled na oči in ga nameril v smer, ki mu jo je pokazal Tonček. In je deček kar zazijal od začudenja, takšen prizor se je odprl njegovim očem...
»Ali daljnogled napak kaže, ali pa sta to v resnici kapitan Mrhar in mornar Kokil« je vzkliknil. >Hu, v lepo družbo eta zašla! Sami ljudožrci so okoli njih... Gotovo ju bodo spekli za večerjo. No, le počakajte, grduni, jaz vam bom že pokazal U
Nasznanila
Ljubljana
1 Pevcem tLJubljanf. Prihodnja pevska vaja celotnega zbora bo v ponedeljek 17. junija ob 20.
1 Rusija, naša slovanska mati, je v umetnosti tako samosvoja, da nas ob vsakem stiku preseneča iu navdušuje. Mehkoba izraza, ne pomehkužena, vedno apomtnjajoča na bližino Orienta, ljubezen za misli, za-padnjaku tuje, nagnjenje k melaHaičnim prividom, krepak humor brateč iz elementarnega življenjskega naziranja, je lasten ruski glasbi. 8 1 o g i n zbor bo izvajal v četrtek 13. junija v društiveni glasbeni dvorani (ljubljanski Dvor, Pražakova uliea) koncert ruskih zborovskih skladb, resnih in veselih, svetih in raapo. sajenih. Pridite. Vstopnice v Matični knjigarni.
1 Noino službo imajo lekarne: mr. Sušniik, Marijin trg S; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in inr. Bo-hmec ded., Rimska cesta 31.
Maribor
m Studenci pri Mariboru, KatoliSko prosvetno druStvo v Studencih priredi v nedeljo 16. junija pešizlet v Spodnjo Sv. Knngoto. Zbirališč« za Studenčane ob pol 6 pri Sv. Jožetu. Ob 6 odhod. Zbirališče za Maribor, čane pri avtobusni poetaji na Glavnem trgu ob 6. Ob pod 7 odhod. Po prihodu v Sp. Sv. Kungoto ob 9.30 pridiga in sv. maša za udeležence.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — Začetek ob 20
Četrtek, 13 junija: Ob tatu obiskanja. Red C. Petek, 14. junija: Zlato tele. Bed A. Sobota, 15. junija: V iasu obiskanja. Eed B.
OPERA — Začetek ob 20
Četrtek, 13. junija: Vida breve — Petružka. Bed Četrtek.
Petek. 14. jnnija: Zaprto.
Sobota, 15. jnnija: Boccaccio. Eed A.
Nedelja, 16. junija: Gorenjski slavček. Izven. Znižane
cene.
DRAMA
Abonente reda A opozarjamo, da imajo ta teden dve predstavi, ln sicer drevi v dram i Gregorinovo pa-sljonsko dramo «V 6aen obiskanja«, v petek, 14. t. m. pa Vombergarjevo veseloigro cZlaito tele«.
Tovarna cihorije »Favorit" - zemun
sprejme dva DOTIVIIZ /k
dobro vpeljana v A i^l
kolonialne stroke. Prednost imajo oni z lastnim autom. Reference potrebne.
najrazličnejših spominskih in galanterijskih predmetov, ščetk, glavnikov, nožev, škarij, britev, trgovske oprave, pohištva se bo vršila v soboto dne 15. junija ob 14. uri in naslednje dni v trgovini Matij« Mihelič, Liubljana. Šelenburgova ulica, nasproti kavarne »Zvezda«, z nadaljevanjem » Florj»n»ki ulici.	- »jm'
Najprijetnejše letovišče na morju nndi
Hotel VILA LUCIJA
Aleksandrovo, na otoka Krku
Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete).
Sezona od L maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last renomirane slovenske tvrdke.
Zahtevajte brezplačne prospekte pr? Pntniku ali pa pri direkciji hotela.
Vozniki
iz ljubljanske okolice dobe takoj stalno vožnjo materijala iz Ljubljanice. — Poizve se pri Špediciji T ur k na licu mesta.
Dolores Vieser
50
PEVCEK
Ljubezenska zpodba mlade duie
>Za Boga svetega,« reče gospa in vse ustnice ji poblede. Ivan stoji nemo in ve prav, ali naj gre ali naj ostane.
Tedajci gospa hipoma vstane, stopi predenj in mu pogleda strogo in izprašnjoče v oči.
»Te je ona poslala?« vpraša rezko.
»Ne prišel sem sam od sebe.«
Mojsterica vidi, da dečko ne laže, in sama ne ve, ali naj bi se jezila ali veselila.
Ivan pa postaja malodane jezen, ko polagoma doume, da prisoja gospa tako burko ubogemu dekletu. In čisto resnobno reče:
»Gospa mojsterica, Mretka je poštena- dekle, jih je morala dosti preslišati zastran mojega očeta — in ko ministriram, jo kajkrat vidim že pri najbolj rani maši. In če ji morete pomagati, storite dobro delo!«
»Bom že še videla,« meni Ložarica in si za trenutek zasloni oči z roko.
