GLASOVA anorama '> ■ ........ KRANJ, 17. NOVEMBRA 1962 ŠTEVILKA 45 Kraljica lepega sveta London je običajno ves na nogah, ko kronajo britansko kraljico ali če v mestu ob Temzi volijo najlepše dekle sveta. Le-ošnjo »miss sveta« so izvolili 9. novembra v Londonu. Za naslov so se potegovale lepotice posameznih dežel, V nedeljo so svečano pustili v promet 93 km dolgo cesto, ki so jo gradilejli avtoceste Beograd—D je vd jeli ja v letošnjem letu zgradMi od Parafina do Osipaoniee. Cesta, delo mladih brigadirjev, je na nekaterih mestih betonirana na drugih pa asfaltirana. Pri-podnje leto bodo dela na cesti nadaljevali Minister .visi na niti' Politična kriza v zvezi z afero ,Spiegel' se je zopet zaostrila, ko so socialdemokrati zahtevali odstop ministra Straussa Čeprav je kancler Adena-uer pred odhodom v Ameriko zaprosil stranke za »premirje« v času, ko bo odsoten, se duhovi v zahodnonem-škem glavnem mestu in drugod po Zahodni Nemčiji niso pomirili. Nezadovoljstvo se je povečalo, ko je Strauss po mnogih protislovnih izjavah priznal, da je bil oseb- no vmešan v afero s hambur-škim listom »Der Spiegel«. Iz zapora so zdaj spustili odgovornega urednika Klau-sa Jaeobija, vendar so še vedno »za rešetkami« založnik lista Rudolf Augustein in trije uredniki. Pravosodne oblasti še vedno niso sporočile, s katerim člankom so obdolženci storili kaznivo dejanje veleizdaje. Predstavnik Socialdemokratske stranke je izjavil, da bo stranka zahtevala odstranitev ministra Straussa iz vlade. Kancler je zaradi krize nagovoril svojega najožjega sodelavca dr. Kroneja, da je ostal v Bonnu, čeprav bi moral odpotovati skupaj s kanclerjem v VVashington. Svo- Naslov, nagrade in ugodnosti si je priborila Nizozemka Catharine Lodders. Tudi najlepša Francozinja, ki jo vidite na sliki, je iz Pariza odpotovala z lepimi upi v London Ui!;ii:lllll!lll!!lllllllllllll!l!lllllillllll»l!i:;,.::i1 Potočnikov Jure z blejskega otoka je prav gotovo edini v Sloveniji, ki ima kaj čudno pot v šolo. Vsako jutro naj bo toplo ali pa ivje na drevju mora najprej s krepkimi zavesljaji 6 čolnom do obale k ribiškem domu, od tam naprej pa s kolesom v šolo. Pred dnevi smo ga srečali, ko se je vračal iz šole domov. Ko je »podmazoval« svoj »avto« z vesli, smo ga zmotili za kratek pomenek. ^ Koliko let se že voziš takole v šolo in v kateri razred hodiš? — Letos je že sedmo leto, čeprav hodim šele v šesti razred. Iz čolna na kolo £ Kolikokrat si se pa že kaj »okopal« v jezeru? — Tega skoraj ne morem točno povedali. Skoraj vsako leto se nekajkrat »okopljem«. Vsemu se človek privadi, res pa je nerodno, če se v mrzli zimi znajdem v vodi. rh najbolj nevaren je prav zimski čas za taki' ne nesreče. Ledena skorja je včasih pretanka, da bi me obdržala, in ... £ Ker si doma ob vodi in ker je na jezeru čez poletje vedno tudi mnogo turistov, si prav gotovo videl že marsikaj zanimivega? — Prav gotovo sem, in to vesele in žalostne stvari. Nekega fanta sem že tudi rešil, čeprav sem bil takrat tri leta mlajši. Bilo je pri Mlinem. Fant, ki še ni hodil v šolo, se je igral na obali, nenadoma pa mu je spodrsnilo in že se je znašel v jezeru. Kljub hladnemu jesenskemu vremenu sem se takoj odločil, da mu bom pomagal; in ker mi ga je uspelo rešiti, sem vesel, da sem bil prav v tistem času na kraju nesreče.« BOGDAN FAJON bodni demokrati, ki podpiraj« Adenauerjevo vlado so izjavili, da bodo »mirni« dokler se kancler ne vrne iz Ame» rike. Narodi se razlikujejo po želodcih V Zahodni Evropi v zadnjih letih veliko razpravljajo o raznih oblikah združevanja, hkrati pa ugotavljajo, da ima to združevanje tudi določene zadržke. Tako so ugotovili, da so jedilniki posameznih narodov precej različni in ne bi kazalo glede na Skupni trg ustanavljati tudi skupne zahodnoevropske kuhinje. Pri primerjanju jedilnikov so prišli do zanimivih podatkov. Največ kruha pojedo Italijani, najmanj pa Angleži. Italijani prednjačijo še pri količinah sadja, zelenjave, sladkorja, sira in vina. Pri potrošnji vina so Italijanom kos samo še Francozi. Angleži so na prvem mestu v porabi mesa, jajc, mleka, kave in čaja. Kave in čaja porab?;« Angleži trikrat več kot Nemci. Nemci pa so izvrstni jedci krompirja in klobas. Razen tega tudi pri maščobah ne štedijo. 12 Razkrinkana mreža na osmem kongresu Komunistične partije Bolgarije B Glavno mesto Bolgarije SOFIJA olgarija je bila med I vsemi vzhodnimi državami najdlje gluha pred »novim valom«, ki je po obračunu s kultom osebnosti prihajal z Vzhoda. To je do neke mere razumljivo, saj je znano, da so se posne-jmavci Stalinovih rnpak vgnezdili z izvirnimi gre- Izključitve T kotili Z LETALIŠČA NA GOVORNIŠKI ODER Prvi sekretar bolgarske Komunistične partije Todo-r Zivkov je samo dan pred otvoritvijo osmega kongresa dopotoval v Sofijo po obisku v Moskvi. Nihče takrat še ni vedel, da se bo hi v bolgarski prestolni- d™gi dan začel v Sofiji najel. Tudi po »odjugi« v ostalih vzhodnih državah Je Bolgarija nadaljevala po starem, kakor da se obsodba stalinistične vladavine nje ne tiče. čeprav je bil glavni krivec za »težke napake v preteklosti« Viko Crvenkov odstranjen z vodilnega položaja, se je vendar V sednik bolgarske vlade, se- Bolgariji borba med na- dem ostalih visokih partijskih hrbtom pa je podiral vse, kar voditeljev pa je bilo zame- j€ mogel podreti. Nekdo je njanih na položajih. Ko so ▼ duhovito dejal, da je bil An-kongresai dvorani obsodili *m jugov verjetno edini napake te sovražne skupine, predsednik vlade na svetu, ki je obračala politiko parti- ^ ^ bii v opoziciji proti je po svoji lastni koristi, sta bila glavna krivca za zgodovinske napake Jugov in Can daljši kongres bolgarskih komunistov, ki bo odločno razkrinkal nazadnjaško skupino voditeljev i/, dobe kulta osebnosti. V svojem kongresnem govoru je Todor Zivkov obsodil skupino voditeljev in povedal, da so bili iz vrst partije odstranjeni Anton Jugov, predsednik bolgarske vlade, Georgi Cankov, namestnik predsednika vlade, in Viko Crvenkov, bivši pred- vom pa je pripravljal zaroto, da bi prevzel popolnoma oblast in postal pTvi človek v državi. Skupaj z njim so dvignili glave tudi nekateri drugi visoki voditelj;, kot so Dobri Terpešev, Jonko Panov in drugi. % SOVRA2N1K S PARTIJSKO KNJIŽICO Anton Jugov je kot predsednik vlade igral zelo dvolično vlogo. Na zunaj se je delal, da je vnet pristaš »nove smeri-, za sti in kritično presodili na pake. Ali je to žc dovolj, da se v prihodnosti preprečijo podobne zlorabe? Na kongresu so često ponavljali, da Bolgariji nihee ne more stati r.a/J /ekonom in da je zakon za vse ljudi enak. Najbrž bodo potrebne će precejšnje spremembe in precejšnji napori, preden bo to veliko načelo dosledno uresničeno in preden bo z,akon v Bolgariji dobil zopet ugled, ki mu gre. Rekli so • • • »Mišljenje da ra2govori pomenijo predajo, je dediščin* Miincbetta. To mišljenje m točno.* Lord Home, britanski zunanji minister »Najslabša stvar razen »*v( umnega generala je pameten general* Charles de Gauile, ! francoski predsednik Kdor ni z menoj, je nasprotnik enotnosti Zahoda.« Franz Josef Strauss, nemški obrambni minister »Nemcem so všei uporniki, delujejo v neki tuji deželi.«, Marcel Reich-Ranitzki, nemški publicist »Britanci smo Evropejci. To^ It bila vedno resnica, vendar, je šele sedaj postala stvarnost.« Harold Macmillan, britanski premier »To, kar je danes važno, ni več la v nekem nočnem zabavišča skušal preprečiti neko stri.^^* točko, ki je bila na sporedu. Neka striptease plesavka si j omislila svojevrstno točko. Oblečena je bila v štiri državn zastave: francosko, italijansko, grško in turško.. Pri igranj* štirih himen je vedno odvrgla odgovarjajočo zastavo. Grš* konzul, ki je bil prisoten, je skušal to preprečiti, tod* vro čekrvni lastnik zabavišča mu je s stolom, ki ga je pograbi pri prjri mi/.i, razbil lobanj« 4 Reportaža » Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Popotni zapiski 0 naših severnih sosedih NEVTRALNA ZAVEST Zunanja označba avstrijske nevtraln -sti najbrž ni vsiljena podobnost, ; da Avstrijke nosijo skoraj .enake klobuke kot Avstrijci. [Spuščanje avstrijske nevtralnosti na raven enakih klo-k bokov med obema spoloma , bi bui netipično. Splošno je j znano, da moški tudi v tej 1 alpski deželi, kjer ljudje preživijo polovico leta v plaščih ! In gojzericah. niso povsem nevtralni do žensk. Avstrijska nevtralnost gre iz okvira klobukov. Sedem let stara avstrijska nevtralnost se rada pohvali, da so imeli na Dunaju pred sedmi.ni leti veo pameli rod klobukom, kat je Imajo sedaj vsi Avstrijci paj. Se vedno pa Avstrijci najbrž niso r.v.^stili, kaj je nevtralnost. O l cm se prepirajo g* a ve z ra iTni.ni številkami Uabojtov; glave z ministrskimi klobuki in gl^.ve 2 beral-k>rai klobuki, k' na cestah nimajo klobukov v rokah. Bivši avstrijski kancler Raab je ini<»l asvade govoriti, da nevtralnost obvezuje drž.ivo. ne pa državljanov. Ljudje se, kol je vf-đat}, i pravila držijo. Tujec sc lahko na Številnih prim?rih prepriča, da Avstriji n;so nevtralni, čeprav jim ugaja, da se na keneu razgovora veri no potrkajo na prsi in pravijo: »•Avstrija je pr> volji velesil nevtralna.« Avstrijsko n-.-vlr.il nest sem preizkusil v številnih mestih in crlo na deželi. Njihove nevtralnosti ne mere"; izmeriti s termometrom pod pazduha ali pod jezikom. Jezik ima sicer -za merjenje nevtralnosti velik pomen, ker je dober pripomoček za presojo rie-vtralnria razpoloženja. Primerjanje davkov Nevtralnost obvezuje državo, ne pa državljanov ■ Tudi o denarju govorijo v »božji hiši« - Kmetje za vse na svetu iščejo vzroke v primerjanju davkov ženec irv.d. da so Rusi pri: !i v Evropj, da bi posiljevali neailke ženske. Stebri avstrijske nevtralnosti nc stojijo samo na odnosu dežele do zunanjega sveta. Nauk o nevlralnosli so začeli presajati tudi na domača tla. Raabov naslednik dr. Gor-bach je začel nevtralnost raz-i",-..ii v alp>ki nemščini. -V D S| rotjih med brezbožei in k;i tjanl ne more biti Avstrija nikoli nevtralna.