Leio IV., šiev. 114. V Ceijn, čeirlek dne 5. oKlobra 1922. PCŠtDiCfl plBtaßö Q ßOtClHDt. Stanc tetno 48 Din mesečno 4 Din, za Inozemstvo Ictno 120 Din. — Oglasi zq nun viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhala vsak torek, čefriek in sobofo. Urednlštvo Strossmajerjeva ul. St. I, I.nadstr. Telefon št. 53. Upravnifttvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlicje. Telefon St. 65. t= RaCun kf. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. "=3 Upra^tto sdilcc v Ceijtt. Ncverjetno jc, kako lahkomrselno se pri lias razpraivlja o javnih zadevaM. Cel« krogi, katere smo svoi eas občuco- vafi radi mirne swotrenosti tcr trezne- ga prcvdarjanja in katerih kritieni trc- nutki niso spravili / lepa iz konteksta, postajajo ta'ko zakrknjcni, da nočejo prc- nioitriti1 naših najvažnejšili ja-vnih vprs- šanj objetoivno in niirno, tenwcc se o«)- našajo kak.or otrok. ki se pcni jczc, ker inn niati ni da!a za malo jir/iiio kuv cc- Je.fi:a hleba kruha. Zretf ljudjc obravnavaio navacvno aktuahie zadeve brez afe'k-ta ter jih krt- tično presojajo iz popolnotma stvarnih vidikov in predvsem na podlagi zakoni- tega stania. Pri nas pa ic stvar drugaena. Komaj se je uvcljavila usta.va, žc so poziva'.it javnast, nai se izrcee za proti- lr.stavno rešitev razdelitvc države. Komaj je bil razglasen zakon o n- pravni razdelitvi1 drzave ter zakon o ot>- c\ uiptavi, žc so izzv.ili v krogu priza- detih rcsolucije za irredbo solske, zdrav- stvene in šuinskc iiprave na način. ki >c nrmivcn d'olocrlom tcjfa zakona. k'azdira se, predno jc stavba dojjra- jeaia. All inuimo res toliko easa, da rnla- tjmo venomer le prazno slamo, all pa smo prišli! do propričaiija, da se delajo ustave in zakoni sanio. da se prezene doliff čas ali pa zaro, da i:na *Pržavna Staimparija« posla z njih ob.iavJjenjem v »Službenih Novbiah«. Ko bi se l.iudje >.n- vcdali .postedic, katerih so sokrivl s ta- kim podnmnranjcm avtoritete zakonov in zakoawdajalca. Že doma je opasno vzbuja-ti v naro- du dOTunev«, da za!kr>nov ni vzeti pre- resno, kcr je muogokrat kaj napravlje- no le zato, da se n»e Jpostcva tcr ostane le na papirju. V gospodarskih krogih po- nieni to nevarno zaviranie razvoja, kcr je ta>k niojjoč le na oisjiovi obče vpoSrc- vanih zaikotiov. Ako se pa na te nikdo ttc n?ore zainesti1, potcm je vsaka kalkiua- cija ncnio^oca in riziko postaia tako v*-- \\k, da mora prenehati vsakršrui pod- jetnost. V ino'zenistvu smo v resnici diskrc- ditirani'v prvi vrsti raidi tega, ker se ba- je na nas ne more nikdo zancsti. Nazi- vajo nas »Das Land der mnvorhcrzii- seheaiden Ubcrraschinigen« (dežela ne- prevTidnih iznenadenj). ker pravijo, da je niogoče pri nas spremeniti v en! url ce*l priwiii red. To so stvari, ki v .^lavncin uein'kujc- jo na naš kredit v inozemstvu itn na sta- nje naze valute. Zato bi se iiai zavedafi zkis-ti nnsi go'spodarski krogi jjevarnosti, j katere povxrocajo razna revizrion-istiCna j strem'Jjenja, in oni; ki zavlačujejo dosier- j no iKvcdbo nstave in v iijci na^ovedanih /iikonov. Neodiocnost. katrro kaZe;o merodajni krogi1 v tern pogledu, povzro- ea poliii'cno in gospodarstvu vcč škocle, kakor če bi se bHa izvedla lUt.isla'bsa «- stava. V kolJkor se je s tarn povečalo nerazpoJoženia uaroda, jc ta. škoda ?al rakega zmacaja, da je v doft1cd«em Casa sploh lie bomo niogli popraviti. Povod k tarn izvajanjem mi dajc casopisna debata o vprašaiiju sede^a upravinega sodišča za Sloveniio in Prex- \ mnrje. Ne trdinn, da se ne bi naslo arj,ir- mentov, ki bi govorili za scdež v Uub- ljaiii. Neroden se mi na zdi oni »štajer- ski sodn'k«, ki se tzreka za upravno so- dišče v Ljubljami' poteni, ko ic bil z za- konam o državnem sveiu in npravnrh so'J!sči:li (SI. Novins st. II z dnDo- klcr se ^e sk'e'ie zakon o urcditvi Sw- dišč za vso dr.v:nvr in o določitvi krajev- ue prsio'iios:; apeiaciiskih sodišč, jc U'prav.niJi sodišč šcst«: eno med drugimi »v Celju zn Sloveniio s Prekmurjeir»«. VprašanJL1 -•'Jc/a upravnega sodišca jc toraj za sedi-jj reseno in to zlasti za vsa- k-Jira »štaieruskega sodnika«. maikar bi ta rad postal »prnvnj scxlnik. na hoče šc le ponavljati 'ij>r.ivi:o pravo na nniverzi v Ljubljami. Vsakdo ki ve preeeniti pom en iipravnili so-Jišv za javno življenje, bi moral delati /. vscnii sredstvi na uresm- čenjii te naprave, ki pomoni zarctcK slabHizacije upravc in nain doncse rr- rancijo za neodvisno upravno sodstvo. Prav slat^o sjužijo stvari1 oni. ki mislt.^o. da mora jo1 spraviti vprašani^ sedeža v- pravnega sodisJ'a v ponovno disknsijo sedaj. ko se is to že kreira. Nai se poto- lažijo s tern, da iireja zakon sedez v Ce- lju le za casino in hn se vedm čas za ka- ko bitko, če so nekateri tako bojazeljn! in mislijo, da ne inorejo v nobenem Jr«- gem aiktuekicjšenr vprašan.iu izrabiti svo- je energije. Znacihio' pa ;c. da je rcs-Jii Ijubljanski dnevnik izrazil celo nnienie. da sc uprav- na sodišča liistanavljajo s prevdiko na- glico, in da je sumljivo, zakaj se has sc- daj tako lri;ti. Ako za takitn .sumniče:ijem ne {iči z'loba, jc vscKako-r iasen dokaz, kaiko nepoučcni so lludic, ki pri nas jav- no govore, sodiio in prihajajo do zn- kljuckov v pravnih vprašanjih, ne da "bi so vsaj seznanili' z doiticnim zakoiioiii. Ki nbravnava vprasanie. Člen 49 zakoina o apraviiih 5-odiščili pravi: »Upravna sodišča sc mo raj o v- stanoviti. tcr mora jo začeti svoje dclo- vanjc naj'kasneje v Sesti'i meseciti ost due. fro