Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA	JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 98'—-celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
101. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	16.	decembra	1936.	Letnik	VIL
811. Odločba kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine Ščavnica v občino Sv. Ana v Slovenskih goricah.
815. Pravilnik o službeni obleki in orožju uslužbencev finančne kontrole in dajanju drž. podpore za nabavo službene obleke.
V S F. B I N A :
816. Razširitev področja carinskega oddelka v Martinjem.
817. Carinjenje in plačevanje blaga, uvoženega po pošti.
818. Razne objavo iz »Službenih no vin'.
Zakoni in kraljevske uredbe.
814.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
so'na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah
odločili:*
da se občina Ščavnica v srezu mariborskem-levi breg Dravske banovine preimenuje v »občina Sv. Ana v Slovenskih goricah«.
Minister za notranje posle naj izvrši la ukaz
.V Beogradu, dne 30. novembra 193G.
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle:
Dr. Korošec s. r.
Uredbe osrednje vlade.
815.
Na podstavi § 13. uredbe za finančno kontrolo z dne 19. septembra 1932, št. 76.660/111, predpisujem tale
pravilnik
o službeni obleki in orožju uslužbencev finančne kontrole in dajanju državne podpore za nabavo službene obleke.*
Člen 1.
Uslužbencem finančne kontrole daje država podporo v denarju za nabavo službene obleke po vsoti, določeni s proračunom za ta namen. Ta podpora se izplačuje v gotovini vsak mesec vnaprej po plačilnem spisku.
Finančna kontrola na kopnem.
Člen 2.
K službeni obleki in orožju uradnikov finančne kontrole spadajo: šapka, poletna šapka, kokarda, suknja, telovnik, bluza, poletna bluza, poletna suknja, dolge hlače, poletne dolge hlače, hlače dokolenke, vrhnja suknja, plašč, dežni plašč, površnik, škornji, čevlji, dokolenice, rokavice, meč, pas in revolver.
1.	Š a p k a. Je iz tkanine temnozelene barve, • porto iz temnozelenega žameta, široko 50 do 55 mm. Po zgornjem robu šapke je okrogel obrobek zelene barve, širok 2 mm.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i du*
12.	decembra 1936, št. 288JLXXljI14,	21-	“arca 1936, št. 66/XIIIjl44.
Po zgornjem robu porle je obrobek iz sukna, iz katerega je tudi šapka.
Premer zgornjega dela šapke je za 70 do 85 mm širši od spodnjega dela.
Senčnik je črn, lakiran, navzdol obrnjen, spodnji rob pa je prešan ali obrobljen.
Podbradnik je iz črnega lakiranega usnja, širok 10 mm, pritrjen okoli krajcev senčnika z dvema zelo majhnima kovinskima gumboma. Na podbradniku sta dve kovinski prežici, da se podbradnik lahko zdaljša ali skrajša. Gumbi so rumeni, prav tako tudi prežice. šapka je znotraj pri dnu podložena s tankim usnjem, širokim okoli 40 mm, ostali del pa s svilo ali satinom.
2. Poletna Šapka je iste oblike kakor šapka pod 1., je iz belega platna, bele tkanine, sive tkanine ali jadrovine. Prevleka je prirejena za snemanje.
Senčnik in podbradnik sta iz belega celuloida z rumenimi gumbi in prežicami.
3. Kokarda je tribarvna, kovinska, emajlirana, s pozlačenim državnim grbom običajne oblike in velikosti. Pritrja se sredi sprednjega šiva šapke.
4. Suknja je izdelana iz finejše volnene tkanine temnozelene barve, s po enim žepom s preklopcein na obeh straneh in z dvema vrstama po štiri koščene gumbe iste barve kakor suknja, z vtisnjenima črkama F. K.; dolga pa je do polovice pesti spuščene roke.
Prednja dela se preklapljata spredaj in delata dva zasleca; izrezek je za 10 cm pod ovratnikom v obliki V.
Suknja se zapenja z vsemi štirimi gumbi in se nosi zapeta. Na rokavu so po trije majhni koščeni gumbi iste barve kakor na suknji, z vtisnjenima črkama F. K. S suknjo se nosi bela ali pisana (temnozelena) srajca z ovratnikom, ki je enake barve kot srajca, in s črno podolgasto kravato.
5. Telovnik je izdelan iz iste tvarine kakor suknja; je navadnega kroja, izrezek pa je kakor pri suknji. Zapenja se s petimi majhnimi koščenimi gumbi z vtisnjenima črkama F. K.
6. Bluza. Je iz finejše tkanine temnozelene barve ali iz navadne volnene tkanine, ohlapna ih dolga do spodnjega roba rokava, če se roka iztegne; spredaj se zapenja z devetimi do desetimi gumbi, prišitimi na desnem prednjem delu. Pod levim prednjim delom je prišit trak iz bluznega sukna, na katerem so gumbnice za zapenjanje.
Spredaj in zgoraj (na prsih) sta dva žepa s preklop-cem, na vsakem prednjem delu po eden. Zgornji rob preklopcev je oddaljen od spodnjega roba bluze okoli 230 mm.
Preklopci so iz bluznega sukna, prirejeni po širini žepov; zgornji rob je raven.
Žepi so široki 120 mm; zgornji žepi so globoki 185 mm, spodnji pa se dotikajo roba bluze.
Rokavi 9egajo do zapestja. Izdelani so z navideznim narokavjem iz bluznega sukna, dolgim okoli 150 mm. Zgornji rob narokavja je obšit z obrobkom 2 mm širine iz sukna temnozelene barve.
Ovratnik je položen (previt) in iz bluznega sukna; obšit je z 2 mm širokim obrobkom iz temnozelenega sukna in vedno zapet s kopčico, nad njim pa se vidi samo beli rob ovratnika. Spredaj na ovratniku je po en zaklinek v obliki sulice iz temnozelenega žameta, dolg 70 mm in širok 30 mm; blizu zgornjega konca vsakega zaklinka je prišit po en bronsiran gumb bluzne barve b premerom 12 mm.
Bluza iu rokavi so podloženi.
7. P o 1 e t n a bluza. Je istega kroja, istih razmer
in iste izdelave kakor bluza iz sukna, samo da je iz dvojnika ali iz bele laneno ali lahke bombaževe ali sive lažje tkanine, brez narokavja in podloge, in da ovratnik ni obšit z obrobkom.
Na ovratniku poletne bluze ni zaklinkov.
8. Poletna suknja je enakega kroja in ima iste znake kakor zimska; izdelana je iz bele tkanine ali iz druge sive tkanine ali iz jadrovine.
9. Dolge hlače so iz iste tvarine kakor suknja, navadnega kroja, brez zavihkov, z obrobkom iz zelenega sukna, Širokim 2 mm. Spodaj se lahko nosijo podpetnice (nateznice) iz črne tkanine ali elastike.
10. Poletne dolge hlače so iz iste tvarine kakor poletna suknja. Poletne hlače imajo zavihke, so brez obrobka in se nosijo s suknjo.
S poletnimi dolgimi hlačami se morajo nositi beli čevlji.
11. Hlače dokolenke so iz iste tvarine kakor bluza, pol francoskega kroja, prirejene za škornje ali dokolenice.
12. Vlhnja sčiknja je iz sukna kakor plašč. V glavnem ima obliko bluze, dolga je do konca palca, če se roka naravno iztegne; je dovolj ohlapna in prirejena tako, da se da obleči čez bluzo.
Vrhnja suknja se zapenja kakor bluza na eno vrsto gumbov, katerih najnižji je v višini pasu. Spredaj ima zgornja žepa kakor bluza, spodnja pa pošev v kotu 45°, široka 12 do 15 cm. Zgornji konci teh žepov se začenjajo pri pasu in približno v isti vodoravni črti s preklopcema zgornjih žepov. Spodnja žepa sta brez preklopcev. Ovratnik je mehak, položen in se zapenja s podolgastim volnenim gumbom kakor na plašču. Na sprednjih koncih ovratnika sta zaklinka z gumbom kakor na plašču.
Rokavi so tako dolgi, da segajo čez rob bluznih rokavov, z narokavjem in obrobkom kakor pri plašču.
Zadaj po sredi je vrhnja suknja preklana. Razporek se začenja takoj pri životu. Spodnji konci vrhnje suknje so obrobljeni kakor na bluzi.
. Podloga na vrhnji suknji in na rokavih je podobna barvi vrhnje suknje, ki pa je podložena lahko tudi z usnjem.
Vrhnja suknja se nosi ob službenem javljanju in uradovanju samem v redni službi zapeta; drugače se nosi lahko tudi odpeta.