« Ta politični izrek se tiče mnogih avs.rijkih vrr- " 'v in brez-božcev. CERKEV NI VEC V -BOŽJIH ROKAH« rcrkei' pri naših severnih sosedih ni več povsem v božjih rokah. Cerkvena vraia odpirajo tujim turi-n rtj-ši k^t domačim vernikom. Župnišča bogatim tujcem, ki si ogledujejo cerkve, n« odpirajo vrat zaradi po- božnosti in molitve. Molitev je v avstrijskih cerkvah postala postranska stvar. V cerkve vdirajo tujci z daljnogledi in fotoaparati, včasih tudi v kratkih športnih hla- 3J •„«■- •,V40C." RAZLIČNI NAVOJI MOŽGANSKI \T Beljaku se:n preizkušal avstrijsko nevtralnost na primeru zadnje svetovne vojne. Možakar je s pestjo tolkel po gostilniški mizi in trdif, da so se Rusi edini v zadnji vojni borili po- Zabave so včasih improvizi- šten.) in kot možje. America- rane tudi na skelah in na ne je imel za razbojnike, ki splavih. Za ljubezen gre. Ni so s ^preprogami« bomb po- važno, kje ljudje plešejo, po bijali žene, ki so živele v za- parketu aH na slabih deskah, ledju daleč od fronte. V Ce- Glavno je, da tiščiio srca lovcu je neki volilni udele-G&uiM^ Kot povsod po svetu volijo tudi v Avstriji veliko lepotic in kraljic. Nekje sem prebral lepak za zabavo, kjer so volili celo kraljico twista. Za deželo, kjer se tujci po pravilu ne bi smeli dolgočasiti, je posnemanje Vv^eh mogočih oblik zabave dobrodošlo čah, čeprav je na vseh cerkvenih vratih nabito opozorilo v štirih svetovnih jezikih, da sme v božji hram stopiti samo dostojno oblečen zemljan. Razen tega so po cerkvah izobešena še druga gesla, ki jih običajno vidimo v dvoranah, kjer prirejajo rePtične shode. Pred katedralami stojijo cerkveni vodniki, ki v svetovnih jezikih vod'jo *?mike z besedo od umetniških slik do izkopanin iz rimske dobe. Splošni nagovor pred cerkvenimi vrati je podoben dsbri komercialni reklami po našem radiu, kj že po vsiljivosti gre vsa- kemu na živce. Vodniki torej pred vrati začnejo beračiti kot nekoč pohabljenci s strganimi klobuki: »Vzdrževanje cerkev je drago, to sami dobro veste, zato ne stiskajte, ko boste slišali to uvodno prošnjo in darujte po svojih močeh. Najmanjša vsota, ki jo lahko vsak prispeva je 5 šilingov — z besedami: tristo dinarjev. Poglejte, glavni oltar, ki smo ga pred leti obnovili, je stal nekaj milijonov šilingov. Torej gospodje in gospe, tudi o denarju moramo govoriti, čeprav smo v božji hiši.« V čisti prižniški govorici se konča ta uvodni nagovor in potem na pladnju, da vsak vidi, koliko denarja je kdo potegnil iz denarnice, končajo ta tržni običaj brez branje v k in brez tržnega nadzornika. USTOLIČENJE SLOVENSKIH KNEZOV Vfarno cerkev pri Gospe sveti, kjer so usloliče-vali slovenske kneze, romarji ne prihajajo več po kolenih. Verniki so se tudi na Koroškem prilagodili času. Romajo z avtomobili, pomešani s tujci, ki obvezno obiščejo nekaj znamenitih cerkev na dan. Za Slovence so cerkve na Koroškem privlačne. Fdina v hiši božji se lahko prepriča", da dvojezičnost ni samo na papirju. Slovenski napisi, ki jih zaman iščeš na taliah naselij in želo -ških pcilaj, so ol;r„ njeni samo še v nekaterih cerkvah ped slikami kriSevega pota. Slovenščina- se je razen v cerkvi zs'Jr^r.'a ?e tudi n: pokopališčih.1 Na ' .i spomeniki v slovenščini mrtvim ne morejo več škodovali. in zdaj je na vrsti ta zgo* do vinska cerkev iz nase ko« roške zgodovine, ki ima v zvoniku zvon, ki gs le s te« žavo zažene osem odraslih mož. Tujci si najamejo na« učene vodnike, ki poznajo zgodovinske podatke o stari cerkvi, toda v tem vodniškem priročniku ni slovenske igo« dovine. Tujcu po ogledu cer« kve pade v oči veliko sten« sko geslo: »V svoji zadnji obleki ne boš imel žepov«. Vsak ve, kaj cerkev želi od zgodovine in ljudi, ki jo obi« skujejo, ZADNJA NEDELJA rstdnje nedeljsko dopol« #, dne, ki sem ga preživel na Koroškem, sem po« rabil za štetje avtomobilov na prometni cesti med Ee« ljakoan in Celovcem. Stel sena župnike, ki so se v ne:le!jo dopoldne vozili v črnih oblekah po tej cesti, morda celo na izlete. Neki koroški kmet mi je povedal, da župniki na Koroškem prav tako dobro živijo kot pri nas obrtniki in direktorji. Vsi so rdeči in imajo visok krvni pritisk. Pred bogom so tako tnakl: koroški župniki in naši obrtniki. In ta koroška kmečka filozofija je napravila še eno primerjavo: na Koroškem so cerkve ob nedeljah prazne, ker ljudje plačujejo cerkveni davek, v tistih deželah pa. kjer so cerkve polne, ne pla« čujejo cerkvenega davka. Kmetje pač vzroke za vse n» svetn iščejo v primerjanja davkov. ZDRAVKO TOMAZEJ Avstrija nima veliko sonca. Gorati svet je navajen daljših zim s precej snega, Venda* Avstrijci, tudi sonce in vod« dobro izkoriščajo. Voda v ko« roških jezerih je čez poletje precej topla in ob obal; so uredili vrsto priprav, ki ljudi na kopališčih zabavajo. Čeprav je voda včasih hladna in zrak prej svež kot vroč, se kppavci v tem okolju poču-It'o kar dobro.. Verjetno se kakšen med njimi kdaj pa ,kdaj tudi prehladi Kuko so slikali raketne baze na Kubi »Die Welt« objavlja podatke o kamerah, ki so sposobne z velike višine posneti objekte na zemlji f) Pred več kot štiristo leti #) prvo fotografijo. Bilo je kotne baze na Kubi, so bila da se za njimi skriva tehni- f) je Leonardo da Vinci opi- f) leta 1839. Danes pa se v opremljena ■ takimi kame- ka, ki je še pred kratkim f> sal neke vrste kamero, sto f) filmskih kasetah iz vid ni- rami. Čeprav nam še v na- spadala v okvire utopičnih f) let pozneje je Kepler od- f) ških letal vrtijo filmi, kd prej ostaja skrivnost, kako romanov. f) kril temelje teleobjektiva, #> odkrivajo skrivnosti. to, da prikrite rakete niso j\;a nekaterih izmed teh fil- f) še dvesto let nato je Luis Ameriška izvidniška reak- bile odkrite že pred 16. okto- f) Dagnerre v Parizu naredil tivna letala, ki so odkrila ra- brom, ti filmi le zatrjujejo, Nenavaden fenomen Z C H. ki barvo občuti Tudi pri normalnih ljudeh se lahko čutilo tipanja izpopoln Udeleženci znanstvene teorijam o občutljivosti člo- ljivost lahko aktivira. Med konference uralskega od- ve^ia- Razumljivo je, da je nalogami sodobne znanosti je • .ta občutljivost v normalnih tudi to, da najde mehanizem aetKa vsezveznega aru- pogojih nepotrebna, tako da in sredstva, s katerimi bi bistva psihologov SZ SO se tudi ne pride do izraza. Toda lo omogočeno, da ljudje upo-lahko spoznali z nena- v posebnih pogojih in s po-^rabljajo svojo občutljivost vadnim fenomenom in se*™™'* vajami se ta obcut-lpo svoji želji, njegovimi sposobnostmi. mov 6e vse rastline pojavljajo v škrlatno rdeči barvi. Vendar to velja le za žive bilke, v katerih je še listno zelenilo. Ce pa so te rastline posekane ali polomljene in je potem z njimi pokrita mreža nad raketami, ta zakon ne velja več. Te rastline se na filmu pojavljajo v temno sivi barvi. Na tak način delo pri odkrivanju skritih vojnih objektov ni težko. Skrivnost te tehnike se skriva v tako imenovanem infra rdečem postopku oziroma v izkoriščanju valovnih dolžin, ki so v spektru nasproti rdeči barvi. Ta neverjetni postopek odkrivanja se uporablja ne samo pri odkrivanju tajnih objektov pod razpetimi mrežami, ki so prekrite z rastlinami in listjem, ampak tudi pri razpoznavanju zeleno prebarvan i h 6tavb. Upravičeno je mogoče pričakovati, da bo preiskovanje s pomočjo infra rdečega sistema v uporabi tudi po kubanski krizi. To pa še toliko bolj, ker je s tem sistemom mogoče ugotoviti tudi vroče pline, ki ostajajo v ozračju po izstrelitvi rakete. Razen tega je omogočeno, da ee filmi razvijejo že v avionu in da se slika nekaj minut nato z elektronskim sistemom prenese na zemljo. Vse snovi, katerih temperatura leži nad absolutno ničlo, oddajajo infra rdečo energijo. To pa pomeni, da ima vsako mesto na zemlji, predvsem če ima vojaški pomen — kot 6e pravi — »svoj prstni odtis v infra rdečem spektru«. Mogoče bo prav to obojestransko učinkovito izvidni-štvo doprineslo korak naprej na poti k razorožitvi. Zanimivosti Rozi Kuljšovi so zavezali oči, ta pa je nadaljevala branje — s prsti drsajoč po tekstu: na fotografiji je s prsti »videla«, kdo je na njej, povedala barve obarvanih koščkov papirja, iz vreče potegnila klobčič sukanca v zahtevani barvi, skratka, dokazala, da lahko preponi a barve tudi samo s tipanjem. Večkrat ji je uspelo »videti« celo poštno znamko na pismu. To svojo lastnost je razvila s potrpežljivimi vajami. Nekaj časa je delala v šoli ca slepe, po težkem revmatičnem encefalitisu je njeno čutilo tipanja postalo še bolj občutljivo. Se vedno ji delajo preglavice zelo drobne trke in razpoznavanje barv r temi. To izredno sposobnost Ku-Iješove pojasnjujejo s tem, da ona občuti že najmanjše rpremembe v temperaturi različno pobarvanih površin. Zato je mogoče pojasniti tudi težje razpoznavanje barv v temi. Njen primer še raziskujejo. Taki pojavi 60 bili znani tudi že prej. V tridesetih letih se je sovjetskemu znanstveniku Leontjevu posrečilo, da je pri nekaterih ljudeh čutilo tipa tako razvil, da jim je dlan reagirala na snop svetlobe, pri čemer so toplotni učinek odftrar.il; s posebnimi filtri. Ta pojav ustreza sodobnim Zelo visoka stopnja mehaniziranosti kmetijstva je farmarju v ZDA omogočila, da danes proizvaja hrano in vlakna za povprečno 24 oseb. še pred dvajsetimi leti je lahko oskrboval le 11 ljudi. Največji napredek so doživeli kmetijski stroji. Ocenjujejo, da znaša vrednost strojev in naprav, ki delajo na ameriških farmah, preko 18 milijard in 539 milijonov dolarjev. Na sliki vidimo obvezni traktor, ki vleče veliko kosilnico. Ta ima veliko vakuum napravo za zbiranje posušenih stebel detelje in cev za natovarjanje prikolice z nosilnostjo 4 tone * PLACA ZA LENARJENJE V ameriški vojni bazi v San Antoni u v Texasu trideset letavcev prejema plačo samo zato, da ne bi ničesar delali. Stalno morajo poležavati, spati, jesti in gledati televizijo. Največji napor, ki jim je dovoljen, je igranje dame. Gre za. eksperiment, ki naj pokaže, kaj se dogaja s kostno strukturo astronavta po dveh mesecih popolne neaktivna.sti v ležečem položaju. C BOLEZEN IZ STA F.TII GROBNIC Dva egiptovska znanstvenika sta na neki mumiji iz četrtega stoIct>a po našem štetju, ki so jo nedolgo tega odkopali, odkrila žive viruse neznane bolezni. Z raziskovanjem sta začela potem, ko je zbolelo več arheologov, ki 60 sodelovali pri odkopavanju tega groba. Mogoče je, da bo to odkritje dalo odgovor na star.i praznoverje o maščevanju faracnov nad vsemi, ki moti.;'o n'ihov mir. Z obstojem prastarih virusov bi namreč lahko pojasnili mnoge smrtne primere arheologov in drugih znanstvenikov, ki so delali v grobnicah. 