METOVAIE s ^ J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. SS ---------- Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu, j Posamezna številka stane 1 Din. C. lani TTm pti i cl-o licf iT ~ ~ : _ _________ Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Načelništva kmetijskih podružnic. — 'Razširjevanje kmetijskih strojev. — Ali so umetna gnojila potrebna? — Velika vrednost lucerne. — Zimsko spanje in pozeba hmeljne rastline. — EK-filter ali cedilo. — Kmetijska razstava. — Odlikovanje zaslužnega moža. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Načelništva kmetijskih podružnic! Za poslovanje pri kmetijskih podružnicah v tekočem letu boste morali dajati odgovor na podružničnih občnih zborih. Zato Vas poživljamo, da skušate do konci tega leta poživeti svoje delovanje v korist udov vsega področja ter v prospeh podružnice. Predvsem pa posvetite svojo skrb sledečim točkam: 1. Prirejajte pri, podružnici gospodarske razgovore, kmetijske tečaje in predavanja. Za to so Vam na razpolago državni kmetijski strokovnjaki, sreski kmetijski referenti (okrajni ekonomi), pa tudi družbeni strokovnjaki. Jesenski in zimski čas je za tak pouk najprikladnejši. 2. Opozorite ude, naj nemudoma priglase naročila na umetna gnojila za jesensko in zimsko gnojenje. Gnojijo naj ozimna žita, vinograde, sadovnjake, hmeljnike in travnike, in sicer z apnenim dušikom ali mešanim umetnim gnojilom, kalijevo soljo, su-perfosfatom ali Tomasovo žlindro. Umetna gnojila so se že precej pocenila, zato naj kmetovalci pridno segajo po njih. 3. Zdaj je tudi čas, da zberete naročila za stroje, predvsem pluge, kultivatorje, planete, slamoreznice, reporeznice, robkače za koruzo, trijerje, čistilnike, ki jih podružnica lahko naroči tudi za skupno uporabo udov. Družba Vam tozadevno poda vsa potrebna navodila. 4. Bliža se konec leta, zato bo treba kmalu pobrati udnino za 1. 1928. Vsakemu odborniku se poveri določeno okrožje, v katerem mora nabrati čim več udov. Po številu udov se ravna tudi delovanje podružnic in od tega je tudi odviisen njen prospeh. Gospodje načelniki! Ta kratek delovni program za bodoče mesece Vam polaga na srce Kmetijska družba, ki je prepričana, da se ga boste z vso vnemo oprijeli in tudi po možnosti izvedli. Kmetijska družba za Slovenijo. Razširjevanje kmetijskih strojev. Kmetijska družba prevzela zastopstvo veletvrdke kmetijskih strojev Hofherr-Schrantz-CIayton-Shuttleworth. Kmetijska družba je že odnekdaj skrbela za pospeševanje kmetijstva v Sloveniji z razširjeva-njem dobrih in praktičnih kmetijskih strojev, ki jih je v veliki meril vpeljala med slovenske kmetovalce. Spomnimo se med drugimi številnimi stroji samo na Sackove pluge in trijerje, ki jih je družba prva uvedla v Sloveniji. Današnja doba zahteva tudi od kmetijstva čim največje varčevanje s človeškimi silami, ki se naj nadomestijo s strojnim delom. Zato hoče družba še v večjem obsegu pospeševati razširjevanje kmetijskih strojev, da se z njimi poceni in zviša kmetijska produkcija. Da ta namen lažje doseže, je stopila v stike z veliko svetovnoznano tvrdko Hofherr-Schrantz-Clayton-Shuttleworth in od nje prevzela zastopstvo za vse njene kmetijske stroje za vso Slovenijo. Odslej bo vsak kmetovalec iz Slovenije njemu potrebne stroje, ki jih izdeluje ta tvrdka, dobival le potom Kmetijske družbe, ki jih bo seveda oddajala po najnižjih cenah. Imenovana tvrdka izdeluje predvsem sledeče stroje, ki prihajajo v poštev za kmetijstvo v Sloveniji. Najbolj znane so njene lokomobile in mlatunice na ročni in motorni pogon. Razširjeni so tudi njeni motorji na bencin in surovo o!;e ter vidi različnih velikosti. Izmed čisto kmetijskih strojev izdeluje dobre čistilnice za žito (pajtlne), trijerje, pluge raznih vrst in oblik, njivske in travniške brane, valjarje, kultivatorje, planete, osipalnike, sejalne stroje, ko-silne stroje za travo in žito, obračalnike za seno, vprežne grablje, stiskalnice za seno, slamoreznice in reporeznice, robkalnike za koruzo, vinske mline in stiskalnice, domače mline in razne druge stroje. Da bo slovenskim kmetovalcem omogočeno ogledati si njim prikladne stroje, jih bo družba ilmela v zalogi v Ljubljani in v svojem skladišču v Mariboru. Po možnosti in po željah podružnic bo ustanovila primerna skladišča tudi pri drugih podružnicah, če bo našla požrtvovalne ljudi, ki bodo to akcijo velikodušno in nesebično podpirali. Glede odplačila strojev bo šla družba zanesljivim udom na roko in jim omogočala odplačevanje strojev v obrokih ali ob času, ko bodo svoje pridelke spravili v denar. Podružnicam in udom nujno polagamo na srce, da posvetijo tej akciji razširjevanja kmetijskih strojev v slovenskem kmetijstvu čim večjo pažnjo in skušajo v svojem okraju zainteresirati'ude za take stroje, ki so se izkazali za tamošnje razmere najprikladnejši. Kmetijska družba za Slovenijo. Ali so umetna gnojila potrebna? Kakor so se pri nas udomačili že razni kmetijski stroji, ravnotako so se udomačila tudi razna umetna gnojila. S kmetijskimi stroji hoče naš zavedni kmetovalec olajšati in poceniti obdelovanje zemlje, z umetnimi gnojili ■ pa dvigniti svoje gospodarske pridelke. Rastočo porabo kmetijskih strojev kakor tudi umetnih gnojil vidimo danes po vseh naprednih državah. Z malimi izjemami je naša Slovenija obdarjena od narave s slabo zemljo; zaradi tega je tembolj treba, da si pomagamo z zgoraj omenjenimi pripomočki. Naša zemlja se mora izboljšati v enem in drugem pogledu, če hočemo priti do zaželjenega cilja in imeti za svoj trud primerno plačilo. Danes se mnogo piše in predava o umetnih gnojilih, žal pa, da se naši kmetovalci še vedno premalo zmenijo za ta važen pripomoček novodobnega gospodarstva. Nekateri kmetovalci celo trdijo, da umetna gnojila slabo vplivajo na zemljo, ker jo preveč izmolzavajo. Temu pa ni tako. Danes ne more trditi noben kmetovalec, da mu je kmetijski strokovnjak priporočal samo uporabo umetnih gnojil, temveč priznati mora, da jih je priporočal vedno le v primerni zvezi in menjavi z domačim hlevskim gnojem. Pomislimo samo, v kakšno stisko bi prišli z domačim gnojem po naših vinorodnih in drugih krajih, če bi se ne posluževali danes umetnih gnojil. Pri nas primanjkuje splošno domačega gnoja, zaraditega sme« naravnost navezani na umetna gnojila. Dvigniti donos domačih kmetijskih pridelkov zamoremo le s pomočjo umetnih gnojil, nikdar pa ne samo s pridelanim domačim gnojem, ker ga žalibog premalo pridelamo. Kaj nam koristijo obsežne njive, travniki i. t. d. če nam vsled pomanjkanja gnoja dajo le prenizke pridelke? Pregovor pravi: Kjer daš, tamkaj tudi lahko vzameš! To velja povsod, posebno pa pri našem kmetijstvu. Čas jesenskega gnojenja z umetnimi gnojili je tukaj. Kmetovalci, sezite potom kmet. podružnic pravočasno po njih, zavedajte se, da zavisi ves uspeh od skrbno pripravljene zemlje od dobrega semena in dobrega gnojenja. Alfonz Zdolšek, Velika vrednost Iucerne. Prof. Mita Dj. Nikolič, inšpektor v poljedelskem ministrstvu in znan kmetijski pisatelj, je izdal pred-kratkim dobro uspelo knjigo o lucerni in deteljah,* kakršno smo dosedaj pogrešali v naši kmetijski književnosti. Najvažnejše v tej knjigi je poglavje o dobička-nosnosti in o pridelovanju Iucerne. Na podlagi znanstvenih preiskav je prišel pisec do zaključka, da ima 250 kg zelene Iucerne