13. Plašč. Je ohlapen, iz finejšega sukna temnozelene barve, srpe pa biti tudi iz navadnega sukna.
Spredaj sta dve vrsti gumbov, v vsaki vrsti po 8, ki se zapenjajo na ustrezne gumbnice na prednjih delih.
Gumbi so koščeni, iste barve kakor plašč, polni, izbočeni, s premerom .22 mm. Ovratnik je iz sukna za plašč, položen, in se zapenja s podolgastim volnenim gumbom, ki je podobne barve kakor sukno za plašč.
Ovratnik ima na sprednjih koncih po en zaklinek v obliki sulice iz temnozelenega žameta, širok 30 mm in dolg 70 mm. Blizu zgornjega konca zaklinka je prišit po en bronsiran gumb iste barve kakor plašč, s premerom 12 mm, z vtisnjenima črkama F. K.
Rokavi segajo nekako do polovice pesti, če se roka iztegne.
Na rokavih je narokavje iz sukna za plašč, previto okoli 150 mm in ločeno od rokava.
Ob straneh ima plašč po en žep s preklopcem. Pre-klopca sta iz istega sukna kakor plašč.
Zadaj od života navzdol, na obeh straneh sta navidezna žepa iz istega sukna kakor plašč. Na zgorn^Ui kon-
cih navideznih žepov je po en gumb (kakor na prednjih delih plašča), za katerega se zapenja spojka iz sukna za plašč, široka 80 mm.
Plašč sega do polovice meč. Zadaj, čez sredo, je plašč nabran v dve gubč, počenši od spodnjega roba ovratnika pa do spodnjega konca plašča.
Plašč je zadaj do blizu pasu preklan. Na spodnji strani razporka je 5 majhnih bronsiranih temnozelenih gumbov, na zgornji strani pa so znotraj gumbnice za zapenjanje.
Ovratnik, prednji deli, preklopci na žepih, navidezni žepi, spojka, zgornji robovi narokavja in zgornji del na razporku so obšiti z obrobkom, iz temnozelene barve, širokim 8 mm. Podloga na plašču je podobna barvi plašča, sme pa biti tudi iz usnja.
14. D e ž n i plašč je kroja kakor suknja, s plaščkom (pelerino) in oglavnico, izdelan iz gumirane oljčno-sive tkanine, take velikosti, da se da nositi čez plašč.
Dežni plašč sega do polovice meč. Na desnem prednjem delu ima 4 do 6 gumbov, na levem pa gumbnice za zapenjanje. Rokavi so tako dolgi, da segajo čez rob rokavov bluze (suknje).
Zadaj je razporek, z istimi ustreznimi gumbi kakor na razporku pri plašču. Ovratnik je iz iste tkanine kakor suknja in se zapenja s kopčico.
Plašček je iz iste tkanine, dolg pa, kolikor se roka iztegne. Prirejen je za snemanje.
Oglavnica je iz iste tkanine in je pritrjena pod ovratnikom, da se po potrebi lahko zapne. Na vnanjem robu oglavnice je elastika, ki oglavnico zadrguje, da ob vetru ne leze z glave.
15. Površn'k je angleškega kroja (raglan), enostaven, je pa lahko tudi z odprtima zaslecima, izdelan iz oljčnosive tkanine, ki je lahko tudi impregnirana.
Površnik sega do pod koleno. Na desnem prednjem delu ima 4 gumbe. Pod levim prednjim delom je prišit trak iz iste tkanine kakor je površnik, na katerem so gumbnice za zapenjanje.
Rokavi so tako dolgi, da segajo čez rob rokavov bluze.
Zadaj sme biti tudi razporek, ki ima 1 do 2 gumba.
16. Š k o r n j i. Škornji segajo do pod kolen in so za dve tretjini te dolžine od zgoraj trdi ali napol trdi, ostali deli so mehki. Zgoraj je rob golenice raven.
Golenice in stopala so iz črnega usnja.
17. C e v 1 j i so iz črnega usnja, visoke oblike, preprosti ali na stogle (vezanke); smejo biti izdelani tudi iz Črnega laka. Nizki čevlji se nosijo s suknjo.
18. U s n j e n e dokoleuice so iz Črnega gladkega govejega ali drugega usnja, preproste, prešane in prirejene po mečah in za zapenjanje.
Spredaj je po vsej dolžini kovjnast ploščnat del, ki je potegnjen skozi usnje od vrha dokolenice, spodaj pa Prirejen za vtikanje v obroček.
Na zgornjem delu je spredaj pravokoten kovinast ebroček, skozi katerega se poteguje jermen; ta jermen je pritrjen na vnanji strani dokolemc v višini obročka. Spodnji del sme biti z notranje strani ojačen za 5 do 8 cm, v obliki usnjene podloge.
Zgornji rob zgornjega dela dokolenic je raven.
19. Rokavice so sive barve, iz usnja ali iz sukanca.
20. Meč sestoji iz ostrine, držaja in nožnice. Držaj je iz prirodne ali umetne bele kosti, ovite s pozlačeno yrvico na štiri euake pramene. Na zgornjem koncu držaja je pozlačena glavica.
Ostrina je iz jekla, pravokotne oblike, z izdelano konico. Nožnica je izdelana iz pozlačene kovine in okrašena z državnim grbom sredi zgornje polovice. Dolžina meča znaša 40 cm.
21. Pas je iz usnja, širok 3'A cm in ima pripravo za pripenjanje.
22. Revolver se nosi v toku pod zgornjo obleko samo v službi. Model revolverja se določi pozneje.
Člen 3.
Označanje činov. Na ramenih suknje, bluze, plašča in vrhnje suknje se nosijo naramenice, in sicer ima:
V. položajna skupina splete iz treh vrvic,
VI. položajna skupina splete iz dveh vrvic,
VII. položajna skupina naramenice iz štirih podolžnih vrvic,
VIII. in IX. položajna skupina naramenice iz treh podolžnih vrvic,
X. položajna skupina naramenice iz dveh podolžnih vrvic.
Dolžina naramenic se ujema z dolžino ramena; prirejene so za snemanje.
Vrvice so pozlačene, debele 7 mm, pritrjajo se pa na sukno zelene barve.
Na rokavih suknje, bluze, vrhnje suknje in plašča so čini označeni na vnanjem delu obeli rokavov na bluzi, suknji, plašču in vrhnji suknji z zlato podolžno paso, in sicer takole:
Uradnik X. skupine nosi po eno, uradnik IX. skupine po dve, uradnilj VIII. skupine po tri pase, široke 7 mm, uradnik VII. do V. skupine pa nosi paso, široko 22 mm, k temu pa še: uradnik VII. skupine po eno, uradnik VI. skupine po dve in uradnik V. skupine po tri pase, široke po 5 mm,
Vsaka pasa je dolga 8 cm. Prva pasa je 8 do 10 cm od spodnjega roba narokavja, pase pa so po 3 mm vsaksebi.
Na dežnem plašču in površniku se označajo čini s pozlačeno paso, dolgo 40 mm in široko 4 mm (ožja pasa) ali 20 mm (širša pasa), ki sta našiti brez podloge na zgornjem delu levega rokava nad lehtjo in postavljeni v obliki pravega kota, obrnjenega z vrhom navzdol.
Clen 4.
K službeni obleki in orožju zvaničuikov finančne kontrole spadajo:
Šapka, poletna šapka, kokarda, bluza, poletna bluza, hlače dokolenke, dolge hlače, plašč, dežni plašč, vrhnja suknja, škornji, Čevlji, dokolenice, rokavice, piščalka, oprtnik, torba, aktovka, nož, opasač, nabojnjača, revolver, puška, meč, pas in visak.
1. S a p k a je ista kakor za uradnike finančne kontrole. Porta in obrobki so iz zelenega sukna.
2. P o 1 e t n a šapka je ista kakor za uradnike finančne kontrole.
3. K o k a r d a je ista kakor za uradnike finančne kontrole, s posrebrenim grbom.
4. Bluza je ista kakor za uradnike finančne kontrole, z zaklinkom iz zelenega sukna s po enim koščenim gumbom.
5. P o 1 e t n a bluza je ista kakor za uradnike finančne kontrole.
6. Hlače dokolenke so iste kakor za uradnike finančne kontrole.
7. Dolge hlače so iste kakor za uradnike finančne kontrole.
8. P1 a š č je isti kakor za uradnike finančne kontrole, z zaklinkom iz zelenega sukna kakor na bluzi.
9. Dežni plašč je isti kakor za uradnike finančne kontrole.
10. Vrhnja suknja je ista kakor za uradnike. Nosijo jo samo pregledniki finančne kontrole.
11. Škornji so isti kakor za uradnike finančne kontrole.