0 »PLASTINAVT« Ameriški znanstveniki so izdelali lutko — visoko kot človek in težko 75 kilogramov, ki ima »meso« iz mehke plastične snovi. Lutko »plastinavta« so izdelali zato, da bi s pomočjo instrumentov za merjenje jakesti kozmičnega žarčenja, ki jih lahko namestijo v" raznih delih lutke, ugotovili, kakšen je njihov biološki učinek na človeški organizem. Vas narodov v Ivangradii f začetku leta so v črnogorskem me-itecu Ivangradu ogradili naselje, kjer itanuje 30 Fincev, Švedov, Avstrijcev tn Nemcev z družinami Tako se je trideset ljudi vživelo v mesto, v katerem bodo ostati dve leti, da skupaj z domaćini zgradijo tovarno papirja, ki bo največja in najmodernejša v Evropi. I Sodobfie montažne hi- jedilnem listu. Finci so vle- I Sicc so v Ivangradu Izgradili za tujce »iz tud; na ka v I potrebe«. S stroji, ki so kvarni jim je »prihajali za no,, .ovar- £»j I no papirja v lvangra- r. g du, so prihajali tudi g strokovnjaki za mon taft žo strojev. Njim so I morali preskrbeti sta-b novanja. V mestu d I bilo prostora in tovar-§ na je sklenila, da jim v iS ri'.; i/ s 11 i i <. MM A Prve stike z našimi ljudmi so tuji strokovnjak: naših krajev Bohinjski kot Bohinjski kot ni znan samo po dobrem siru in pašnikih, temveč prihaja skuzi • ki je dobilo ime Jasi • kovač, postavi naselje • iz lesenih hišic. PRVI PREBIL W< I dobili v to\arni. kjer so že pri vratih doživeli prt*o-ne'enje. Tovarna je bila skoraj zgotovljena. - N:*mo pri,-:.k.>vali. da bo- ozka bohinjsko žrelo do je-§ DJ bli/njcin hribčku, do dela tako dobro EfTa vedno več tujih in do- opravljena, - so dejali pri n.ačih turistov. Pred de;ct-ogledu tov um lctji je pove/ovala Bled in Testni pometač M adi so bili mr.ogo sprot- Bohinj znana toverna steza, počiva. Pojavi novi v r.avezoc.-.nju stikov ki je bila speljana vseskozi kot starejši. T;tko sta med o levem bregu Save. Kas-prv Dl] sklonila poznanstvo z neje v Zoisovem in Vodni-iv; r. (rajskim pastirjem ovao kovem času — pa so po Men- TD« mo msinova stUttpfftslEflfll cingerjevem pričevanju pod-uji strokovnjaki so bili in:.enrr:a Hana in Mihael, jetni Bminjri zgradili prvo več kot prešine-oni nad Nh jo z:'ruziia ljubezen do cesto skozi Stenge. Po njej lepim naseljem, v katerega domačih živali. In fanta iz so več desetletij tovorili so se vselili. Sobe s«> bile so- TsV-nčre sta prebila dno.o na zdolgočaseni tovorniki, dobno in udobno opremljene pa-i z ovcami. časa do časa pa se je poja- z mnoga zraka in svetlobe. Zdaj pozimi se luči v no- rila na njej tudi kakšna zavem naselju hilro UgaJajO nimiva bohinjska kripiea iz Mednarodna druSČlna razen re/ljanih jesenovih deščic, Dancev, ki so kuhani in po- na primer taksna, s kakršne cen] v hotelu, zgodaj odha- sta se peljala iz Bohinja v »a k počitku. Tujci talijo, Igubijano na šolanje zastavne razumejo, ni oče Rok in njegov krivo-Domačini r^i jim odgovar- gledl sin Mlekujed, ki mu je jajOi da ivangrajska dek< bilo ie v mladosti usojeno. Piranu F.rno.st Krmac po končanem del r novi vlogi in dela težke vc/.be. da I meščane razvedril Sve;li so to naselje preimenovali v »mali S:ockholm~. Čeprav *o bili o stanovanjih vsi tujci enotni, so se vendar začeli razločevati, ko so razmišljali o prehran1. Tri družine so skUnile, da se bodo hran le p<> svoje. Samo; ni- so našli sk'..pnes>a jezika ob ne razumejo niti domao.nov. da bo -gospod« Od tistega časa je preteklo \oi" desetletij in v do- (Kl lini ac je marsikaj .spremenilo. Naraseajsel ritega iiv- ljonja in / njim rojstvo potniškega in motornega turizma sta spokojni mir, idilo in patriarhalnost. Staro se hitro umika novemu, da se današnji človek na hilro spremerube sproti privaja. Kljub vdoru strojev in tehniko pa ima bohinjski k->t še vedno zelo ■riksvne mrtaaiica dveh f** sov. Ob Uhlllflaft pri'.>»imk>4 k'li Uhko v teh krajih ridH mo prave stare bohinjska kravarje. phinšaijc in sirarj« z Ogromnimi hisagatni na vedno pregnala hrbtu. Človek lahko pnm«r* ja njihov tradicionalni n%4 čin ivljenja v planinah, nji« hov« stromn« zabavo, m .i >.!-» no plese in običaja ter trd* delo z mestnimi navadim.i v hotelih, z /abavo pri grama« ionih in ob tvvi.slu. — J. B. i SLOVENCI i\ UALAJtlCNl POSKUSI N »cisti so v taborišču Dachau opravljali razne poskuse z živimi zaporniki. Poskušali ><>. koliko prenese človeško telo vročine in mr.i/.j in še razne druge stvari. Profesor dr. Klaus Schilling pa si je zamislil poskuse c okužbami malarije, navideznim zdravljenjem in opazi.va-njem. Za marsikoga so bili ti poskusi rešitev, da ga niso poslali naprej še v hujša taborišča in v smrt. Malariene poskuse so delali tudi na Slovencih. Po nekaj tednih priprav in vaje so jetnike, ki so hili predvideni /a malariene poskOSe, dali v poskusni bolniški oddelek za malarično bole/en. Na ta oddelek sem prišel bre/. priprav. Bilo je v začetku avgusta 1942. leta. Pri prenosu hrane iz kuhinje do barake sva s starim Poljakom odložila čez 80 kg težek kotel z zeljem. Ker sva bila oba brez moči. sva kotel postavljala na zemljo vsakih tO do 50 metrov, da bi se odpočila. To pa je opazil starešina bloka 14 — neki Ness VVilli. Poljaka je sunil po tleh. mene pa udaril s pestjo po glavi, da sem obležal neza-' vesten na zemlji. Brcal me je in grozil, da me J bo spravil skozi dimnik krematorija. Naslednji dan me je zapisal za malarijo in zdrav sem mo-• ral v »bolnišnico« za malarijo. V bolniški sobi sem našel več znancev iz Begunj, ki so prišli v poskusni oddelek iz kazenske skupine. Jetnik I.avtar rz Kranja ml je dejal: »Nas je že tresla malarija, tebe pa še bo«. Odložil sem progasto bluzo in hlače in si oblekel bolniška obleko: srajco in spodnje hlače, za izhod iz sobe na potrebo ali v umivalnico pa si ie vsak smel oviti še odejo, ki je morala biti i pasom urilrjeou tkoli telesa. Cepljenje je bilo vedno enako. Najprej rent-gi nskl pregled. Pozneje so v/eli iz desne roke nekaj krvi. Sledilo je hranjene komarjev. \ posebni sobi smo sedeli okoli mize. Bil sem Ko nisem bil človek edini Slovenec med osmimi Ukrajinci. Vsuk izmed nas je dobil jekleno kletko, v kateri je bilo najmanj sto komarjev. Morali smo zavil ..'i rokav srajce na desni roki in polu/iti roko oJ zapestja do komolca na jekleno kletko, vse skupaj pa oviti z brisačo, tako da je bila kletka s komarji v popolni temi. V tem stanju smo morali držati roko na kletki pol ure. in to z.iu'rri in zvečer vca leden. Komarji so jetnika pikali »• roko. Ni,oni občutil nobenega pik t. V< ledol teden x> nas opazovali, če .ie bil kdo pri ton« oku/en. Na vsake tri ure podnevi in pernici ssy nam morili vročino in puls. Nekaterim <•» dajala kletko tudi v postelja in so jih morali i-i ! iti mod ategnL Nekemu jetniku so pri tem komarji poginili. Neki Mariborčan pa je namenoma i žil roko na kletko bolj nerodno in s palcem ra»i trgal mrežo. Tako so bili ujeti komarji -dnvo« bo jeni-. Večina jetnikov je bila r malarijo okužen* le po prvem hranjenju. Vročina rri obolelih .!« narasla do 40 stopinj C in vsakega je nebavaM treslo. Oboleli so dobili dietno hrano: malo hol.« ši kruh. margarino, malo mleka ali mlečni /droo. Tisti, ki pri hranjenju nismo hili okužen', s-.n« morali v operacijsko sobo, kjer so nam v *ie^ no rok:» vbrizgnili kri okuženega bolnika, V ?H je moral oslati na malarienem oddelku tako dol* go. da je zbolel in so ga potem s posku -i rdra* vili. To je trajalo tudi do še^t tednov. Z'r.lraj so nas /budili že ob štirih. Bolničar je vsaka jutro vsakemu Izmed nas prehode! levo uho ta iz njega iztisnil nekaj kapljic krvi. Razen Slovencev so bili r.a mala t ■■("nem od-« delku le Nemci. Cehi, Poljaki. I 'krajine!. Rusg in drugi. Mco> njimi so hili profesorji, dul ivoh ki, delavci, skratka, jetniki raznih poklicev. Vsaka skupina jc bila šc po odpustu s ooJ skusne ,.t oldelka pod nadzorstvom. Ko snu priV šli ag«et "'. čelo. smo se večkrat morali vračati na preglede v poskusni oddelek, AN i)RIJ TISI.EK i Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.., 7., 8., 10.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 17. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Iz Lipovškovih skladb 8.55 Radijs'ia šola za nižjo stopnjo 8.25 Vokalni ansambli v zabavnem tonu 8.45 Pesmi in plesi iz Litvanije 10.15 Violinski koncert 10.40 Seznanite 6e z Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1 15.30 Slike z razstave Modesta Petroviča 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Zabavni intermezzo 17.15 Radijska igra 18.15 Komorna glasba 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu rONEDELJEK - 19. novembra 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Pepca rerovše!:: Združevanje kmetijskih zemljišč v socialističnem sektorju 12.15 Poje ženski voklani kvartet 12.30 Paganini in Liszt 13.30 Od popevke do popevke 14.05 Baletna 6Uita 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Za razvedrilo in oddih 15.40 Med amaterskimi zbori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Veliko glasbe — malo instrumentov 18.30 Domače polke in valčki 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice fO.OO Naš variete 82.15 Oddaja za naše izseljence 83.05 Veseli intermezzo 83.15 Skupni program JRT NEDELJA — 18. novembra 8.05 Tatr.r^ka suita 8.25 Z zabavno glasbo v novi teden 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Majhen radijski portret srbskega skladatelja 9.45 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi 10.15 Prizor iz drugega de anja o^ere Carmen 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova po~evkt 11.00 Pozor, nimaš prerlnojti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Basist Ivan Petrov poje ruske narodne pesmi 12.30 Pol ure pred trinajsto 13.30 Lepe melodije 14.05 Pet opernih vlog sopranietke Sonje Hočevar 14.35 Naši poslušavi čestitajo in pozdravljajo 15.15 Dve burleski 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Po strunah in tipkah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dvajset minut ob I glasbenem avtomatu 118.45 Radijska univerza [ 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert zbora RTV Zagreb 20.45 Kulturni globus 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zabavni orkester David Rose 23.15 Glasba za ples TOREK — 20. novembra 12.15 Okrogle in vesele popevke Boruta Lcsjaka 12.30 Melodije za vas 13.30 Med domačimi uverturami 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Cez zelene trate ... 15.15 V tričetrtinskem taktu 8.40 Nekaj klavirskih transkripcij 8.55 Radijska šola stopnjo 9.25 Arije iz oper 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika zemlji z našimi vokalnimi ansambli za višjo f 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice za praznik 20.00 Malo instrumentov — veliko glasbe 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 10.55 Vsak dan novo popevka 20.30 Obrazi in značaji 15.33 V torek nasvidenje 16.09 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in t svetu 10.10 S'o^lavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.C5 Gl",sbene raza'.edn:ce 20.03 Klavir in hammond 20.15 Radijska igra 21.15 Pihalni kvintet Slavka Osterca 21.20 Iz filmov in glasbenih revij 22.15 Za mlade plesavce 23.05 Nočni akordi 23.20 Glasba na-iega časa SREDA — 21. novembra 8.30 Napotki za turiste 8.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 »Mihec, sončkov brat« 8.55 Glasbeaa medigra 8.05 Na obisku pri slovanskih skladateljih 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Zabavna glasbena matineja 11.35 Z raznih 6trani A2.05 Naši poslušavci čestijajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za na>o vas »4.00 Poje Gorenjski vokalni oktet K.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 81.15 Igra orkester Ysavier Cugat 8.05 Tri arije iz opere Carostrelec 8.25 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Veliki zabavni orkestri 9.45 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike 10.15 Ravel v interpretaciji Leorfarda Bernsteina 10.40 Napredujete v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijcki nasveti — Emil Gabrovšek: Podružabljamo gospodarjenje v zasebnih gozdovih 8.05 Jutranji divertimento 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Orkestri in ansambli naših radijskih postaj 10.15 Vokalni ansambli v zabavnem tonu 10.25 Dve jugoslovanski umetnici 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. 11.00 Pozor, nimaš prednosti Dušan Modic: Pomen vzgojnih oblik krošenj v intenzivni sadjarski proizvodnji 12.15 Poslušaj mo ansambel in soliste Milana Stan teta 12.30 Pol ure s solisti mariborske opere 13.30 Sejem plošč 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Z lepimi melodijami — iskrene čestitke 15.15 V zabavnem tonu 15.28 Yohudi Manuhin igra Bacha in Griega 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mojster iz Bonna 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popevke iz Opatije 1962 18.25 Z našimi domačimi 20.00 Simone Bocvanegra — pevci in ansambli 19.05 Glasbene razglednice opera 22.15 Za vsakogar nekaj 22.50 Literarni nokturno 23..05 Zadnji ples pred dvanajsto 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Miran Marušič: Uvajanje sodobnih vzgojnih sistemov in produktivnost dela v vinogradih 12.15 Pesmi iz Srednje Amerike v izvedbi ansambla Vaclava Kučere 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 V pastoralnem razpoloženju 14.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Iz Mendelssohnovih Pesmi brez besed 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka številka 3 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavna čajanka 18.45 Kulturna kronika 19.05 Zvočne razglednice za praznik 29. november 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkestri tega tedna 21.00 Izročilo XX. stoletja 21.40 Sonata za violino in klavir 22.15 Za ljubitelje jazza 23.05 Z lokom po strunah 23.20 Naši umetniki muzicirajo PETEK — 23. novembra 21.00 Zabavna glasba 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Uvod in 1. slika scenskega oratorija Gorski venac 22.50 L;terarni nokturno 23.05 Nočni koncert Dragi program SOBOTA — 17. novembra 19.05 Iz repertoarja simfoničnega orkestra 20.45 Recital tenorista Rudolfa Schocka 21.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 18. novembra i ČETRTEK - 22. nov 19.05 Seznanite ee z Parkerjevimi 19.20 S popevkami okoli 6vcta 20.00 Varšavske marginalije 20.45 Melodije po pošti 21.20 Večer Sergeja Prokofjeva PETEK 23. novembra 19.05 Napišite narek 19.20 Tri Scarlatijeve sonate 19.30 Zabavni orkestri tega tedna 20.00 Večer 20.15 Kitara v ritmu 20.45 Simfonija za violo orkester 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija 19.30 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.45 Bodi pozdravljen malarček RTV Zagreb 22.15 Don Juan — prenos iz zagrebškega gledališča TOREK - 20. novembra Ni sporeda! SREDA — 21. novembra SOBOTA - 11. novembra RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica 18.15 Pionirski TV 6tudio RTV Beograd 19.00 Mesečnik TV studia Skopje RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV Zagreb Četrtek 22. novembra 8.05 Morska suita 8.20 Sedem pevcev — sedem popevk 8.05 Glasba rdeče zemlje 8.40 Popevke za vas 8.55 Pionirski tednik 9.25 Simfonične fantazije 9.38 Balkanski plesi 9.50 Slovenski utrinki 10.15 IV. dejanje opere Man on Lescaut 10.35 Naš podlistek 10.55 V6ak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Poje komorni zbor iz Maribora 12.30 Dva stavka iz Santlove Sonate za violončelo 12.46 Melodije, ki jih radi poslušate 13.30 Za prijetno razvedrilo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Voščila za 29. november 15.15 Znameniti operni zbori 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sprehod po glasbeni literaturi 18.00 Aktualnosti doma in v cvetu 18.10 V ritmu Latinske Amerike 18.25 Sprehod po domači 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje oper 14.00 Panorama zabavnih melodij 14^30 Igrata pianistka lise von Alpenheim in violinist Blaise Calame 15.15 Medigra 6 hammond orglami 15.20 Saboterji 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Koncertira harfist Nicanor Zabaleta 20.45 Ansambli iz Latinske Amerike 21.10 Od valčka do jazza 21.30 Za ples in razvedrilo 22.15 »Jesenska pesem-« 22.34 Prvi godalni kvartet j PONEDELJEK - 19. novembra RTV Beograd 17.40 Spored za otroke 18.40 Po muzejih m galerijah 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 TV pošta RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.45 Glasbeni atelje 21.45 Panorama ČETRTEK — 22. novembra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Iz galerije glasbenih portretov 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus torek — 20. novembra j 20.00 tv d -e\ ! rtv Eecg a d 20 30 S kamero po svetu Italija 21.05 Glasbena revija rtv Ljubljana 22.15 Ti-et!: človek rtv Beograd 22.15 Interpol nedelja - 18. novembra 19.55 Moderni plesni ritmi 19.05 Iz muzeja plošč 20.45 Petnajst minut pri nekdanjem -glasbenem učitelju Evrope« 21.00 Beseda o operi 21.20 Glasbena medigra 21.30 Mednarodna radijska in TV univerza 21.45 Jazz ob22.00 SREDA — 21. novembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Klavirski intermezzo 19.30 Po svetu jazza 20.00 Simfonični koncert 20.45 Ansambli in solislti RTV Ljubljana 21.00 Brezpomembna skrivnost — radijska priredba 21.20 Štirikrat deset RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10 30 Prenos športnega dogodka 11.45 OJkuonina Športno popoldne RTV Ljubljana 18.25 Zapeljivec - italijanski fiim JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja 21.45 Mednarodna ura IV. PONFĐELJEK - 10.00 18 00 18.30 1P.00 19.30 19.30 20.00 20.30 21.00 2100 21.30 21.40 22.10 P T V Zagreb TV v šoli RTV Beograd Slike sveta Planet zemlja RTV Zagreb 7aereb^ki tednik RTV Ljubljana TV obzornik RTV Beograd G'a.sbena oddaja JTV TV dnevnik RTV Zagreb Po Jugoslaviji RTV Ljubljana TV podlistek RTV Beograd Ekspedicija RTV Zagreb TV spot RTV Ljubljana Novi zvoki RTV Beograd Knjige in pisatelji PETEK — 23. novembra 19. novembra RTV Ljubljana 18.30 Kako so si Butalci omislili pamet 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana RTV Ljubljana 18.00 Kuhanski nasveti 18.30 Otroške nalezljive bolezni 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Stop! Motel! SOBOTA - 17, novembra Center — francoski barvni film SLABE ŽENSKE ob 16. uri, ital. barvni film MA-DAME BUTTERFLY ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma 2 ENA V PREIZKUŠNJI ob 22. uri Storžič — slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 10., 16. in 20. uri Svoboda — francoski film NEPREDVIDENO ob 18. uri, poljski barvni CS fiim KRIŽARJI ob 20. uri Cerklje — francoski film SLABE ŽENSKE ob 19.30 uri JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM ob 10., 15. in 17. uri. NEDELJA - 18. novembra premiera amer. barv. CS filma POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 21. uri Storžič — premiera amer. barv. risank NEPREMAGLJIVA MlS ob 10. uri, slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 14. in 18. uri, franc. film NEPREDVIDENO ob 16. uri, nemški film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM ob 20. uri 18. novembra ital. barv. CS film TEROR BARBAROV Ob 15., 17. in 19. uri 21. novembra amer. barvni film TOBI TEJLOR ob 17. uri 22. novembra amer. barvni film TOBI TEJLOR ob 19. uri Radovljica 17. novembra ital. glasbeni film SKANDALI ZA KULISAMI ob 20. uri 18. novembra amer. barv. W film SEVER SEVEROZA-PAD ob 15.30. in 20. uri 18. novembra ital. glasbeni film SKANDALI ZA KULISAMI ob 18. uri 18. novembra japonski film Kropa 17. novembra ruski film VOHUN ob 20. uri 18. novembra ameriški film GOLO MESTO ob 15. in 19.30. uri 22. novembra češki film LABAKAN ob 19.30. urj KONJ PANTOM ob 10. matineja 20. novembra jugool. POZVAN JE V/3 ob 20. 