a Z:

Posamezna Ì
&£■&*%¥ 'ifrr ,—
' "*****& e.A
Naročnino listu ! V^du i&tv wv m
din, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. •n Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-mA ali oznanila se zaračunajo po dogovoru | tod večkratnem lnseriranju primeren popust «peevnlštvo sprejema naročnino, inserale In reklamacije.
neodvisen političen list eo sionoibo ljudstvo
Poštnina plaSaim ▼ gotovin^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petak Uredništvo in upravništvo je v Maribon^ Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se m govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. i Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inierurban št 113.
120. Ätev.
Maribor, diie 81. oktobra 1924^
Imetnike XVI.
wßßmmmammm
Idealizem ljudsko-prosvetnega!
dela.	i
(Govor poslanca dir. .Hohnjeca na občnem zboru Pro- | svetne zveze v Mariboru 30. okt. t. L).
Znani ruski pisatelj Maksim Gorki je spisal novelo z naslovom: »Klatež«. V njej pripoveduje klatež Promtov zgodovino svojega življenja. Med drugimi vprašanji slavi Promtov tudi vprašanje: »Kaj so ideali«, ter daje naslednji odgovor: »Veste, kaj so ideali? To so 'hodulje, ki so jih iznašli takrat, ko je človek postal pokvarjena žival ter je začel na zadnjih nogah pokončal hoditi. Ivo je vzdignil glavo od sive zemlje, je j zagledal nad seboj sinje nebo, kojega sijaj ga je ble- \ ščil. V svoji neumnosti si je rekel: dosegel ga bom. Od j takrat hodi s hoduljami okoli po zemlji ih z njihovo pomočjo se do dandanašnjega dne vzdržuje na zadnjih nogah.«
Franatovi so sicer ali bi vsaj morali hiti izjema v krogu človeštva, vendar pa jih je več, nego bi kdo mislil. Ni ravno treba, da hi potepanje izvrševali kot živ-ljenski poklic. To je duševno potepinstvo, ki ima svoje pristaše po raznih stanovih. Dosti in še preveč, je takih, ki izjavljajo s Prortitovom: »2e jak» rano, in skoro ne da hi to opazil, sem prišel do prepričanja : ali živiš tako ali drugače, umreti moraš! Čemu torej se vojskovali sani s seboj, čemu se za lase vleči na desno, če pa narava na Vso moč sili na levo?« Ako hi tako mišljenje splošno zavladalo med človeštvom, bi se bilo bati, da ta »s hoduljami na zadnjih nogah hodeči človek« res postane »pokvarjena žival«, da vrže od sebe one hodulje, s katerimi se dviga in obrača svoje oči k sin- \ j emu nebu, da ga ne samo narava na vso moč potegne j na levo, namreč da naposled pade celo pod žival. Gorje ! človeštvu, ako bi prišlo do prepričanja, da je vse živ- J ljenje in teženje samo borba za utešitev gladu, gladu po I kruhu in seksualnega gladu!
Rešitev za poedinca, za narod in človeštvo je v tem, 'J dh človek dviga svoj pogled od sive zemlje k sinjemu I nebu, v one sfere, kjer je vir idealov. Naj se ideali ime- ! nujejo hodulje ali kakorkoli drugače, istina je: kjer so ideali, tam je kultura, kjer idealov ni, tam je barbarstvo, tam je pozival j en je.
Naša prosvetna organizacija ima namen ljudi navajati k temu, da svoje oči od sive zemlje dvigajo k sinjemu nebu. Sijaj, ki žari iz njega, nas ne blešči. To je sijaj resnice, lepote in dobrote. Naša duša se mu odpira ter ga željno sprejema, kakor odpirajo cvetlice svoje čašice vzhajajočemu sobicu ter s hrepenenjem sprejemajo v sebe njegovo luč in gorkoto. Dulia odpirati resnici, spoznanju in znanju, srce odpirati duhovni lepoti in dobroti, čednosti in kreposti: to je velika naloga, ki jo ima izvršili naša prosvetna organizacija.
Delo, ki ga mi vršimo, je eminentno kulturno delo. Saj prave kulture ni brez religije in morale. Kjer se zanemarja verstvo in morala, tam peša in pada kultura, četudi se razvija in raste civilizacija. In ker se to poslednje dogaja, je Oswald Spengler v svojem značilnem delu »Der Untergang des Abendlandes« napovedal propad zapadnega sveta in zapadnega človeštva.
Ta propad je treba zadržati.in če le mogoče, preprečiti. Edino sredstvo za to je, da se zasidra kultura in \ bodočnost naroda v veri v Boga in v tej; veri temelj u-joči morali.
To so uvideli i takšni možje, ki so prej stali na odklonilnem stališču. Eden izmed teh je Ludvik Plate, širnemu svetu znan radi konferenc o razvojni teoriji, ki jih je imel jezuit Wasimann v Berlinu leta 1907. V razgovorih, ki so sledili Wasmannovim predavanjem, so se javili nasprotniki, in med lemi je imel Plate glavno 'besedo. Izdal je potem o teh konferencah posebno knjižico. Takrat in tudi pozneje je bil Plate pristaš ateizma (brezboštva). Pridružil se je Haecklovemu monizmu (ki uči, da je. samo materija brez duše, da je človek potomec opice) ter je pozneje postal Haecklov naslednik kot profesor v Jeni. Takrat in še tudi dolgo let pozneje je Plate krščanski svetovni nazor obsojal kot ultramontanizem (prekogorslvo — vera, kije preko gor prišla iz Italije). Dogodki med vojno in po vojni pa so v Piateju rodili drugo prepričanje, kojemu je dal izraza v svojem članku v erfurtski »Mitteldeutsche Zeitung« dine 1. julija 1922. V tem članku med drugim izpoveduje: »Dva svetovna nazora se dandanes ostro bojujeta med seboj, in ni dvoma, da bo usoda naše zasužnjene, notranje raztrgane in moralno težko oškodovane domovine odvisno od tega, kateremu se bo pridružila velika . množica našega naroda. Na eni strani stoji materialistični svetovni nazor, na drugi pa idealistični. K temu pripadajo krščanska naziranja o Bogu, nesmrtnosti in plačilu po smrti. Moje stališče v teh vprašanjih je na kratko tole: Boga si moremo predstavili samo kot osebno bitje najvišje duševne sile in popolnosti. Neosebni panteistični pojem o Bogu v Haecklovem smislu je brez vrednosti in nič drugega kot zakrito brezboštvo. Za-
upati more človek samo duhovni osebnosti, ne pa naravni sili, najsi tudi prešinja vsemirje. Nikjer ni večjega brezdna medi materializmom in idealizmom kakor na etičnem (nravoslovnem) polju. Materijalist veruje samo v tostransko življenje, idealist pa v onostransko, kjer dobi na katerikoli način čednost plačilo, hudobija pa kazen. Prej sem sam veroval, da more človeštvo shajati z moralnim principom, da naj človek dela dobro zavoljo dobrega, ne da pozneje zato dobi plačilo. Haeckel pa me je s svojo neresničnostjo in brezvestnostjo izpreobrnil k drugemu'mišljenju .... Morala se da zgraditi samo na idealistični in krščanski podlagi. Kristjan dela dobro zavoljo dobrega, ker gleda v tem božjo zapoved; on zahteva od države močno zaščito za- ! kanov, krščanske cerkve in šole, in kjer odpove država j vsled nepopolnosti vsega človeškega, tam upa na izravnalno pravičnost v drugem življenju. Globok smi- j sel je v starem izreku, da je ljudstvu treba obraniti ve- \ to. Brezverski nared prej ali slej sigurno propade na j notranji gnjilobi.«
V vrsti onih, ki so tekom življenja, opazovanja in j študija prišli do tega prepričanja, je tudi Werner j Sombart, znani sociološki pisatelj. Prej ni hotel ni sli- 5 šali o tem, da je vera najvažnejši socialni činitelj. Se- j daj pa v svojih spisih in govorih izpoveduje, da se so- ! cialno vprašanje ne da rešiti ter da se ne more do so- ! eialnega mira in reda priti brez vere v osebnega Boga j in brez morale, ki izvira iz le vere.
