Št* 278 hitita piacaoa f utaiiai ffaata cirruft ću ia pasta) u, ¥ petak 23. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent. tih«}*, iz vsemu poodeljek. vsak ć Asiftcga «t 30, L OMlstropJ« ' piaau te m ifrtjcmijo, rokopisi Astio Ocrbce. — Lutcik F Vili a muc: L 7.—. t nti & tBMeoMtvo nte*e£ao 4 Hi« jtttraj. Uredništva M pošiljajo u, 4 vračajo. Izdajatelj la odgovc inost TU k tiskarna Edinost pol leta L 53.— In celo lato L flQ.-s TeScfoa uradalihFa In oprave ft. 11-47' Leinak XLVI1 tDINOST Posamezne Številke v Trsta la okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Brokost ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanica ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae pošiljajo iakljiačno upravi Edinosti, v Trstu, nlica s* Frančiška Asiškeg* štev. 20, L nadstropje. — Telelon uredništva ln upravo U-67. Kal bi bili rekli Italijani T Velikokrat smo že ponovili, in v koroškem deželnem zboru so te dni — v razpravi o nujnem predlogu glede manjšinske poiitike v naši državi — klicali italijanski *xi evropski javnosti v spomin, kako pomirljiva in tolažilna zagotovila je dajala manjšinam kraljeva vlada v prestolnem govoru ic obenem dvojica mož, ki sta stala na visokem, z veliko odgovornostjo spojenem mestu, s polnim pooblastilom, da govorita v imenu italijanske države in italijanskega naroda: tedanji zastopnik Italije na mirovni konferenci in sedanji predsednik italijanskega senafa Tittoni, in pa poročevalec o mirovnih pogodbah Luzzatti. Zagotavljali so svečano, da bodo tudi pripadniki drugo-rodnih manjšin polnopravni in enakopravni državljani v vsakem pogledu, da se bodo spoštovali njihova narodnost, njihov jezik, njihova kultura in njihovi običaji. £ £!» „sporazumu" med zavezniki terpelacijo posl. dr. Krafta glede razmejitve Zavezniški spomenici nemški vladi radi interes il S tem svojim odgovorom nas iz Rumunsko. I nadzorov&lne komisije in oovratka kron- istov etna zagotovila je vseboval (glej <• Edinost- od 9. novembra t. L) proglas zavest, da bo tako postopanje z manjšinami služilo koristi, časti in ugledu njih .. , - ~ .države, ker poda Italija s tako manjšinsko poveljniKa prve armade, generala G. Pc- j politiko zanjo časten dokaz, da hoče ostati cort-Uiraldi z one 18. novembra.nanaslov j zvcsta tistim načelom svobode narodov, Nemcev, nrikljucemh k Italiji. Vzaključku j radi katerih se je tudi ona pridružila tega proglasa je bilo rečeno dobesedno; veIikemlt ^ proti zatiralcem narodov in -....hoče pa Italija kot edina u,edin,ena nuhOYe svobode« cirzava s popolno svobodo misli in besede j ^ ^ . .. . j j r dovoliti državnim pripadnikom drugega Ja ugotovitev nas postavlja pred nadal,- jezika vzdržavanje lastnih sol, lastnih za- n-,e mT muc£° vprašanje: ali se vodov in društev. Na podlagi teh načel je g» ^ej^^lcf^z^ postavlja g. minister pred interesantno i Finančni minister dr. Stojadinović je vprašanje: ali niso vsi tisti možje, ki so j poročal o poteku proračunske razprave v dajali svoječasno narodnim manjšinam one obljube in zagotovila, tudi dobri Italijani? Ali morda vsi tisti činitelji ne razumejo državnega interesa, ali ne ljubijo svoje države, ali ne želijo Italiji srečne bodočnosti in varnosti?! Ali jim je bilo morda v misli, da bi podpirali upornike proti državi?! Ali more minister Gentiie prednikom sedanje vlade, gg. Tittoniju, Luzzattu, generalu Pecori-Giraldiju odrekati ljubezen in zvestobo do svoje države in razumevanje njenih najvišjih koristi?! Če more, naj se oglasi! Ne more! Ko so dajali narodnim manjšinam tiste pomirljive obljube in tolažilna zagotovila, so imeli gotovo polno pričakovati, da jezikovno in kulturno vprašanje slcoro pride do mirne uredbe*. s svojo takozvano cšolsko reformo*. Tedanja vlada, potem Tittoni, Luzzatti in boljše italijanske patrijote in modrejše Minister Gentiie nam poje sedaj druga^^f^^J^ eno pesem s svojimi šolskimi odredbami, s svojo šolsko reformo?! To vprašanje mora biti za ministra Gentileja tem mučnejše, ker je na dlani, da se razsodba general Pccori-Giraldi so zagotavljali, da I n® mor* ti njemu v prilog pred nobe-bo narodnim manjšinam zagotovljen obšla- ^ mednarodnim razsodiscem pred sodbo nek šolstva v materinem jeziku. Namesto!današnje civilizirane in demokratične clo-neoviranega obstanka so prišli okovi za jvcsk® družbe! Minister Gentiie je izzval naše ljudsko šolstvo. Oni drugi so obetali Pravdo, ki ,e izgubljena zanj ze a pnori svoboden razmah tega šolstva, minister! To sluti