12. C e v 1 j i so isti kakor za uradnike finančne kontrole.	V
13. D o k o 1 e n i c e so iste kakor za uradnike finančne kontrole.
14. Rokavice so iste kakor za uradnike finančne kontrole.
15. P i š č a 1 k a se nosi v službi na zeleni vrvici.
16. O p r t n i k je iz temnozelenega ali temnega dvojnega, nepremočljivega platna. Jermen je iz usnja.
17. T o r b a je iz rumenega telečjega usnja, na preklop z dvema predeloma, po določenem vzorcu; nosi se v zunanji službi zunaj sedeža oddelka.
18. Aktovka se sme nositi v službi samo na sedežu oddelka.
19. Nož (bajonet) z nožnico, visak in nabojnjača so izdelani po predpisnem modelu.
20. O p a s a č je iz usnja, črne barve.
21. Revolver je sistema, ki ga odobri ministrstvo za finance.
22. Puška je po predpisnem modelu.
23. Meč je isti kakor za uradnike. Nosijo ga samo pregledniki finančne kontrole. Nožniea, glavica in vrvica so posrebrene.
24. Pas je kakor za uradnike finančne kontrole.
25. V i s a k je iz usnja.
Clen 5.
Označanje činov. Cini se označajo na vnanjem delu obeh rokavov na bluzi, poletni bluzi, plašču in vrhnji suknji s posrebreno paso (istih razmer kakor za, uradnike finančne kontrole), in sicer takole:
Pripravnik finančne kontrole nosi po eno paso.
Zvaničnik III. skupine nosi po dve, zvaničnik II. po tri pase, zvaničnik I. skupine po eno široko in po eno ozko posrebreno paso.
Zvaničniki z opravljenim izpitom za višji zvaničniški čin nosijo po en kovinski posrebren gumb s premerom 12 mm na rokavih nad paso.
Zvaničniki z opravljenim uradniškim izpitom nosijo prav tak pozlačen gumb.
Pregledniki nosijo razen znakov na rokavih tudi še na ramenih bluze, poletne bluze, plašča in vrhnje suknje naramenice iz treh podolžnih posrebrenih vrvic na suknu zelene barve, prirejene za snemanje (razmer kakor za uradnike finančne kontrole).
Na dežnem plašču se označajo čini, kakor je predpisano za uradnike finančne kontrole, s posrebrenimi pašami.
Finančna kontrola na morju.
Clen 6.
I< službeni obleki uradnikov finančne kontrole na morju spadajo:
Šapka, poletna šapka, kokarda, suknja, suknjič, dolge hlače, telovnik, ovratnik, kravata, srajca, obutev,
rokavice, plašč, ogrinjač, vrhnji suknjič, gumijev plašč, poletna obleka, delovna obleka, meč, pas in revolver.
1. Š a p k a je izdelana iz temnomodrega finega sukna ali grebenane tkanine; sestoji pa iz spodnjega dela, oglavja, vrvice, podbradnika, senčnika in kokarde. Oblike je kakor za mornariške častnike.
Spodnji del se ujema z obsegom glave, visok je nad 40 mm; oglavje je v premeru 100 mm širše od spodnjega dela.
Okoli spodnjega dela je ovita vrvica iz črne svile, široka 40 mm; vanjo so vtkani motivi v obliki lipovega lista. Senčnik je iz laka.
Podbradnik je spleten iz pozlačene vrvice. Pritrjen je na obeh koncih za čepico z majhnimi rumenimi gumbi.
2. Poletna šapka je iste oblike kakor šapka iz sukna, je pa iz belega platna ali bele tkanine. Prevleka je prirejena za snemanje.
3. K o k a r d a je kakor za uradnike finančne kontrole na kopnem.
4. Suknja (redingote) je iz finejšega sukna, grebenane tkanine ali druge lahke tkanine temnomodre barve. Sestavljena je iz zgornjega dela, škricev in ovratnika in se zapenja s 5 gumbi. Zgornji del je sestavljen iz dveh prednjih in dveh zadnjih delov. Prednja dela se poklapljata sredi prsi in delata dva zasleca. Na vsakem prednjem delu je po 7 velikih gumbov, ki so eden od drugega enako vsaksebi, zapenjajo se pa na 5 ustreznih gumbnic na prednjih delih.
Škric je podaljšek zgornjega dela in sega nekako 15 cm čez srednji prst roke, če se iztegne. V črti obeh zadnjih šivov sta všiti v škric dve gubi. V vsaki gubi je znotraj po en žep, dolg 26 cm, pokrit s prečko. Na koncu prečke je po en velik gumb.
Rokavi so izdelani z navideznim narokavjem iz sukna, iz katerega je suknja, širok 9 cm.
Ovratnik je položen. Podloga je iz temnomodrega ali črnega satina.
Suknja se nosi pri sprejemih in javljanju starešinam ■in ob slovesnih prilikah; sme se pa nositi tudi v službi. Ob ostalih prilikah se nosi suknjič.
Dolge hlače so izdelane iz istega sukna kakor suknja in so navadnega kroja. So pa brez zavihkov.
5. Suknjič (sako) je izdelan iz temnomodrega finega sukna, grebenane tkanine ali druge volnene tkanine, podložen s črnim atlasom ali pod.; je navadnega kroja, s po enim žepom (s preklopcem). Sega ob spuščeni roki do konca palca. Sestoji iz dveh prednjih in dveh zadnjih delov. Prednja dela se preklapljata spredaj in delata dva zasleca.
Suknjič se zapenja s štirimi gumbi na desni strani in se nosi zapet.
6. D o 1 g e hlače so izdelane iz istega sukna, iz katerega je izdelan suknjič. So navadnega kroja in niso zavihane.
7. Telovpik. Je navadnega kroja, izdelan iz istega sukna, iz katerega je suknjič, in je izrezan po potrebi.
8. O v r a t n i k. Je trd in enojen, kadar se nosi suknja, dvojen trd ali mehak pa, kadar se nosi navadna obleka.
9. K r a v a t a. Je iz črne svile ali atlasa, široka je 3 cm, zavezuje se pa v kratko pentljo, kadar se nosi suknja, v dolgo pa, kadar se nosi suknjič.
10. Srajca je navadnega kroja, iz belega platna, z gladkimi trdimi ali mehkimi prsmi in prav takimi zapestnicami.
11. Obutev. Čevlji so visoki ali nizki iz črnega laka ali usnja. Poleti so beli. Pozimi se nosijo škornji.
12. R o k a v i c e so bele ali sive barve, pletene ali iz usnja; smejo biti tudi podložene. Nosijo se v službi in izven službe. Bele rokavice se nosijo ob slovesnih prilikah.
13. Plašč je izdelan iz temnomodrega sukna in je podložen s črnim satinom, svilo ali krznom. Spredaj sta dve vrsti po 6 gumbov, ki se zapenjajo na desni strani na prednjih delih.
Ovratnik je iz temnomodrega žameta, zapenja se pa s črnim podolgastim volnenim gumbom.
Rokavi so krojeni iz enega kosa; na spodnjem koncu imajo narokavje, široko 20 cm.
Ob straneh plašča je po en žep s preklopcem. Levi žep je prerezan, tako da se da potegniti meč skozenj. Zadaj od života navzdol sta navidezna žepa. Na zgornjem koncu teh navideznih žepov je po en velik rumen gumb. Oba gumba se zapenjata s sukneno spojko, široko 60 mm.
Zadaj po sredi, pričenši od spodnjega roba ovratnika, pa do spodnjega konca je plašč nabran v dve gube.
Plašč je zadaj za 37 do 47 cm od spodnjega roba preklan. Na eni strani razporka so štirje majhni rumeni gumbi.
Plašč sega čez polovico meč.
14. O g r i n j a č je izdelan iz temnomodrega sukna in ima polovici po dve tretjini kroga. Na zgornjem koncu je ovratnik iz temnomodrega žameta, ki se zapenja s črnim podolgastim volnenim gumbom.
Ogrinjač se zapenja z eno vrsto desetih majhnih koščenih gumbov. Zadaj pod ovratnikom ima oglavnico, ki je prirejena za snemanje. Ogrinjač sega do polovice meč.
15. Vrlin j i suknjič (paletot) je iz sukna temnomodre barve, podložen s črnim satinom ali pod. ali krznom.
Oblike je kakor suknjič, sega pri spuščeni roki do konca srednjega prsta; je dovolj širok in prirejen tako, da se da obleči čez suknjič.
Spredaj sta dve vrsti po 5 gumbov, ki se zapenjajo na desni strani v ustrezne gumbnice na prednjih delih.
Poleg spodnjih žepov je kakor na suknjiču na vsaki strani še po en žep poševno v kotu 45°, širok 12 do 15 cm. Spodnji konci teli žepov se začenjajo pri pasu in nekoliko zunaj vrste gumbov.