Na tem temelju je in mora ostati naše 1 judsko-pro- 1 svetno delo. Katoliška vera je dala našemu narodu po- I sebno signaturo (oznako). Že star inemški kronist j Helmold (j 1177) označuje a- svojem delu »Chronica i Slavorum« Slovence, zlasti koroške Slovence, tako-le: | »Homines divino cultui dediti, nec est ulla gens bone- ' stior et in cultu Dei et sacerdoium veneratione devotior ; (ljudje Avlam božji službi, in ni ga naroda, ki bi bil j bolj pošten in bolj vdan službi Boga in spoštovanju du- j hovnikov).« Te lepe lastnosti, ki so podedovane od na- ; šib pradedov ter so našemu narodu zajamčile obsta- ! nek, je treba i v bodoče ohranili, jih skrbno negovati in j okrepiti. Nič nas ne moti, ako naši protivn iki te pojaA7e označujejo s sramotilno 'besedo: klerikalizem. Mi dobro | verno, da je to katolicizem, istinski in aktivni katolici- i zem. Naši nasprotniki se trudijo, da pod raznimi fir- i mami: pod jugoslovansko, pod napredinjas^o in pod so- I cialistično firmo razširjajo svoja pogubna načela med j vsemi sloji našega naroda, zlasti med1 mladino. Zoper j kriva načela sprejemamo borbo na celi črti in na vseh poljih. Preverjeni smo, da bomo zmagali. Saj nam zatrjuje sv. Avguštin: »Non vincit nisi verilas; victoria veritatis est caritas (zmagati more samo resnica, zmaga resnice pa je ljubezen).«
Ravno ta ljubezen je nam najmočnejši nagib za podučno in vzgojno prosvetno delo med: narodom, katero ima namen, da ljudstvo obnovi in preobrazi v narodnem, družinskem in socialnem življenju. V to svrho smo slovensko domovino prepredli z obširno in razsež-no mrežo raznovrstnih prosvetnih organizacij, katere so krepke, solidne in uspešne, ker visijo, da se poslužim j Jörgensenove prispodobe, na močni niti od zgoraj.
Danski pisatelj Janez Jörgensen pripoveduje v svojih »Parabolah« tudi tole priliko; Bilo je lepo septembrsko jutro. Travniki so se svetlikali v rosi in skozi zrak so jadrale bleščeče niti bežečega poletja. Ena teh niti je obvisela vrhu drevesa in zrakoplovec, rumeno in črnopisani pajek, je zapustil svoje lahko vozilo in stopil na trdna tla drevesnega listja. Prostor pa ' mu ni ugajal in za to se je po niti, ki je visela z drevesa, spustil doli v veliko trnovo ograjo. Tu je bilo dovolj odrastkov in vej, dia se je med njimi mogla razpresti mreža. Pajek je to storil ter je svojo mrežo obesil na nit, ki je visela od zgoraj in po kateri je sam prišel doli. Bila* je velika in lepa mreža, ki je imela to posebnost, da je navidezno visela v zraku, ako ni kdo opazil fine niti od zgoraj. Dnevi so prišli, dnevi so prešli. Da bi lažje lovil muhe, je pajek raširit svojo mrežo v visočino in dolžino, kar mu je omogočila nit od zgoraj. Mreža je bila razpredena po celi širini ograje, in ako je ob mokrotnih oktobrskih jutrih na njej, viselo vse polno blestečih kapljic, je izgledala kakor bisernat pajčolan. Pajek je bil ponosen na svoje delo. Ni bil več ona mala stvarca, ki j je na tanki nitki prijadrala skozi zrak brez vinarja v j žepu, samo s svojimi predilnimi žlezicami. Bil je velik, j krepak pajek, ki je imel največ jo mrežo v celi ograji. < Nekega jutra pa se je pajek zbudil s prav slabo voljo. Vso noč ga je zeblo, in tudi zdaj ni bilo videti niti enega solnčnega žarka in niti ene mühe v zraku. Lačen in brez dela je pajek sedel v mreži. Da bi se razvedril, je napravil obhod po mreži, pregledal je A7se niti, ali so dobro pritrjene. Vse je bilo v redu, samo pajek je bil siten in čemečen. Naenkrat zadene na skrajnem robu svoje mreže na nit, ki se mu je dozdevala neznana. Odkod ta nit? Vse druge niti so šle sem in tja, in pajek je dobro poznal, vsako vejico, kjer so bile pritrjene. Ta pa ni šla nikamor, to se pravi: šla je navzgor v zrak. Pajek se postavi na zadnje noge ter gleda in gleda, kam
gre nit. Čim dalje je gledal, tem bolj se je jezil. Ni se več spomnil, da je nekega septembrskega dne sam prišel po tej niti doli. Tudi se ni spomnil, kako koristna mu je bila ta nit, ko je svojo mrežo delat in razširjal. Zato je to nit kratkomalo pregriznil in pretrgal. In kaj je bila posledica? Cela umetniško izdelana mreževina se je porušila, in ko se je pajek zopet zavedel, je ležal med trnovimi listi okoli glave ovit v malo, mokro cunjo. V enem hipu je izgubli vso svojo srečo in krasoto, ker ni razumel pomena in koristi niti od zgoraj.
Nit od zgoraj! Ljudje svobodnjaškega mišljenja se ne brigajo za njo, ker puščajo v nemar božjo resnico in milost. Zato se njihovo delo končno zruši ali pa ostane brez plodov. Mi pa naše prosvetne organizacije, ki obsegajo ves narod ter so v prvi vrsti namenjene naši mladini, pritrjamo na nit od zgoraj in zato upamo, da bodo kakor v preteklosti, tako tudi v bodočnosti đeloA'ale uspešno in za narod blagonosno.
Politifne beležke.
Mandat Koste Timotijeviča in parlamentarna večina. Demokratski klub je sprejel mandat Timotijeviča samo na znanje in Timotijevič je začel obiskovati voditelje parlamentarnih skupin. Parlamentarna večina zahteva znana jamstva glede dela za sporazum in pobijanja korupcije. Tozadevno se stavijo Timotijeviču vpra sanja, ki jih pa ne more rešiti enkrat že vsled lega, ker radikali niso dali nobenega jamstva. Voditelji bloka bodo jutri dali .Timotijeviču svoj končni odgovor.
Skupni klub parlamentarne večine. Vodstvo HRSS se je obrnilo do Jugoslovanskega, muslimanskega in demokratskega kluba z željo, naj bi se prejkoprej ustvaril enotni parlamentarni klub. HRSS kot najmočnejša stranka nima nobenih želj glede predsedništva tega kluba. Predsednik je lahko, kdorkoli. Glavno je, da se z ustanovitvijo taloga kluba vzame radikalom prednost številno najmočnejše skupine v parlamentu. Po potrebi bi skupni klub parlamentarne večine tudi skupno nastopil pri volitvah.
Bolgarski radikali Ar Zagrebu. Zagreb so obiskali poslanci bolgarske radikalne stranke (opozicija proti sedanji bolgarski vladi) Konsturov, Stankov, Željakov in dr. Burilkov. Z Radičem so se dalje časa razgovar-jali. Član vodstva HRSS se je o tem obisku iz razgovoru izjavil: Ta četvorka in ostali njihovi tovariši sprejemajo v glavnem a’so politiko HRSS, posebno kar se tiče Macedonije. So namreč proti temu,, da bi se vršila v Macedoni ji kaka bolgarska agitacija ali kako revoluci-jonamo gibanje, ki bi hotelo napraviti iz Macedonije neodvisno državo in ji priklopiti še one dele, ki so danes pod Grško in Bolgarijo. Omenjeni poslanci so iskreno in odločno za to, da ostane Macedonija v Jugoslaviji in pričakujejo, da bodo končno narodnosti v Macedoni ji imele človeške in politične pravice in da se bo macedonsko prebivalstvo samo upravljalo vsaj v občinah, okrajih in županijah.