21. novembra jugosl. POZVAN JE V/3 ob 18. 21. novembra nemški uri film uri film uri film IN med sedanjostjo večnostjo ob 20. uri 22. novembra francoski film pločnik pariza ob 20. uri 23. novembra nemški film i MED SKD AN 1 OST JO 1^ Svoboda - amer. tare.*CS večnostjo ob 20. uri film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 14.30 uri, poljski barv. cs' Jesenice -RADIO« film križarji ob 16.30 Inl 17. do 19. novembra amer 19.30 uri ; film VSE ZA SMEH Cerklje — frane. barv. film 1 SLABE ŽENSKE ob 16. in 19. uri Naklo — barv. film POJMO V D "' •' ob 16. in 19. uri Gorice — nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI ob 15.30. uri Podbrezje — nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI ob 19. uri PONEDELJEK - 19. novembra Center — amer. barvni CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 16. 18. in 20. uri Storžič — amer. barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 17.30. in 20. uri TOREK - 20. novembra Center — amer. barvni CS film 2ENA V PREIZKUŠNJI ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 17. 30. in 20. uri Storžič — amer. barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 17. 30. in 20. uri SREDA — 21. novembra Center — ob 16., 18. in 20. uri 2 EN A V PREIZKUŠNJI, amer. barv. CS film Storžič - ob 17.30 in 20. uri POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, amer. barv. CS film — Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana Skofja Loka »PREDILEC« 17. do f8. novembra domači film DR ob 19.30., 16. in 18. uri Duplica 17. novembra ital. barv. CS film TEROR BARBAROV ob 19. uri 20. do 21. novembra frano. barvni film S. O. S. RADIO TAXI 22. novembra ruski film PIKOVA DAMA S Jesenice »PLAVŽ« 17. do 18. novembra ruski film TUJI OTROCI ! 19. do 20. novembra amer. j film VSE ZA SMEH I 22. novembra franc. barvni film S. O. S RADIO TAXI Žirovnica film 17. novembra ruski VSTAJENJE II. DEL 18. novembra amer. barv. CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI 21. novembra ruski film TUJI OTROCI Dovje 17. novembra jugoslovanski film NADSTEVILNA 18. novembra ruski film VSTAJENJE II. §|L 32. novembra ajrnerigki film VSE ZA SMEH Koroška Bela 17. novembra amer. fcarv. GS film ZGODBA Ž NAlSLOV-NE STRANI 18. novembra francoski film S. O. S. RADIO TATI 19. novembra ruski film TUJI OTROCI 22. novembra amerč barv. CS film HRABRI IN DRZNI Kranjska gora 17. novembra franc. barv. filin S. O. S. RADIO TAXI 18. novembra jugoslovanski film NADSf EVILNA 20. novembra ruski film TUJI OTROCI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 18. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC -drugi program SREDA — 21. novembra ob 16. uri za Iskro — M. Mikeln: ADMINISTRATIVNA BALADA in isto ob 19.30 uri za IZVEN. Gostuje SNG -DRAMA iz Ljubljane. polju vodii poljski tren« Kobilaneky. - Najbolja alpski smučarji bodo od 24. do 25. tega meseca pod vodstvom trenerja Magušarja vadili pri Češki koči. Kranj — Jutri ob 9. uri bo na igrišča Mladosti klubsko tekmovanje smučarjev Triglava. Tekmovali bodo v teko, metih in skokih ter drugih spretnostih. NAMIZNI TENIS Danes zvečer se bo v avli osnovne šole »Simona Jenka« pričel (jutri ob 8. uri pa nadaljeval) II. odprti pozivni turnir za mladinke iz vse Slovenije. NOGOMET V zadnjt m kelu jesenskega dela slovenske nogometne lige bo vodeči Triglav >na igrišču Mladosti igral z ljubljansko Svobodo. Tekma bo ob 14. uri, medtem ko se bodo mladinci istih klubov pomerili ob 12.30. ROKOMET Jutri bo na sporedu XI. kolo gorenjske lige. Na igriščih prvoimenovanih moštev se bodo srečali — Tržič C : Zabnica (ob 8.30), Mladost B : Tržič B (ob 8.30), Storžič : Radovljica (ob 8.30), Triglav : Sava (ob 10. uri), Savica : Križe (ob 10. uri), Duplje : Iskra B (ob 11. uri). Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Iskra : Slovan (ob 11. uri), Tržič igra v Ljubljani z Olimpijo, Mladost pa je prosta. Dopoldne ob 10. uri bi morala hiti na igrišču Mladosti tekma v osmini finala za jugoslovanski rokometni pokal med ženskima ekipama Lokomotive iz Zagreba (državni prvak) in Mladostjo. Kot smo zvedeli, so na seji rokometnega kluba Mladost sklenili, da zaradi prevelikih stroškov tekmo odpovedujejo. ODBOJKA Jutri ob 8. uri bo v telovadnici kranjske gimnazije finalni dvoboj ženske republiške lige med prvakinjami zahodne (Triglav) in vzhodne skupine (Maribor). — Tri glavami bodo kot pokalni prvaki kranjskega okraja sodelovali na republiškem turnirju za pokal Jugoslavije na igrišču Ilirije v Ljubljani. SMUČANJE Smučarska zveza Slovenije organizira od i 7. do 24. tega meseca trening smučarjev tekačev, ki ga bo na Velem KRANJ Hotel »Evropa-« bo imel do 20. t. m. zasedena vsa ležišča. Hotel »Jelen« — 20 prostih postelj. V zasebnih tujskih 6obah je prostih 10 ležišč. Dom na Joštu — 28 prostih ležišč. JEZERSKO Dom na Jezerskem ima prostih 66 ležišč; ob sobotah in nedeljah ples. V privatnih sobah 76 prostih ležišč. Češka koča je odprta le ob sobotah in nedeljah - 30 postelj. PREDDVOR Gostišče »Grad Hrib« - 17 postelj. BLED V hotelih »Krim«, »Lovec« in »Jelovica« še dovolj prostih ležišč. Toplice bodo odprte 24. t. m. Sport hotel Pokljuka - Se dovolj prostih mest. BOHINJ V hotelu »Zlatorog« je do 29. t. m. prostih še 100 postelj, med prazniki pa še 20. Hotel »Pod Voglom« - 60, »Jezero« — 45, »Mladinski dom« — 56, »Crna prst* ▼ Bohinjski Bistrici — 25 prostih postelj. Na dan republike bodo ▼ vseh gosti nskih podjet j i h V Bohinju plesne priredit ve- 30. novembra in 1. XII. pa bo ples le v Zlatorogu in Jezero,- V privatnih sobah je prostih 400 ležišč. KRANJSKA GORA V hoielu »Razor« je prostih še dovolj ležišč, »Erika« in motel sta zaprta do 15. decembra. SNEŽNE RAZMERE: Prelaza Podljubelj in Vršič sta zaradi snega zaprta; ceste na Jezerskem (okoli 10 cm 6nega). Podkorenu <15cm) in Pokljuki (3*5 cm snega) so splužene. Omenimo naj. da je na Kredarici 90 cm snega in — 13 stopinj mraza. KUD »Prežihov Voranc« ▼ Zalogu pri Komendi prireja jutri, v nedeljo, ob 14. uri gostovanje »Beneških fantov.« DOM o DRUŽINA § MODA « DOM * DRUŽINA # MODA • DOM # DRUŽINA § MODA # DOM # DRUŽINA • MODA Tudi dojenčel je lahko slabokrven Slabokrvnost je prav pogosto obolenje v otroški dobi. Z otrokovo rastjo se veča tudi količina krvi in hemoglobina. Nepravilna prehrana ali pa bolezen zavre povečanje količine krvi — povzroči s!abokr\ nost. Otroka je treba v najzgodnejšem življenjskem obdobju, ko je razvoj najhitrejši, zavarovati pred slabokrvnostjo. Ce je otrok ob rojstvu normalno težak, ima v .svojem telesu (v jetrih) doloi eno rezervo železa, ki je nujno potrebno pri nastajanju hemoglobina. Seveda pa je ta rezerva železa, kaj hitro porabljena, ce se ne dovaja organizmu novega železa. To b; 6e zgodilo v primeru, če bi ae otroka takoj hranilo kravjim mlekom, namesto z materinim. Otroci, ki so rojeni z nenormalno tezo (nedonošenčki), imajo zelo majhno rezervo želez«. Prav zato ti otroci še hitreje postanejo f-labokrvm in je življenjsko v.,.mosti, da se jih hrani z materinim ali mlekom druge žene. V času. ko pričnemo hraniti otroka umetno, jc nevarnost, da so ho po;;;\ iia slabokrvnost, precej velika, sin to zato, če mati ni dovolj pozorna oziroma poučena o hrani, ki jo bo dala otroku. Kravje mleko in zdrob ne zadostujeta. Otrok mora dobivati tudi sadje, zelenjavo in jajčni rumenjak. Med zelenjavo je predvsem cenjena špinača. Kot smo že omenili, je povzročitelj slabokrvnosti lahko tudi bolezen. Zdravniki so Ze zdavnaj ugotovili, da Infekcije, ki ustvarjajo gnojenje, preprečujejo nastanek krvi. Prav tako lahko tudi prebavne motnje povzročajol slabokrvnost. Razen vitaminov, ki jih dobi otrok s hr*-no. je pametno, da bi dojenček vsaj v zimskih mesecih, dobival vitamine v obliki zdravil. O tem se posvetujte! z zdravnikom. Recenli Kako hranimo poletno garderobo \Jer\etno ste si ie poletna oblačila oprale in jih skrbno sprazile. Saj H^Hf vemo, da bi jim umazanija le škodovala in bi v prihodnh sezoni z žalostjo ugotovile, da Oče in sinček se pripravljata na spanje. Oba sta v pižamah; Meka nič več za izdelavo večje pižame boste porabili 5,60 m, če je širina Topel bi .'