Ovratnik ima isto obliko kakor pri plašču in je iz istega sukna kakor vrhnji suknjič.
Na zgornjih koncih ovratnika je po en podolgast gumb kakor na plašču.
t Rokavi imajo navidezno narokavje in so tako dolgi, da segajo čez rob rokavov suknjiča.
Zadaj je vrhnji suknjič preklan na sredi. Razporek se začenja takoj pri životu.
16. G u m i j e v plašč. Kroja je kakor plašč, preprost, z oglavnico, izdelan iz temnomodre gumirane tkanine in sega do polovice meč. Na desnem prednjem delu nna 6 gumbov, na levem pa so gumbnice za zapenjanje. Rokavi so toliko dolgi, da segajo čez rob rokavov vrhnjega suknjiča. Zadaj je razporek z gumbi kakor na plašču. Oglavnica je iz iste gumirane tkanine, pritrjena pod ovratnikom tako, da se da po potrebi snemati. Okoli života je pas iz iste tkanine, širok 5 cm.
Gumijev plašč se nosi na ladji in na kopnem, v službi in izven službe. Meč se nosi pod gumijevim plaščem.
17. P o 1 e t n a obleka. Bluza je lahko iz bele lahke tkanine ali jadrovine, zaprta; zapenja se s 5 gumbi.
18. Delovna obleka je okrožolte barve; bluza je zaprta, zapenja se s 5 gumbi.
19. Meč je isti kakor za uradnike finančne kontrole na. kopnem.
20. Pas je isti kakor za uradnike finančne kontrole na kopnem.
21. Revolver je isti kakor za uradnike finančne kontrole na kopnem.
Gumbi so kovinski, pozlačeni. Na zunanji izbočeni strani je znak F. K., s kraljevsko krono nad njim. Gumb je obrobljen z robom, podobnim vrvci.
Cie n 7.
Ozna Čanje činov. Na ramenih in rokavih suknje, plašča, vrhnjega suknjiča, suknjiča in gumijevega plašča so oznake iste kakor so predpisane za uradnike finančne kontrole na kopnem; le da nosi pripravnik na rokavih po eno zlato paso za polovico ožjo od pase za X. položajno skupino, t. j. široko 3 do 4 mm, narame-nice na ramenih pa kakor uradnik X. položajne skupine.
Da se razločujejo po stroki, imajo uradniki:
a) navigacijske stroke med pašami črno polje;
b) strojne stroke med pašami rdeče polje;
c) radiotelegrafske stroke med pašami sivo polje.
Oznake čina, predpisane za dežni plašč in površnik
uradnikov finančne kontrole na kopnem, nosijo uradniki finančne kontrole na morju na ogrinjaču na levi strani prsi.
Predpisane činovne oznake se morajo vedno nositi.
Clen 8.
K službeni obleki in orožju zvaničnikov finančne kontrole na morju spadajo:
Šapka, poletna šapka, kokarda, suknjič, dolge hlače, telovnik, srajca, ovratnik, kravata, čevlji, rokavice, plašč, vrhnji suknjič, gumijev plašč, poletna obleka, nož, opasač, nabojnjača, revolver, puška, meč in visak.
1. Šapka je iste oblike kakor za uradnike finančne kontrole. Podbradnik je iz črne svile.
2. Poletna šapka je iste oblike kakor za uradnike.
3. Kokarda je ista kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
4. Suknjič (sako) je isti kakor za uradnike.
5. Dolge hlače so iz istega sukna, iz katerega je suknjič, kroja so pa istega kakor za uradnike.
6. Telovnik je iz istega sukna, iz katerega je suknjič, kroja je pa istega kakor za uradnike.
7. Srajca je iz belega platna z mehkimi prsmi.
8. Ovratnik je trd pri navadni obleki, mehak pa pri poletni obleki.
9. Kravata je iz črne svile ali pod., široka 2 do 3 cm, in se zavezuje v dolgo penlljo.
10. Čevlji so za navadno obleko visoki iz črnega usnja, za poletno obleko pa nizki iz belega platna. Kadar se nosijo bele dolge hlače, se morajo nositi tudi beli čevlji. Pozimi se nosijo škornji.
11. Rokavice so sive barve, pletene ali iz usnja; smejo tudi biti podložene.
12. Plašč je iste barve in istega kroja kakor za uradnike. Ovratnik je iz istega sukna, iz katerega je plašč.
13. V r h n j i suknjič (paletot) je iste barve in istega kroja kakor za uradnike.
14. Gumijev plašč je iste barve in kroja kakor za uradnike.
15. Poletna obleka je istega kroja kakor za uradnike. Z belimi dolgimi hlačami in čevlji se sme nositi tudi suknjič.
16. Nož z nožnico, visak in nabojnjača so isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
17. O p a s a č je isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
18. Revolver je isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
19. P u š k a je ista kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
20. Meč je isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem. Nosijo ga samo pregledniki.
21. Pas je isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
22. V i s a k je isti kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
23. G u m b i so isti kakor za uradnike finančne kontrole na morju.
Clen 9.
Oznake činov za zvaničnike tinančue kontrole na morju so iste kakor za zvaničnike finančne kontrole na kopnem.
Da se razločujejo po stroki, imajo zvaničniki na zgornji levi polovici rokava, in sicer:
a) vodje odcepka in vodje palube, če imajo kvalifikacijo za upravitelja male obalne plovbe, na temnomodrem suknu z rumeno svilo vezeno krmarsko kolo;
b) strojniki in šoferji. Če imajo kvalifikacijo za posluževanje pomorskih strojev in motorjev, na temnomodrem suknu z rumeno svilo vezen trokrilni vijak;
c) radiotelegrafisti, če imajo kvalifikacijo za samostojno posluževanje brezžične radijske postaje, na temnomodrem suknu z rumeno svilo vezeni prekrižani puščici.
Velikost znakov je v premeru 3 cm.
Predpisane oznake čina in stroke se morajo vedno nositi.
Ladijska obleka.
Clen 10.
1. Cepiča je izdelana iz temnomodrega sukna in sestoji iz temena, spodnjega dela, vrvice in podbradnika. Teme je nekoliko ovalno, podloženo z organtinom in temnorumenim platnom. Spodnji del je visok 5 cm in podložen s črnim usnjem. Med temenom in spodnjim delom sta dva srednja dela, ki sta spredaj visoka 55 mm in se stikata v veliki osi čepice. Sprednji del je ojačen na notranji strani s kosom pločevine, dolgim 7 cm in širokim 1 cm. Vrvca je tenka, iz bombaža in svile, široka 35 mm, dolga pa 100 cm. Ima z velikimi črkami In rumeno svilo vtkan napis: »Finančna kontrola«. Prevleka za čepico je izdelana iz belega platna tako, da se da potegniti čez modro čepico.
2. Slamnik. V krajinah, kjer je velika vročina, se nosi slamnik s krajevci, širokimi 12 om, in vrvico, ki je predpisana za čepico, le da je dolga 150 cm.
3. Modra bluza je izdelana iz temnomodrega sukna. Sestoji iz glavnega dela in rokavov.
Glavni del sestoji iz prednjih delov, sešitih med seboj ob straneh do rokavov in na ramenih od rokavov. Na prednjih delih je prsni izrezek, oba dela pa imata na spodnjem koncu obrob, skozi katerega se poteguje
črna vrvca, široka 5 mm, da se zadrguje bluza okrog pasu.
Na rokavih je narokavje, ki je na spodnjem delu tako prerezano, da se da zavihati. Narokavje se zapenja z dvema majhnima gumboma.
4. Modri ovratnik sestoji iz štirioglatega dela, dveh prsnih delov in zavite prečke. Vsi ti deli so izdelani iz svetlomodrega platna (gradeljna) in podloženi z belim platnom.
Ovratnik in oba prsna dela so obrobljeni s tremi belimi bombaževimi trakovi. Trakovi so široki 3 mm in na ovratniku tako prišiti, da je zunanji trak 7 mm od zunanjega roba ovratnika. Trakovi so vsaksebi eden od drugega po 3 mm. Na prežici je 5 gumbnic za gumbe, na notranji strani bluznega izrezka pa so ustrezajoči gumbi, s katerimi se pritrja modri ovratnik na bluzo.
5. Modre dolge hlače so iz modrega sukna in sestoje iz hlačnic, preklopca in zadnjega dela.
Hlačnice so po sredi sešite, na sprednji strani pa 17 do 18 cm odprte, s čimer delajo preklopec. Preklopec je v prerezu podložen s platnom in se zapenja s štirimi gumbi, ki so pritrjeni v pasu. V pasu sta pošev vrezana dva žepa, podložena s platnom. Pas se zapenja spredaj z dvema črnima gumboma. Na pasu dolgih hlač so štiri prečice, skozi katere se poteguje jermeu.