več beljakovine kakor 100 kg ječmena, in toliko tolščobe, kakor jo je v 100 kg ječmena. V primeri z ovsem ima več beljakovine, toda tolščobe za polovico manj. V primeri s turščico ima tudi več beljakovine in za polovico manj tolščobe. * Knjiga ima naslov „Lucerka in deteljina", je pisana v cirilici in stane 15 ,Din. Dobi se v tiskarni Drag. Gregoriča, ul. Strahiniča Bana 93. Ti primeri so zelo poučni za praktičnega kmetovalca, ki lahko na ta način del žita, namenjenega za krmo, nadomesti z lucerno, žito samo pa proda ali drugače uporabi, ali pa, da tudi z otrobi varčuje in jih zamenja z lucerno. Glede pridelovanja Iucerne navaja pisec mišljenje nekaterih ameriških .strokovnjakov, ki se glase: „Lucerna je najcenejša in najdragocenejša krmska rastlina. Ona je dota prirode za človeka in je najboljši zavod za iznebitev hipotekarnih dolgov. Pomešana s koruzno ensilažo, daje najboljšo krmo za proizvajanje mesa in mleka in ne poslabša zemlje, temveč jo izboljšuje. Svojo potrebo na dušiku sama krije, razen tega zapušča v zemlji veliko dušika za rastline, ki ji sledijo. Tako polni kmetovalcem žepe z zlatom in to veliko bolj tajinstvenim načinom, kakor so mislili svojčas alhemičarji, da bodo to dosegli. Pet in pol kilogramov suhe Iucerne izda ravno toliko kakor pet kilogramov otrobov." Tako sodijo o lucerni v Ameriki, tako sedimo o njej pa tudi pri nas. O dobičkanosnosti Iucerne so vsi poljedelci brez izjeme prepričani in jo sejejo, kolikor le mogoče, posebno pri nas v Sloveniji, kjer so kmetovalci pravi mojstri v izkoriščanju zemlje, katere je pa žal premalo. Knjiga'opozarja tudi na veliko korist, ki jo daje pravilno pridelovanje semena, za katero ima Slove-, nija zelo ugodne predpogoje. Pisec trdi, da bi si mogli siromašni poljedelci pomagati ravno tako do blagostanja s pridelovanjem semena od Iucerne, kakor si pomagajo Savinjčani s jjridelovanjem hmelja. Ako pomislimo, da moremo na enem oralu pridelati povprečno 160 do 320 kg semena Iucerne, ki bi znesla, če jo prodamo, kg po 20 Din, 3200 Din do 6400 Din in da dobimo razentega še vrednost sena, ki krije večji del stroškov, vidimo, da je skupiček za seme skoraj čisti dohodek. Glede gnojenja lucerni in deteljam priporoča g. Nikolič v prvem letu gnojenje s hlevskim gnojem, od umetnih gnojil pa s Tomasovo žlindro in s čilskim so-litrom, to pa poglavitno iz razloga, da morajo imeti mlade rastline v prvi dobi razvoja zadosti dušika na razpolago. Z ozirom na veliko pomanjkanje hlevskega gnoja zaradi razvitega vinogradništva in hmeljarstva sodim, da je za današnje prilike bolj umestno, da si pomagamo z umetnimi gnojili, ki lahko nadomeščajo hlevski gnoj. Tako na pr. sem to leto posejal dva orala Iucerne med pšenico in pognojil polovico s 100 kg superfosfata in 100 kg apnenega dušika na oral. Gnojila sem raztrosil in podoral še v jeseni pred setvijo pšenice. Ostale 3 orale sem zasejal z lucerno med oves in pognojil z 200 kg ni-trofoskala na oral. Uspeh je bil prav zadovoljiv, ker mi je žito navzlic veliki suši poplačalo strošek za umetna gnojila, a sedaj je začela po prvem dežju lucerna bujno rasti, tako da bi jo mogel že danes kositi. Končno navajam v potrditev temeljitih izvajanj g. Nikoliča še en zgled iz svoje soseščine. Tukajšnji nemški kolonisti, katere je zloglasna „Siidmarka" o svojem času naselila, imajo pripisati svoje blagostanje ne samo svoji veliki delovnosti in marljivosti, temveč pravzaprav pridelovanju Iucerne, ki je ugodno vplivala tudi na naše slovenske poljedelce. Opomba uredništva. Priobčujemo ta sestavek, ker je lucerna res velikega pomena za izboljšanje naših gospodarskih razmer in naše živinoreje. Pritrjujemo popolnoma izvajanjem pisatelja Ni-količa, ki je odličen strokovnjak na tem polju. Sprijazniti se pa ne mcremo s tem, da bi v naših razmerah sejali lucerno med zimsko pšenico, kakor je poročevalec proti sklepu svojih izvajanj povedal, ker je uspeh take setve premalo zagotovljen z ozirom na to, da nam pšenica lahko poleže in sploh že vsled dolgotrajnejše rasti lucerno v rasti zadržuje in slabi ali pa tudi deloma uniči. Lucerno kaže sploh sejati le med oves, ki ga pokosimo za zeleno krmo-, ko pokaže latje. Zimsko spanje in pozeba hmeljne rastline. Prof. inž. V. Sadar. Nadzemni organi hmeljne rastline, to so trte z listjem in panoge, jeseni popolnoma končajo svoje življenje. Sočno zeleno listje postaja medlejše, prehaja polagoma v rumenkasto in končno v rjavkasto barvo ter odpade, trte se pa posušijo. Rastlina je izživela svoje poletno življenje in zdi se, da spijo podzemni! deli hmelja vso zimo, t. j. od jeseni do prihodnje pomladi, trdno svoje zimsko spanje. Spijo pač zares, toda ne tako čvrsto, kakor bi kdo mislil, kajti korenika s korenikami vred in vsi podzemni deli živijo in delujejo vso zimo. Razume se, da to zimsko življenje korenike pri tako nizki zimski toploti ne more biti tako živahno kakor poleti; toda življenje je to vendarle in to življenje tli in traja več let zapored nepretrgoma. Nikdar korenika docela ne počiva. Celo v najhujšem mrazu — in menda tedaj še najbolj živahno — se dogajajo v njej različna življenjska opravila, ki jih z eno besedo imenujemo „zorenje". Zorenje ni sploh nič drugega kakor zaključenje priprav za obnovitev nove življenjske dobe. Če s koreninami vred izkopani hmeljni štor natančneje ogledujemo, najdemo na mnogih, globlje v zemljo segajočih koreninicah, debele otekline razne velikosti. Ti koreninski gomolji so nekaka shramba za «snovi, ki bodo prihodnje leto služile za zgradbo novih rastlinskih organov. Ti gomolji nastanejo tekom poletja in vsebujejo ob koncu letne rasti obilne zaloge škroba. Ta škrob in pa oni, ki je zbran v sta-ničju korenin sploh, opravlja isto delo kakor škrob v gomolju krompirja, dalij, zemskega oreha in v drugih skrobnatih gomoljih trajnih rastlin, ali kakor škrob v kalicah kalečega semena. Škrob je surovina za raztopljive ogljične vodane, ki nastanejo iz njega in ki služijo rastlini za hrano. Pretvorba škroba v ogljične vodane se pa izvrši na razne načine. Znano je, da se n. pr. izpremeni v krompirju del škroba v sladkor pri trajno nizki toploti-. Slično se presnavlja pozimi tudi v koreninah hmeljnega štora nabran škrob v raztopljene oblike, t. j. v oblike, ki jih rastlina more rabiti. Zaključimo pa lahko, da se na enak način presnavljajo tudi druge redilne snovi, ne samo škrob. Slednjo trditev nam potrjuje tudi pojav, da dajejo jeseni odrezane hmeljne sadike mnogo slabotnejše rastline kakor pa sadike, ki smo jih narezali spomladi. Pri vsem tem pa izgledajo jeseni odrezane sadike (natiči), ki smo jih črez zimo skrbno spravili v vlažnem pesku in v prostoru, kjer ne zmrzuje, mnogo lepše in boljše. Imajo bujnejše brstje in semtertja že nove lasaste koreninice. Po saditvi tudi prej odže-nejo kakor spomladi odrezani natiči. Zivljenska moč črez zimo spravljenih natičev torej ni zmanjšana in vendar so mlade rastlinice iz spomladanskih sadik krepkejše. Iz navedenega neovrgljivc sklepamo, da se odigrava tekom zime v koreniki važen življenjski proces, namreč proces zorenja, pri čemur se redilne snovi celo gibljejo in premikajo, če ne v tekočem, pa vsaj v plinastem stanju. V naravi se ne dogaja nič brez smotra. Gotovo ima svoj namen tudi jeseni in pozimi z zrakom napolnjeno-, luknjičavo staničje, ki