Košta Timotijeuić.
Poskus z mandatom g. Koste Timotijeviča je zelo značilna in zanimiva stvar. Timotijevič je dobil mandat za sestavo zvezne poslovne vlade, to je vlade med ožjim blokom (David ovičevi demokrati, Jugoslovanski klub in muslimanski klub) in radikali v torek zvečer. Torek je pa v Beogradu običajni dan, ko se »ne radi«. Delo prav rado počiva seveda tudi druge dni; praznikov je vse polno, oddihov tudi, nedelja je nedelja in v pondeljek se seveda tudi malo dela, ker se z poiideljekom po priliki nadaljuje nedelja. Pa torek je pri vseh teh obilnih praznikih vendarle običajni beogradski praznik. S tem praznikom je očividino računal tudi Ljuba Davidovič in se je za ta dan odpeljal k SA’oji bolni soprogi v neke toplice.
V torek se je pa »radilo« vendar le in na večer je dobil g. Kosta Timotijevič, član Davidovičevega kluba mandat za sestavo zvezne vlade. Kralju ga je priporočil radikal Ljuba Jovanovič in takoj za Jovanovičem je bil tudi Timotijevič na dvoru, kjer je sprejel vladni mandat z izjavo, da mora še počakati na odločitev svojega parlamentarnega kluba. Ta izjema glede torka, ko se v Beogradu »ne radi«, je značilna. Še bolj značilno je pa radikalsko priporočilo za demokratskega mandatorja.
Osebnost in politika o. Koste Timotijeviča pa že sama precej razloži, kako je prišlo do izjeme glede torka in do radikalskega priporočila. Timotijevič je star srbski politik, ki že blizu 25 Let nastopa kot poslanec smederevskega okraja. Prej je bil advokat. Politično je pripadal najprej samostalcem, pozneje, ko se je vse, kar ni radikalsko, zlilo v demokratsko stranko, je pa po svojih letih spadal v vodstvo te stranke. Še poprej, ko so bili demokrati enotna stranka, je Timotijevič kot tipični zastopnik srbske gospode veljal za nekakega posredovalca med demokrati in radikali in če bi prišlo tedaj do kakega srbskega bloka, bi on v tem bloku goto-
vo igral vodilno, ali pa vsaj posredovalno vlogo. V zvezni vladi med radikali in tedaj še enotnimi demokrati je bil Timotijevič notranji minister. Za časa njegovega ministrovanja so bile notranje in varnostne razmere zelo slabe, ko so pa prihajale interpelacije glede raznovrstnih izgredov, je pa Timotijevič rad odgovarjal, da »ne, zna ništa« in da nima poročil, očividno, ker se ni hotel zameriti radikalom, ki so * si z demokrati delili važna upravna mesta.
Jasno je, da so radikali Tintetijeviča predlagali kot predsednika nove vlade samo radi ^ega, ker hi silno radi napravili razkol v klubu Davidovičevih demokratskih poslancev. Radikali še vedno niso izpolnili zahtev ožjega bloka in cele parlamentarne večine, da morajo dati jamstva za nadaljevanje nolitike sporazuma z istimi sredstvi kot jih je uporabljala Davidovičeva viada in da morajo, — predno je sploh možnost za zvezno vlado, izločiti iz svojih vrst znane korupcijoniste. Druga enakovažna zahteva ožjega bloka je tudi ta, da ostanejo odnošaji do hrvatskih zastopnikov nespremenjeni ali z drugimi besedami, da se sporazum ne dela brez Hrvatov. Napram tem vprašanjem in zahtevam se radikali delajo popolnoma gluhe in to tudi sedaj, ko so Timoti-jeviča kot člana ožjega bloka predložili za predsednika nove vlade.
Radikali, ‘ki so sami pred razkolom, očividno računajo, da so s Timotijevičeni zabili nekak klin v vrsto Davidovičevih demokratov, ker je Timotijevič baje zadnje čase večkrat ugovarjal svojim tovarišem ter bi utegnil sam izstopiti ter pripeljati še koga s seboj. * S


Otvoritev bolgarskega sobranja. Dne 29. t. m. je kralj Boris ctvoril s prestolnim govorom bolgarski parlament. V govoru je naglasil, da se je končno posrečilo uvesti v državo red in mdr ter da niso uspeli načrti revolucionarjev.
S sosednimi državami, kakor tudi z velesilami goji Bolgarija prisrčne ednošaje. Bolgarija je ponosna, da je med prvimi državami podpisala ženevsko pogodbo. Na novem zasedanju bo predloženo sobranju veliko novih zakonov o gospodarskem, finančnem in poljedelskem dvigu države.
Nova previatna afera na Madžarskem. V madžarskem /parlamentu je prišlo do velikih škandalov med socijalnimi demokrati ter pristaši Gömbösa. Socijalistični poslanec Wild je obtožil poslanca Gömbösa in njegovo stranko, da pripravlja na Madžarskem nov monarhistični puč in sicer v korist bivšega avstrijskega nadvojvode Albrechta. Poslanec Wild je dokaze o svojih odkritjih predložil posebni komisiji, v kateri se naheja tudi šef politične policije dr. Hetenev. Da je na Wiìdovih odkritjih precej resnice, dokazuje mrzlično delovanje policije, ki je baje že odkrila zelo važne sledove. Ziieoilno je tudi, da je zadnje čase postal Gcmbös velik prijatelj madžarskih aristokratov, Svoj aigrarno-demokratski program je ublažil in sedaj; ga legitimist! z vsemi močmi podpirajo.
Angleške volitve. V sredo so se v Angliji vršile volitve v parlament, ki je imel poprej 259 konservativcev, 193 lalbouristov (del. stranka), 158 liberalcev, 5 neodvisnih, skupaj 615 poslancev. — Točne vesti o volilnih izidih bomo dobili "komaj v nedeljo-, dosedanja poročila pa kažejo, da liberalci močno propadajo, konservativci pa napredujejo. Včeraj do 7. ure zvečer so bili znani naslednji izidi: konservativci 398, delavska stranka 151, liberalci 40, neodvisni 3.
Zemeljski ostanki papeža Leona XIII. V pondeljek dopoldne so v baziliki sv. Janeza v Lateranu položili zemeljske ostanke papeža Leona XIII. v monumentalno grobnico. Navzoči so bili številni kardinali in diplomatski1 zbor. Zanimivo je, da so ob tej priliki papeževi no-belgardisti, ki so pri slovesnosti svetili, od leta 1870 prvič nastopili izven Vatikana. Cerkvene obrede je opravil kardinal Pompili. Gläsilo italijanske Ljudske stranke »II Popolo« piše tem povodom sledeče: »Truplo velikega papeža krščanske demokracije Leona XIII. se je v pogrebnem sprevodu, ki preje ni bil naznanjen in o katerem ni meščanstvo ničesar vedelo, pomikalo po rimskih cestah. Še-le drugo jutro smo zvedeli iz časnikov o že izvršenem prevozu. Ta dogodek, ki se je izvršil v tihoti jesenskega deževnega večera v mraku, more še enkrat predočiti dejanski položaj, ki se je zgrnil nad sv. stolico. Nepregledne bi bile sicer vrste tistih, ki bi bili želeli spremiti zemske ostanke n-ezabnega papeža na zadnje prebivališče, ki si ga je bi! sam izvolil in podati dokaz velike, vse obvladujoče hvaležnosti do vrhovnega pastirja cerkve, ki je z inuitivno močjo umel čase in znal s svojimi nauki, polnimi luči in ljubezni, trpečim množicam novega gospodarskega suženjstva pokazati poti pravičnosti in krščanske ljubezni.