6. Vrhnji suknjič je iz sukna kakor modra bluza, barve in kroja kakor za uradnike.
7. Zimska maja je bela, iz čiste ovčje volne in sestoji iz glavnega dela in rokavov. Glavni del ima obliko srajce, ki sč‘ oprijema telesa, in ima na zgornjem delu izrezek, da se lahko potakne glava skozenj. Izrezek, spodnji rob, maja in robovi rokavov so pleteni dvojno.
8. Poletna maja je spletena iz belega in plavega bombaža, z vodoravnimi, izmenoma modrimi in belimi progami. Je iste oblike kakor zimska maja, le da so rokavi dolgi samo 12 do 14 Cm.
9. Flor je iz črnega kašmirja v obliki pravokotnika, dolg 140 cm, širok pa 22 cm. Na robu ožje strani sta prišita v sredi dva bela traka, dolga 15 cm. Flor se uosi trikrat po dolgem previt in se ovije tako previt pod ovratnikom okrog vratu, prosta trakova se povezujeta v pentljo, prosta konca flora pa zatikata v prsni izrozek.
10. Ovijalo (šal) je dvojno spleteno iz Črne ovčje volne, široko 25<Sm, dolgo pa 150 cm; nosi se ob hladnem vremenu in pozimi, dvakrat ovito okrog vrata.
11. Čevlji. — Visoki čevlji so izdelani iz kravjega usnja po določeni obliki. Na kopnem se nosijo visoki čevlji, na ladji pa samo, kadar je slabo vreme. Ladijski Čevlji so nizki, izdelani iz kravjega usnja.
Ob toplih in poletnih dneb smeta biti obleka in čepica pri ladijski obleki tudi iz kake druge bele lahke tkanine.
Na ladijski obleki se nosijo oznake činov kakor na drugi obleki. Naramenice se ne nosijo.
Delovna obleka.
Clen 11.
Delovna obleka sestoji iz bluze in dolgih hlač, Izdelana je lz nebeljenega platna in je enakega kroja kakor ladijska obleka.
Delovna obleka je toliko široka, da se dd obleči čez modro obleko.
Določbe o nošenju uniforme.
Clen 12.
1.	Redi in svetinje se nosijo v službi in izven službe na bluzi, na Levi strani pri.
Glede stopenj, reda in mesta dekoracij veljajo predpisi o nošenju dotičnih dekoracij,
2. Uslužbenci finančne kontrole smejo nositi tri mesece flor na levem rokavu, če kdo umre v rodbini.
3. Galoše se smejo nositi po potrebi, ob vseh prilikah.
4. Uslužbenci finančne kontrole, ki nadzirajo industrijska podjetja, smejo med delovnim časom v teh podjetjih nositi Čez obleko posebno haljo iz lahke 9novi, tako zvano haljo zoper prah.
5. Stražniški plašč je izdelan po določenem vzorcu in se nosi pozimi, če je treba, na zastražnih krajih. Stražniški plašč daje država.
6. Pod bluzo se nosi kravata. Kravata je iz tkanine, podobne barvi bluze, ali pa bela.
Člen 13.
1. Uslužbenci finančne kontrole nosijo uniformo v službi in izven službe.
2. Skupno v službo odrejeni uslužbenci morajo biti ■ enako oblečeni in opremljeni.
3. Izjemoma se sme opravljati služba, če njene koristi to zahtevajo, v civilni obleki.
V civilni obleki se sme opravljati služba samo, če to vrsta službe posebej zahteva, kar mora biti izrečno označeno V dekjetu ali službeni naredbi. Opravljanje službe v civilni obleki odreja prvi neposredni starešina.
Samo uslužbenci finančne kontrole na delu pri ministrstvu za finahce in referenti finančne kontrole pri finančnih direkcijah smejo tudi med službo nositi civilno obleko.
4. Zunaj službe smejo uslužbenci finančne kontrole nositi civilno obleko; toda neposredni starešine smejo to prepovedati, če spoznajo to za primerno v korist reda in discipline.
5. Poletna obleka se nosi praviloma v času od dne
15.	maja do dne 15. oktobra; pristojne finančne direkcije pa smejo to po podnebnih razmerah v poedinih krajinah izpremeniti.
6. Upokojenci nimajo pravice, da bi nosili uniformo.
Člen 14.
1. Orožje se nosi samo v službi. Uradnik nosi revolver pod zgornjo obleko, zvaničnik pa revolver in nož (bajonet) Čez zgornjo obleko.
2. Kadar ima zvaničnik puško, nosi tudi nabojnjačo.
Pri obhodih, zasedah in preiskavah morajo biti
puške in revolver napolnjeni.
3. Izven službe se nosi samo meč ali nož, in sicer meč pod zgornjo obleko, nož pa čez zgornjo obleko.
4. Rokavice se morajo nositi v službi in izven službe.
Člen 15.
Zvaničnikom finančne kontrole se dovoljuje, da ponosijo do konca 1. 1937. že nabavljene vrhnje suknje.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«; tega dne prenehajo veljati vsi prejšnji predpisi o oblačenju uslužbencev finančne kontrole*
V Beogradu, dne 28. decembra 1935; št. 4100/IX.
Minister za finance Letica s. r.
* »Uradni list« št. 5/4 iz 1. 1922. (51. 41., A.-Č.) iu št. 255/71 iz 1, 1923. (XLIII, XLIV).
816. Razširitev področja carinskega oddelka v Martinjem.*
Na podstavi člena 220. carinskega zakona in §§ 1. in 25. zakona o organizaciji finančne uprave je odločil minister za finance, da se razširi področje carinskega oddelka gornjeradgonske carinarnice v Martinjem, predpisano z razpisom št. 4791/1V z dne 11. februarja 1931, tako, da je ta oddelek pooblaščen opravljati tudi ekspedicije, ki izvirajo iz uporabe točke 4. člena 3. določb o posebnih olajšavah, danih za obmejni promet z Madžarsko.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Bo®-grady, dne 19. novembra 1936; št. 27.956/1V.
■ —. ■ m 9 im
817.
Carinjenje in plačevanje blaga, uvoženega po pošti.**
Minister za finance je odločil takole:
»Blago, ki se uvaža iz inozemstva bodisi z redno ali z zračno pošto, morajo spremljati izvirne fakture. Samo takd prispeli poštni paketi s pravilnimi izvirnimi fakturami se smejo ocarinjati; sicer se vračajo kot nevračljive pošiljke v inozemstvo.
Blago, ki prispe iz inozemstva s priporočeno pošto kot vzorec brez vrednosti, se sme, kolikor ni redno ocarinjeno, plačati preko pooblaščenih zavodov samč, če ne presega vrednost posamezne pošiljke vrednosti 300 din.
Ta odločba stopi v veljavo dne 1. januarja 1937.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 26. novembra 1936; št. 54.447/Vlil.
818.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 210 z dne 11. septembra 1936.
Z odlokom ministra pravde z dne 1. septembra 1936, štev. 86480, so bili premeščeni po službeni potrebi: k sreskemu sodišču v Krškem 2 e 1 e z n i k -Debeljak Iva, kanclist X. položajne skupine Breškega sodišča v Kranjski gori; k sreskemu sodišču v Sevnici Obran Angela, pisarniški uradnik IX. položajne skupine sreskega sodišča v Ptuju in k sreskemu sodišču v Radovljici Kronabetvogel Terezija, kanclist IX. polož. skupine sreskega sodišča v Mariboru.
Številka 211 z dne 12. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. avgusta 1936 je bil postavljen po službeni potrebi ing.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. novembra 1936, št. 275.
•* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	decembra 1936, št. 279.
Ačimovič Miloš, poverjenik VI. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Mariboru, za poverjenika iste položajne skupine delavnice istega oddelka in direkcije v Smederevu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. avgusta 1936 je bil postavljen po službeni potrebi Jug Franjo, višji kontrolor VI. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Mariboru, za višjega kontrolorja iste položajpe skupine strojnega oddelka iste direkcije.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. avgu-. sta 1936 je bil postavljen na prošnjo Fatur Ludvik, kontrolor VII. položajne skupine 1. sekcije za vzdrževanje proge Zidani most, za kontrolorja iste položajne skupine gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Številka 212 z dne 14. septembra 1036.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. avgusta 1936, št. 84646, je bil postavljen za sodnika upravnega sodišča v Celju IV. položajne skupine 1. stopnje Mulaček Rajko, banski svetnik iste položajne .skupine in stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. avgusta 1936, št. 84647, je bil upokojen dr. Bavdek Josip, sodnik upravnega sodišča v Celju III. položajne skupine 2. stopnje s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu.