ga ne najdemo le pri hmelju, temveč pri vseh trajnih rastlinah. Številne betve in stebla, ki štrlijo pozimi iz vode in zemlje in ki so vsa luknjičava in cevasta, služijo prav gotovo za to, da prihaja skozi nje zrak __ do navidez mirujoče korenine v vodi ali v zemlji. Čemu naj pa končno služi sam zrak, če ne za razne kemične procese, ki se dogajajo v koreniki? Kratkomalo lahko trdimo, da se tekom zime v koreniki pripravlja in presnavlja s pomočjo zraka in nizke toplote živež za rastlinske organe, ki bodo nastali prihodnje poletje. Poskus z jeseni in spomladi odrezanimi natiči nam pa jasno dokazuje, da se ta živež giblje in premika; kajti spomladni natiči dajejo zato krepkejše rastline, ker so tekom zime sprejeli ta živež od korenike. Da se odigrava omenjeno „zimsko zorenje" v redu, je potrebna trajno nizka toplota in do neke mere neoviran dostop zraka. Menjavanje toplote, prekomerna moča in popolni nedostatek zraka pa to zimsko življenje korenike lahko prav občutno zadene. Hmelju je pozimi kolebanje toplote prav posebno škodljivo tedaj, če traja višja toplota, n. pr. južno vreme ali dež, tedne in tedne. V teh primerih hmeljni štor zelo lahko „pozebe". Prav jasno in precej pogosto lahko opazujemo škodljiv učinek toplote preko zime na štorih, ki smo jih jeseni obrezali. Popje in štrclji lanskih trt in adventivno popje na koreniki prične odganjati in večkrat požene 5—10 cm dolge mladice. Ko pa pritisnejo takoj nato ostri' mrazovi, ne more zrak skozi premočeno in sedaj zamrznjeno zemljo in razen tega zmrznejo sočni, mladi poganjki, ki prično zato spomladi gniti. Gniloba rada preide tudi na koreniko in jo upropasti. Jesensko obrezovanje hmeljne rastline je torej s tega vidika nevarno. Če bi hoteli to nevarnost po-zebe zmanjšati, bi morali hmeljne štore po jesenski rezi pokriti precej (25-35 cm) na debelo z zelo prhko, črno in šotno kompostnico, da preprečimo na ta način prezgodno odganjanje in popolno izključenje zraka. Jeseni neobrezani hmelj je pa podvržen pozebi le tedaj, če nastopajo zgoraj omenjeni činitelji (kolebanje toplote, moča in pomanjkanje zraka) v zelo veliki meri in ponovno, nadalje če leže hmeljniki na južnih pobočjih, če je zemlja precej zvezna in če niso štori dovolj pokriti z zemljo. V vsakem primeru pa ima pozeba le dva vzroka, in sicer: nedostatek zraka in predčasno odganjanje brstja. Popolnoma napačno je mnenje, da pozebe hmeljni štor zaradi preostrega mraza. Ravno po zelo ostrih zimah hmelj najlepše odganja in v severnih krajih, kjer še gojijo hmelj (Rusija) in kjer zmrzne zemlja nad 1 m globoko in kjer pade toplota zraka pod 38° C, hmelj skoro nikdar ne pozebe. EK-filter ali cedilo. V novejšem času je zavzela brezalkoholna naprava pijač tako velik razmah, da je svetovnoznana tvornica Th. Seitz napravila posebne aparate, ki naj bi služili in olajšali to proizvodnjo. To so takoimeno-vani Seitzovi EK-filtri. Na splošno razumemo pod filtriranjem precejanje sokov skozi goste mreže, ki so bile svoječasno ali iz platna, papirja ali iz kovine. V zadnjih desetletjih-uporabljamo pa azbestna cedila, ki so v tem pogledu v resnici največji napredek novejšega kletarstva. EK-fiiter zadržuje vse glivice in bakterije v vinu. Podoba 37. EK-filter ali cedilo od tvrdke Th. Seitz. Ped. 37. nam kaže to cedilo, ki je velikanskega pomfena ne samo v kletarstvu, ampak tudi za napravo brezalkoholnih pijač, ker omogoča razkuževanje sokov in vina brez segrevanja ali pasteriziranja, namreč mrzlim potom. Cedilo sestoji iz dveh pokrovov: sprednji je premakljiv, drugi je čvrsto pritrjen na steno; med tema se nahaja plošnat in premakljiv okvir, ki služi kot cedilo, skozi katero teče sok, potem šele prideta dva plošnata in premakljiva okvirja, ki se dasta sneti, v katerih so postavljene tanke, mehke in neprelomljive sitaste plošče, ki jih je treba seveda od časa do časa premenjavati, oziroma nadomestiti. V teh sitih se vrši razkuževanje sokov. Vsak okvir nosi posebno kapico ali babico. Na levi strani zgoraj priteče sok po cevi v cedilo, navadno s pritiskom V/2 do 2 atmosfere; spodaj na desni strani odteka razkužen sok. Vsako cedilo ima dve pipici: eno za zrak, drugo za odcejanje. S tem najmanjšim modelom se da približno 300 litrov soka na uro temeljito razkužiti. Glavna stvar pri! tem filtriranju je, da je sok, ki je namenjen za razkuževanje, kristalno čist in pre-cejen prej na navadnem azbestnem filtru. E K - filter pravzaprav ni cedilo v pravem pomenu besede, temveč razkuževalni aparat. značaj: okus, duh in barvo, ki se pri ležanju še dalje razvijajo. Zelo važno pri uporabi E K - cedila je, da se sok popolnoma neprodušno ali sterilno shrani. Cevi kakortudi posoda, s katerimi pride sok v dotiko, morajo biti pred uporabo dobro razkuženi, da se sok v njih ponovno ne okuži. V zadnjem času uporabljajo v te namene žvepleno sokislino, ki jo s posebnimi aparati (Fulgur) vbrizgavajo v navedene predmete. Sicer se lahko hrani sok tudi v navadnih lesenih sodih, vendar pa je aluminijeva posoda, takozv. tanki, vobče vpeljana. Tudi pri točenju sokov v steklenice ali posodo se mora zelo paziti s posebnimi pripravami, da uhaja zrak razkužen v posodo. Sicer izgleda ta način naprave brezalkoholnih pijač na prvi pogled precej težaven in kompliciran, ali vendar so ti filtri našli že pot v razne države. Tvrdka je prejela pohvalna pisma od znamenitih strokovnjakov'in različnih tvrdk, zlasti! iz Nemčije. Cena za ta aparat, postavljen v Ljubljano, bi znašala okoli 10.400 Din. Večji aparati so seveda dražji. -Prinašamo sliko, da s tem ugodimo članom na stavljena vprašanja. Natančne podatke daje tvrdka Tli. Seitz, Wien III., Czapkagasse 10., kamor naj se interesenti obračajo. Fr. Kafol. Kmetijska razstava. Razstava sira in masla. Posebno važen del kmetijske razstave je zavzemala razstava sira in masla. Te razstave so se udeležile skoraj vse naše sirarne in mlekarne, in sicer 28 sirarn in 11 maslarn. Od teh je razstavilo 24 sirarn sir emendolskega tipa in 4 sirarne pa trapistovski sir. Vsega skupaj ie bilo 76, hlebov polemen-dolca v skupni teži 2415 kg, 28 hlebov trapistovskega sira v teži 35 kg in 40 kg masla. Sir je' bil razstavljen na dolgih policah, okrašenih z zelenjem (gl. pod. 39). Za maslo je bil ob prednji polici postavljen poseben samodelujoči hladilnik tvrdke Tonnies. Razstavljen sir se je tudi nadrobno prodajal, da so imeli obiskovalci priliko, prepričati se o izvrstni kakovosti našega domačega sira. Velik del sira se je prodal pa na debelo. Mnogi siri so že po svoji vnanjosti pričali, da prihajajo iz veščih in skrbnih rok, dočim so se kazali pri drugih tudi nekatere pomanjkljivosti. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili zastopniki trgovskega stanu gg. Ant. Šarabon, Iv. Jelačin, Ant. Verbič in ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. inž. Podgornik, je priznala sledeča odlikovanja in so prejeli za sir 1. srebrno kolajno: Mlekarska zadruga Savica, mlekarska zadruga Št. Rupert in mlekarska zadruga Vrhnika; 2. bronasto kolajno: Mlekarska zadruga Logatec, sirarna Šenčur, mlekarska zadruga Srednja vas, sirarska družba Češnjica v Bohinju, osrednje mlekarne v Ljubljani, sirarna Škofja Loka, mlekarska zadruga Rateče-Planica, sirarska družba Bitnje, sirarska zadruga Hraše pri Lescah in Ant. Zidar, Bistrica-Mokronog; 3. priznalne diplome: Sirarska družba Stara Fužina, mlekarska zadruga Podhorn pri Bledu, mlekarska zadruga Podkoren, mlekarna Ptuj (za trapistovski sir) in mlekarska zadruga Ribno pri Bledu. Za maslo: 1. srebrno kolajno: Mlekarska zadruga Radomlje, O. Pollack, Novi klošter pri Sv. Petru v Savinjski dolini in Franc Poučič, Tešanovci-Prekmurje; 2. bronasto kolajno: Mlekarska zadruga Semič, mlekarna Ptuj. Osrednje mlekarne v Ljubljani, mlekarna Št. Lovrenc in Al. Rupert v Rovtah; 3. priznalne diplome: Mlekarska zadruga Moravče, mlekarska zadruga Cerklje ob Krki in And. Zidar, Bistrica-Mokronog. Pod. ,38. Kmetijska razstava. Pogled na zelenjadno in sadno razstavo. Za ocenjevanje masla, ki je bilo označeno seveda tudi le s številkami, je bilo določenih največ po 5 točk, in sicer: 1. za vnanjost; 2. za testo in 3. za okus in aroma, tako da bi zna- podružnica vsestransko napreduje in da je tudi v preteklem letu veliko dobrega storila glede kmetijskega pouka in priskrbe raznovrstnih gospodarskih potrebščin, semena, sadnega dre.vja, zdravu zborovalcev je povzel najprej besedo g. inž. Lah, ki je podal kratko zgodovino Kmetijske družbe in navajal njen velik pomen za kulturni in gospodarski napredek našega naroda. Poročilo o uspešnem delovanju podružnice je podal njen tajnik, sreski ekonom g. Vojsk, iz katerega je bilo posneti, da Za ocenjevanje so bili hlebi, označeni s številkami brez imena firme. Od vsake firme sta se navrtala 2 hleba. Presoje-valo se je z največ petimi točkami: 1. vnanjost hleba; 2. testo; 3. luknjičavost; 4. aroma in okus. Najvišje ocenjen sir b> moral imeti skupaj 20 točk, da bi dosegel zlato kolajno. Pod. 39. Kmetijska razsta' šalu najvišja ocena 15 točk, da bi se mogla priznati zlata kolajna. S tem svojim uspehom bo razstava najugodneje vplivala na nadaljnji razvoj in napredek našega sirarstva in maslarstva. Odlikovanje zaslužnega moža. V Murski; Soboti se je vršit: 14,-i avgusta t. 1. pod predsedstvom načelnika g. Aleks. Verteša občni zbor ondotne kmetijske podružnice, ki se je nazadnje razvil v lepo manifestacijo za zasluge na kmetijskem polju. Navzoči so bili tudi vladni zastopnik sreski poglavar g. Lipovšck. vladni tajnik g. dr. Bra-tina in zastopnik Kmetijske družbe g. tajnik inž. Lah. Po po- i. Pogled na razstavo sira. plemenskih prašičev itd. Sledile so volitve v podružnični odbor, pri katerih je odklonil načelnik sprejem zopetne izvolitve spričo njegove visoke starosti. Ko je bil na njegovo mesto izvoljen g,(Samec, je.povzel g. Vojsk še enkrat besedo, v kateri je proslavljal velike zasluge dosedanjega načelnika za gospodarski napredek „Goričke" in sploh Prekmurja. Od mladih let se je začel kot učitelj baviti s sadjarstvom, ki ga je pospeševal ves čas življenja. Ustanavljal je drevesnice in vplival, da so povsod pri ljudskih šolah nastali šolski vrtovi in' drevesnice. Kot poznejši nadzornik drevesnic je prirejal številna predavanja. Ravnotako se je trudil tudi za povzdigo vinarstva, ko so bili vinogradi uničeni po trtni uši. Pospeševal je tudi porabo umetnih gnojil. Za njegove zasluge je bil ponovno odlikovan od strani ministrstva in imenovan tudi stalnim gospodarskim poročevalcem. Kmetovalci, posebno sadjarji in vrtnarji se ga povsod hvaležno spominjajo. Navzoči zborovalci so glasno pritrjevali tem besedam in dali navdušeno izraza svoji radosti, na kar je stopil pred slavljenca novo izvoljeni načelnik g. Samec in mu izročil častno diplomo kot viden dokaz vsesplošnega spoštovanja in priznanja za njegove velike zasluge na polju kmetijstva. Vsi navzoči so odlikovancu z iskrenimi besedami priznanja čestitali, na kar se je občni zbo m globoke jarke v jeseni, ki se jih zasuje s hlevskim gnojem. Čez zimo se potem zbere v tem gnoju razna golazen, kakor: ogrci, bra-morji itd.; spomladi se gnoj pregleda in mrčes uniči. V novejšem času vbrizgavajo proti zemeljskim živalskim škodljivcem žvepleni ogljik, in sicer v jeseni 30 cm globoko, računaje 6 dkg na 1 ma prostora. Neumorni zatiralci teh škodljivcev so pa tudi kokoši, kavke, netopirji in rovke, katere slednje naj se tudi čuva in brezbrižno ne zatira. K. Vprašanje 75. Kako naj ravnam z novo hrastovo kadjo. da repa, ki jo vanjo naribam, ne bo počrnela? (F. L. v H.) Odgovor: Svež hrastov les ima v sebi razne snovi, ki se tope v klislini, kakor: čreslo, galovo kislino, lesna barvila, itd., kar imenujemo navadno lesni ekstrakt ali lesni izvleček. Te snovi bi kvarile tudi kislo repo, zato jih moramo odpraviti. Najbolje je, da kad z vrelo vodo, v kateri ste primešali 2% (t. j. na 10 1 vode % kg) sode. Soda namreč daje vodi večjo topilno moč, da se te snovi hitreje izperejo iz lesa. Apno ali pa navaden lug v te namene ni priporočljiv, ker se preveč za-leze v luknjice lesa. Ko ste kad dobro s sodovo raztopino oprali, jo potem izperite s čisto vrelo vodo ter izplaknite še z mrzlo vodo, da bo kad popolnoma čista in snažna. K. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Studenice je zborovala 14. avgusta. Od 79 članov je bilo 29 navzočih. Računski zaključek izkazuje 624 Din dohodkov, 337 Din stroškov in skupno imovine 1740 Din. Želeti je, da bi bil Izikazan tudi denarni promet za preskrbo raznih gospodarskih potrebščin. V odbor so bili izvoljeni: Simon Kitak načelnikom, Tom. Erkeir, Ant. Vidmar, Ant. Turin, Jože Turin, Juri Plevčak i!n Sim. Švagan. Za delegata pa: Tom. Erker in Ant. Peharc. Sledilo je predavanje g. živinor. referenta M. Zupanca o živinoreji, travništvu ter sadjarstvu in o ravnanju z gnojnico. Kmetijska podružnica Unec pri Rakeku je zborovala dne 4. septembra t. 1. Od 68 udov je bilo 11 navzočih. Iz poročila povzamemo, da je imel odbor 5 sej, da je ustanovil na Rakeku skladišča za umetna gnojila, napravil shrambo za podružnično orodje, priskrboval semenski krompir in sadna drevesca. Računski zaključek izkazuje 14.381 Din dohodkov in 13.102 Din stroškov. Za delegata sta bila izvoljena Fr, Gnezda in Iv. Puntar. Pri slučajnostih se je poudarjala potreba gnojni-čnega voza in velnika (pajtel) za žito. KMETIJSKO-SOLSKI VESTNIK. Kmetijske šole v Sloveniji prevzameta obe oblasti. Poljedelsko ministrstvo je poslalo na vse oblastne odbore predlog glede prevzema kmetijskih šol od strani oblastnih skupščin. Ljubljanska in mariborska oblast naj bi prevzeli kmetijske šole v popolno upravo, poljedelsko ministrstvo bi si pridržalo samo nadzorstvo. V poštev za prevzem prihajajo kmetijske šole na j Grmu, v Škof ji Loki, v Mariboru in v Št. Jurju pri Celju. Ukinitev srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Z mnogim delom in z velikimi upi pridi.hijeno srednjo šolo v Mariboru smo izgubili, kar moramo s stališča kmetijskega šolstva močno obžalovati. Ta zavod se je boril za svoj obstanek ves čas od početka naprej, o čemur priča tudi njegova po- j novna preureditev. L. 1922. je bil ustanovljen kot srednja | splošno kmetijska šola poleg obstoječe dvoletne vinarske in sadjarske šole. S to organizacijo bi bila šola koristila predvsem splošnim interesom naše dežele. Toda že po dveli letih, ko se še ni dobro ukoreninila, se je zopet preuredila, to pot kot specialna šola za vinarstvo in sadjarstvo. Dobili smo 1. 