stopi v veljavo ta zakon*. i -o 22. novembra t I. najpozncje mo- ra tedaj začeti iipravno scdišče v Ceiju s svojiiiTi poükwanjeni'. Ako sc pripravlja- io imciiiovanja upravnih sodnikov, ko gre skrajni rok ik koncu, pač to ne more bfti siMTiljiiv'o; saj od ministra pravde snicino pri^aflio.vatf toliko spoštovanja pred zn- konom, da drži v iiiem predpisani- skraj- ni term in. Vršttk nezaup'.irvosti pa jc, če se 12 jvagüce ob koncu tennina sklepa na poliiičiie zlorabc. Tudi to doka'znje aS\o ni zlobnost — popolno nei'iiformi- riiiiost časopisa o nacinu imeiiovanja n- pravnili sodmikov. (ilasom Olena 7 cume- njonega zakoria vn v smislu clena 27 po- shwncga reda za npravno sodiščc sc zbiraio kompetcnaie prijavc pri mint- stru pravde, ki ji'h pošlic državncfmu svetii. Ta izberc izmed vseh prijavlje- nih divoj'iio števHo kandidatov; iz te lisle stavi minister pravde prcdlog krn- ijn za Lmenovanje. Ce se bo vršila pri temi »kraimarija n;\ 'korist iicvzdržljivc samoilastnosti«. se mora tedaj ta začeti žc pri upra.vnem svetu. M-nonja sem. da gre to vendar nckoliko prcJTMCČ. alvO se iiočc rutši naj- v.Äji upra'Vosficlni institneiii že pri pr- vem činu, s küierirn na' poene svo;e po- slovanje, pocitika.tr tako nizke naincnc. To podtjika.n;e se mora nniostreje obso- cliti. Casopis, ki se loteva s tern našega držaivnnega sveča, bi moral imcti pred očmi, da sc ^ taki-n pisanicm pospošu.ie rcvoiucija proti' avioritcti. UTRDJENI POPOTNIK POSTOJ. OD- POČIJ SE, PREMISL1 IN KRENI NA PRAVO POT. V »Jadranu'<, ki1 izha.Ia v J^uenos Ai- resu citaino sledeei dopis: »JagoslO'Ven- ski narad brez razliike vere in plemenn, na te se oibračajo tvoji izseljeni sinov/, nazrvJ'jajo te trndaiega po^potnika, kcr vedo, da potuješ že več kot tisoč let po strmih klancili, vojujoč neprestano kTva- vi boj za svoj obstanek in za svojo svo- bodo, pozivljajo tc, Ja Postojiš in sc odpocijcš od ljutega in krvavega boja, da zaceliš hude rane, ki si jih dobil na bojišču, da«inisliš na ono. kar si tako te*- ko izv-ojeva'l, da pomisliš na zle posle- dice, ki bi ti jih prineslo brätst klanre, katero si začel v_ najkritičncjšcm čar?n ; svojega obstanka. ) Tvoji izseljent sinovi, otroci tvojc stisikc. kri tvoje krvi. zapnstivši svojo roöno gruido z žalostjo in tugo, raztrcse- ni širom sveta, a'l'i ne od'tnieni svogemu rodn in narodn, ti niso mogli vsi poma- gati z «rožjem v roki, pomaoraJi so ti. kakor so najbnlje znali in mogli, vestno so i'zpolni'li svojo sinovsko dolžnost na- prain grudi, ki jc dala vsem življenje, tada ne da vsem groba. Tvaii. sinovi i- triajo dolžnost in pravico. da se obrnejo do tebe in tc zaklinjajo: Sporazumiitc se, jxwnirite sc. žrvite v slogi. soostujte sc iii deJajte z vso močjo na kgradmji cvsvo- bojene iin njtidinjene Jepe naše doirK>vr- ne, katero je božja previdmo.st obdariia s toliko prirad-no lepato in bogaistvom In nastaniJa v njej tako hraber. posten In p rid en narod. Jugoslovenski narod. tvoii jzscljen-f smovi plakajo, ko vidijo kako postopate vi doimn eden proti diiigenmii. kaSko se koliete nred seboj in nničniete vse ono, kar smo vsi s,knipaj tako krvavo izvoje- vaji, bO'jijo1 se za tvojo bodočnost in za napredök na«e svobodne in njedinjenc drža-ve. JngosJovenski1 narod, tvoii' izseljeni sinovi so se borili ill del a If za tvoje o- svobojenjc in njedinjenje, vsak na svo- iem mestti in po svo>ji moči. mfljoni tvo- jih najboljsih sinAv ie pustilo svoje kosti na vseh bojisci'h in y vseh moriih sveta za to svobodo in njedinjenje. K^lel bode i živi i hrabro padli vsc one. ' ki danes breziunno rušijo, kar so oni jzvojevalf, žrtvujoči' cnj svoje premoženie, drug! svoje mJaido zivljenje. Postoi iugosloven- ski narod, odpoeij se, premisli in kreni na pravo pot, drugače tc bo sodi'l Rog. sodila te bo domiovlna. Jugoslovenski narod, tvo.ii kseljeni sinovi so se ppstavili v bojrne vrste izven domavhie in so pnčakovalL da bode V njej, leipi, veiiki in bogati zavladal mk, sloffa in ljubezcn. da bodo \' njej našli jednake j)Tavice vsi njeni sinoivi', da bo- do za vedno prenehale verske m ple- menskc mržnje in prepiri, da bode vsak delal kakor bode ji a j bo lie znal in moge] za njen procvit in razvoj, da bode nj*hov narod stopil v kolo kulturnih narodov. kot kulhinia itn etd.instvena celota, niso pricaikovali', da bode razliika v veri, raz- lika v pisavi, razlika v obliki, kako je e- no ali drugo pbme delovalo za osvobo- jenje im ujedrnje-nje, raoala služiti neka- terim okstremistoin kot povod za sepa- ratistiene aspiracijc fn propagatndo. Zato sc obračajo, iugoslovenslki narod, tvoji izseljeni sinovi do tebe s prošnjo, da po- stoirš, da se odpočiješ. da DremisliS Jn krcne-S na pot miTa. na pot dela, sloge tn Iji.bezni, da z energivno roko ukloniš no- tra.njo sovraÄnüke svoje svobode, svoje- „Strahovi^ v Žalcu. Akademski krožek v 2alcn si jc na- de-1 domoljubno nalogo tcr uprizarja v raznih krajili Slovenijc zgorai imerovn- no družinsko dramo zeniialncga pisate- lja Henrik Ibscna z namenom. da pod- pira z dobickom teh predstav težavnl položaj omladiine v inozeimstvu. Igra se jc uprrzorila doslej že v So- stanju, TrbovHjali, v Litiji in pri nas. Res požrtvovaJjio dclo peterih ieralccv in igrattc, kr se ne iis.trasi.io tudi lastnih stro- skov. Omeniiti1 pa morani na tein mestn, da ima krožck tudi prfjatelia-meccna, ki je pris'koči,l tudi omladim z znatnim m izdatnim1 prispevkom na pomoč, ter m tem dvigni,] mo