»Lahko noč! pozdravi Ivan.
Gospa prikima in obstoji pri mizi.
*
Martin odvihra medtem gori po cesti. Okenca krčme «e že od daleč svetijo skozi okno. Pot se mu urno izpod-mika pod nogami, a samemu se zdi še vse prepočasi. Saj je slutil, da lazi naduti prismojenec za dekletom. Pa je čakal in se bal — kdo ve, končno je morda tudi ona takšna in ji je morda še všeč. In se je v napačni ljubezni bal povedati materi: Mretko hočem, ko vendar od večera, kar se je vrnil, že tako zagotovo ve kakor
le kaj, da mora postati njegova žena-mojsterica samo ona in nobena druga. In uboga, ljuba deklica ima medtem pekel pri svoji čedni krčmarici in si nikakor ne zna pomagati. Najrajši bi od same togote kar oklofutal samega sebe od desne in leve!
Tu, tu so vratca na vrt, kjer sta se prvič videla. Skokoma prestopi tiste tri, štiri stopnice in stopi na vrt, od zime gol.
V gostilniški sobi sedi nekaj možicev pri vrčih in pojejo. Martin gre skozi v gosposko sobo in — tam že stoji mlinar v vsej širini in zastavlja pot Mretki, ki drži v vsaki roki dva, tri vrče. Martin ne razume, kaj ji je dedec zašepetal na uho, vidi samo, kako zažari deklici obraz kakor žerjavica in ji stopijo solze v jezne in plahe oči.
»Dober večer, deklič,« pozdravi glasno.
Rahel krik uide natakarici s trepetajočih ustnic in levico z vrči položi na mizo. Strupeno zastrmi mlinar v Martina.
»Kaj naroči mojster?« vpraša dekle in povesi oči.
Mojster ne odgovori takoj, temveč se najprej za slast napaja s solnčnim sojem, ki je dekletu vzšel čez ljubo obličje.
»Rdečega tirolca.«
»Samo mrvico potrpljenja, moram še v klet ponj.«
Urno vzame s police še lepo majolko k drugim vrčem ter pohiti skozi vrata v gostilniško sobo.
Sovražno si sedita oba moža nasproti.
»Brdek deklič,« se namuzne mlinar umazano in prežavo.
»Pošten deklič,« mu odvrne Martin rezko.
»Jaz — jaz sem ji že posmukal robove,« pravi oni bahavo.
»Ni videti,« meni ta in gleda divje. »Sploh pa —-<
zarjuje, »če ne pustiš dekleta pri miru, boš imel z menoj opravka !<
Mlinar bulji vanj:
>Oho, je kakor francoski kralj. Vse ženske le zanj na svetu,« reče in se sirovo zareži.
»Francoski kralj mi nič mai, mar pa mi je, da mi mojo nevesto pustiš pri miru!«
Mlinarju se odpro usta.
»Kdor veruje, se bo zveličal,« reče čez časek, vzame čepico in odhlača v kuhinjo h krčmarici. Plačati! To srečanje mu je okisalo vino.
Mretka stopi v izbo in postavi vrč na mizo. Martin jo prime za malo, razpokano roko in jo hoče potisniti na klop poleg sebe. Ona pa obstoji.
»Kako se ti godi, Mretka?« vpraša.
»No, tako, tako. Dosti dela.
Svetle modre oči mu obvise na njenem nekoliko upalem obrazu. Kaj ima te rdeče maroge pod očmi? Ne da bi vedel, jo poboža po roki.
»Marjetica — si jokala? Saj imaš vse motne očke?«
Mretka zgane % glavo. Je: ne ali: da? In nato se ji potočite dve solzi po licih.
»Kaj ti je,« vpraša Martin in zasope hitreje.
»Ne morem — kar tako povedati,« zašepeče dekle.
»Marjetica!«
Pred zvokom, kl zazveni iz te besede, se Mretka zgrozi in mojstru naglo odtegne roko. In že je ni.
Martin sedi pri majolki, a ne pije. Sliši, kako zveni njen čisti glas zunaj med hripavimi moškimi, in mu je, kakor da jo mora vzeti in odnesti iz te razvpite krčme.
Martin čaka in čaka, pa Mretke ni od nikoder. Drugega za drugim sliši, kako zunaj odhajajo in kako postaja tiše in tlše. Koj nato zavrešči glas krčmaričin. Zalaja in zadere se:
>	«i
KO	S
.S
4)	iri
ju rt) —
«2 .2 c
wj 4
"S" 6 S « 2 ."2?
SI
cd
a
CS Jd
cd

C/3
-S > « o
"S
5 o
KH
B	s
.5
c	,
>	-a
* 5
S-H
a
>	g
■ E v •> >
2 « a n
ag
I s
O »-<
O
•«■»
v
o a
o
35 §
d
3 18
V3 S?l
3
B
v a u
•N
o B
B
o
CU
a> e cd
.2 « "3 o
•S5
Za »Jusoalovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.
Izdajatelj: Ivan Rakove«
Uredniki Viktor