1924. nekak Jugoslovanski Klosterneuburg", za kar ga je usposabljal posebno ondotni objekt. Obenem se je pa dvoletna vinarska in sadjarska šola izpremenila v enoleten tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. Toda tudi ta organizacija ni uspela in ni obveljala, ker tudi tej organizaciji niso bili odločujoči krogi dosti prijazni. Našim mercdajnim činiteljem je vedno bdela pred očmi samo prejšnja dvoletna vinarska in sadjarska šola, kakršna je bila pred vojno in nekaj časa po prevratu, dočim ni uživala srednja šola na merodajnih mestih ne moralne in ne gmotne podpore. Temu dejstvu je največ pripisati, da se ni mogel zavod razvijati in da je v težki borbi sedaj podlegel. Škoda, ki je s tem prizadeta naši deželi, našemu šolstvu in še posebej Mariboru, se bo dolgo čutila. Obnovitev dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Tudi sedanja enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila pred komaj tremi leti urejena s tem programom, se ni mogla uveljaviti in se ima ta zavod zopet izpre-meniti nazaj v dvoletno šolo. Želimo, da se napravi neplodnim eksperimentom konec. Zavod naj se brez takih pretresljajev naprej razvija, želimo mu pa tudi, da ima z absolventi še več uspeha, kakor ga je imela šola pred svojo reorganizacijo. Specialna kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju je zaključila šolsko leto 1926./27. dne 24. septembra Vsi učenci so bili iz mariborske oblasti, in sicer povprečno iz vsakega sreza po dva, tako tudi dva iz Prekmurja, največ pa iz Gornjegrajskega in Prevaljskega sreza. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi, ki so se vrnili na svoje domove, kjer bo večina tudi ostala. Šolo so dovršili: Bolnar Ivan, Sv. Jakob v Slov. goricah; Daniel Jožef, Mežica pri Prevaljah; Glinšek Jožef, Št. 11 j pri Velenju; Hanželič Ivan, Hardek pri Ormožu; Jager Jožef, Laze pri Dramljah; Jern Feliks, Vurmat pri Selnici ob Dravi; Jurše Jožef, Smolnik pri Rušah; Kolar Venceslav, Bovše pri Dramljah; Kolenc Stanislav, Juvanje pri Ljubnem; Lesjak Valentin, Šmi-hel pri Mozirju; Lešnik Avgust, Prešica pri Št. Janžu; Ma-bčič Koloman, Prosenjakovci, Prekmurje; Meško Stanislav, Ključarovci pri Ormožu; Mlinarič Martin, Bratonci pri Beltincih; Napotnik Ivan, Topolšica pri Šoštanju; Pačnik Lenart, Razbor pri Slovenjem gradcu; Praznik Ciril, Kokarje pri Mozirju; Rakun Ivan, Št. Janž pri Rečici; Reich Štefan, Pokoše pri Polskavi; Rožič Rudolf, Topolšica pri Šoštanju; Strahovnik Franc, Černova pri Št. Janžu; Štifter Jožef, Solčava pri Gornjem gradu; Tevž Franc, Šmartno pri Bočni; Tratnik Jožef, Št. Miklavž pri Novi Štifti; Videnšek Mihael, Št. Janž pri Velenju; Wraber Anton, Kapla pri Prevaljih; Zagožen Franc, Šmartno ob Dreti; 2bogar Stanislav, Petišovci pri Dol. Lendavi. —• Novo šolsko leto 1927./28. se je pričelo dne 3. oktobra. Uprava je sprejela izmed 40 prosilcev 34 učencev, in sicer 20 kot drž. gojence na prosta in 14 na plačujoča mesta. Tudi letos sta povprečno iz vsakega sreza po dva gojenca, iz Prekmurja in Medjimurja pa po eden. Največ jih je zopet iz Gornjegrajskega in Prevaljskega sreza. GOSPODARSKE STVARI. Žgan.iekuha iz krompirja zasebnikom prepovedana. Na razna vprašanja žganjekuhe iz krompirja smo se obrnili na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani in dobili sledeče pojasnilo: „Po točki 4. člena 116. trošarinskega pravilnika je kuhanje žganja iz skrobnih tvarin (koruze, žita, fižola, krompirja) v vsej kraljevini prepovedano. Iz teli tvarin se sme izdelovati alkohol (špirit) samo v spiritnili tvornicah. Predmeti, iz katerih je dbpustno kuhati žganje, so pojasnjeni v „Uradnem listu" z dne 15. januarja 1924., št. 3." Oddaja vinskih trt. V drž. trtnih nasadih mar. oblasti v Pekrah, p. Limbuš, Kapeli, p. Slatina Radenci, Vukanovcu, pošta Središče ob Dravi in Dramljah pri Celju se bodo oddajale trte po sledečih cenah za 1000 kom, in sicer: a) ključi ameriških trt, 35—45 cm dolžine, I. vrste po 100 (sto) Din; II. vrste po 35 (tridesetpet) Din. b) Korenjaki ameriških trt: I. vrste po 250 (dvestopetdeset) Din; II. vrste po 75 (sedemdesetpet) Din. c) Cepljenke: I. vrste po 1500 (tisočpetsto) Din; II. vrste se ne bodo oddajale, ampak vložile ponovno v trtnico. d) Ključi domače trte (cepiči) po 100 (sto) Din. — Naročnikom trt ni treba kakor lani doprinesti potrdila občine, da potrebujejo naročene trte za sajenje na svojem zemljišču. Tudi jim ni treba doprinesti potrdila sreskega ekonoma, koliko apna vsebuje zemlja, ki jo nameravajo zasaditi, ampak zadostuje, da navedejo pri cepljenkah podlogo, pri ključih in korenjakih pa do-tično sorto ameriške trte. Vinogradniki se poživljajo, da si potrebne trte čimprej naroče, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu. Za omot in dovoz na železnico se zaračunajo lastni stroški. Naročila so kolka prosta, obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v primeru dodelitve prevzeti oziroma plačati. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Vabilo na društveno letno skupščino, ki se vrši v soboto, 12. novembra 1927. v Celju (lokal bomo objavili prihodnjič). Začetek ob 9. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, volitev 2 zapisnikarjev skupščine in 3 overovateljev zapisnika ter 2 skrutinatorjev; 2. čitanje zapisnika lanske skupščine; 3. poročilo predsedstva (predsednika, tajnika in blagajnika); 4. določitev višine denarnega prispevka za I. 1928.; 5. poročilo odseka za posmrttto pomoč; 6. izprememba pravil (dodatek k čl. 3., da se omogoči delo posmrtne pomoči); 7. sedanje stanje kmetijskega nadaljevalnega pouka, poroča tovariš inž. Zidanšek; 8. pokretni kmetijsko-gospodinjski tečaji, poroča tov. gospodinj, učiteljica Premrou; 9. kmetijska pospeševalna siužba v oblastih; 10. poročilo preglednikov računov, vprašanje zaupnice odboru in volitve novega odbora; 11. predlogi 12. slučajnosti. — Gornji dnevni red se prekine od 13.—15. ure; ta čas bo skupni obed. — Drugi dan, v nedeljo, se vrši poučni zlet v Št. Jurij pri Celju, toda le v tem slučaju, če se že poprej pismeno priglasi dovolj udeležencev. Samostojne predloge za skupščino je treba javiti v zmislu društvenih pravil vsaj do 29. oktobra. — Društvo je naprosilo ministrstvo za promet za ugodnost znižane vožnje v izmeri 50% redne tarife v času od 11.—13. nov. — Ministrstvo Poljoprivrede i Voda je napro-šeno, da dovoli tovarišem v drž. službi kmetijskega resora povodom skupščine enodnevno odsotnost brez potovanja. V Mariboru. dne 5. okt. 1927. Inž. F. Lukman. s. r„ tajnik: inž. J. Zidanšek. s. r., predsednik. URADNE VESTI. ZAPISNIK se.ie slavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, 24. septembra 1927. Seje so se udeležili: predsednik g. Sancin, podpredsednika gg. Jarc in Pipan ter odborniki: gg. Ažman, Brenčič, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan. Meden, Mencinger, Pavlin, Petovar, Remškar, Steblovnik, Supanič, Urek in družbeni tajnik inž. Lah. Mariborsko oblast je zastopal oblastni referent za kmetijstvo g. inž. Zidanšek. Svojo odsotnost so opravičili odborniki gg.: Bajuk, dr. Jančič in Košar. i. G. predsednik je ob treh popoldne otvoril sejo, pozdravil navzoče in ugotovil sklepčnost. 2. Pozval jc tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje, ki se je po nekaterili pojasnilih odobril. 