>. dmtki fo- blaga 90 cm, za manjšo pa 2.3© m 7.af> Denar in okus Ne bi bilo prav, da bi posvečale žene preveč pozornosti svojim oblačilom in zunanjosti, pri tem pa pozabljale na razvoj svoje duševnosti in osebnosti. Da pa skrbimo za svojo zunanjo podobo je pravilno in potrebno. Tudi če bi ženi nanva podarila popolno lepoto, hodila pa bi naokrog ne-počesana, zamazana in v slabo krojenih oblekah, bi bila vsa lepota neopazna. Kar priznajmo si, da obleka dostikrat vpliva na naše razpoloženje in trdnost v dražbi. Ni pa vedno samo denar vzrok neprimernemu oblačilu. Saj se s skromnimi sredstvi tudi veliko doseže. Pri nakupu novega oblačila bomo vedno pomisl le na rr.ozr.c->« kombiniranja. Prav sotovo ne bomo segale do modnih, kričečih barvah in si izbrale nenavadnega kroja. Barve — kot črna, siva in modra so umirjene in vedno lepe. Saj predobro, vemo, da muhasta moda hiti s hitrimi koraki in bi lahko naše oblačilo kar Čez noč postalo staromodno in smešno. Prav v letošnji 6ezoni je toliko govora o elegantnih črnih oblekah, ki 60 primerne za gledališče ali druge večerne prireditve. Vendar prav primerno boste oblečene tudi za boljše prilike v črnem krilu. Lepa ogrlica ali umeten cvet pa bo dahnil obleki eleganten in slovesen videz. bomo ra-e c.-e potrel/no ure-d:le. Obleke si operite, ni iib pa treba liha::. Prav tako »e bomo Ikrobile. Škrob b. stavl-a! hrano raznim ,».^c, kar vsekakor 'shodu e materialu. Ko smo vse oprale, bomo "se i-regledale, če je potrebno, da a) zakrpamo aH prisijemo gumb. Nato bomo obleke položile z zavitki naftalina v na Ion brUktZ Omara ali kovček , kjer bomo hranili obbč:-la, naj bo ?.iprt, da se ne bodo obleke navzele duha po tobaku ali ku'nnii. Poletne čevlje boste prjv taki temeljito očistile m uh namazale z globinom, notranjost pa bomo izmile z bencinom. Čevlie bomo natlačile s papirjem, da bodo obdržali svojo obhko. Platnena obuvala samo trdo izsčetkamo. La-kaste čevlje nade pse očistimo z mlekom. Prav tako lahko negujemo usnjene torbice. Usnje namažemo z brezbarvnim globinom, koiinske dele pa s- posebno kremo. Torbice iz tkanin, slame ali iz podobnega trtrtteriala bomo pazljivo oprale z »BfSOM*. JIHE 7A DOJENČKE Umetno boste zafele ("i»«."ti otroka, — al: r>.) mmevetm zdraviika al: medl&mke sestre, če rc> a mite d >-". Ko je mehka, >o ftretlaiimo — Vodo in gn'-ćo forabimo. Nt lil lOCg' takt zelenja*.* dodamo i milo Htfkb surovega ma;!a. Ce ie tuha prce J': t, lah k.-- : • : o rtkuham-t I č/ič-ko zdroba, riza ali viivance. Zdrob mora pri tem vreti 17 minut, rti 1 uro. Ma:c:t. Mali nasveti 0 Aluminijasti predmeti so zopet lepo bleščeči, če jih očistimo v raztopini, ki si jo takole pripravimo: 30 c !*»-raksa zmešamo z '.'; litra vode in kanemo zraven še nekaj kapljic salmijaka. Tudi milo in ne premočna ki-sova voda aluminiju ne ško-< dita. £ Jedilni pribor iz alpake dobi po daljšem le/.anju nia-« deže. Odpravimo jih tako, da namočimo pribor /a pol nre v kislo mleko, poU-ni u» takoj speremo v mi.včiii. vo~« di- Pred krsUkim mao vem posredovali rad/tU Grigorij* Cuhraja o sov j epskem •novem valu«. Tokrat pa dajemo mesto članku francoskega režiserja FKANCOISA TRVF-FAUTA, v katerem Je ob svojem zadnjem filmu »Julos m Ho« nanizal vrsto pogledov na francoski »novi vaJ« in na svoje lastno ustvarjanje. Le-to pa je kar najtesneje pove-aaoo a pojmom »novega vala«, saj spadata Truffautova flhna »400 udarcev- ta »Jnles in Jim« v sam vrb tega gibanja. Zato nam bo pričujoča članek lahko pomagal tudi pri zavzemanju objektivnega stališča do novega francoskega filma. Mesto mladim ljudem Vakupini, ki jo svet pozna kot »novi val«, je ustvarjalo mnogo ljudi. Toda le četvorica ali petorica se nas fe uveljavila. To ni najvažnejše. Važno je, da se zdaj v francoski filmski produkciji Sem proti »socialnemu filmu« Vzemimo na primer sovjete. Vzhodni filmi niso odraz resničnega življenja, kot ga vidim jaz. Njihova edina pot je ►►socialni film«. Podobno težijo k »socialnemu filmu-« v Italiji. pristop k Cumu je amafctieen. Pri takih 01 muh je film gotov, ko je napisan scenarij. Jaz delam drugače. Začnem z zelo nepopolnim scenarijem, v katerem so določeni elementi, ki so mi všeč in ki me spodbujajo — osebnosti, ki nekje v meni najdejo odmev — tema, ki mi dopušča spregovoriti o čem, kar bi rad prenesel na film. Med • delom odkrivam, da izpušča m vse prizore, ki zgodbo povezujejo in razlagajo. Tako se lahko zgodi, da je končani film povsem različen oi tega, kar je bilo prvotno mišljeno, da naj bi povedal. Taka avantura je snemanje filma. To je osnovna razlika med načinom, kako delam Ustvariti nekaj Francois Truffaunt o francoskem novem valu novega »POTOVANJE V SREDINO ZEMLJE« je nastalo v ameriških študijih po znanj povesti Julesa Verna. Vendar ta enkrat za spremembo ne gre za film, Id je samo tehnnno odlično izveden in v katerem igra vrsta znanih zvezd (James Mason, Pat Boone, Arlene Dahl, Diane Baker). Razen vsega tega je namreč režiserju Henrvju Levinu uspelo ohraniti tudi tisti posebni humor, ki toplo barva vsa dela Julesa Verna. To je filmu še v posebno odliko. »ZENA v PREIZKUŠNJI« ameriškega režiserja Henrvja Hathawaya je zgodba o vdovi (Susan Hay\vard), ki živi s sinom na samotni farmi na severu Kanade, in o mladem prišlecu (Stephen Bovd). Ze ta osnovna situacija skriva nevarnosti melodrame in res film po dosti obetajočih začetnih posnetkih in gozdnem požaru zdrkne v nedomiselno zrežirano melodramo, v kateri jo tudi SuBan Hajvvard samo sciidna. in o si' m priznava, da lahko mlad človek dobra opravi posel — da ne znajo delati filmov samo veterani. Morda se bo zdaj pomoč mladim ljudem, ki bi zelo radi snemali f.lme, nekoliko zmanjšala. To r.e bo nujno veljalo za nekoga, ki je že znan na drugem področju ustvarjalnosti — npr. kot slikar ali piooc. Dober znak pa je ,da nekateri mladi filmski ustvarjavci, ko so posneli svoje prve filme nadaljujejo z ustvarjanjem. Filmsko ustvarjanje naj ne bi bilo odprto le ljudem, ki prihajajo iz posebnih sol. Pisci, novinarji, kritiki, slikarji . . . vsi ki imajo kaj vrednega povedati, bi morali imeti priliko snemati filme. Pred »novim valom-« so mnogi mislili, da ne bi mogli ustvarjati filmov, ker jim manjka tehnične teorije in prakse; zdaj, ko so posneli filme, so odkrili, da to ni tako težko . . . Nekateri ljudje ob novejših delih Mallea ali Resnaisovem »Maricbandu« sprašujejo, ali ni »novi val« izgubil svojega stika z resničnostjo. Odgovor je odvisen od tega, kaj imamo za resnično. Osnovna je potreba, ustvariti nekaj no» vega. ne ponavljati tisto, kar je bilr> že storjeno. Ne ponavljati istega načina pripovedovanja dogodkov. V načinu, kako obdelujejo svoje scenarije, je čutiti neki otožen spomin na ameriške gangsterske »socialne filme« iz zgodnjih tridesetih let. Socialni film je zelo naiven. Na neki način skuša filmski ustvarjavec zadovoljiti kritika in člane f i unskih združenj. To je snov, ki jo podpirajo ljudje, katerih kritični jaz in kako »socialni« filmski ustvarjavec. S »socialnim filmom« drugih dežel nisem zadovoljen. V nekem smislu so ti filmi izdali filmsko umetnost, to 6o teoretične razprave. Prej sem občudoval ameriške filme, toda zadnja leta njihova raven pada. Zelo občudujem italijanske filme. Ne bi rad, da bi me tu napačno razumeli. Rad imam realistične filme v najboljšem pomenu besede, sem pa proti »socialnim« filmom, kakršen je npr. »Rimsko zlato. Pas ol ini je vega »Aeea-tona« ali Olmijevcga «11 Posta« nisem videl. Občinstvo in spolnost Mnogo premišljujem o občinstvu. Zame je film predstava. Osebe v filmu »Jules in Jim« so rnogo- Eve Marie Saint In mladi Warren Beatto sta se srečala v filmu o življenj a Vsi padajo«, ki ga Je po scenariju Willujtria Ingea odlično zrežiral John u mladih ljudi Frankenheimer če antisocialne. Poskušal sem doseči, da bi jih občinstvo — polagoma — razumelo in mogoče celo vzljubilo. Najprej na zelo preprost način — s komičnimi efekti. Pozneje pa komična lupina izgine in romantični razvoj eseb postane mnogo bolj pomemben. Pri »100 udarcih« me ja presenetilo, da se nisem zavedal, da bo občinstvo na fantovi strani — proti odraslim. Ce bi še enkrat posnel ta film, bi bil fant manj prikupen in starši bolj simpatični. Film »Jules in Jim« je v svojih odnosih mnogo bolj. zapleten, ker igra spolnost mnogo večjo vlogo. Mogoče je to vzrok, da film bolj privlači ženske kot moSke. Kadar se režiser v flrnu loti spolnosti, se mora stalno zavedati, da občinstvo, 1; >r hitro pride spolnost na površje, reagira kakor gruča dva-najstletnikov. Zato je treba napraviti film, kot da b: 5a delali za otroke, z razno nimi triki. Ko v »Julesu in Jimu« postane dialog intimen (na nekem mestu si je Ca-therine — Jeanne Moreau — dobila tretjega ljubimca in razloži Jimu, zakaj 6e besta za nekaj časa morala vzdržati drug drugega, sem se zavedal nevarnosti, da se bo občinstvo smejalo. Pc -.užil sem se posnetka iz helikopterja, ki se dviga nad ljudi, da bi zajel širok zračn: pogled na naravo. Uspelo je. Preprečilo je, da bi so ljudje dialogu smejali. Kjer gre za spolnost, človek ne sme pozabiti, da občinstvo^ sestavlja mri0^0 posameznikov. Spolnost pa je po svoji naravi mtimha. Ko postane predstava in: se posameznik v ol; ir'vu lave, da je okoli njega mnogo drugih ljudi. Reagira kot otrok. Napraviti hoče iz tera bulvarsko predstavo in te kljub svojemu raznmu vedo kot dvanajstletnik. Q -Ia človek se ne obnaša kot blaznež!« Je ga- trdil s poudarkom Crome. »Menim, da boste uga- nili, Mr. Clarke, kam merim! Možak si je moral okolico najprej offledaU in vohuniti, moral se je prepričati, da hodi vaš brat vsak večer na sprehod. Ali je bil včeraj kak tujec tu, ki bi hotel govoriti s sirom Carmichaelom?« -»Kolikor mi je znano, ne — toda vprašajmo Dc\ erila!« Pozvonil je slugi in ga vprašal. -Ne, sir, nihče ni želel govoriti s sirom Carmichaelom. Tudi nisem videl, da bi se kdo potikal v bližini hiše. Tudi dekleta niso videla nikogar, vprašal sem jih.