rain o silo prircditcljev kakor tudi gmotni tuspeli započcte akcije. Hvala mu. Kaj naj govorim o igri saini? Nai öceniujein igro, ki jo je moistrsko na- študiral naš g. Milan Skrbinsek, ki je poleg ostaJilh m nastopÜ tukaj kot kost. Njemii krKtike ni treba, ker ie ni. Kdor je videl v Žalcu predstavo — zforala se je z maili'mi izjcMnanii tebrama družba — inu (Mätame ta. igra v trajnem spoinLnu. To ni bil a več igra. to .ie brio živo dc- janje, ki nas je vse prctrcslo v dmo duse. Našeuervozne jn tan'kodusne dame so imelc težaik večer, ki je bil pa tudi zainv- m>iv, užitkaipoln in umctniško vzvišem, vecer, ki jc očarala in fascinirala svifla zvczda g. Milana Skrbinšeka. ki je znal vso gledališiko publiko vezati na-se tedaj k najsi'inejsl napetasti, ko ie njegov Os- vaW v svojji nezasluženi blaznosti poika- zal vse svoje sijajne. umetnisike vrline. Poikilonjena sta mu bila dva. venca. Vredna v igri mu je bila niati njegova. Helena Alvingova, gdc. Jurmanova iz Celja, koii'se poizna, da ie tarmkaj mnoffo- krat že nastopila pod vodstvom fekuSc- nih režiserjev. Globoko bolest je mar- kantmo in dosledno izražala v vsej svoji vlogi ter v prernišljeni niirnastr m ele- ganci znala ved-no Izborno mimično lz- rabljati teiavno svoje stališče. Po*eg vsoga ji ie bil jezlk mil in oolno zvoncC, da br jo poslušal i nadalie. Sprejela )c lep šapek cvetic. Težavno In ¦nelivalezno vlogo je imel gosp. Ante Brinar, pastor Mamders, ki ga je rada vi- dcla tudi' — Helena. Zelo mi je ugala!. Vživel se je strastno v svoio vlogo. In je dal častitljivemu, na vsc strani dobro- lioitečemn starcu — svetovalcu izrazito karakteristicen zanos v iino-rafiniranem nastopu, do zadnje pičice doslednim. V hi'si Helene pa je bivala tudi l?cgl na Engst rand ova, gdč. J. Hodnikovn, koji se le videlo, da ie bila v dobri soli. Znaia je uvaževaiti vsakokratni družLn- ski poJozaj, a le naglo je zgubi'la soeutjc do ncsreonega Osvalda, ki ie venda.r i>o- prej tuidi malo zrahljal njeno tompcra- montno - živo duso in srec, kar pa nika- kor ni kazfclo celotno igro in ic Regkna tudi zaivzemala cast no inesto v vencu pretresljivih prizorov. Mizar Engstrand, g. GodicI, je bit v svoji deloma odkrifosreni delotna hinav- ski vlogi prav dober, v mask) ki kretnjah zelo na ruestu, v jeziku pa boli kmet nc- go obrtnik. Dasi jc bilo njecovo stališče v daiieim miJjeju zelo težavno. se je vendar v vsem svoiem slornem nasto- pu prilagodül vsaki fazi rodbinsko - tra- giunih dogodjjajev. In če go-vorim o igralcih. naj mi bo sc dovoljcna beseda o publiki. Dvorana ni bila razprodana. In ko bi prrrcdiiteTJf saini ne havzirali z vstopnik:ami po hršah naših zavodnih in nczavednih rodoljn- bov. bi bili doživcJi v Žalcu ta večer__ fiasko. /talcani sino bi!i nanram zuna- njini gostom v — manjšini. In ta discf- plina. Bog sc nas usini'Ji. Sram me je bilo za tistc — smehazeline obiskovalce (he), ki so najbrž mislili. da imajo kalc- šne kiovne na odru. Konštatirati pa moramo tiidi, da pri nas fimia igre ni vlckla. Naši ljadje W- dijo rajši vesefoigre. In iaz iim tega ne zamerjiin; kajti za dramo ie treba maso še le vzgojiti, in to je §c zelo. zelo dafec". In ako bo žalski aikadems'ki krožeK, kojemu na krasno nspetem veCeru Ts- kreno čestitamo, svoie pri^eto delo ob novem le-iu obnovil. mu prrporocamo igTo veseiejšega značaia. Stran 2. »NOVA DOHA >v. 114 ga ujüdhijcnia in svoje države. da jih ij- kloniš tako junaško. kakor si z4omil anoč- ne zunaiije swTaznike in da svoio hišo, svojo držaivo ur-ediš brcz noziva na tuijce!« Pwlififtne vesti. Vlada ne demisijonira Dne 3. tm. dopoldne se je vršila seja mini- strskega sveta, na kateri je poročal ministrski predsednik Pašič o notra- njepolitičnem položaju. Pravi, da tisti, ki so pri volitvah propadli, so se zbraii najprej v Sarajevu, nato pa v Zagrebu, kamor se jim je posrečilo izvabiti predsednikaDemokratske stran- ke in predsednika skupščine. Treba je čuti mnenje obeh velikih klubov, ra- dikalskega in demokratskega. Ker je demokratski glavni odbor sklican Že 10« t. m.r mora tudi radikalna stran- ka storiti prej ko rnogoče svoje sklepe ter naj se konečna odločitev o demisiji odgodi. Z ozirom na zunanje- politično situacijo ter velike upravne in zakonodajne naloge sedaj ni časa za eksperimente. Pašič je tudi proti razpustu parlamenta in razpisu volitev. Demokratska stranka se pripravija za odločilno sejo svojega glavnega od- bora. K proslavl zmage pri Kumano- vem odpotujejo k slavnostim kralj, vlada, čiani skupščine in drugi visoki dostojanstveniki. V Kumanovem se bo vršil velik nastop vojske. Kralj in vlada odpotujeta tudi na Kosovo ter se udeležita v Peči vstoličenja prvega patrijarha izza Čarnojeviča. Grki in Turki sklenili premirje. Grške in turške čete so sklenile v nedeljo premirje. Angorska narodna skupščina je pooblastila Kemal pašo, naj ustavi na vseh frontah sovražnosti. Oficljelno priznanje novega grSkega kralja. Belgijski in angleški opravnik poslov sta prišla 2. tm. v kraljevo paiačo, da se vpišeta v listo obiskov, kar pomeni oficijelno pri- znanje novega kralja. Prijavili so se tudi že jugoslovanski, italijanski in zastopniki nekaterih manjših vlad. Italijanski nacijonalisti proti äolski konvencijl. Proti dogovoru, da se bodo na italijanskih solan v Dal- maciji nastavijali italijanski učitelji po istih načelih, kakor slovenski učitelji na slovenskih šolah v Juiijski Benečiji, je nastopilo vse fašistovsko in