Društvo narodov pred težko odločitvijo. Dne 28. t. m. se je sestal v Bmseljù Svet društva narodov, da končno razčisti vprašanje Mosula, za katerega se potegujejo Angleži, odnosno pod njihovim protektoratom stoječa država Irak in Turki. Konferenca je dosedaj preslušala mnenje angleških in turških delegatov. Angleški delegat lord Par-moot je naglašal, da stoji Anglija strogo na stališču iausanske mirovne pogodbe ter smatra, da so meje, določene od te pogodbe, obvezne za vse države. Titrške čete so pa takoj po podpisu pogodbe prekoračile začrtano mejo ter zasedle znaten del ozemlja ki je v času podpisovanja Iausanske pogodbe pripadalo Iraku, torej je bil pod brit. protektoratom. Turške regularne čete in od Turčije obGrožene tolpe so že večkrat vpadle v ozemlje Iraka. Anglija se čuti prisiljeno varovati z vsemi močmi nedotakljivost Iausanske pogodbe in 'interese države Irak, ki stoji pod njenim protektoratom. — Tur s id delegat Fehti beg je govoril za tem o angleškem nasilju v Mezopotamiji; angleške čele so vkljub določbam severške mirovne pogodbe zasedle oni
del Mezopotamije, ki sploh ni bil Iraku dodeljen. Pred podpisom Iausanske pogodbe so turške čete zasedle oni del, katerega še niso usurpirali Angleži. Turčija s tem nikakor ni prekoračila mirovne pogodbe, ker ta določa, da smejo do končane razmejitve med' Irakom in Turčijo, ostali vojaške in civilne oblasti na ozemlju, katerega so imele v posesti pred podpisom pogodbe. Vse obmejne incidente so zakrivile angleške čete. Posebno je opozarjal na uničevanje turških vasi in naselbin, katere so bombardirali angleški vojaški letalci. — Spor je silno zaostren, ker nobena stranka noče popustiti. Že večkrat je bilo pričakovati, da bo prišlo v; Mezopotamiji do resnega spopada. Vendar še obstoji upanje, da se bo spor izgladil mirnim potem, ker sta obe državi pristali na razsodišče Svela društva narodov. Posebno se trudi Šved ski ministrski predsednik Branting, da se spor reši mirno; pogajal se je že s predstavnikoma obeh držav. Vsekakor bo rešitev mcsulskega vprašanja trd oreh za Društvo narodov, ker gre v tem slučaju za silno važne angleške trgovske interese; na ozemlju okrog Mosula so namreč odkrili Angleži velike petrolejske vrelce. In dasi so Angleži drugače veliki prijatelji Društva narodov, koristi njihovega žepa so jim pa še bolj: na srcu.
Francija priznala sovjetsko Rusijo. Francija je končno, brez vseh zadržkov priznala sovjetsko Rusijo. V brzojavki, s katero je naznanila francoska vlada ruski vladi svoje državnopravno priznanje, poziva Francija Rusijo, da čim-preje imenuje svoje zastopnike. Obenem izraža brzojavka željo, da se uredijo predvojne obveznosti med obema državama na prijateljski način. Vsako vmešavanje ene ali druge države v notranjo politiko druge države Francija odločno odklanja. Centralni izvrševalni odbor sovjetskih republik v Moskvi je v svojem odgovoru na noto francoske vlade izrazil svoje zadovoljstvo nad noto -in naglasa možnost/ da se da vzpostaviti popolnoma dobro razmerje med obema državama. Strinja se tudi- popolnoma z mnenjem francoske vlade, da se nobena: država ne sme vmešavati v notranjo politiko druge države. .
Ruski caristš. Ko se je ruski- veliki knez Kiril Vladimi-rovič, nečak zadnjega ruskega- carja, dal v Parizu proglasiti za »imejitelja ruskega- carskega prestola«, je napočil že davno pričakovani razdor med ruskimi begunci-aristo-krati. Poprej je veljal za upravičenca do ruskega carstva veliki knez Nikolaj Nikolajevič, pa on je očividno vsled starosti tako pameten, da se noče p-rogla-siti za carski prestol, ki je v oblakih in v domišljiji-. Prehitel ga je mlajši knez Kiril in njegov proglas je udaril kakor bomba med ruske plemiške begunce in bo gotovo tudi prispeval do tega, -da se bodo stvarni in trezni ljudje popolnoma ločili od fantastov. Ker se med ruskimi begunci-plemenitaši- držijo še stare ceremonije, je tudi veliki knez Nikolaj Nikolajevič izdal nekak proglas, ki ne pripoznava Kirilovega »carstva«, češ, da se mora, to vprašanje rešiti sam-o na ruskih tleh in med ruskim narodom. Dokler pa ruski -be-guncbplemenitaši ne sprevidijo, da je zam an j čakati- na rusko carstvo, imajo dovolj prilike za -prepiranje o tem, kdo je pravi nasledhik zadnjega ruskega carja.
Amerika gradi Zeppeline. Amerikanska vlada je stopila v stike s tovarno zrakoplovov po osvojitvi predloga, naj se zgradita še dva Zeppelina še enkrat tako- velika, kot je Z. R. III. Vodstvo tovarne je amerikanski vladi že predložilo svoje načrte in z zgradbo se bo v najkrajšem čaisu začelo.
ITALIJA IN DRUŠTVO NARODOV.
Italijansko vladno (fašistovsko) časopisje se zadnji čas zèlo srdi nad predsednikom: francoske vlade, ker je v nekem svojem govoru hvalil vse sile, ki so pripomogle k uspehu ženevske konference -ter delale za mir in sporazum, a pri tem Italijo tako pozabil, da je ni omenil niti z besedico. Fašistovsko časopisje razlaga, da bi bilo za Italijo boljše, če se ne bi dala popolnoma vezati od Društva narodov, ker to še ni dovoljna sila ali orodje, tie za vzdrževanje miru, ne za urejevanje odnosa jev med posameznimi državami. Kratko rečeno, zahteva se, naj se Italija osamosvoji od Društva narodov.
Kar se tiče odnosa jev do Društva narodov, se pa fašistovski voditelj Mussolini V marsičem strinja s svojim največjim nasprotnikom bivšim- ministrskim- -predsednikom Nittijem. Nitti je imel nedavno velik govor v Kopenhagenu, kamor je prišel kot pribomik ideje miru in nove ureditve Evrope. Italijanski fašistovski listi Nittija omalovažujoče označujejo kot nestvarnega politika, a pri tem vendar hote ali nehote odobravajo nekatere njegove izjave. Italijanski fašisti so zato proti Društvu narodov, ker v njem' ne morejo igrati prave vloge. Nitti pa kot oznanjevalec miru in obnove tudi razlaga slabe strani sedanjega Društva narodov.
Nitti je v svojem govoru začetkoma zopet označeval povzročitelje vojne ter je utemeljeval, da ima na vojni več krivde nekdanja caris-tična Rusija 'kot pa Nemčija. Glede težkega povojnega stanja je naglasa!, da načrt odškodnin po Dawesovem predlogu ne more biti pravi regulator cele povojne krize. Kriza bo Östala-, dokler se bodo evropske države delile na zmagovalce in na premagance in dokler se ne bodo vse po vrsti zavedale, da je treba vzajemno delati za rešitev iz krize, ki je vse
skupaj močno zadela. Nitti veruje v trajnost sovjetske-Rusije in skorajšnjo obnovo Nemčije.