Številka 213 z dne 15. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov je napredoval dr. Juvane Maks, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, v
III.	položajno skupino 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1936, št. 88947, je napredoval dr. Petelin Bogdan, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, v III. položajno skupino
2.	stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1936, št. 88945, je napredoval Klenovšek Karel, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje z veljavnostjo od 26. septembra 1935 v III. položajno skupino 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1936, št. 88950, je napredoval Šmalc Leopold, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Ljubljani, v IV. položajno skupino 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1936, št. 88944, je bil postavljen za vodjo zemljiške knjige VI. položajne skupine sreskega sodišča v Mariboru Kleber Pavel, pisarniški uradnik iste položajne skupine istega sodišča; na prošnjo pa je bil premeščen k sreskemu sodišču v Ljubljani Matičič Anton, višji pisarniški oficial VIL položajne skupine sreskega sodišča v Logatcu.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 17. julija 1936, III. št. 25615, je bil postavljen na prošnjo za pisarja IX. položajne skupine sreskega načelstva v Veliki Kikindi Maksimovič Nikola, pisar iste
položajne skupine komisariata železniške in obmejnei komisije na Jesenicah.
Številka 214 z dne 16. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1936, št. 81073, je bil postavljen za ravnatelja zemljiške knjige VI. položajne skupine sreskega sodišča v Ljubljani Marčič Julko, vodja zemljiške knjige iste položajne skupine istega sodišča. •
Z odlokom ministra za finance z dne 5. septembra 1936 so napredovali: za poštno-hranilnične uradnike VIII. položajne skupine pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani:	Pregel Olga, Prem rov
Zdenka, in Dic Milan, poštno-hranilnični uradniki IX. položajne skupine iste podružnice; za računovodje Vlil. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Vrhovec Pavla, Pegan Sonja, Gračner Matilda, Jakopin Ana, Mozetič Marija,, Š n e 1 e r F r a n č i š k a in Smerkolj Emilija, računovodje IX. položajne skupine iste podružnice.
Z odlokom ministra za finance z dne 9. septembra 1936 je bil p r e m e š č e n na carinarnico I. reda v Dra-vogradu-Meži Mil jak Niko, carinik VIII. položajne skupine carinarnice 1. reda v Debru.
Številka 215 z dne 17. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov- z dne 3. septembra 1936, št. 65.592/1, je n a p r e d o v a l B r n č i č Matko, agrarni višji pristav sreskega načelstva v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine s 1. period-skiin poviškom, za agrarnega svetnika V. položajne skupine.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne
10.	septembra 1936, I. št. 46.858, je prepovedano uvažati v	našo	državo in v njej	razširjati	knjigo
»V a t e r 1 a n	d s 1 o	s e G e s e I I e n ,	ki jo je	izdal
na Dunaju Scharer Adam.
'Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne
10.	septembra 1936, I. št. 46.859, je prepovedano uvažati v	našo	državo in v njej	razširjati	knjigi
»L' E p o p č e	d u	t r a v a i 1 m o d e r n o š in »A m e -
r i č k i družinski kole d a r .
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne
10.	septembra 1936, 1. št. 46.860, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »II i s t o i r e d u Bol sli evis m c , ki jo je izdal v Parizu Artur Tlosenberg.
Umrl. Ažman Andrej, vcroučitolj I. državne meščanske šole v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, je umrl dne 19. julija 1936.
Številka 217 z dne 19. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1936 je bila premeščena na prošnjo Flere-Kosi Vik tor in a, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom osnovne šole v Ptuju, na osnovno šolo v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1936 je bila 'premeščena na prošnjo Šeme Ana, učiteljica VI. položajne skupine osnovne šole v Dol. Logatcu, na osnovno šolo v Beogradu ter dodeljena v službo ministrstvu za prosveto.
'obdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Slaka Ib zalaga Tlakama Merkur d. d, je Ljubljani; niša predstavnik: Otmar Milialek * Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 101. kosu VII. letnika z dne 16. decembra 1036.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 2424'44.	3744
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. novembra do 80. nov. 1986.
Po uuredbl ministrstva za narodno tdrav|e
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Griža. — Dysenteria.
Skrlatinka. — Srarlatina.
Ošpice. — Morbilli.
Srez	Ostali	f! JI	► 2	Umrli	P o ■
Skupina tiiuznib bolezni.					
Celje	......	6	3	4		6
Celje (mesto)	1	1		—	o
Konjice •«,•«,,,»»	11			8	—	3
K riko . . / , ,		2	—	—			a
Laško 			1	3			—	4
Logatec		1	—	1	—	
Ljutomer		1	t	—	—	2
Maribor levi breg ....	1	1	—	' —	2
PtU| 		1	—	1	—	—
Radovljica		1	—	—	-	1
Vsega . . .	26	9	14	—	21
Dolnja Lendava .... | 2	-	-	— 12
Vsega ... | 2	—	—	— | 2
Brežice .........	2			2	_	
Celje	1	—	—	—	i
(Vije (me9to)	9	—	3	—	6
Črnomelj	7	—	4	—	3
Dotnia Lendava ,,,..	6	1	—	—	7
Kamnik. . , , . . . ., . .	4	1	—		6
Kranj		31	3	2			32
Kočevje ..........	3	—	—			8
Krško ...........			2				2
Laško 			3	1	1		3
Litija ............	7					7
Logatec. ..........	1	—	—		1
Ljubljana (srez) .....	17	3	3		17
Ljubljana (mesto) ....	20	7	14	—	13
Ljutomer			8	4	6	—	B
Maribor desni breg ., .	11	4	3	—	12
Maribor levi breg ....	11	—	—		11
Maribor (mesto) .....	15	—	—	—	16
Murska Sobota ......	4	—	1	—	3
Kovo mesto ........	2	1		—	3
£tul (m©ato) «••••§•	1	1	—	' —	2
Radovljica 			11	16	2	—	24
glovenj Gradec ......	1	—	—	—	1
»marje pri Jelšah ....	1	—	—	—	1
Vsega . .	176	43	41	-	178
Nalezljivo vnetje možitanov.
Maribor levi breg . . . . | 11 — | —
Srez
Davica. — Diphteria et Group.
Brežice ...........	12	4	6		10
	7	-	—			7
Celje (mesto)				_	1				1
Črnomelj 		3	1	1			3
Dolnia Lendava .....	1	2	1	_	2
Kamnik ..........	8	2	1		9
Kranj ...........	3	1	—	—	4
	3	—	1	-	2
Krško			6	1	1	1	5
	4	2	3	1	2
	1	-	—	—	1
Logatec...........	6	1	4	—	2
Ljubljana (srez) . . .,,	16	9	4	—	21
Ljubljana (mesto) ....	16	13	8	—	20
Ljutomer				2	—	2	—	
Maribor desni breg . . ,	5	5	1	—	9
Maribor lev) breg . . , .	4	-	0	—	2
Maribor (mesto)		8	7	—	—	15
Murska Sobota ......	3	1	1	—	3
Novo mesto ........	2	—	-	—	2
Prevalje 			6	3	1	—	8
I‘tu| 		3	2	3	—	2
Radovtjlca		 .	4	3	—	1	G
Omarje pri Jelšah ....	4	1	4	—	1
Vsega . . . Il26		69	44	3 i 137	
Sen. — Erjsipelas.					
Brežice			1	1					2
	1	2	—	—	8
Celje (mesto)		3	O	3	—	2
Crnomel' 		1	—	—	—	1
Dolnja Lendava		1	—	1	—	—
Kočevje ..........	1	—	1	—	—
K rSko . ...........	3			•	-	3
Laško ...........	1	—	—	--	1
Liti ia ......	1	-	—	—	1
Ljubljana (srez)		—	1	—	—	1
Ljubliana (mesto) ....	4	—	1	—	3
Maribor desni breg ...	1	1	—	—	2
Maribor levi breg ....	3	1	-	—	4
lariliot (mesto) ....	1			1	—	—
Murska Sobota ......	2			1	—	1
Novo mesto ........	—	1	—	—	1
Prevalje		3	—	—	—	3
	1	—	—	—	1
Radovljica			2	1	2	—	1
Slovenj Gradec ......	1			—	1	—
kmnrlp nri .Jelšah ....	1			1	—	—
Škofja Loka		1			1	-	—
Vsega	33	10	12	i	30
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Dolnja Lendava. Kranj .........
. . . .	1	—	—	—	1
....	1	—	—	—	1
? • • •	—	1	—	1	—
• • • •	1	—	1	—	—
a . . .	3	1	1	1	2
Vranični prisad. — Anthrax.
Krško 					11-	11-1 -	Maribor levj breg ... ,-	1	—	—	—	1
Vsega	tl-	ll-l-	Vsega . . .	1	—	—	-	1
Otrpnjcnje tilnika, — Polyomyelltia acuta
Murska Sobota..........