nacijo- nalistično časopisje. FaSistovsko nasilje v Bolcanu. Fašisti so zasedli v Bolcanu magistrat ter prisilili občinski svet, da je sprejel njihove zahteve. Zahtevali so odstop civilnega komisarja, ki se je po nji- hovem mnenju pokazal za nespo- sobnega, groze tudi, da bodo poslali kazensko ekspedicijo v Inomost, da kaznujejo burse, ki so napadli fašiste. Kemal-paia — ansorski Neron. V Beograda s«; nuidi grski metronolit Oer- manos iz Amasiie \ Mali Aziji, ki jc potiai »Polftiki« grozno podrobnosti o turškin strahotah nad neturškim s/etom in kri- suani v Mali Aziji. Germanos pravt: «Prcteklo leto ie prišla v moi kraj Ke- malova naredba. da se zbcro ined Grid vsi moški od' üvatidlstc^a do scdemde- setbga lcta in se odpeijejo v notranjost dezele. Naredba se ie izvršT.a, vsi ljndj-o so poginüli, nobenega glasn ni od nikogur več. So-li poginili od mraza in lakote, ali so jih Turki pokiali? To nc morcmo reč», Je ei>o ie gotovo, da teh liudi ni vtč na .svetu. Juntja meseca lanskega leta jc dal ukaz, da sc pobijeio od Sinoba do Trapezumita vse gršike žene in otrocr tcr naj se požgo njihove vasi. Samo v mojt dk'cczi, jc zgorelo 340 vasi, ipre-bivalct so bili pa vsi pomorkni. V Amasm je ži- velo tiad 200 Grkov, naiiwrlednejsih liu- di v mestu, bili so boKataši. zdravniikJ, odvetntki in lekarnarji. Ti bogataši so bili Turkom najljubše žrtve. Kogar so ubtli. temu so i>obrali tifdii vse premo- ženje in vsote, ki so jth Kemalovi ljudje na ta načfn dobflr, niso bile maihne. Mir- nolahko trdim, da niti Neron.. niti Diokle- cijan, nista bila taka krvotoka. kaifcor ie dainaSnji moderni Turek v osebt Mustafa Ketnala.« Preobrat v orientski krizi. Tur^ke čete so začele zapuscati nevtralno cono. Izpraxnäc so svx>je pozicrje mi Canaiku in na morslki obali m se umakmile proti vzhodu. Lowionski krogi presojajo polo- žaj bolj op-tknis-tidno. ker se ie Kemal paša adiocfl upoStevati aneleäke zahte- ve to umakniti - turSke Zvte \7 nevtralnc cone Celjske eraovioe. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V četrtek 5. oktobra abonementpred- stava »Legi|onarji« v režiji in vlogi Ježa g. Rafko Salmič, Začetek točno ob 8. uri zvečer. V soboto 7. oktobra ob 8. uri zvečer se igra ponovi — v nedeljo 8. oktobra ob 5. uri popoldne pri znižanih cenah. Pri vseh predsta- vah sodeluje orkester »Celjsk. godbe- nega druStva«. Tomboia. Splošno Žensko društvo v Celju priredi v nedeljo 8. tm. ob 10. uri dop. na Dečkovem trgu tom- bolo, koje čisti dobiček je namenjen knjižnici. Ker je nad 300 lepih in dra- gocenih dobitkov in kei je narnen te prireditve tako lep, vabi imenovano društvo k obilni udeležbi. Glavni do- bitek je nova kuhinjska oprava, naslednji dobitki 4 krat ä 1 m3 drv, 2 uri, 2 obleki, usnje in podplati za 1 par čevljev, kava, sladkor i. t. d. Tombola se vrši ob slabem vremenu v veliki dvorani Nar. doma. Karte ä Din 3'— se prodajajo pri tvrdki Go- ričar & Leskovšek. Obrtno-nadaljevalna sola vpisuje za upravno šolsko leto 1922/23 v ne- deljo dne 8. oktobra od 8. ure naprej v državni deški meščanski šoli. Vpis- nine se plača 5 din, revni so isle prosti. Na novo vstopivSi se preisku- šajo za uvrstitev v pripravnico ali I. razred; ostali se razdelijo po razre- dih na podlagi zadnjih izpričeval. Vodstvo. Hirnen. PorooHa se je I. okit. v Ccljn gdč. Minka Goručan / gosp. M. Rabičcm, trgovcem v Poličanah. Bilo srecno. Sadna razstava v Celju. ki je bila določena za S. —- 15. oktobra. sc zaradi prc'kratküga. ro»ka odloži za 14 dni. Otvo- r'ntcv razstave bo neprekliciio v soboto 21. oktobra t. !., t raja la bo pa 4 dni, to- rej do vštetcga 24. oktobra. Prijave za ra'/stavo se sprcjemajo še nadatjc in st- eer do 15. oktobra. Sadje in drugi prcci- meti, kr so namciijcni za ra7:stavo mora- jo biti v Celju najkasneie do 18. oktoö- ra zvečer. Prijavü in sadjc za razstuvo iiaj sc ]>ošilja na luislov: Ozji odbor za sadno razstavo v Celiu. Opozariamo sadjarje, da se v čiim obfl-nejsem števllu udeiežc razstave, ki naj pokažc sveri kaj preinorc Slo-veni'ia ziasti z ozirom Tm lepo in trpežno zimsko sadje. Poscbncsa pornena bo razstava za vecje sadne pru- duccntc, ki itnajo ziasti letos veliko sadla na prodaj. Razstaviu odbor bo ukrenil vse po'trebno, da privabi na razstavo ni- di zunanje sadne trgovce in iim mudi pn- liko, da si oglodajo kakšno sadje lahiko clobc pri lias, v koltkih množinah in fla sc preipričajo kako xid znamo pripravltf za izvoz. Kdor količ/kaj rnorc, naj posL'e na razstavo sadje vloženo v preclplsa- no ixxsodo, kakor bi btlo pripravljeno za. odposiiljanjc. Sicer pa oi>;>zaTJanio vse razstavljalce, da se kolikor mogoče rav- miio po prograrnu, kt je bil objavljen \' »SI. Sadjariu¦< st. 7 — 8 in po drugili ca- soiiisih. Pozor trafikantl! Vabite se na sestanek, ki se vrši v nedeljo 8. tm. ob 14. uri v hotelu pri Kroni. Ker je stvar strokovno važna, se prosi za obilno udeležbo. Zlata poroka. Dne 3. U m. sta obhajala gosp. Jakob Janič, posestnik Kapunovega grada v Celju in njegova soproga Charlotta roj. Uhlich zlato poroko v najožjem obiteljskem krogu. Cerkveni obred se je vršil tarn, kakor pred 50. let», namreč pri podružnici Mari ja Gradec pri Laškem. Pred 50. leti ju je poročil takratni dekan Laški in stric ženinov g. Ivan Žuža. Dražba. V četrtek 5. tm. ob 2. uri popoldne se bo prodajalo razno pohi- štvo in druge drobnarije na Bregu, his. St. 8. V Savinjo je skočil v Celju 27- letni Ivan Medved iz Rogatca