« Sluga je trenutek po« čakal, potem pa vprašal: »Želite še česa, strt« »Ne, Deveril, lahko greste.« Sluga se je odstranil. Na praga se je umaknil mladi deklici. Franklin Clarke se je pri njenem prihoda dvignil. »Miss Grcv, gospodje, tajnica mojega brata.« Mojo pozornost je takoj vzbudila svetla barva kože in las. Bila je pepelasto svetle barve, skoro brezbarvna, s svetlo sivimi očmi in prozorne, svetlikajoče se bledice, U jo najdemo pri Sve-dinjah ali Norvežankah. Bila je stara kaikih sedemindvajset let in delala je vtis, da je sposobna tajnica. -Ali vam morem s čim postreči?« je vprašala potem, ko se je usedla Clarke ji je natočil kave, ki jo je sprejela, zahvalila pa se je, ko JI Je ponudil jed. »Vi vodite korespondenco sira Carmichaela?« »Da, vso!« »Ali je sprejel kdaj eno ali več pisem podpisanih z ABC?« »ABC?« Zmajala jc z glavo. »Gotovo ne!« »Ali je morda omenil, da je pri sprehajanja opazil koga, da bi se potikal okrog hiše?« »Ne. Nič podobnega« »In vi sami? Tudi niste videli nikogar?« »tu pri hiši - ne. Seveda je v tej letni dobi km >go izletnikov v našem krajo. Dostikrat sre-.fate ljudi, ki se potikajo tod okoli brez namena in načrta ali hodijo po robeh proti obrežju. VeČina ljudi, Id jih ta srečujete, so tajci.« * Poirot je raztreseno prikimal. Inšpektor Crome bi rad videl pot, po kateri fe hodil sir Carmichaet vsak večer. Franklin Clarke je šel pred nami skozi vrtna vrata Miss Grey nas je spremljala Ona in jaz sva ostala nekaj korakov za drugimi. »To je bil gotovo za vse strašen udarec,« sem pripomnil. »Ne da se povedati. Sla sem včeraj že spal, ko je pozvonila policija. Začula sem spodaj glasove in sesm končno šla ven, da bi vprašala, kaj se je zgodilo. Deveril In Mr. Clarke sta se pravkar pripravljala na pot s svetilkami.« »V katerem času pa se je str Carmichael na; radno vračal s sprehoda?« »Četrt pred deseto. Vračal se je v hišo redno »kozi stranska vrata in je šel navadno potem takoj spat ali pa v galerije k svojim zbirkam. Ce M ne bila policija zvonila, bi ga pred današnjim hjtrem sploh ne pogrešali.« »Za njegovo ženo je moral biti to strahovit adarec?« »Lady Clarke držimo navadno v morfijevi »mami in je zato toliko omamljena da dogodkov sploh ne dojema« Prišli smo skozi vrtna vrata na prostor, kjer •o navadno igrali golf, prečkati smo prostor in mimo ograje prišli na zavilo pot, obrobljeno s grmovjem, ki je strmo padala. »To je pot, U vodi v zaliv Elburv,« je pojasnil Franklin Clarke. »Toda pred dvema lete« ma so zgradili novo cesto, ki se odcepi od glav* ne ceste. Glavna cesta vodi v Broadsands In pelje nato naprej v Elburv, tako da teh poti zdaj »ploh ne n porabljajo več.« Tam, kjer je bilo z grmičjem obrasle poti konec, jc med praprotjo m grmičjem vodila dalje steza, prav do morja in se izgubljala med kamenjem in peskom na obrežju. Vse naokoli pa se je razprostiralo temno zelenje drevja, ki Je segalo skoro do morja. Očarljiv prostorček — bel, temno zelen in moder i;ot safir. »Kako lepo!« som vzkliknil. Clarke se je živahno obrnil k meni. -Kajne? Cemu hodijo ljudje na riviero, če imajo doma kaj takega? Precej sem prebrodil sveta, pa vam povem, da sem le redko našel kaj podobnega!« Potem pa, kot da ce sramuje troje lastne navdušenosti, it nadaljeval g bolj zadržanem tona: »T« Jc bil večerni sprehod mojega brata, Sel je de to, potem pa je krenil po mali poti spet navzgor, potem desno, namesto levo, mimo kmečkih domov, prek travnikov spet v hišo.« Sli stao dalje, dokler nismo dospeli do mesta na travnika ob grmičju, kjer je ležalo truplo, ko so ga našli. Crome je pokimal. »Scve, čisto enostavno! Mozaik je stal ta v temi. Vaš brat ni ničesar opazil, dokler nI padel pod udarcem.« Dekle poleg mene se je streslo v grozi. »Zberite se, Tora! Čeprav je bestialno, je vendarle treba dejstvom pogumno zreti v obraz!« Toda Grey — pravo ime zanjo! Vrnili smo se v hišo, kamor so prenesli tudi truplo, potem ko ga je policija fotografirala. »Ali nam lahko kaj poveste, doktor?« je vprašal Clarke. Zdravnik je zmajal a glavo. »Cisto preprost primer! Podrobnosti bom povedal pri prvi razpravi. Vsekakor ma ni bilo treba nič trpeti. Smrt je nastopila, kot bi treščilo. K lady Clarke grem.« Odšel je. Bolniška sestra je prišla iz sobe v vežo. Zdravnik se ji je pridružil. Vstopili smo v sobo, kjer je ležal mrtvi gospodar, toda jaz sem jo čez nekaj trenutkov spet zapustil. Tora Grey je še vedno stala na stopnišču; njen obraz je bil čudno osupel. »Miss Grey,« sem vprašal, »ali se je kaj zgodilo?« Pogledala me je. »Mislila sem na — D!« »Na — D?« sem vprašal, ne da bi bil razumel. »Da, na naslednji umor! Nekaj se mora zgoditi. Ta umor je treba preprečiti!« Clartke je prišel za menoj iz sobe. »Kaj je treba preprečiti, Tora?* »Te strašne umore!« »Da!« Bojevito je sunil naprej s svojo brado. »Rad bi govoril z gospodom Poirotom... AH je Crome kaj prida...?« je zaključil nenadoma. Odvrnil sem, da ga imajo vsi za zelo sposobnega, toda načdn, kako sem to povedal, ni bil preveč prepričevalen. »Obnaša se precej domišljavo,« je dejal Clarke. »Dela se, kot da vse ve... no, in kaj ▼e v resnici? Nič, kolikor se razumem na to!« Nekaj časa je molčal, potem pa je nadaljeval: »Stavim na gospoda Poirota. To je pravi mož zame! Načrt imam, toda o tem bomo govorili raje kasneje.« Sel je po hodnika in potrkal na vrata _sobe. za katerimi je izginil zdravnMc. Nekaj časa sem stal in se nisem moge! r W >-čiti. Dekle je molče strmelo predse. »Na kaj mislite, gospodična Greyeva?~ Ozrla se je vame. »Razmišljam, kje je zdaj... morivec. mislim. Niti dvanajst ur še ni preteklo, nSirar se je zgodilo... Kaj res ni jasnovidcev, ki bi lahko povedali, kje je zdaj m kaj peč-nr?...? »Policija iste ...« *em začel. Moja obrabljena izjava je pretrgala in zrušila napetost. Tora Gre? se je zbrala. »Da, seveda,« Je rekla. Odhajala je navzdol po stopnicah. Ostal sem še za hip sam in sem mislil na njene vprašanje: »Kje je adaj in kaj počne... ABOf« 16. ARTUR HASTINGS SAM NI DOZTVEL Dr. Aleksander Bonaparte Cust je > ostalimi giedavci zapuščal kino Paladij v Torquayu* kjer je gledal sila napet film »V božjih rokah«. Zaščemelo ga je nekoliko, ko je stopH na popoldansko sonce in oziral se je naokoli kot pes, ki se je zatekel; to je bila tako značilna poteza na njem. Mrmral je sam pri sebi: »T« je spet zamisel...!« Prodajavci časopisov so hiteli mimo: »Zadnje vesti! Umor v Churstonu!« Drugi so nosili pia-krate na hrbtu: »Umor v Churstonu! Posebna la-daja!« Mr. Cust je poiskal v žepu novčić in si kupSj časopis. Ni ga takoj razgrnil, temveč Je vstopil v Princess-park, si poiskal zavarovan prostorček z razgledom na luko, .sedel na klopco in raa-grnil list. V krepkih vrstah je stalo napisano: SIR CARMICHAEL CLARKE UMORJEN -STRASNA ZALOIGRA V CHURSTONU -KRVAVO DEJANJE BLAZNEŽA! Spodaj pa je stalo: »Komaj pred štirimi tedni je vso javnost razburil umor mlade deklice — pa imenu Elizabeta Barnard t Bezhillu. Gotovo je ie v spominu, da je pri tem umoru igral posebno vlogo vozni red ABC. Tudi pri truplu sira Carmichaela Clarka so našli enak vezni red. Policija je mnenja, da Je oba zločina zagrešila ista oseba. AH al je mogoče misliti, da kroži po naših kopališčih duševno bolan zločinec ...?« Mlad mož v flanelastih hlačah in svetlo modri porozni srajci, ki Je sedel poleg C ust a na klepet, je pripomnil: »Grozna storija, kaj?« Mr. Cust se je zdrznil: »Da... res ... res ...« Mladi mož je opazil, da so se mu roke silno tresle, tako da so komaj mogle držati časopis. »Pri norcih nikoli ne veš, pri čem si,- je klepetal oni. »Dostikrat niti ne veste, da imajo kolesce preveč ali premalo. Dostikrat so na videz prav taki kot vi ali jaz...« »To se utegne zgoditi,« je dejal Cust. »Da, tako je. Mnogokrat je temu kriva vojna Tam so kaj iztaknili, pa od tistega časa ni »pod streho« vse v redu.« Molk. »Jaz nisem za vojno,« je menil mladi mož. Mr. Cust je ostro zavrnil: »Jaz tudi nisem za epidemije in spolno bolezen in lakoto in raka, pa se vseeno vse to pojavlja na svetu.« »Vojna se da preprečiti!« je odločno pojasnil mladenič. Mr. Cust se. je smejal. Smejal se je dolgo in glasno. Mladi mož je bil nekoliko prestrašen. »Ta pa tudi ni čisto pri sebi tu zgoraj.« si je misHI. Glasno pa je dejal: »Oprostite, sir, gotovo ste bili tudi v vojski, kajne?« »Da,- je odvrnil Mr. Cust. »To - to - me je vrglo. Moja glava od tedaj ni več čisto v redu, veste. Bolečine, veste, hude bolečine, atraŠne!« »O, to je pa hudo!« je menil mladi mož v zadregi. »Dostikrat niti ne vem, kaj delam...« »Res. Toda iti moram.« In mladi mož se je naglo odstranil. Vedel je, kako je to, kadar začno ljudje govoriti o svojem zdravju. Mr. Cust je ostal -am na klepi in je bral časopis. Bral ga je vedno znova . . . Sprehajavci so hodili mimo njega. Večinoma so govorili o umoru. »Strašno! Ali ne mislite, da bi utegnil biti kak Kitajec? Saj je menda bila natakarica v kitajski čajnici. ne ...? »... saj ga je policija menda že prijela...« »... vsak trenutek mora biti aretiran...