3. Poročilo tajništva. Kmetijska družba je od zadnje odborove seje vložila na Direkcijo drž. železnic prošnjo za znižanje železniških tarif za prevoz umetnih gnojil v količinah izpod po! vagona ter drugo prošnjo za znižanje tarife za prevoz htneljevk. Zaprosila je Hmeljarsko društvo v Žalcu za pojasnilo o hmeljevkah, tla bi lahko sestavila poziv glede dobave istih za „kmetovalca", toda ni prejela odgovora. Napravila je vlogo na kmetijsko ministrstvo, da posreduje pri finančnem ministrstvu za carine prost uvoz t'č.00 htneljevk iz Avstrije in kot kompenzacijo za to naj bi se dovolilo carine prost uvoz enako vredne količine našega vina v Avstrijo Glede nabave kamene soli se je obrnila na Direkcijo drž. monopolov v Beogradu, na razna njena skladišča soli in na trgovca Radana v Zagrebu. Po došlih poročilih bi pa ta ka-menita sol bila dražja nego kuhinjska sol, zato je družba njeno nabavo opustila. Velikega župana ljubljanske oblasti je zaprosila, da prenese mlekarski tečaj v Škofji Loki od 1. avgusta na 1. december. Ta je obvestil družbo, da se itak vršita za sedaj po dva petmesečna tečaja na leto in da je za prvi tečaj zaprosilo 51 kompetentov za sprejem. Vsak mlekar si lahko izbere tisti tečaj, ki mu je z ozirom na letni čas najprikladnejši. - - Kmetijsko ministrstvo je družba zaprosila za troširane prosti sladkor za oslajevanje mošta, toda brez uspeha. — Dravsko vojaško oblast je opozorila, naj plačuje seno kmetom po primerni ceni, ne pa tako nizko, kakor doslej. — Dve vlogi je poslala na kmetijsko ministrstvo za ukinitev uvozne carine na Tornasovo žlindro, toda brezuspešno. Družba je tudi sklicala konferenco članov direktorija, nekaterili odbornikov in zastopnikov zadružnih zvez, da zavzame stališče pri dveh vprašanjih kmetijskega ministrstva, in sicer 1. glede ukinitve uvozne carine na žito, koruzo in fižol, in 2. glede prepovedi izvoza otrobov in drugih tečnih krmil. Direktorij je po temeljiti obravnavi zavzel stališče, da se uvozna carina na žito ne ukine in izvoz krmil ne prepove, pač pa naj se zniža tovornina za ta hranila in krmila v pasivne kraje. Družba se je udeležila živinorejskih razstav v Grahovem in Laškem. Priredila je kmetijsko razstavo na pokrajinski razstavi Ljubljanskega velesejma. Po kratki obravnavi in raznih pojasnilih se je tajniško poročilo odobrilo. 4. Poročilo o blagovnem prometu. Tajnik je poročal: V zadnjih treh mesecih je družba razprodala na 50 vagonov To-masove žlindre, 28 vagonov rudninskega in 5 vagonov kostnega superfosfata, 3 vagone kalijeve soli, 4 vagone kajnita, 3 vagone raznih drugih gnojil. Semenja je oddala: nad pol vagona ajde, pol vagona pšenice, nekaj rži in malo grašice. Kot sredstva za razkuženje pšenice se je razširilo precej uspuluna in porzola. V splošnem je bil promet s kmetijskimi potrebščinami navzlic neprikladni dobi precej živahen in kaže, da so se udje začeli v večji meri posluževati sredstev za zvišanje kmetijske produkcije. Potrebna poročila o raznih postavkah blagovnega prometa sta podala g. predsednik in tajnik, nakar se je poročilo odobrilo. (Dalje prili.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1,—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kaiti za veljavnost teh ie merodaien izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v d'užbenein glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Gornja Ponikva, v nedeljo, 30. oktobra 1927. po jutranji službi božji v „Društveni dvorani"; Marenberg in okolica, v nedeljo, 6. novembra 1927. v gostilni g. Sgerima v Vuhredu; Mestinje-Sv. Peter, v nedeljo, 6. novembra 1927. ob dveh popoldne pri Florijanu Verku v Grličah; Mengeš-Jarše, v nedeljo, 13. novembra 1927. ob treli popoldne pri g. Frančiški Kralj v Vel. Mengšu, 73; Mokronog, v nedeljo, 30. oktobra 1927. ob dveh popoldne pri načelniku Francu Zupančiču, Rakovnik; Ribno pri Bledu, v nedeljo, 6. novembra 1927. ob eni popoldne pri načelniku, Koritno, 16; Sv. Benedikt v Slov. goricah, v nedeljo, 30. oktobra 1927. po rani službi božji v šoli; Sevnica pri Trebnjem, v nedeljo, 30. oktobra 1927. ob treh popoldne pri načelniku; Tržič, v nedeljo, 30. oktobra ob osmih zjutraj v ljudski šoli; Vače, v nedeljo, 30. oktobra 1927. ob sedmih zjutraj v gostilni pri Barliču; Velenje, v nedeljo. 30. oktobra 1927. ob osmih zjutraj v „Društvenem domu". Tržne cene. Ljubljana Cene »o v dinarjih. j pšenica ......... I rž........... J ječmen......... ■| oves .......... »i proso ......... 1 koruza (nova, sušena). . . I ajda.......... fižol, ribničan...... fižol, prepeličar..... krompir........ n j" sladko seno ..... | •! kislo seno...... » ( slama........ Voli I.......žive teže 1 kg „ II........ , i » , m....... „ . i . Krave, klobagarice. . „ . 1 „ (Prigon v Ljublj. 154, v Marib. 369 glav). Teleta.......žive teže 1 kg (Prigon v Ljublj. 18, v Marib. 10 glav). 6—8 tednov stari komad 3—4 mesece stari . . „ 5—7 mesecev stari . , . . „ debel.......žive teže 1 kg debel......mrtve , 1 • (Prigon v Ljublj. 63, v Marib. 417 glav) piščanec....., . . komad kokoš ......komad mleko.........1 'it. smetana........1 » čajno maslo.......' kg surovo maslo 1 . bohinjski sir.......1 „ sirček..........' » jajce.........komad trda drva........1 ms mehka drva .....1 . 340*— do 350 — 300 — do 340"— V80'— do 310 — 255-— do 285 — 250' do 280'— 255'— do 285'-410'- do 450'— 425'- do —•— 4'0'— do -'— 100'— do 150'— 85' do - •— 50'- do -•— 50-— do —•— 8-50 do —•— 8-— do —•-7. do -•— 3"- do 4 - 12-— do 13— 200'— do 300'-—■— do —•-_._ do —-,-•- do -•-do -■- Maribor 3?5'— do 350' — 275'— do 300'-275'- do .'00'-25"'- do 300'-2'5'— do 325 -275'- do 300'-400'— do 4 0-400.- do 450'--— do —'-125"- do 200'- 65"- do —•— do 30"— do 7 75 do 6"- do 3'75 do 3-50 do 90- 40'-8-25 T— 5-50 4-50 U { » C l 20-— do 25-— do 2-50 do do 50-— do 44-— do 35'- do 10'— do 1'50 do 150-- do 75-— do 25--35--3'- 60 - 1-75 - do -■ - 150' do 200'— 320'- do 400'-420'— do 450'— 10'— do 11-50 15-— do 18'— 15'- do 25'-40- - do 50'— 2 — do 2'fO 10'— do 14'— 48'— do 50'— 36 — do 40"— —•■— do —'— 4-_ do T— 1-50 do 1-75 140- - do 160'— 105-— do 120"— Poštnina plačana v gotovini. štev. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1927. Leto XLIV. METOVALEC Glasilo Kmetijske družbe Ineerati se računajo po naslednjih cenah: stran .... Din 2400'-'/j strani .... Din 1200" -strani.... Din 800" -'U strani .... Din 600— Priloga listu staoe Din 1500-—. '/, strani .... Din 400 — '/, strani .... Din 300 — •/u strani ... Din 200"— 7,4 strani ... Din 100"— Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam. Udom iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljalo tako iz skladišča v LJubljani kakor Iz Maribora. Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4 % 'dušika in 8% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200,— za 100 kg. Vreče po lOOkg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka. 23% fosforove kisline, 3% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po lOOkg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno -18/19% po Din 140. Za več vagonski odjem po dogovoru. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 18/19% Din 143,—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več. Oddaja umetnega gnojila na drobno: Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Superfosfat po Din 1.25, Thomasova žlindra po Din 1.75, kalijeva sol po Din 2.