Stvarno nevarnost za mir predstavlja in tvori dejstvo, da stoji danes v Evropi pod orožjem en milijon, ljudi več, kot pa leta 1913, četudi so -danes Nemčija in druge premagane države razor ožene. Produkcija je v Evropi zmanjšana skoraj1 za 30 odstotkov, potroši in porabi se pa za 40 odstotkov več, kot pred vojno. Število evropskih držav se je pomnožilo -od 25 na 35. Nitti meni., da je Nemčija napram zmagovalcem vse storila, kar je bilo v -njeni moči. Zavezniki ali zmagovalci bi morali, spoznati, v kaki blodnji so delali mirovne sklepe. Te sklepe in pogodbe bi se moralo popravljati, da ne zaidemo v splošni kaos, Po Nittijevem mnenju Bi se morala zemljepisna karta Evrope spremeniti ali pa vsaj poenostaviti po vzoru Amerike. »Pravi mir« —- pravi Nitti, — »pride iz obnove demokratičnih načel in v prvi vrsti iz velikih interesnih skupini« Izmučeno in trudno Evropo lahko dovede do miru samo gospodarsko edinstvo, ki bi delalo pot tudi političnemu zbližanju in edinstvu. Evropa bo obnovljena in rešena vseh skrbi, če se enkrat ustvarijo evropske združene države. Predhodna pot do te rešitve, ki bi preprečila poraz evropske zemlje, je pa evropska carinska zajednica. Z vsako in tudi ožjo gospodarsko unijo bi bila olajšana vzpostavitev miru in napredka v Evropi.
Duhovniške novice. Prestavljeni so s 1. -novembrom-t. 1. gg. kaplani: Blaž Brdnik od Sv. Jurija ob južni žel. k Sv. Tomažu blizu Ormoža, Mihael Rristovič od Sv. Tomaža v Kozje in Matija Medvešek i-z Kozjega v Trbovlje.
Dinarski dan na korist neodrešenih bratov! Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani je razposlal na vse svoje podružnice, na razna prosvetna društva, 'žu-pne urade in druge korporacije tiskani okHc glede'priredbe in organizacije »dinarskega dne« po celi Sloveniji v nedeljo, 9. novembra. Jugoslovanska Matica se. tem potem ponovno obrača na vse -narodno čuteče prebivalstvo Slovenije, da organizira v svojem okolišu »dinarski -dan«, kajti potrebe na Primorskem, in Koroš-1 kem so vsaki dan večje in nujnejše. Zato mora biti tudi naša pomoč tem zasužnjenim bratom čim izdatnejša. V dosego denarnih sredstev naj služi tudi »dinarski dan«. Vsak Slovenec mora dati vsaj en dinar. Vodilne in agilne osebe v vsakem kraju prosimo, da prirede nabiralno zbirko v nedeljo od hiše do hiše, od osebe do osebe. Pobira naj se na javnih mestih,, na deželi posebno pred cerkvijo, pred ali po končani službi božji. Dinarski dan naj jamči našim tam preko, da nismo pozabili na nje ter da jim hočemo pomagati, da vztrajajo-kot dobri in zavedni Slovenci na svojih rodnih tleh, čeprav tlačeni in izpostavljeni podi tujim gospodstvom. Zato vsi na delo in uspeh ne izostane. Zneski naj se nakažejo na Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
Zborovanje Glavne zadružne zveze. V torek je bilo
v Beogradu zborovanje Glavne zadružne zveze. Otvoril ga je -dr. Korošec in podal glavne smernice o bodočih zadružnih nalogah s posebnim ozirom na izboljšanje zadružništva. Govoril je -o ustanovitvi Zadružne banke, o ustanovitvi visoke šole za zadružništvo, kakor so povsod drugod. V debati, ki se je razvila, se je govorilo največ o ustanovitvi Zadružne banke. Upravnemu odboru so naložili dolžnost, da jo s pomočjo kmetijskega ministrstva čimprej: ustanovi. Debatirali so nadalje o novem zadružnem zakonu, za katerega so izdelani štirje načrti. 1. Načrt revizorjev na kongresu v Zagrebu. 2. Načrt dr. Radice iz Splita. 3. Načrt Miloša Štiblerja. 4. Načrt Zadružne zveze v Ljubljani, katerega je izdelal g. Kralj. Najpopolnejiši je Kraljev načrt, ker obsega vse predloge vseh prejšnjih načrtov. Sprejete so bile razne resolucije.
Žug(an Mihael Vollmaier umrl. Pred dobrimi šestimi tedni smo poročali, da je v noči na poti iz Brezna proti Rdečem bregu ponesrečil župan in veleposestnik Mihael Vollmaier. -Stopil je v nočni temi iz voza, padel v jarek več metrov globoko in si pri padcu tako poškodoval mozeg v hrbtenici, da mu je popolnoma ohromel: spodnji del telesa. Koj drugi dan po nesreči so "ga prepeljali v mariborski sarta torij, kjer se je lečil seve brezuspešno nad 6 tednov. Minulo sredo je po dolgih mukali umrl; bil je prepeljan v domovino in tamkaj pokopan. Naj v miru počiva, rodbini pa naše sožalje!
Bivši podpredsednik narodne skupščine proglašen za nenormalnega.'V Pašič-Pucljevi vladi je bil podpredsednik narodne skupščine bivši samostojni -poslanec Ivan Urek iz Globokega. Mi smo že tedaj prerokovali, da bo še enkràt Urek prava_ sramota za skupščino. Naša prerokovanja so se kaj hitro izpolnila. Kmalu po zadnjih skupščinskih volitvah je bil Urek radi nevarne grožnje obsojen na 1 mesec ječe. Bliža se čas, ko bi mo ral g, Urek to prisojeno mu kazen odsedeti. Da bi se izmuznil,iz nevarne zanke kaznjenca, je Urek pred tedni




je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše! Pri nakupu^ padite na ime „Schicht“ in na znamko „Jelen“
f
obiskal razne zdravnike za živčne bolezni. Po temeljiti preiskavi so inu štirje zdravniki izstavili zdravniška spričevala, da Urek ni normalen in kot tak tudi ni odgovoren' za svoja dejanja. Kljub temu pa, da je Urek 4 zdravniška spričevala o svoji nenormalnosti predložil sodišču, ga je vendar politična oblast ponovno potrdila za župana v Globokem. Človek, ki je od štirih zdravnikov proglašen, da ne odgovarja za svoja dejanja, vendar ne more biti župan! Ako Urek ni za v luknjo radi nenormalnosti, je še veliko manj za župana, ziadnji -■Kmetijski list« je s ponosom poročal,, da je za župana v občini Globoko izvoljen g. Ivo Urek, bivši podpredsednik narodne skupščine. No, tacega župana in podpredsednika, ki je obsojen na ječo in povrh še ni normalen, pač radi privoščimo samostojnim, ki imajo za voditelje ljudi, ki spadajo v blaznico.
Nasilje proti Hrvatom. PP pristaši so s pomočjo žandarmerije navalili na shed H RS S v Novem Kaštelu v Dalmaciji Vodstvo' HRSS je dobilo iz Splita brzojav, da je bil ] pril tem ranjen poslanec ing. Košutič. Košutič je bi! s puškinim kopitom ranjen na glavi, nahaja se v splitski bolnici in bo lahko že četz par dni prišel v Zagreb.
Uradništvo se protivi. Koj po vzpostavitvi Davido-vičeve vlade smo beležili, da se Pribičevič-Pašičevo uradništvo ni hotelo pokoriti naredbam ter ukazom nove vlade. Notranji minister Nastas Petrovič je s svojo energijo in nlbstrašenostjo v kratkem času dovedel puntarske uradnike do pokorščine. Po izbruhu sedanje vladne krize pa je p oli ca jdemokra Lsk o in radikalno uradništvo po južnih krajih sploh pustilo delo in čakalo, da se povrneta k državnemu krmilu njihova bogova: Pašič in Pribičevič. Ker pa vladna kriza le predolgo traja, je notranji minister Petrovič izdal posebno okrožnico podrejenim organom s pozivom, da obračajo pažnjo na uradništvo, ki mora vršiti svojo dolžnost in varovati avtoriteto države. Gospod minister posebno naglasa v tej okrožnici, da bo proti uradništvu, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti natančno, postopal z vso strogostjo.