v torek 3. oktobra. DrŽavna policija ga je re- Sila in oddala v tukajSnjo javno bol- nišnico. Utopljenec umorjen'? ŽelezniS- kega delavca Fazarinca bodo obduci- rali, ker se sumniči, da je bil morda umorjen. Na glavi je imel namreč rano, katero je pa lahko dobil, ko ga je deroča voda vrgla ob kak kamen. Pri njem so našli listnico, ki je bila prazna, čeprav je v neki gostilni men- jal novčanico za 1000 dinarjev. Na- dalina preiskava bo zadevo razčistila. Neznan tat je skuSal vlomiti v noči od torka na sredo v blagajno ! tukajSnjega veletrgovca g. Petra Maj- diča. Posrečilo se rnu je dobiti kljuČ od spodnjih vratic pri blagajni. Vratca je odprl in prevrtal luknjo od spodaj v blagajno. Toda ni imel sreče, ker je bil ves denar spravijen v tresorju, pač pa je odnesel iz blagajne v trgovini 352 kron, drobiž je papustil v predalu. Tržne cene v Celju due I. oktobra l()22. (jovedina: V rncsnicah I. vrstc 5ö, II. vrste 48 K. na trgu I. vr&te 44, II. vrste 36 K, vampov 2d, nluič 26, jtter -15, lodic 48, loja 5i> .... uQ K za i kg. 1 s?2- tina: 1 kL tclccje^a mesa 1. 60, II. 56 K, jeter 56. pljuč 26 K. Sviujina: 1 kg. pra- šičjcga mesa I. 90. II. 74 K, nliuč 26, jeter 60, .slaniaic I. 146, II. 136, na debelo 12S, nrasti 140 — 168, šunke 150, prckajene- ga mesa I. 150, II. 140. prekaienih par- kljcv 30 — 40, Drekaiene gilave 50 __ 6U, jezika 160 K. Klobasc: 1 kg krakov- s'kih 130, debrecinskih 140, hrenovk 120, safalad 120, posebnih 84. l?raunšvišKc 50, svežih kraujskih 120, suhili kranjskih 176. salami fin 360 X. Pcrutiiina: pišč-a- nec rnajhen 50, večji 60 — 70. kokoš 100, nctelin 110, raca 120. g.os 200, domac zajec maiijši 40. vecji 70 K za en kos. Mleko, maslo, iajca. sir: 1 liter mlefca 12 K, 1 kg surovega ma&la 128, cajnesa mash 164, masla 160, bohinjskega sira 200 — 220, sircka 32 — 40 K, eno jajce 7 K. Pijače: 1 liier starega vina 44 — 64, novega 44, piva 24, žganja 100 K. Kruh: 1 kg bclcga kruha 30, omega 26 K. Sadje: 1 kg jaboik I. 12, II. 10, III. 5, hrnšk I. 20, II. 18, III. 12, navadnega ko- stanja 1 liter 10. orehov novih 1 liter 14, sntiih češpclj 48 K za 1 kg. Špccerijl- sko blago: 1 kg kavc 136 — 200, praZcne 1G0 — 200, kristal be!cs:t sla-dkoria 72, v kockah 82, kavne primesi 6& — 72, riža 40 — 44, 1 liter nainiznega olja 101, bii-onega 150, vinskcff-i kisa 16, navac!- nega 12, pctroleja 26. spirita denat 52, 1 kg soli 15, celega poora 120, mlctega 140, paprike 180, sladke paprike 2SÖ. ri- ževega škroha o0, pšcničnegii škroba 56, testeniin 56 — 68, ir.ila (V) — (•.<, karbi- da 16 K. Mlevski izdelki: 1 kg moke St. 00 30, 0 28? 2 27, 4 24.50. C» 22.50, ka5c 30, jcšprenja 23 -— 26, otrobov 10, koru*- ne m-ofkc 19 — .?()/)<), koruznesa zdroba 21 — 23, pšoničnoRii zdroba 29, ajdove moke 30 — 32 K. l\to: 100 kg pSenice 1700, rži 1500, ječmena 1400 -- 1500, ov- sa 1400 — 1500, prosa 1500 —1600, nove, siisene koruze 1400 — 1500, fi/O'la, rib- nicana 1400, prcpeličarja 1800, graha 4800, leče 5200 K. Kurivo: 100 kg premo- ga, enii 152. rnjavi 78, drv trdiii 140, mclikih 100, msl tr.dfh drv 500, niehklh 400 K. iKrma: 100 k;^ sladkc-ga sena 900. pol sladkega 800, kisloga 700, slame 400 — 500 K. Zelcnjava in gobe: 1 kom. g'lavnate so-late 2—6, endivje 2—6, zgoö- njega zelja 1 kg 10, ohrovta 12, para- dižnikov 7, 1 kom. kumar 4—8. buč 5^—8, fižola v stročju 1 krožnik 10. 1 kg čebuie 22 — 24, česna 35, kromiprrja na drobno 8, na debelo 7, gobc i kom. 1—3, suhe gobc 1 kg 40 — 60 K. Dopisii Smart no ob DretL Tiikajsnja Ijactska sola je ostala zopet brez nateljev. Zaict- nji čas nas je zapitstit oibče prLljubijeuv iičttelj g. Pap/st s soprogo. Solska »nra- dina, ki je za časa njegovcga Tx>učevanya vidno napredovala, bo počrrešasla učitelja, ki si je ztial pridobiti otrošika srca iii na- klonjenos-t občinstva. Na niegovem no- vem mestu mu ždhno ctiik) uspeha m sreče, Orrnožanon» pa ga prav toq>lo pn- poročiimo. Dnevna kronika. Kralj Aleksander in draginja. Kralj je izrazil vladi željo, naj se ga podrobno informira o korakih vlade za pobijanje draginje in za prehrano pasivnih krajev. Ministra dr. Žerjav in Pucelj ga bosta o tem informirala v po- sebni avdijenci. J. A. D. »Trißlav«, podružnica v Uubljani, opozarju tovarišc »Trfelav^e« z 07/troni na pričetek prcdavani v zim- skem sornestru na lnrb. imiverzi n?i s'e- deče: Menza se ocvori sele oivoti 20. oikt. v akad. kolegiju, zato mkar ne prrha- jajte, če nimate važnih razfogov, še prej za stalno v Ljubljanrj, temveč pridite le k inskriiiciji lii se potem vrmte do otvo- ritve menze nazaj domov. Univerzitctna uprava se do tia.u-s nrma nikakSnlh na- \od-il iz Beograda radi državnih štipen- dij, vcaidar ie pričakovati, da ilh do !n- sloribcije dobi, zato prinesitr; k inskrib- ciji seboj vss liotine, ki bodo eventuelno poirebne kot prilogc k prošn.iani za drf. Mipendije: ubo/n ist, zreiostno spričc- "alo, kolokvij.sk i in izpitna sprioeva'«^, udravniško spričevalo. za tovarršc, ka.tc- rih bratjc im sestre se oniskuje.io kako so- lo, bo potrcbno potrdiio šolskc obkisi; o njili obisku, nadalje reverz, da bo pro- silec divakra.t tuko cio!s.) slažil v drž. süu žbi .kot uživa siii)LJiü.".jo (pri mladoletmh iiiora^o ta revcr/. podpi.sati stariši,», t veils š-e krstni in domovtnski list. Ker je pri;a- koviiti, da se bo reševank orošenj in Sz- plačanje šupendij precej časa zavlekw, prLskrbite si /a uujnian.i 2 nicscca kje druffje gtmotnih sredstev. posebno z o- zircin ua dejstvo. da je PD.iA. ki ne uo- bi več drž. subvrenci!jc, že 5. sept. t. 1. za- tvorilo •menzo in lx> moral letos vsaJ: tovariš plaOati celo hrano v menzi, ki bo stala okrog 38 K dnevrno. Prosnje mx sprcjem v akad. kolegij bodo okoli 10. okt. rešene. Tovariši, ki so bili že Jani -Je- finitivno sprejeti in so izDolni'li. .pogo^e gledü učnih irspehov, bodo se z dfnroi)e- idem ra.