—, mešano gnojilo za vrtove in za cvetice v loncih po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred. Semena in žita: Oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki Jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju. Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 285.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. (Ta cena velja za kornis. zaloge že od 1. septembra naprej.) Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg. Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za t ha 400—600 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 150,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Krmila: Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg na drobno Din 10.— za kg. najmanj 5 kg. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3H kg Din 50.—. Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega „Kmetoval'ca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Azbest dunajski za čiščenje vina po Din 40 za kg. Cepilna smola po K kg Din 15.—, % kg po Din 8.—. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglii po 15,— Din za komad. Grozdni mlin, domače tvrdke, po Din 850.—. Grozdni mlin inozemske tvrdke, 65 kg teže po 1580,— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač inozemske tvrdke po 5450.— Din. ..Julllen" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3% kg po Din 50.—. Merilo za sode, novost patent Matievič, všteVši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat. Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.— Nitrlj bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenoi, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Rafija je dobiti v skladišču Maribor po Din 20 za 1 kg. Sadni mlin inozemske tvrdke po 4250.— Din. Sadni mlin domače tvrdke Din 1450.—. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 165.—. Škropilnice 'rane. znamke „Automatique" Din 680.— . Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dveini cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komad). Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Komet Nechwi!e D 123 Din 500 za komad. Uranija zelenilo po Din 80 za kg. Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galico po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.—. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okuiacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, vrtne in trtne škarje od Din 35 do 190. Žage za drevesa od Kunde, Din 45.—, Din 52.—, Din 60.—. Živinoreja in mlekarstvo. Opozarjamo mlekarne na znižane cene večjih posnemalnikov „BaItic" in „Titan". Brzoparilniki „Alfa" original B po 1201 po 1800.— Din. Gumijevi seski za teleta.po Din 20 in 30 komad. Gobčnl odpirač ..Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2200.—. ..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 1 Din 540. M. O. za 601 Din 1100, za 1001 KI. po 1500 Din, za 1301 K2. po Din 1700 ali isti stroj s podstavkom Din 2750. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 850, 360 cm po Din 865, 390 cm po Din 880, 420 cm po Din 900. 290/420 cm po Din 1060. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 76. Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— za komad. Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Din komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro. Orodje vrtnarskega društva: klini za vrvico po 3 Din, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. „Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20,— Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 ln pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vr.ed. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1350. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1520. Poljedelski stroji: Universal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920.—. Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Dta 48.—. Podzemeljski plug Sack (glava) XII po Din 400.—, Sack (glava) XV po Din 400.—. Sackov kompl. plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—. Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalniki: H4 (glava) po Din 315; XXV SACK (kopa-oice) (glava) po Din 440. Okopalnlke Planet-Plantage kompletne po Din 800.—. Osipalnik!: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din 780; HSE (glava) po Din 310; HZL (glava) po Din 700, manjši (glava) po Din 350; M za 7" plug (glava) (Sack) po Din 390. Njivska brana SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 680.—, A4 po Din 690.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 820.—, SB3 po Din 900.—. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 4020. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trookenbeizer Ideal, l) po Din 950.—. Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780, z devetimi (peresnimi noži) po Din 1980. trik Onetje sramnice! ^Bissulin" mi je pomagal pri več kot 1000 živalih. Živinozdravnik D. Deutsche Tierarztlictae Wochenschrift 1911, Nr. U. Nad 300 krav je bilo z „Bissulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. Živinozdravnik Dr. S. Barliner TierSrztliche Wochenschrift 1908, Nr. 18. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik ^Lyko3tt, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. Račan poštne hranilnice št 14257 Brzojavke: „Kmetsfi dom" Telefon 2,847 v Ljubljani, IMučarjeua (Sadna) ul. šteu. i, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi pierai r-nin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšem! pogoji. Obrestuj vloge na^so / brez od- knjižice '0 povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure : vsak delavnik 8.-12.% in od 3.-4.% Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije. Kmetovalci, čitajte kmetijsko - strokovne knjige! KMETIJSKE KNJIGE in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO" v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Splošno kmetijstvo. Din Din F Mlinar Navodilo kakn ip srcta vliati nnrnnila M" Humek, Pet slik od Žlahtnih hrušk .... 10— o letini* kako )e sestav'latl P°roclla M. Humek, Domači vrt (vez.).......40— B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.) 10— L Prid, Ameriški način sortiranja in vkladanja I. Majdič, Nasveti za hišo in dom (vez.) .... 30,— saa)a„ lDr0S-'............. F. Pengov - Dr. Ratajec Poljudna kemija (broš.) 18.— Živinoreja in Živinozdravstvo. V n^^^nn'2 P° ' ' Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika „Konjereja" 15- f P° • • • • 5- L. Tepina, Podkovstvo (broš.) ........ 20- Rohrman-Dular, Gospodarski nauki.....15,- F. Dular, Domači Živinozdravnik (vez.) . ... 44— Travništvo. A. Siivnik, Perutninarstvo (vez.)......50— Weinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (bro^). . 10— mešanic (broš.)............15 — F- Erjavec, Živali v podobah, II. zv. ptice (vezj 26— Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov . . . 5!— A- Pevc, „Sirarstvo"...........65'— Inž. Turk, Travništvo I. snopič po......8,— A- Pevc, ..Mlekarstvo" ..........25— Inž. Turk, Travništvo II. snopič po......13.— Čebelarstvo. Vinarstvo in kletarstvo. A- Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.).....24— d ci i- 1 r» j 1 x 1 D- Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva . , . 15— B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje na- F. Lakmayer. Umni čebelar (vez.) ...... 38— miznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju _ (broš.) ...............10,— Razne gospodarske knjige. B. Skalicky, Kletarstvo (vez.) .......72— M. Kostanjevec, O užitnini vina in mesa (broš.) 5— A. Zmavc, Vinarstvo (vez.) ........66— A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . 15— Imenik vinogradnikov mariborske oblasti . . . 10— J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)......8— Sadjarstvo in vrtnarstvo. J'vnstvl" fvJ) p!evd "S1°var naravnega zdra" 75_ M. Humek, Breskev in marelica (broš.) .... 10— L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš!) !!!!!!! 40— M. Humek, Praktični sadjar (vez.) .....80— Dr. Šavnik, Dohodnina (broš.)........8— M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . . . 24— A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.) . . 10— užitnih in strupenih gob (vez.).......50— F. Kafol, ..Sadjarstvo" ..........10— Makuc - Jamnik, Določanje žive teže pri govedu J. Zupane, „Konserviranje sadja in povrtnine" . . 16— brez tehtnice..............10— ^Gospodarska navodila" ponatisi iz »Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil). 1. Počrnienje vina ali sad- 27. O bistvu alkoholnega vre- 56. Kako živi žitni moli in 75. Dve nujni nalogi naše ži-ievca. nja (kipenia). kako se pokončuie. vinoreje. 2. Rjavenje vina. 29. Vnete vimena ali volčič na 59. Natrijev bisulfit kot nado- 76. Sredstva za pokončevanje 3. sestava in setev travnin in vimenu. mestno sredstvo za žveplo. škodljivih rastlin in živali. 7 Gnoienie vSradov z no- 36' Nova naredba slede zvrše' 6°' Kak1, Se obna^liaio in 77. Škoda, povzročena po lov- veiš mi umetnimi ennhlf vania rezarstva- r, &ravliaJ0. m£'e?., s. . cih in divjačini. vcjsimi umetnimi gnnjm. ... . n-i-i-v,* in ro,n 62. Presojan e krmi po škrob- ,., ... .. -. , , .. 8. Kako se iz gnilega grozdja ^ost .U"sl°Da) in razki- vrednotah M°derno zatiranje živalskih napravi dobro vino. „ >fn'e v',na- <3 Garje nr" konjih kužnih in nalezljivih bo- 9. Ciste drože in njih raba v 41. krmilo ..ribja mo- 'e™. kletarstvu. ka" za rast in pitanje pra- „ *p"enl , . „■ , 79. Preizkusi z umetnimi gno- 13. Vzroki neplodnosti pri go- šičev. Duh ln okus vlna po zvepIu' JiH 1923- leta vedi. 43 Dolžnost vzdrževanja ograj 68' Tobak,- Pridelovanje in za- 80. Pomen kmečkih gozdov. !5. Sluzavost ali vlačljivost nr„H «!„in„ k „ „ konski predpisi. si. Neplodnost, zvrženje in bo- vina. ^rea flv!no' K1 ^e pase. 69. Sečni kamni pri živalih. lezni žrebet. IS. Krmljenja z uiinimi tropi- Napenjanje govedi. _ 70. o prijavi sekanja v gozdih. 82. Salojidin kot sredstvo zonami. Bradavice (gobe) pri živini. n Kisanje in cikanje vina. per trtno plesnobo. 20. Ciščenie in precejanic vina. 50- Izdelovanje mila za dom. 72. Trošarina na vino. 8,3. Tekoče žveplo zoper ples-25. Resna beseda vinogradni- 51. Zdravljenje kužnih bolezni 73. Precejanje in filtriranje nobo na grozdju. kom ob trgatvi. _ s cepljenjem (rdečica). vina. 84. Moljavo žito. ■26. Naprava petiiota ali doma- 54. Nove zakonske določbe o 74. Glodanie lesa po goveji ži- 85. Kako sadimo sadno drevje če pijače. sporih pri kupčiji z živino. vini. ob cestah in potih. OJ bJO C •Si, O a. -a o o j* cfl < n ■a o c/x r-f. 3 O "O o Nk 5. o" o Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Stiskalnice in mlini za sadje in grozdje, kotli za žganje po najnižjih cenah pri Fr. Stupica, Ljubljana. Gosposvetska ce-»t» It. 1. 239 Absolvent kmetijske šole z večletno prakso, ter prvovrstnim izpričevalom, ki so posebno razume na vodstvo kmetije, išče primerne službe. Naslov pove uprava Kmetovalca pod št. 260. 260 Dva montafonska bika izredno lepa plemenjaka, eden star 17 mesecev, težak 420 kg, drugi star 11 mesecev, ima naprodaj. Janez Žafran, Gotnavas št. II, pošta Novomesto. 261 Orehe lepe, dobro suhe. plača najbolje tudi v malih količinah ,,Merkur4' Maribor, Meljska cesta 12 (v hiši Kmetijske družbe). 257 Staro železo in kovine kupuje Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 245 Najboljše dušičnato gnojilo za krompir, koruzo, peso posebno pa hmelj je čilski soliter ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in trgovcih z umetnimi gnojili. Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Turjaški trg štev. 3. ARB ORIN najbolje sredstvo za zimsko pokončavanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listnih uši i. t. d.) izdeluje „CHEMOTECHNA", družba z o. z. LJUBLJANA. Mestni trg SI. tO. (Na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). 5000—6000 hrušovih divjakov enoletnih ima na prodaj drevesnica Mihael Iskra, Hlebce pri Lescah. 253 Sadno drevje za jesensko sajenje, visokodebelna jablana, ima na prodaj drevesnica Mihael Iskra, Hlebce pri Lescah. 252 Drevesnica „Herberstein" v Velenju nudi za jesensko in spomladno saditev prvovrstno vzgoieno sadno drevje, od namiznih in domačih vrst. Cene zmerne, pri večjem naročilu popust. 254 Kupujemo vsakovrstno zlato, srebro, zlati in srebrni denar. Plačamo najvišje cene! Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana-Šiška, Jernejeva c. 8. 243 Absolvent Št. Jurske kmetijske in Mariborske vinarske in sadjarske šole. ter 6 mesečnega zadružnega te-čajav Ljubljani, z dvoletno prakso na Češkem, vojaščine prost, išče primerne službe. Informacije se dobijo pri upravi ..Kmetovalca" pod štev. 251. 251 Knjigo »Sadjarstvo" drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Fra-njo Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si jo takoj naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. Cena 10 Din. 249 I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stjria DUrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. Za krmljenje zahirane, oslabele in rahitične živine je najboljše sredstvo .JEŽilHOVO hranilno in zdravilno olje za živino", ki je v te namene preizkušeno, koristnim priznano in priporočono od najvišje instance „Bujlatri6ke klinike veterinarskog fakulteta in Zavoda za živini gojstvo na Kr. sveučiliitu SHS. u Zagrebu s protokolom Br. 75. od dne 14. junija 1927. To olje dobavlja edino tvrdka M. TEŽAK, Zagreb Gundullčtva ulica bro| 13 ki pošilja na zahtevo navodila o uporabi tega olja vsakomur brezplačno. Blasnlkova IfELlKU pBBTIKfi za prestopno leto I9Z8, ki ima 366 dni. „ VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. „ VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blasniba naslednikih tiskarna in litografičnl zaiisd □UBLMNa, BREG ŠTEV. IZ Naročila n sadno dreuje. Iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale za jesensko saditev (koncem oktobra) sledeče vrste sadnega drevja : 1. Visoke jablane t Bobovc, Dolenjska voščenka, Landsberška reneta, zlata parmena, Damasonova reneta, Kaselska reneta, Jakob Lebel, beli ananas, I. vrsta po 12.50 Din. 2. Pj iSlič ne jabiane: Landsberška reneta, bellefleur, Lord Suffield, celimi, Viljem Transparentovec, Deanov Kodlin, po 20 Din in nekaj marelic po 25 Dit«, 3. Visoke Hruške (žlahtne); Hardisovka in Avranška I. vrsta po 15 Din; moštnice : Ozimka, Vajlarca in Koroška I. vrsta po 12*50Din. (Pritličnih hrušek in češpelj letos in prihodnje leto ne bo na prodaj). Naročila, ki se morajo zaarati. sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo — Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspe- dicijo za vsak ovoj po 20 Din.