Oficirji nasabljaii dijaka na smrt. V Novem Sadu s se je doigral v noči 27. t. m. na cesti med di ukom in več j oficirji prepir, ki je končal s smrtnim izidom. Dijak Fe- ] dor Jbčič se je sprl z oficirji, ki so potegnili sablje, ga j zlopali s sabljami in pustili ranjenega dijaka brez po- j moči in v krvi na cesti. Drugi ljudje so ranjenega šiu- ; denta odvedli na njegovo stanovanje, kjer so poklicani zdravniki rgo!ovili več ran lažjega značaja. Kljub ugotovitvi lahke telesne poškodbe pa je študent en dan na to umrl radi ran. Na zahtevo študentovega očeta je začela policija raziskovati celo zadevo in našla junaške oficirje in sicer 5 po številu, ki so se lotili enega dijaka. Bili so to trije poručniki in dva kapetana od.avijatične-ga odreda v Novem Sadu.
Še o spopadu novosadskih oficirjev s študentom. O : novosadski pretepaški aferi med dijakom in častniki so j znane še sledeče podrobnosti: Po napadu oficirjev na j dijaka Jociča je odhitel njegov brat na policijo, ki je j odredila takoj patruljo, na kraj pretepa. Patrulja je šte- : la 6 mož. Ko so dospeli policaji na kraj spopada, se je razvil med policaji in častniki ponovno pravi boj-, v katerem so bili trije redarji težko ranjeni. Enemu redarju bodo mora i i radi rane odrezati roko. Geli ta žalostni slučaj izrablja časopisje v strankarske svrhe. — Radikalski Usti poročajo, da so oficirji Hrvati, ubiti dijak pa Srb. Po temeljiti preiskavi od strani policije pa je v celem, slučaju ugotovljeno tole: Oba brata Jociča in študent Stavnic,'sin inženirja Stavnica, so izstopili iz > kabareta ter zadeli na gručo oficirjev. Eden od oficirjev j je dregnil Jociča, nakar ga je ta pozval k redu. V celi j prepir so se umešali drugi oficirji in začeli zmerjati di- j jake. Fedor Jocič je na to-psovanje odgovoril z zaušnico, katero je prismolil enemu od oficirjev. Ta zaušnica * je bila povod za občni pretep in poboj dijaka Jociča.
Izpod Pašičevega režima. Dobro beleži beograjska »Pravda«, kako se v naši državi krade na veliko in malo. Lopovi bi morali priti po zakonu o korupciji pred sodišče in v ječe in to je ravno glavni razlog sedanje i krize, ker so pljačkaši storili vse, da se rešijo ječe. Na jj pomoč je prihitel tem lupežem oni naš fambzni pariški s poslanik Miroslav Spalajkovič. Skoro nepregledno ve- | liko je pri nas število velikih in manjših nepoštenja- \ kov, ki so se ukvarjali z lopovščinami na škodo državne j-blagajne. Jako med manjše 'grabeže državnega imetja spada šef železniške delavnice v Zemunu Toša Petrovič — Pašičev pristaš skoz in skoz, i ega radikala so že pestili, ker je oškodoval državo za nekaj desettisoč dinarjev na ta način, da je prodajal drža vrni premog. Ko se je pojavila Davidovičeva vlada, se je izvedla proti temu kavalirju preiskava in koje zaključek je bila suspenzija Petroviča. Dohodek od prodaje državnega premoga je bil precej; velik in je gospod Toša tudi po odslovitvi iz službe živel prav udobno. Kljub suspenziji pa se je Petrovič prav kmalu splazil v Itrojni oddelek v ; delavnici in dobiva naprej državno plačo. Davčni urad ' v Zemunu je bil prepričan, da je Petrovič trgovec s premogom na debelo in ga je radi kršenja par. 62 za- ; kona o obrtnem davku pozval na odgovor. Ravnokar j u pribiti slučaj je en dokaz več, zakaj, se Pašičeva družba | bori za oblast ,da obvaruje svojo kožo in možnost za ; nadaljno ropanje državnega denarja in premoženja.
Izvanredna starost. Dne 10. t. m. je umrl v Vinkov- -cih istrski Hrvat iz Huma izpod gore UcKe starec Ivan Nadal, ki je dočakal starost 102 let. Zadnje dni je preživel pri svojem zetu v Vinkovem, ker je moral radi besnega divjanja Italijanov po Istri bežati iz svoje domovine. Rajni se je rodil leta 1823 in je slišal svojega očeta pripovedovati, kako so leta 1814 udrli v Istro Francozi. No, po preteku 100 let za vpadom Francozov je on sam doživel upad' Italijanov, pred katerim je moral pobegniti.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica 1. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.
€č. gg. duhovnikom naznanjamo, da imamo v zalogi vsa dr. Opekova dela, razne svetopisemske pridige (Abraham, Job, Samuel), ki kažejo, kako se naj uporablja sv. pismo pri oznanjevanju božje besede in druga dela te vrste. Opozarjamo tudi na dela, ki seznanjajo dušnega pastirja z sedaj, aktualnimi vprašanji na primer z vodstvom duhovitih vaj;, Marijinih kongregacij, z liturgičnim gibanjem itd.
Razglednice za sv. Miklavža, Rožič, Novo leto, so po nizkih cenah na razpolago v Tiskarni sv. Cirila v Ma-
riboru.
.	I
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. Včeraj, 30. oktobra je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru redni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. ; Občni zbor je uspel nad vse krasno. Udeležilo se ga je 1 okoli 130 delegatov, ki so zastopali ca 80 društev. Iz po-; roči! povzemamo: V Prosvetni zvezi v Mariboru je včlan } jenih 142 društev, pri katerih je včlanjenih nad 11.000 Mahov. Osrednja knjižnica ima 2837 knjig, 134 društve-nik «knjižnic pa ima skupaj 51.662 knjig. V letu 1924 : je bilo do občnega zbora izposojenih po vseh knjižni-I cah 43.172 knjig, za knjige so društva in centrala iz-; dali 47.057 D. Radi poživitve knjižnic so se storili dale-I kosežni sklepi. Iz poročila tajnice Dekliških zvez je raz-I vicino, da ima ista 2218 članic. Dramatične odseke z odri I ima več ko polovica društev. Od leta 1919 so ti drama-I tieni odseki igrali nad 700 iger. Delo ovira povsod po-i manjkanje delovnih moči. Občni zbor je izvolil nov 1 odbor s predsednikom dr. Hohnjeeem. Prosvetna zveza ! v Mariboru se razdeli v 29 prosvetnih okrajev. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič.
Tajnik mariborske radikali je je bil kar na hitro in na tiho odstavljen, ker je čisto po svoje upravljal: z in-serati za »Narodnega Gospodarja«. — neplačane je vpisoval, plačanih pa ne in ni o njih polagal računa. Da i stvar ni prišla pred sodnijo, je bilo menda za. »tajnika« j in za »stranko« še najbolj oportuno. — Radikalija se I sedaj »trošta« na mestu svojega »tajnika« in »urednika« i -z osebo, ki pa govori okrog, da je bila nekdaj pri »Stra-I ži«. To je navadna laz, ker je imel mož svoji sposobnosti j primerno doslej z uredništvi in listi le ’toliko opravka, I da je prinašal tja kake prav kratke notice, naznanila 1 shodov ali kaj podobnega, kar so mu drugi spisali ali -pa narekovali in popravili.