Vsega ., 1
brez
Otročniška vročica. — Sepsis pucr peralis.
Krško.............. 2
Ljubljana (mesto) .... —
Novo mesto ........	1
Ptuj ............
Škofja Loka .... . . . . i
1
ih
i
Vsega
Norice. — Varicellae.
Črnomelj
Škofja Loka
Vsega
Oripa — Flrippa
1
41-1 -
4 I i -
- 1-1 -
-1 1 | — j -
Vsega ... | 1 Ljubljana, dne 3. decembra 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
&
III.	No. 8462/1.	3783
Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. decembra 1936.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnib poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Maribor levi breg: Selnica ob Dravi (Selnica ob Dravi 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Blanca (Kladje 1 dv.), Brežice mesto (Brežice mesto 1 dv.), Bre-iice-okolica (Brežina 1 dv., Sv. Lenart 1 dv., Zverinjak 1 dv.), Rajhenburg (Rajhenburg 3 dvorci), Senovo (Dolsko 3 dv.), Videm (Bučarca 4 dv.).
Celje: Sv. Peter v Sav. dolini (Sv. Peter 2 dv. in Zg. Grušovlje 2 dv.), Žalec (Žalec 4 dv.), Braslovče (Orla vas 1 dv., Parižlje 1 dv.).
Črnomelj: Gradac (Krivoglavice 1 dv.) Metlika-okoliea (Drašiči 1 dv.).
Gornji grad: Šmartno ob Paki (Staline 3 dv.).
Kamnik: Ihan (Selo 4 dv.).
Konjice: Konjice-okolica (Stranice 1 dvorec).
Krško: Mokronog (Dol. Lakence 1 dv., Mokronog 3 dv.), Škocjan (Krsinji vrh-1 dv., Male Poljane 1 dv.).
Litija:	Višnja	gora	(Sp.	Brezovo 1
dv., Kriška vas 1 dv.. Nova vas 1 dv., Podsmreka 1 dv.).
Ljutomer: Ljutomer-okolica (Podgrad-je 1 dv.), Studenci (Hrastje 1 dv.), Štri-gova (Stanetinci 2 dv.).
Logatec: Dol. Logatec (Dol. Logatec 5 dv.), Planina (Laze 1 dv.).
Maribor desni breg: Fram (Planica 1 dv.), Hoče (Bohava 2 dv.).
Maribor levi breg: Selnica ob Dravi (Janževa gora 1 dv., Gerečja vas 2 dv., Selnica ob Dravi 4 dv.), Sv. Jurij ob Pesnici (Grušena 1 dv.), Ščavnica (Mali vrh 1 dv., Kremberg 2 dv., Krihenberg 3 dv., Žice 1 dv.).
Novo mesto: Brusnice (Vel. Brusnice 5 dv.).
Prevalje: Dravograd (Dravograd 2 dv., Meža 2 dv., Otiški vrh 1 dv., Sv. Duh 1 dv.), Marenberg (Marenberg 5 dv., in Sp. Vižinga 3 dv.), Prevalje (Farna vas
1 dv.), Vuzenica (Vuzenica 1 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Mihovci 1 dv.), Dor-
nova (Pacinje 2 dv.), Polenšak (Polenci
2 dv.).
Radovljica: Koroška Bela (Koroška Bela 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Krško: Boštajn (Kumpolje 1 dv.). Ljubljana: Št. Vid (Dvor 1 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Počehova
1 dv.), žgor. Kungota (Plač 1 dv.).
Ptuj: Hum (Pavlovci 1 dv.).
Kuga čebelne zalege: Konjice: Oplotnica (Markačica 1 dv.). Ptuj: Sv. Tomaž pri Ormožu (Mala vas
2 dv., Savci 3 dv.).
Kralj, banska uprava Dravske banovine r Ljubljani,
dne 10. decembra 1936.
V. No. 9806/21.	3738	3—2
Razglas o licitaciji.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo inundacijskega mostu II v km 0*4+96 premostitve reke Mure pri Petanjcih v tiru banovinske ceste 11/228 Grabonoš— Radenci—Gederovci
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. decembra 1936 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami pri tehn. oddelku kraljevske banske uprave, Gledališka ulica štev. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 198.557*31.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. decembra 1936.
•J;
V. No. 9834/16.	3759-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska’ banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za od-
dajo gradbenih del za gradbo opornikov in stebrov za novi most preko Save v tiru banovinsko ceste 11/105 na Javorniku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. januarja 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 216 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kralij. banske uprave, Gledališka ul. 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša:
din 503.433*49.
Predpisana kavcija: din 50.000*—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9.'decembra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T 385/36-1	3788
Oklic.
Tožeča stranka Adam Janez, posestnik iz Obrha št. 9, je vložila proti toženi stranki Štefaniču Štefanu, posestniku iz Zapudja št. 31, radi lastnine peto din 2.000'— s prip. k opr. št. P 385/36-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. januarja 1937 ob 9. uri
pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni zna-90, se postavlja g. Kump Janez, posestnik iz Obrha št. 28, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 11. decembra 1936.
P 388/36—1	3789
Oklic.
Tožeča stranka Kobe Pavel, pos. brat, Kovačji grad št. 8, po pomočniku Kobe-tu Florijanu, ban. cestarju, istotam, po dr. Tusulinu Rastu, odv. v Črnomlju, je vložila proti toženi stranki Papatu Jožefu, pos. sinu iz Učakovcev št. 12, sedaj neznanega bivališča v Kanadi, radi din 900'— s prip. ali 20 dolarjev k opr. št. P 388/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 19. januarja 1937 ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Papa Jurij, posestnik, Učakovci št. 12, p. Vinica, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 13. decembra 1936.
II P 456/36-1	3786
Oklic.
Tožeča stranka dr. Krautberger Alojz, zobozdravnik v Colju, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po Cen-celju Ivanu, p. d. Logarju, pos. v Trema r ju, radi din 3045'— k opr. št. II P 456/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. januarja 1937 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 5, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja skrbnikom na čin dr. Terčič, odvetnik v Laškem, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Laškem, odd. II.,
dne 28. novembra 1936.
•j.
Og 68/36—3	3796
Amortizacija.
Na prošnjo Melicerja Franja, trgovskega sotrudnika v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivi je, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Življenjsko zavarovalna polica »Jugoslavije« splošne zavarovalne družbe, ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani štev. 9.408, glaseča se na ime: Franjo Melicer in na znesek din 10.000'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 7. decembra 1936.
•i*
I 617/36-9.	3776
Sklep.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke državnega zaklada kraljevine Jugoslavije po državnem pravobranilstvu v Ljubljani zoper zavezano stranko Grašiča Antona, posestnika v Podplatu radi din 12.15475 s prip. se odsotnemu zavezancu Gt-ašiču Antonu, pos. v Podplatu št. 2, po službeni dolžnosti v smislu §§ 310., 311. cpp. v zvezi § 78. i. r. p+ stavi skrbnik na čin v osebi Žagerja Janeza, ofic. tega sodišča, ki se mu vroči izvršilno dovolilo in ki bo zavezanca Grašiča Antona, posestnika v Podplatu št. 2, zastopal na njegovo nevarnost i n stroške, dokler se sam ne javi sodišču ali ne označi drugega zastopnika.
Sresko sodišče v Rogatcu, odd. IL,
dne 5. decembra 1936.
I 8/36—IG.	3277
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1937 ob devetih bo na kraju samem v Cerovcih pri Litiji dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Libergu, b) Polšnik vi. št. 281 in 306.
Cenilna vrednost: ad a) din 90.310'—, ad b) din 106G'—.
Vrednost pritikline: din 560'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 60.280'—. ad b) din 720'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteLja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 22. oktobra 1936.
I 745/35—23.	3780
Dražbeni oklic.
Dne 18. j a n ua r j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stročja vas 'A vi. št. 39 in 71, zemljiška knjiga k. o. Pristava lA vi. st. (o.
Cenilna vrednost: din 27.642'45, po odbitku prevžitka ostane čista cenilna vrednost din. 24.142'45.
Vrednost pritikline: din 1330'—.
Najmanjši ponudek: din 16.982'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je piiglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ,Rlede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbent oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru,
dne 4. decembra 1936.
*
1 596/36-7.	3779
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1937 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mota vi. št. 34, 280 ,in 298.
Cenilna vrednost: din 225.083'20.
Vrednost pritikline: din 12.200'—.
Najmanjši ponudek: din 150.056'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati fglede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru,
dne 4. decembra 1936.
IX I 1249/36	3588
Dražbeni oklic.
Dne 18. j a n u a r j a 1937 ob d e -8 e t i h bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 404.