\qiateljstva smelr že ore] vscllti. hrano bi dobili do otvoritve meir/.c v »Domovini« za 40 K dnevno. Natatnonej- Slh navodil glcde nienze, drž. stipeudij in eventuclnih drugih podoor začasno re nioremo dati; kakor hiitro bo to moffoCe, ho odbor ]>ravoeasno tovariše v časo- pisih obvestil. Ker mora po drnstvenffi pravilih brti vsak »Triglaivain« član »So- kola«, o«pozariamo »Triglavaite« kalo Kapula - Radenci 720 kron; solsko vodstvo Soče - Poličane 1300 K; olkTajni zastop Slov. liistrica 2000 K; šolsko vodstvo Velenie 1312 K; solsko vodstvo Sv. Lovrenc n. Dr. p. 524 K; ravnatdjsrvo zUravilis-Jii Rogas- ka Slatiiia 4000 K; nivuateljstvo zdravi- lišča Rogaška Slatina — dohodek kon- certa — 5000 K; obctna Vransko 394 K. Deklica umr'.a, ker jo ie ugriznila ste- kla mačka. V Litoinericah .;e popadla nc- davno tega sedemnaistictuo dekle stejkla mačka. Cez šest tednov se je po-iaviia na riesrečr>e,m dekletu steklina, ki ji je povzročila sm-rt v silnih bolccinah. Usposobljenostni izoiti za obče Hüö- ske in meščanske sole «pred drza\nn<> iz- praševalno komisiio v Mariboru (na drj?. rnoškem učiteljiščti) se prično due 3. nov. 1922 ob 8. uri zjirtraj. Prošnje. ki naj bodo pteane na celi poli, naj se vpošlje- jo pravočasno potom okrajnih šolsk:h svetov, da bodo do 25. oktobra 1.1. v to- kah iwpraSevalne komisije. Odgovor na prošnjo do-be !e oni kandidatjc in kanai- dafmje, ki k izpitu nc bodo pnpusceni. Družba sv. Cirila in Metoda svoim podružnicam. Veliko Je se CM podruž- nic, od katerih še :'/> dancs nisrr.o preißii ne iakazov odborov, niti računa. Vse ti- ste prasitno m opominjamo, da skličejo občne zbore, izvolijo odboro in po(>erejo še pred zaključkom icta člajiarino. Pou- eene so povecini \s« naše podružnicc <• velükem pomenu, ki ga ima naža družua. ter tudi o ogromnem delu. ki ga vrši. Za- to pritakujemo z vso zanesliivostjo. da bodo podružnice zopet pričcie plodo- nosno deknvati v korist in blaginjo tia- šega celokupnega naroda, Dru'zba apefl- ra na narodno zavest in rodoljubno po- žrtvovalnost vsega narodneira občins-tva. Dela je mmogo, delavci kje ste? Prošnja «Dnižbe sv. Cir-la in Me- toda«. Našim solam v obmejinh krajih. ziasti na sovenii men primanjkuic solar- sfciih in učrtdjskih knjižnic. Znano je, 'cia so za čaisa AvstrUe. po teh krajih pritis- kal« na naše solstvo vse mogoče slle. da W člmpreie potuičile naš rod. Na te. &ev. 114. iNOVA DO tt A « Stran 3. krajc so se nameščali iicindurski ueiteTji. ki niso že po svoii morali prav ničesar storili.v prid slovenski1 stvari, Zato tu- di nc naiklemo na vseh ten šolalr skorai prav Jii'kaikih slovenskih kujk bodisi za licence, kakor twli -/a nčileijc. Še bolj žaiostBK» v tern oziru ,i>a Je v Prekniiinti. Na Druž-bo prihajajo da« za dnevom pro- srije za si-ovcnske knjtge. Druzba Je «- streKla kolücor je mogla, g>o51a ji ie zaro- «ra knijis. Vse rodoljubno občiiistvo pru- simo: Poglejte clonm ;po svoiUi oniarah. \r podstrešju in vsepovsod, kjer tinase kaj knjig, ki jih oie rabite, zbcrlte jII1 in posljite jih na pisarno Družbe sv. Cirila hi Metoda v Ljubljano. l>a se na poStarynl prihruin. skusaite jih txidati o prili'ki o- sebno ali po kaketn znancu. če pa to m ;noLoče, pošljite jih vo po&ti. Tozadevnl siToski se vatn na željo povrneio. V imc- nu nasc mJadhie Vas prosimo. uvažujtc ¦iiaso prošnio. Grozna avijatičiia nesre&i y Indl.il- KiLkor iajvtjajo loudoski listi \i Lahore, ponesrecüa «sta se te dni 2 letalca — častnika na naravnost strašen nacln. Dvignila sta .se v aeroplanu. uapolnje- nem ¦/. bombami, da bombardirata dva velika tabora. indijskili vstašev. Naenkrat se j-e apara.t iz ne-znanega vzroka u/.gal, nakar je ves eksplozivni materijal eks- pkxhYal v zrakn. So prodno so ostanki aeropiana padli na zeml.io. sta bila oba častTiiiCi! raztrguia fia drobne koscc. Šah z živlmi fi&urami. V sökolski dvorani v Chaborovicah ie sa!iovs3ci kJub priredil idknio. Na tleh v dvorani ie bila začrtana velLka šaliovskei plosoa. z berimi in rumeuimi kvadrati. Iz saseonc sobe so pri&le »figure-« v beiHi in črnlTi kostiimih- Oni, ki so iffrali tektno, sede- II so na dveh balkonih. Vsa,ka stranka je kazaia svoye po-tez/j, žive figure so se pa v ritmičnih kretnjah premikaie po z"c- lii strank. Igra ie ^rajrala eno nro. Zina- gaia je strarrka beliii. Star! sveči. V samostanu Decani se nahajate dve stari 2e skoraj oka- meneli sveči, kateri je darovala samo- stanu carica Müica leta 1390, Prižgati jib sme tisti, ki bo maščeval Kosovo. To bo izvršil kralj Aleksander o pri- liki kronanja. Mož ustrelil ženo In hčerko težko ranli Ivan Leskovic, upokojen u^itnin- sk; preglcdnik, stanujoč v Ljubljani na Starem trgu, je prišel v nedeljo po noci pijan domov. Začel se je prepirati z Ženo in jo tolči s svečnikom po glavi. Nato ie pograbil vojaSko pistolo in u- strelil na Ženo, a io ni zadel, vstrelil je še enKrat in Žana se je zgrudila rr.rtva na tla. V tem je skočila hčerka iz posteije, nameri! je revolver tudi proti njej in jo težko rani!. Po zločinu je saklenil stanovanje in