Stolno prosvetno društvo v Maribora priredi v petek ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi na Koroški cesti št. t (poleg cerkve sv. Alojzija) predavanje o elektriki. ! Predavanje bo združeno s praktičnimi poizkusi.. Pre-I dava g. dr. Somrek.
Ob Vseh svetnikih in vernih duš dan se vršijo cer-i leve na opravila v stolni župniji po sledečem redu: Na praznik Vseh svetnikov ob pol 10. uri slovesna pridiga nato pcntifikalna sv. maša. Popoldne ob 17. uri slovesne večernice. Molitve zajajne s pridigo in procesijo se vršijo v nedeljo popoldne od 15. do 17. ure, ker se obhaja dušno v pondeljek. V pond el j ek ob 7. uri sv. maša na mestnem pokopališču na grobu Slomšekovem, v stolnici ob 8. uri molitev za rajne s slovesno sv. mašo.
Odbor orlovskega odseka Maribor sporoča tem potom, da se vrši kot dosedaj vsako sredo fantovski sestanek ob pol osmi uri zvečer v društvenem prostoru, Koroška cesta 1 (bivša knjigoveznica Tiskarne sv. Cirila). Udeležba za redne člane obvezna, starešine vljudno vabljeni. Bog živi! Odbor.
Redovna telovadba za člane in starešine orlovskega odseka se vrši vsaki četrtek v gimnazijski telovadnici. Vhod iz Koroščeve ulice. Bog živi! Načelnik.
Koncert Ljubljanskega zvona. Pevsko društvo Ljubljanski zvon priredi v pondeljek zvečer ob 8. uri v Göizovi dvorani koncert s prvovrstnim sporedom. Zbor poje vse pesmi na pamet; pele-se bodo po večini skladbe,
ki jih je prednašal na svojem zadnjem koncertu v Beogradu. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini ar. Zlate Brišnik.
Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor se je
vršil dne 27. oktobra. Dnevni red in ves potek je nudil živo sliko obsežnega in odgovornega dela, ki ga je tekom preteklega poslovnega leta izvršil octbor, na čelu mu gimn. ravnatelj dr. Josip 1 ominšek. L napeto pozornostjo so sledili član blizu dve uri trajajočemu podavanju stvarnih in bogatih poročil društvenih funkcijcnarjev, ki jim je delo-Krog porazdeljen po društveni organizaciji m njenih potrebah. Poročali so: tajnik (ravnatelj Grbac), blagajnik (na mesto njega predsednik dr. Tominšek), gešpodar (gospod Arnuš), arhivarka (gdč. Rozman), šolski nadzornik (prof. Druszovič), načelnik Matič in ega pevskega zbora (g. Arnuš), načelnik Matičinega orkestra (dr. Lj. Valjavec) ter o celotnem društvenem delovanju in stanju predsednik dr. Tominšek. Vsa poročila so se vzela z velikim odobravanjem na znanje, računski zaključek se je na predlog preglednika prof. dr. Pečovnika odobril m vsem odbornikom, prav tako tudi šolskemu ravnatelju in -dirigentu Fr. Topiču z učiteljskim zborom se je izrekla prjznalna zahvala. — Ker nameravamo vsebino obsežnih porobil predložiti javnosti v obliki posebnega članka, nudimo tu o njih le završne podatke. Uvedlo se je točno poslovanje vsega dr-;-štvenega aparata s pomočjo obveznih mesečnih odborovih sej, z ločitvijo posameznih kompetenc in s prevzetjem .določenih nalogov. Društvenih članov je bilo 542. Matica je vzdržavala svojo glasbeno šolo, na kateri so poučevali na koncu leta z ravnateljem 3 redni in 9 pomožnih učiteljev. Šola je obsegala pouk v instrumentih in solopet u (vpisanih 181 gojencev), v teoriji (49 gojencev), nadalje dijaški orkester (24 gojencev) in pevsko šolo (118 učencev in učenk). Vseh gojencev (gojenk) je bilo 372. Pevski zbor Glasbene Matice šteje 113 članov (moških 48, ženskih 65). Na kako visoki stopnji stoji ta pevski zbor, je znano najširši javnosti iz njegovih bodisi samostojnih, bodisi z orkestrom združenih koncertov; omenjena 'bodi le Sattnerjeva »V pepelnični noči« in Smetanova matineja: sicer pa je pevski zbor l&k-rat javno nastopil. Pri pravkar navedenih dveh velikih koncertih je imel odločno vlogo' tudi -MatjSin orkester (24 članov), ki se krepko razvija in tvori prwazen del naše Matice. ■— Ves ta veliki aparat zahteva velikih gmotnih sredstev in žrtev, ki jih je tem težje dobiti, ker društvo nima nikakega premoženja, niči lastnih prostorov, a edine redne dohodke v ukovini učencev; ukovina pa ne zadostuje nikakor niti za plače učiteljev. Matica' je zato navezana edino na podpore; te pa so spričo ginevanja dovzetnosti občinstva za idealne dobrine ter spričo denarne krize ali kar izostale, ali- postale povsem neznatne, tako da so bili, kakor je izjavil predsednik dr. Tominšek kot poročevalec, večkrat meseci, ko smo bili skoraj prisiljeni zavod zatvoriti; zlasti ker je -država svojo obljubljeno podporo izplačala šele po poslovnem letu in takisto mestna občina. Po pravem beračenju so nas rešili nekateri denarni in drugi zavodi (navedli jih bomo o drugi priliki), tako da Matica izkazuje pri dohodkih dir. 157.101, izdatkov din. 152.564, torej prebitka din. 4536. Denarni promet je znašal na 'četrt milijona dinarjev. — ■Pri volitvah ie bil z glasnim odobravanjem po vzkliku spet izvoljen za predsednika gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek; za odbornike: nadzornik Drago Štefin, gdč. Medja Rozman, finančni svetnik dr. Ljudevit Valjavec, vladni svetnik Viktor Parma, ravnatelj Vodeb, g. Janko Arnuš, ravnatelj Emil Grbac, prof. Emerik Beran, prof. Hinko Druzovič, g. Gustav Špari; za pregledovalca računov prof. dr. Adolf Pečovnik in Ludòvik Šef. — Omenjamo še, da se je predsednik uvodoma s toplimi besedami spominjal umrlih članov in podpornikov: violinskega učitelja Bogomila Gregorca, restavraterja Friedla ter zlasti dr. Pavla Turnerja in dr. Frana Rosine. Nadalje, da so se v nekih formalnostih izpremenila diuštvena pravila in da je odbor obljubil po možnosti skrbeti za povišanje plač učiteljem.
Velikodušen dar. Lastnica Grajskega kina. ga. Gu-štinova je darovala 750 D zaščiti dece in 750 D Dijaški kuhinji, kot izkupiček mladinskih kinopredstav v preteklem tednu, ki so se vršile dogovorno v ta namen. — Priporočamo, da hi se mladinske predstave s tako izbranim in poučnim programom kot je bil zadn ji, večkrat nudile šolski deci. Gosp ej Gustinovi, id je sama inicijativno sprožila misel te dobrodelne in poučne predstave, iskrena hvala.
Strokovna obrtno-njadialjevalna sola za vajence gostilničarske, hotelirske in kavani iške obrti. Vpisovanje v to šolo se vrši v petek, dne 31. oktobra t. 1. odi 15. do 18. ure (od 3.-5. ure popoldne) v posvetovalnici drž. dvorazredne trgovske šole, Zrinjskega trg t-i. Listine, kakor rojstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo Itd. je prinesti s seboj. V pondeljek, dne 3. nofembra ob štirih popoldne se šola slovesno otvori, v torek se pa prične z rednim poukom. Vse nada Inje zvedo vajenci v šoli sami. Vodstvo.