« Mr. Cust je mimo zgrnil časopis in ga lepo položil na klop. Petem pa je \>tal in se počasi napotil proti mestecu. Mnogo deklet je hitelo mimo njega, deklet v roža in belih oblekah, v poletnih oblekah, smejale so se in si nagajale. Njihove oči so ocenjevale moške, ki so jih srečavale. Nobena od njih ni Mr. Custu posvetila niti enega pogleda ... Sedel je k mizici in si naročil čaj s smetano... Tovarne in stroji brez ljudi j Tovarne brez delavcev da- kalkulator lahko v 15 minu-ines niso več samo fantazija tah opravi 8 milijonov rafal ne pripadajo piscem fan- čunskih operacij in da točen tastičnih romanov. Danes so rezultat, medtem ko bi za to del naše stvarnosti, ki teži do delo matematiki- potrebovali visokega cilja, da človeka po- sedem let. polnoma osvobodi proizvajal- ce napis na sliki pove, kaj je prepovedano. Toda pri nas se že mladi hitro navadijo, A da so predpisi zato, da jih kršimo he^a procesa. Medtem ko v konvencional-nem procesu stroji prevzema-5o le del naših delovnih funkcij, gre pri avtomatizaciji za popolno avtomatsko delovanje. Delavce zamenjujejo stroji, ki so sposobni, da. lujejo naloge, ravnajo z materialom, in to vse z veliko gotovostjo. j,. „ ... i; mali vasici A/j rano, ne-Dovoz surovin, pogon stro- « daleč ^ E^nja, 6e je *iev kontrola kvalitete in ko- 15 aprila 145^ leta ro_ Jičma proizvodov, vključno Qll Leonardo da VincL Bil jo celotno nadzorovanje delov- nozakanski otrok florenlin-nih procesov - vse to je pre- skega mešcana Pieira da Vin-puščeno avtomatizaciji. „;;, ia va^rj^ j^o- Na prvem mestu je treba poudariti, da je pot k avtomatizaciji odprla elektronika, ki o srečamo na vseh delovnih področjih. Brez elektronike si ne bi mogli zamišljati ne satelitov niti medplanetar-nih poletov. Eden najbolj znanih strokovnjakov na področju elektroniko je Backer, ki glede na značaj elektronike pravi: »Elektronika je človekov najsposobnejši in najkoristnejši robot. Kontrolira reke raztopljenega jekla, njegovo debelino in jakost in z njeno pomočjo 60 . se našle velike množine blaga pod zemljo. i' Elektroniki se moramo za-■hvaliti, da se je človek osvo- jbodil mnogih težkih del. Zanj delajo danes elektronski ra- (čumski 6troji in z njihovo po- 'močjo je ustvarjena mehanizacija dela v administraciji jin knjigovodstvu, posebno v i bankah, prometu in javnih jelužbah, statističnih ustanovah itd. En sam elektronski Leonardo da Vinci - eden največjih renesančnih umetnikov Gozd V našem gozdu potok žubori, k njemu pride srna, i da se napoji. Zelena smreka pod snegom se šibi, r k bela, gola breza samotna tam stoji. JOŽICA JEBAJ Ji centra g aestetsko vzgojo Kranj narda je vzel k 6ebi oče in zanj sta z veliko naklonjenostjo skrbela mačeha in ded. Leonardo je svoja otroška leta preživel na očetovem po-Kcstvu. Njegovo življenje je bilo brezskrbno, večji del je preživel pri igri s 6VOjimi tovariši. Toda že prav v otroški dobi je Leonardo pokazal izreden dar za slikarstvo. Risal je svoje prijatelje in prijateljice, živali in predmete okoli sebe. V njegovih risbah so bile razne kombinacije. V ateljeju Ancfrea Verocchi lgjjegov oče je želel, da bi \\ se mu sin nečesa izučil in poslal ga je k znanemu slikarju in kiparju Andreju Verocchiu. Pri Andreju Verocchiu se je slikarstva in kiparstva učilo mnogo dečkov. Med njimi je bil tudi neki Antonio, velik spletkar. Leonarda jc sovražil takoj od prvega dne. Proti Leonardu jc ščuval tudi druge dečko in to mu je velikokrat hodilo narobe. Prva prevara Resen zmenek v drevoredu o domači nalogi, o šoli in o tem aH bo sneg že kmalu zapadel Ko je Leonardo dokončal svojo prvo sliko, mu jo je ukradel Antonio, nato pa je podvalil svojo, zelo umazano in tako tudi pokazal svojemu strokovnjaku Veroc-ehiu. Mojster ni rekel ničesar, a v sebi je obžaloval, ker je v svojo šolo sprejel Leonarda. Ta podvržena slika je pričala, da njen stvaritelj nima daru za slikarstvo. Zaman je Leonardo dokazoval, da umazana slika ni njegova, zakaj tudi drugi sovrstniki so trdili, da je. Od tedaj so se mu še bolj posmehovaii in mu delali še večje neprijetnosti. Prvo priznanje m/1 ekoč pa se je vendar zgo-[\ dilo nekaj, kar je popolnoma izpremenilo njegov po'.ožaj. Njegov učitelj, slikar Andrej Verocchi j a je delal veliko sliko zaneko cerkev. Slika je predstavljala »Jezusovo krščenje« na reki Jordan. To sliko je Leonardov mojster delal nekaj mesecev. Vse je bilo tako, kot je treba, manjkal ji je le lik nekega angela. Mojster pa ni mogel najti pravega lika, taksnega kot je želel, in že je začel obupavati. A nekoč, ko ga ni bilo ,6e je Leonardo pohvalil ostalim učencem, da o\ rrval dovršiti to sliko... In ti so ga začeli nagovarjati. Antonio je bil prepričan, da bo Leonardo sliko pokvaril, zato ga je nagovoril, da se je splazil v delavnico in Leonardo je začel pazljivo dokonča-vati Vcrocchiovo delo. Leonardo pa se je tako poglobil v svoje delo, da ni niti slišal, ko je vstopil Veroechio 6 svojimi učenci. Mojster je bil zaradi take predrznosti ves iz sebe, da bi mu otrok pokvaril sliko, ki jo je delal več mesecev. Prijel ga jc za ovratnik in zamahnil s palico. Toda palica ni udarila po Leonardovem hrbtu. Ko je mojster zagledal sliko, mu je zastal dih. Obraa angela je stal pred njim tak, kakršnega lahko izdela le ro» ka najboljšega strokovnjaka. Leonardo je videl, da ga Ji" Antonio izdal, padel je na kolena in prosil učitelja: »Opro« stite, nisem mogel več zdrža* ti ...« Veroecio ga je postavil na noge, ga poljubil na čelo in rekel: »Te, Leonardo. boš postal nesmrtno ime, za katerim sem jaz zaman hrepenel.« Tedaj je Andrej Verocchi« u videl pravo vrednost svojega učenca. Vsestranski geni} \ Ieonardo da Vinci je eden največjih genijev človeške zgodovine. Bil jf slikar ,kipar, graditelj, fiziki glasbenik iir%" 9. GL, 10. otomana. 12. JA, 13.. Adon, 14. gneča, 15. aplannt. dokumenti # dokumenti £ dokumenti • dokumenti # dokumenti * dokumenti dokumenti # dokumenti % dokumenti Jokali smo zaradi mraza, vsakdo je moral vzdržati do sončnega zahoda in potem je prišel po nas. ) Spet nas je postavil po dva in ta-i ko smo odšli. Prišli smo pred pro-*j dajalno, schulze je bil še tam. Čeprav je bil že večer, nas ni pustil domov. Sele pozno zvečer nas je odpustil in ukazal, da moramo jutri zjutraj spet priti na delo, 20. JANUAR - Zgodaj zjutraj sta mama in stric odšla k schul-zerju, da bi nas vse oprostil dela v snegu. Prosila sta ga in ukazal je, naj ne gremo, če pa bo padel svež sneg ,bomo morali čistiti ... Očka je bil v Kielcu pri okrajnem svetu, da bi mu podaljšali potno dovoljenje. Pozno zvečer se je vrnil. 22. JANUAR - Takoj po zajtrku sem odšel z očkom odmetavat sneg. Odmetavali smo ga, ko je prišel nadzornik iz druge \asi in dejal, da moramo vsi odmetavati sneg na drugo cesto, kakšne tri kilometre od nas. Očka je dejal, da je schulze ukazal, naj odmetavajo sneg pri nas. Pričel je robantiti, udaril očka in odgnal vse odmetavat sneg. Jaz nisem šel, temveč sem se skril in očka je odšel vprašat schulzer-ja. Schulze je ukazal, naj ne gredo, očka pa je šel, kajti t sedanjih časih lahko vsakogar spraviš pred orožnike. Delali niso dolgo, odšli so pred dvanajsto in se vrnili okrog tretje ure. 21. JANUAR - Vaški sluga je prišel k nam, naj gremo odmeta- vat sneg in takoj smo se odpravili. Prišli so tudi drugi Zidje in pometli smo glavno cesto, da je bila čista kakor ulica. Policisti so šli mimo in tudi njim je bila všeč. 28. JANUAR — Ponoči je spet zasnežilo drevored, zjutraj smo torej spet odšli tja, da pospravimo sneg. Delali smo. ko je prišlo dekletce in dejalo, da je občinska sluga zaprl' Zida, ki ga namerava schulze izročiti policiji, orožniki odpeljali schulzerja s seboj v avtomobilu, ne da bi povedali, čemu. Mimo je prišel neki kmet in dejal, da se je avtomobil odpeljal, dva orožnika pa sta se skupaj s schul/erjem odpeljala z vprego v Bielin. Dva orožnika sta ostala v šoli, kjer naj bi opravila neko preiskavo. Izvedel sem, da so schulzerja zaprli zaradi prodaje racionirane moke. S seboj so odpeljali tudi nekega kmeta iz Siidlichena. DNEVNIK Davida Rubinowicza ker Zidje ne smejo iz ene vasi v drugo. Mama in stric sta odšla prosit schulzerja, naj ga izpusti. Mama je komaj preprosila schulzerja, da ga je izpustil, moral pa je zlačati 100 zlatnikov globe. 1. FEBRUAR — Zjutraj je pripeljal avtomobil in se zaustavil pri schulzerju. Mislilo smo, da se je pokvaril. Očlka je odšel v Bodzentvn. jaz z bratom pa odmetavat sneg. Čistila sva sneg z ulice, ko se je avtomobil vrnil in zaustavil v naši bližini. Istopil je orožnik, nekaj naravnal in odpeljali so se dalje. Nekaj trenutkov zatem je prišlo mimo znano dekle in povedalo, da so 2. FEBRUAR — Od ranega jutra vlada vznemirjenje zaradi včerajšnjega dogodka. Večji del ljudi je zadovoljen, '..iti zlasti siromakom je storil marsikatero krivico. Prispela sta občinski starosta in občinski tajnik, vendar nismo vedeli, čemu. Zvečer sem izvedel, da so izvolili novega schulzerja. 8. FEBRUAR - Nekdo ml je dejal, da bodo odbor za cddajo in Nemci isk.Ji žito po hišah. Kakšno uro kasneje so začeli preiskovati po hišah. Odšel sem odmetavat sneg. Na snegu mi je neki deček dejal, da je Nemec vstopil pri nekem Zidu. nap.dil ljudi ven in ukazal zmetati v hišo sneg. češ da je umazana. Nisem mu verjel, zvečer sem od el tja in se prepričal, da je zjutraj govoril resnico.. Samo po sebi je razumljivo, da so bili hudo preplašeni. Bil je pri Židu. čigar sina so ustrelili. 9. FEBRUAR - Danes so se peljali preiskovat v drugo vas. Zelo smo se prestrašili, kajti zaustavili so se pred prodajalno in mislili smo, da bomo prišli k nam, čeprav niso nikjer ničesar našli. — Opoldne, ko sem jedel, je prišel občinski sluga, da moramo odmetavati sneg za šolo: tako pa sem šel. Povprašal sem nekera Zida, če pojdejo odmetavat sneg. Ko sem vstopil, je šel iz hiše pravkar neki drug Nemec z židovskim odborom. Ko sem stopil v stanovanje, ga ni bilo moč prepoznati, takšna je bila preiskava. Vsakdo jih je izkupil, to se razume. Gospodarja ni bilo doma, odmetaval je sneg. zato so odšli k njemu, pošteno jih je izkupil in oslrigli so mu brado. Do večera smo delali na snegu. Očka je pravkar prišel iz Kielca. ko je vstopil Nemec z odborom. Pri nas niso preiskovali tako natančno. Pri odhodu smo jim morali dati dve kuri za večerjo, nekdo iz odbora pa je zahteval steklenico vodike. Vzeli so vodko in samo eno kuro. Tako mineva dan za dnem med strahom in stroški.