odšel na Vič k svojemu znancu Jevžniku. Ker se mil je zdel Lekovic sumljiv, ga je na- znanii oblasti, ki ga je aretirala in od- vedla v zapore de^elnega sodišča. Oonos poviSane poštnine, ki zna- ša pri poStnem proračunu 70 milijoncv dinarjev se izloči za povišanje dnevnic poStnemu neukaznemu osobju, za orož- niStvo je določeno 20 milijonov dinar- jev, za povišanje plač častnikotn pa 30 milijonov dinarjev. Tatovi pri belem dnevu so se pojavili v stanovanju Čuvaja tržaSkega pokopaiišča. Stanovanje so mu skoraj !isto izprazniü, tako da trpl čuvaj več ttsoČ lir žkode. Najden prazgodovinski rudnlk z!a!ta. lz Johannisburga poročajo, da so fcam pri vrtanju novega rova zlatega mdnika na§li stari, napol zasuti rov, ki datira še iz prazgodovinskih Časov, predno so priSli Evropejci v Afriko. V rovu so naSli č!ove5ko okostje v po- ziciji, kakor5no imajo rudarji pri delu. V rokah je držal popolnoma primitiv- no khdivo h. kamna. To odkritje ka- ¦e, da se je tarn nahajalo zlato že v pirazgodovinski dobi. Okostje in lo- banjo, katera ni nič podobna po ob- liki lobanji Evropejca, so poslali v iLordon na proučavanje. SkrWnosten umor. V Trstu so px-epe!jali v tamkaj^njo bolnišnico 28- letnega Jurija Zalerja. Na hrbtu je irne5 dve grozni rani. S težavo je po- vedal, da ga je zabodla z nožern nje- gova prijateljica Rita Collari, nakar je umrl. Collarijevo so aretirali, ki pa je iziavila pri zaslišaniu, da ga ni ona umoriia. Drugi dan pa je pri zopet- nem zaslišanju priznaia, da se je sprla z Zalerjem ter ga nato ranila z no- !em v hrbet Legar v Vojvodini. V Vojvodini se je na večih krajih pojavJl legar. V Subotici je zbolelo 30 oseb, v Novem Sadu 16, v Somboru 10. Morllec svoje žene. Peter Sa- chernigg \z Kaplje je naznani! orož- nikom, da je nekdo umoril njegovo ženo in ukradel 8000 kron denarja, nove čevlje in precej usnja. Trdi! je, da je morilec najbrže tisti, ki je prej- Snji večer hotel vlomiti pri sosedu. Ko so orožniki pregledali njegovo sta- novanje so našli pod streho v žitu oprane hlače, ki so imeie še vedno krvave sledove, tudi čevlii in usnje je bilo skrito v žitu. Oddali so ga v mariborsko jetnišnico. NemČlja dobavlja Jugoslaviji nadalje vagone. Kakor javlja »Ber- liner Tageblatt« je sklenilo naše pro- metno ministrstvo z delegati zveze nemških industrijcev dogovor, po ka- terem bo Nemčija za skupno svoto, ki gre naši državi iz reparacijskega fonda za prihodnja leta dobavljala našemu prometnemu ministrstvu oz- kotirne in normalne osebne in tovor- ne vagone. ObČutno kaznovanl tihotapci. V Koelnu se ie vrSil velik proces proti tihotapcem kave, masti in olja. V a- fero je bilo zapletenih sedem uglednih oseb. Glavni krivec je kaznovan z globo 11.000 mark in 8 let zapora. Ostali so dobili zapora do dve leti. TraglČen slučaj na pleslšču. V mestu Bovegno, ne daleč od Brescije v Italiji, dogodil se je na plesiSču naslednji tragičen slučaj: Neki Luigi Catta, se je med plesom pripognil, da pobere cigaro, ki rnu je padla iz ust. Pri tem pa se je zabodel v tre- buh z bodalcem, ki ga je nosil v žepu. Za rano se ni zmenil in je začel dalje plesati. Kmalu pa mu je postalo slabo in je padel v nezavest. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje in poklicali zdrav- nika, toda nesrečni plesalec je že čez eno uro umrl. Amerika ima največ zločincev, Po Statistik! amerikanskih listov se dogaja največ zločinov vAmeriki. Lan- sko leto je umrlo tam 9500 oseb na- silne smrti, bodisi od strela, noža ali strupa. Umrla na moževem grobu. 73 letna starka Marija Geiger je bila v St. Veitu na pogrebu. Pri tej priliki je obi.skala tudi grob svojega moža ter sedia na grobno ploščo. Čez nekaj časa so yli mimo groba tudi drugi pogrebei in našli starko mrtvo. Sodi se, da jo je zadela kap. Prva sovjetska lokomotlva je stala75milijardrubljev. Zavodi»Neva« v Petrogradu so izdelali prvo novo lo- komotivo, ki stane 65 milijard rubljev. To je pač ogromna vsota, a vendarle manjša, kakor če bi bili lokomotivo naročili na Nemškem ali Švedskem. Tako vsaj trdijo petrograjski sovjetski listi. Francoski aeropteni v na^ii državJ. V Novi Sad so dospeli fraticoski aviarlkt Bili so1 i^fisiljeni na ipoti v Angoro vsled slabcsa vre-meiia potovanje prokiniti. ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH !N KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Narodno gospodarstvo. Pomočnik ministra flnanc Dušan Plav- sic v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Trgovska zbornica je sklicala 3. tm. popoldne konferenco, katere so se udeležili številni zastopniki pridobitnih krogov. Predsednik Ivan Knez je po- zdravil ministrskega pomočnika Plav- Siča, ki je v dnevnem govoru poda! jasno sliko našega gospodarskega po- loŽaja in zgodovino vseh dosedanjih valutarnih naredb. Povedal je, da se moramo vsi vkup najprvo naučiti spo- Štovanja naredb in vladnih ukrepov. Umetno se ne da doseči pobolj5anje dinarja, treba je izvesti strogo reformo. Za nas ostane merodajna zagrebška borza s svojimi kurzi. V Curihu do- loča tečaje skupina privatnih bančnih uradnikov na podlagi brzojavnih poro- čil iz Dnnaja, Pariza, Berlina, Amster- dama in na podlagi kombinacij o raz- merah v Jugoslaviji. Plavsic deli svoj program na tri dele. Prvi obsega teh- nično ureditev prometa z devizami in valut&mi. Drugi urejuje vpraSanje uvo- za. Tretji obsega določitev gospodar- skega programa na5e države. Upeljal se bo interministerijelni komite, v ka- terem bodo zastopani vsi pomočniki gospodarskih ministerstev in strokov- njakov iz pridobitnih krogov naše drža- ve. Pridobitni krogi bodo tukaj lahko izražali svoje želje neposredno vladi ter pridemo tako do veljave, ki nam gre po naši resnični moči. Po konfe- renci se je Plavšič odpelja! v Beograd. ¦DgvoIHcv paše, dobava trave in stel.ie po sozdih. Dirckcija sum v Ljub- Ijani je pod »t. 2420 z dne 19. 