Cenilna vrednost: din 65.774'40.
Najmanjši ponudek: din 56.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 17. novembra 1936.
*
I 546/36.	3687
Dražbeni oklic.
Dne 19. j a n u a r j a 1937 d o p. ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njive, gozda): zemljiška knjiga Dolnji Slaveči ‘/a« vi. št. 28; »/• vi. Št. 195; a/,8 vi. št. 200.
Cenilna vrednost: din 2180'10.
Najmanjši ponudek: din 1453'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 20. novembra 1936.
I 380/36-24.	3694
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1937 ob devetih bo na kraju samem v Gotni vasi št. 11 dražba nepremičnin po posameznih skupinah, oziroma parcelah zemljiška knjiga Gotna vas vi. št. 41 in 339, zemljiška knjiga Stranska vas vi. št. 149 in 162, zemljiška knjiga Kan-.dija vi. št. 816 in 817.
Cenilna vrednost: din 153.103'25.
Vrednost pritikline: din 1260'—.
Najmanjši ponudek: din 102.068'82.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 15.310'32 v gotovini kot vadi j oziroma v hranilnih knjižicah kake domače hranilnice in posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražheni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodršče v Novem mestu,
dne 27. novembra 1936.
♦
I 478/36-16.	3695
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1937 ob devetih. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin po posameznih skupinah, oziroma parcelah
zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 156.
Cenilna vrednost: din 23.93575.
Pritiklin ui.
Najmanjši ponudek: din 15.95725.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe kot vadij znesek dinarjev 2393'50 v gotovini oziroma zneske, kakor so navedeni pri posameznih parcelah ali skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 27. novembra 1936.
I 652/36-11.	3624
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zali log vi. št. 156.
Cenilna vrednost: din 12.596'—.
Varščina: din 1.259'—.
Najmanjši ponudek: din 8S97'33.
Pritiklin ni nikakih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbent oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji l.oki, odd. I.,
dne 9. novembra 1936.
Konkurzni razglasi .
1104.	3795
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Merjasca Franceta, krojaškega mojstra in trg. na Viču, Tržaška c. 28.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: ltus .lože, ravnatelj zem. knj. v p. v Ljubljani, Lepo--dvorska 3.,
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču soba št. 140, dne
22.	januarja 1937 ob 9. uri.
Kok za oglasitev do 18. januarja 1937. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. decembra 1936.
Por 37/36—2
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	No. 9069/2.	3794-3-1
Razglas.
Dne 3. januarja 1937 ob 9. uri bo podpisano sresko načelstvo v Lendavi oddalo ii» ustni javni dražbi v zakup obč.
lovišče upravne občine Gentcrovci, in sicer za dobo od dne 1. aprila 1937 do dne 31. marca 1949.
Občinsko lovišče sestoji iz kat. občin Genterovci, Radinožauci, Kamovci; Mostje in Ban uta in meri brez izločenih lastnih lovišč 1716 ha; izklicna cena in varščina znašata din 1.000'—.
Podrobni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Lendavi oziroma pri sreskem gozdarskem referentu v Murski Soboti.
Ako dražba dne 3. januarja 1937 ne bi uspela, bo po osmih dneii brez posebnega razglasa nova dražba ev. tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo y Lendavi, dne 11. decembra 1936.
Štev. 6653/1-1936.	3775
Razpis.
Na podstavi § 15./3. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931, »Službeni list« Dravske banovine št. 84/7 iz 1. 1932., v zvezi s členom 2. uredbe za izvrševanje določb zakona o lovu z dne 20. februarja 1935, »Službeni list« Dravske banovine štev. 100/22 iz leta 1935., razpisujem javno dražbo za oddajo v zakup lovske pravice v sninolastnem lovišču mestne občine celjske za dobo 12 let, to je od
1.	januarja 1937 do 31. decembra 1948.
Dražba bo v sredo, dne 23. decembra 1936 na mestnem poglavarstvu v Celju, t sobi št. 2 ob 10. uri dopoldne.
Lovišče leži na območju katastrske občine Zagrad in obsega lastna zemljišča mestne občine celjske v izmeri 208.2044 ha, osredke v izmeri 16.2484 ha ter polosredke v izmeri 103.6005 ha, kar znaša skupaj 328.0533 ha lovne površine.
Izklicna cena znaša din 2000'—.
Pred pričetkom dražbe mora vsak udeležnik položiti varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjili, ki jim je uradno priznana sposobnost za varščino (§ 8./7. zakona o lovu), in sicer v višini izklicne cene. Ako se pri določeni izklicni ceni ne javi noben ponudnik, se ponovna dražba vrši brez posebnega oklica čez 8 dni, to je dne 31. decembra 1936 na istem kraju in ob istem času eventualno tudi pod izklicno ceno (§ 9. cit. uredbe).
Podrobni dražbeni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu v Celju, soba štev. 2.
Mestno poglavarstvo v Celju, dne 9. decembra 1936.
Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
*
Štev. 333/1936 Preds.	3774
Razpis.
Mestna občina eeljska razpisuje oddajo mesta kmetijskega referenta pri mestnem poglavarstvu celjskem.
Prosilci morajo dokazati, da so z uspehom dovršili srednjo ali višjo kmetijsko šolo in položili državni strokovni izpit ter imajo daljšo prakso pri upravljanju večjih posestev. Prednost imajo prosilci, ki imajo prakso tudi v gozdnem gospodarstvu.
Lastnoročno pisane, z din 5‘— kolkn-vane prošnje, opremljene razen z listinami, ki dokazujejo izpolnitev gornjih zahtev, tudi z rojstnim in krstnim listom, domovnico, zdravniškim izpriče-valom, nravstvenim izpričevalom in dokazilom o opravljeni vojaški službi, ja vložiti najkasneje do vključno 31. decembra 1936 pri predsedništvu mestnega poglavarstva.
Mestno poglavarstvo v Celju, dne 7. decembra 1936.
Predsednik:
Al. Mihelčič s, r.
•b
Štev. 13.573.	”	3778
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje /a prometno upravo ilabukov-ea na dan 23. decembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 3 gonilnih jermenov, in sicer:
50 m	X	140 mm	X	10 mm,
25 m	X	120 mm	X	10 mm in
50 m	X	70 mm	X	7 mm.
Ostali pogoji	se dobe	pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 10. decembra 1936.
Razne objave
3782
Vabilo
na
XXXIV. redni občni zbor Delniške družbe združenih pivo-varen Žalec in Laško v Laškem, ki bo v torek dne 29. decembra 1936 ob 17. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu 1935./36.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu svetu.
4. Volitev članov v upravni svet.
5. Volitev revizijske komisije.
Po § 16. družbinih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do dne 23. decembra 1936, delnice proti prejemu legitimacije ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu. (§ 36. družbinih pravil.)
V Ljubljani, dne 14. decembra 1936.
UPRAVNI SVET.
*
3710 3-3
Poziv upnikom.
Upniki »Deutsche Gevverbeknsse«, r. z. z, o. z. v Celju, v likvidaciji, se pozi vi jejo, naj priglase po § 40. z. z. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do 15. januarja 1937.
Jos. Kirbiš s. r.
Celje.
❖
3798
Objiva.
Izgubil sem orožni list št. 15021/68 za posest in nošenje brovvning pištole, izdan od sreskega načelstva v Ljubljani na ime: Buh Franc iz Pirnič.
Proglašam ga za neveljavnega.
Buh Franc s. r.
3770
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje dvocevne lovske puške, izdan od sreskega načelstva v Dol. Lendavi pod regist. štev. 153, ter ga proglašam za neveljavnega.
Čurič Matija s. r.,
Žižki, hiš. št. 31, pošta Crenšovci.
*
3781.
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje bro\vning pištole kal. G'30 mm, izdan od sreskega načelstva v Litiji, št. 5824/29, na ime: Erjavec Stanko iz Višnje gore. Proglašam ga za neveljavnega.
Erjavec Stanko s. r.
*
3797
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 3, izdan od sreske izpostave v* Škofji Loki na ime: •Hafner Pavel, Škofja Loka, za nošenje ene lovske puške dvocevke in ene flo-bertovke kal. 6 mm, ter ga proglašam za neveljavnega.
Hafner Pavel s. r.
*
3771
Objava.
Ukradeni sta mi bili obrtni dovolili za prevažanje tovorov štev. 254/2 z dne
25.	marca 1933, izdano od sreske izpostave Škofja Loka, in štev. VIII. 1227/3 z dne 22. maja 1936, izdano od kr. banske uprave v Ljubljani, ter ju proglašam za neveljavni.
Mrak Ivan s. r.,
Log, p. Škofja Lolca.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Dredntk: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; Q> Mihalek s Ljubljani,