Najemnikom! Društvo stanovanjskih najemnikov za mariborsko oblast sklicuje javen shod za dne 9. novembra 1924 ob 10. uri v dvorani Götz. Na dnevnem redu je važno poročilo delegata, ki se je udeležil kongresa stanovanjskih najemnikov v Beogradu dne 19., 20. in 21. oktobra t. 1. Odbor vabi vse najemnike iz mariborske oblasti k obilni udeležbi.
Esperantski učni tečaj. V svnho konečne določitve učnih ur za ta tečaj, ki bo trajal približno' tri mesece, se vabijo udeleženci, da zanesljivo pridejo v torek, dne 4. novembra, ob pol 7. uri zvečer, v učno sobo III b, pritličje levo v poslopju državne realke. Kdor bi se hotel udeležiti nadaljevalnega (konverzapijskega) tečaja, se blagovoli prijaviti dio 15. novembra v odvetniški pisarni dr. Haas-a, Sodna ulica 14 I.
Dekla za yse z dežele se takoj sprejme pri Mariji. Schwab, mesarici, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 14.
Dobra kuharica, pride? in poštena, se išče. Plača po dogovoru, Naslov: Anončna ekspedicija Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8.	671
Sir cenejši ! Trapist kg D 27 —, bohinjski kg D50'—, V.Hmelsk Maribor, stojnica Glavni trg, preje M. Lah,	67O 2
Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hraiP, stanovanju in perilu Erar, Rgpič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18/	(327 4—1
.. ........ ...... ' _ • .
ŠAMOPBODAJA
mehanik
Ivan Legat, Maribor,
Vetrinista ulica št 30. — Telefon interurb. 434
priporoča svojo špecijalno delavnico za pisalne, računske in kopirne stroje itd. kot edini ter najsposobnejši zavod. Zaloga novih ter rabljenih pisarniških strojev. Samopro-daja najboljšega razmnoževalnega aparata »Opalograph« ter njegovih originalnih potrebščin. Ustanovljeno 1919.
Naznanilo preselitve.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo špecerijsko trgovino v Gosposki ulici 46 prodal g.
Ivanu Penko
ter, prevzel trgovino s špecerijami in železnino g.
Sergej Vabi£-af
preje FONTANA, Aleksandrova ceste 23.
Poleg špecerijskega blaga bom vodil naprej tudi železnino, kakor kuhijnsko posodo in druge hišne potrebščine. Zagotavljajoč, da bom tudi v bodoče imel vedno le prvovrstno blago po zmernih cenah ter vedno skrbel za točno, hitro in solidno postrežbo, prosim, da mi občinstvo tudi še nadalje ohrani svojo naklonjenost ter beležim Z odličnim spoštovanjem
Josip Läufer,
'	trgovec.
Prevzem trgovine.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu sporočiti, da sem z današnjim dnem prevzel znano trgovino špecerijskega blaga g.
Josr Läufer*-j a
v Gosposki ulici 46 v Mariboru, ter prosim slavno občinstvo, da tudi meni nakloni, kakor m o j emu *p r ed n i k u izkazano naklonjenost. Prizadeval si bom, da si s prvovrstnim blagom, zmernimi cenami in solidno postrežbo ohranim dober sloves prevzete trgovine in pridobim še nadaljno naklonjenost svojih cenjenih odjemalcev. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Penko,
trgovec, MARIBOR, Gosposka ulica 46.

SANA
tvornica iokolade
Hois pri Mariboru
priporoča čokoladne izdelke vseh vrst. — Lepe božične kolekcije! — Najnižje cene!
Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj
So znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, laribor, Glavni trg.	609	6
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Slikanje sob, napisov, na zid, steblo in les. Moderna in čista izpeljava Solidne cene. Mnogo priznanj za večja dela. Za vsako delo jamčim. Franc Ambrožič, Maribor, Grajska ulica 2. (Grad.)	648	2
Odeje, koce, posteljno perilo, posteljno perje, barhenti, platno, hlačevino. preproge prodaja po zelo znižanih cenah manufakturna trgovina Frenjo Majer, Maribor, Glavni trg.
Sveže kislo zelje najboljše kakovesti priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.	656	3
Znižane cene! Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene!
Proda se po ceni radi bolezni posestnika tovarna bučnega olja in drugih oljnatih semen s 14 stroji, in to hidravlični stiskalnici s pritiskom 350 atmsf., hidravlična se-salnica, dvojni valjek, dve ponvi za praženje itd. Dnevna množina olja okoli 250 kg. Vse v dobrem stanju in popolnim pogonom. Zajamčen dnevni čisti dobiček 1000 D. Zamena bučnic 6 do 8 »vagonov. Cena v celem 125.000 D. Poslopje, v katerem se nahaja tovarna z lepimi prostori in gospodarskimi poslopji', je skoraj čisto nova in se lahko takoj vanj naseli Cena poslopju 225.000 dinarjev. Vpraša se: tvornica ulja, Varaždin. 666 2—1
Fižol ::
prepeličar, rudeči in druge vrste kupimo v vsaki množini. Ponudbe z vzorci na Fr. Gorjanc & Cie. Kranj,
VRVI ZA ZVONOVE
Ivan K.Mami{, !SSS
nudi vr-fžsrna : :
e»
Odeje, \elike 145x200, dobro prešite, iz močnega rožnatega kambiika s fino parolo po D 220 —, fini flanel porhant D 14'— in razne ostanke po skoro polemčni ceni razpošilja po pošti: Tekstilbazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi cenik!	659 4
Za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse diugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci en groš cene.	48I 16
Kupujemo za gotova
vsako količino
ORIGINAL H0LDER-SKR0PÌL-~ NICE ZA VINOGRADE 2*
Ponudbe z najpovoljnejšimi cenami naj se pošljejo na
„ORBIS" trgovačko d. d. Z SGREB Draškovičeva ul. 27.
«
f! Za ženske in otroke !! ]i
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumperjev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega 1 izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji
lastni pletarnl
Harije Vezjak
luiimiumiuiiimmiimmnimmimimiiwnmmuiimrtnmuinwmuiiiimimiuuHUi
Zobobola
ne pozna, kdor neguje zobe z
Maribor, Vetrinjska ulica 17.
Bluze se vežejo od 50—80 D.
TJ
DOMAČA
ZAMIKA
TOVARMA
VOtTA*«-
MARIBOR
XXXXXXXXXX
Veliki
stružni strel
(Tischfiäse)
in ena velika žaga tračnica na prodaj. — Vprašati: Frankiškanska ulica št. 11.
WVMVmXKXXU
000000000000009
© Tritolici i	i CJ
CUNJE
■■■
krojaške, suknjena in platnena odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadka vsak» vrsta kupujan jo sajvttjih a«nafe
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska allea IS.
Kamenjam tudi staro telczjs, katero ja za vporabo, a ko« odpadki in vlitima,
Trgovci!
Želite si ohraniti stalno odjemalce, držite v svoji trgovini le naj bolje blago, zato prodajajte samo in izključno le
„ _... _ _.	, g
CETINA TESTENINE g
O
katere so priznano najboljše!
CETINA je največja in najmoderneje po napolitanskem vzoru urejena tovarna testenin v Omišu, Dalmacija.
CETINA proizvaja najboljše in radi tega najeenejše testenine,
CETINA tekmuje z najboljšimi domačimi in inozemskimi proizvodi.
CETINA si je osvojila brez vsake reklame vsa glavna tržišča v tuzemstvu.
CETINA izdelke pozna ves trgovski svet od Maribora do Bitolja in od Subotice do Cetinja.
CETINA testenine, zaradi zelo velike hranivosti in najboljše kakovosti, ne smejo manjkati ne na bogati, nè na siromaški mizi!
CEDIN'A. testenine se dobijo v vsaki boljši trgovini!
Glavno zastopstvo:
O
O
o o o
o
.PPM o
006000000000000
Glavno zastopstvo:
m Stanko Pallai, Maribor, Koroščeva ul. 5.
Tisk tiskarne sv. Girila v Maribora,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«