9. t. i. izdala vsem oKr. glavarstvom in polit. ekspoziluram sledečo okrožnico: Na \n>- ziv müiistrstva za sume in ruJnike z due _'. septeiübra lv»iL. St. J-4.^2 raz^Iasa dirckci'ja šutii v Ljjiij.ni sle.lece: Vsleü ivt.ue suše dovoliiiij se ¦. ur/avnili gozdo- viii in v gozidoviii pod državiu» tipravo VU;D icr dobava tra.v.: in stelje do one s.kiaine tneje, ki jo dopuš^aio interesi |)0gozdovaaua in varsrva mladih nasadov. N'abijo se pa l:idi vsi zasebni lastniki t;ozciov, da letos izjemonia dovolijo zi- vinorejeem aii brezplacno ali proti zmei- ih odškodiiiiii .^rabljenje listja po S'vojHi sozdih, v koiikor g'a sa.mi ne rabijo. \* svrho nap rave zadostne nastelje. R'azcn tega iiaj gozdni pnsestiiiki sedaj jeseni ali brezplačno alt proti' primernenm pfa- ¦cilu dovoJijo pašnjo in izkoriščanje tra- vu IX) gozd'ih — seveda le tarn, kjer \y\ to gozdoreji ne sködovalo in kjer se to sme iz gozdnopolieijskrh ozirov dopu- .vtiti, —- da bo živinorejcem iiiogoče Cim tialje vzdrževati zi'vino na prostom, « čemur se bo pripriwljena iknna ohratilla za zimske mesece. Samoobsebi se raz- ume. da se zivLnorejci pri tem morajo ravnati po luivodilih, danili jim r>d stranT imsesitni'kov in gozdarslkih orRanov tcr vf>oštevatt' g-ozdiK>po]i'ci.iskc predpisc. Posebeo bo paziti na to. da se ne na- praVJüa 'uiilvaksnili ognjev v obmoeju goj?- da. Presitopki, kakor tudi morebitne z?o- rabc bodo po politionili oiblastih najstro- žjc kaznovani. Izdaja in tiska: Zvezua tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Siraiiic. Štev. 3398/22. Vojaški daljnogledi med prebivalstvom. V smislu okrožnice pokrajinske uprave za Slovonijo, oddelek za notr. zadeve v Ljubljani, štev. 34.642 z dne 25. septembra tl. se razglaša: Ministrstvo vojne in mornarice je sporočilo, da se nahaja med prebival- stvom še večje Stevilo voiaških daljno- gledov, zlasti sistema »Zeiss«, ki jih je pustila na našem ozemlju avstro- ogrska vojska o priliki svojega umika leta 1918. Vsi ti daljnogledi pripadajo kot vojni plen državi in so njena izključna lastnäna. Kdor si je kakorkoli kak tak daljnogled samolastno prlsvojil, ga mora oddati najbližji vojaški komandi ali orožniški postaji, ki mu bo preiem potrdila. Ako bi se tudi po tem razglasu našel pri komu kak vojaSki daljnogled, za katerega bi posestniki ne mogli do- kazati, da so jih nabavili za svojo lastno potrebo še pred vojsko, odnosno se izkazati z izkaznico Gosp. komisije za stvarno demobilizacijo za dotični daljnogled, se bodo taki daljnogledi odvzeli, proti dotičnim osebam pa se bo postopalo kakor z zatajevalci dr- 2avne imovine. Vsled tega se pozivajo vsi po- sestniki vojaških daljnogledov, da iste nemudoma oddajo pri vojaški komandi all orožniSki postaji ter se s tem iz- ognejo strogim kaznim, katere so pred- videne za event, zatajitev. MESTNI MAOISTRAT CELJSKI, dne 30. septembra 1922. Zupaii: dr. Hrašovec s. r. Nakup 4721 namiznega sadja. Kdor ima lepo natrgano namizno sadje za oddati, naj se oglasi v pisarni »Zadruge za izvoz jajc v St. Jurju ob juž, žel.« Proda se poceni, pocinjen železen iiofel u žgonjehuho z vsebino 28 litrov, z železnim pod- stavkom. — Dalje en sejmski, okovan Zat>Oft lesena IHOIlga za perilo 1150 in V6Č SOdOV. ÄLTZIEBLER, CELJE, Kapucinska ulica štev. 1. Naša krona v Curihu 1*925« Hotelska družba v Celja sprejme takoj ifovonliep ucenca- Zglasiti se je pri ravnateljstvu liotelske družbe (Hotel Evropa) v Celju. (115 Proda se fjagfiphf bn^llh po ceni uniiiyiii nusiuii Vpraša se pri krznarju M. Orehovc, Celje, 1155 Dolgopolje št. 1 1 Prodam še skoraj novo Phoebus peč (83) 1 Kersnikova ul. 3. 1156 Proda se 2—1 pisalfiti stroj še dobro ohranjen, znamke (kurier). Karol Mandel, slaščičar, Ozka ul., Celje. Stroj episko-« ki pozna tudi pisarnisko manipulaeijo, sprsjtne tßkoi Zsdriuiia Inu y Cßljü Ježice (knoper) letošnje, suhe, kupa vsako množino FRANC 3^OL : WC — Celje 1113 „Narodni dorn«. 4—1 Dye zimshi suHnji i črni, dobro ohranjeni, se po cent prodaala. Nasiov v upravi. Absolventinja bruseljsVcega konserv;itorija drtjle pottk v pellu, Klavtrju in Xrancoäcixia. Benj. Ipavčeva ul. 1ö. 1145 Motor za žagonje dru ~ Sß prod a. Cena po dogovoru. co Mihael Kus, Glavni trg 5, Celje. ZflHVRLA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, hrata, svaka, strica itd. gospoda Stjepana Kornes se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Osobito se zahyaljujemo prečastiti duhovš^ini v LaSkem, go- spodom zdravnikom in sestram-usmiljenkam v bolnici v JVlariboru za skrbipoln trud In nežno postrežbo, st. prostovoljni požarni brambi v Laškem, gg. peveem za ganljive 2alostinke pri hiSi žalosti in ob odprtem grobu, darovalcem krasnega evetja in sploh vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njega zadnji poti. LAŠKO, dne 3. oktobra 1922. Žalujoči ostali. Stran 4, »NOVA DOBA« Štev. 114. Telefon štev, 75 in 76 oTbx»e spomenike, gn»oto- nlce,o?t»rJ©,poJ5iištve»« ploäsie, zidne vpst mapmopja, dalj© stopnice, pod- Btavke fn vsa v to stroko spadajoča delc^.