menda tudi naš naučni minister Gentiie mu piše smrt. Namesto spoštovanja' sam'. Zato bi se hotel spraviti vsaj nekoliko jezika narodnih manjšin tudi v šoli je \ sklad z rečenimi obljubami z zatrjeva-prišlo izganjanje tega jezika. Namesto njem, da njegova reforma ne žali čustva svobodnega razpolaganja narodnih manjšin slovanske manjšine, ker se bo poučeval s svojim šolstvom je prišel diktat v obliki j«tudi» nje materinski jezik! To je argu-zakona s hudimi grožnjami za tiste, ki se 'ment, ki je toliko v skladu z resnico, ite bi pokorili temu zakonu, diktat: odre-cite se temu svojemu šolstvu brez nikake-ga odpora! Namesto mirne rešitve jezikovnega in kulturnega vprašanja — rešitve torej v sporazumu z ljudstvom in v njega popolno zadovoljnost, ker le taka rešitev more odgovarjati pojmu mirne rešitve — je prišel naš učni minister z «rešitvijo», ki gre z eno potezo v svojem odloku brez usmiljenja in vsake obzirnosti preko volje ljudstva, manifestirane s številnimi jasnimi in odločnimi izjavami. Na vse tc izjave, proteste in prošnje, na vse neoporečno veljavne argumente proti reformi, ki z ostrino nabrušene sekire obglavlja našo šolo v materinem jeziku, na vsa sklicevanja na svojedobno dane svečane obljube, dobivamo v odgovor suh in neizprosen «ne»! Istotako pa, kakor nas Gentilejeva reforma zadevlje, kot najsilnejši udarec, so utemeljevanja, ki naj jo upravičijo, neveljavna, iz trte zvita, nestvarna, da se ne morejo vzdržati pred sodnim stolom načel pravičnosti svebodoljubja in zdrave logike. V svojem odgovoru na interpelacijo poslanca Stangerja pravi minister Gentiie, da želji tozadevnega prebivalstva ne more ustreči, ker ne dovoljujejo tega državnii kolikor je prijetna trda pest na mehko oko. Nočemo podajati — a koliko bi jih lahko podali in kako obširno bi bilo to — dokazov, kako neveljavna je ta obramba ministra Gentileja in kako da je v opreki s človeškim in narodnim čustvovanjem. Saj se more poučiti na najenostavnejši način. Vpraša naj le svoje soplemenjake, bivše državljane Avstrije: ali bi bilo, ali ne bi bilo njihovo čustvo užaljeno, če bi jim bila avstrijska vladavina zapirala ljudske šole, ali uvajala vanje nemški učni jezik?! Vzplamteli bi bili gotovo v divjem ogorčenju in kričali bi bui v svet, da je tako postopanje z italijansko narodno manjšino, odlomkom kulturnega naroda, ki je le po sili razmer pod tujo vladavino: nasilno, krivično, nekulturno! Tako bi bili vzrojili Italijani in po vsej pravici. In njihov Opravičeni protest bi pomenil najpravičnejšo zasluženo obsodbo šolske politike današnjega naučnega ministra na priključenem ozemlju. O tej politiki je že izrečena porazna sodba. Priče za to so vsi tisti odlični Italijani, ki so govorili tople besede za pravično in svobodoljubno postopanje napram narodnim manjšinam v naši državi. Proti tej sodbi ni apela pred evropsko javnostjo. — komisije in povratka kron prinza - Francija popustila? finančnem odboru/Med drugim je Oglašal,I T^ 1°SeŽCn da on nikakor ne more sprejeti in odobrit f^ Posl.^ške, konference vseh od posameznih sekdj sprejetih povi- sPorazum med zavezniki v dveh trenutno šanj k raznim postavkam proračuna. Koncem šefe je bila kratka debata o vprašanju razdelitve države na oblasti. Notranji minister ima za eno prihodnjih sej izdelati gotove dopolnilne naredbe o razdelitvi Hrvatske in Slavonije in pripraviti ukaze za imenovanje novih županov. Vprašanje imenovanja velikega župana za ljubljansko oblast na< tej seji ni prišlo na dnevni red. _ Polkovnik Daskalovič imenovan za predsednika razmejitvene komisije na italijanski meji BEOGRAD, 22. je imenovan za namestnika generala Maistra pri razmejitveni komisiji za določitev meje med Jugoslavijo in Italijo na črti Kranjska gora - Reka. General Maister ostane kljub upokojitvi še nadalje predsednik te komisije, istotako ostane tudi upokojeni general Milić še nadalje predsednik dalmatinske in reške razmejitvene kor misije. -_ najbolj perečih vprašanjih. Sporazum je bil dosežen pravzaprav pred sejo, tako, da je bila seja bolj formalnega značaja. Seja je trajala do 20. ure. Po seji je francoski ministrski predsednik Poincare izročil nemškemu odpravniku poslov v. Hoeschu dve spomenici. Prva se tiče vzpostavitve poslovanja medzavezniške nadzorovalne komisije v Nemčiji. Spomenica ugotavlja, da je nemška vlada izjavila da bo izpolnjevala obveze versailleske mirovne pogodbe; toda o tem, da se brani vojaške kontrole s strani zaveznikov, je Nemčija pokazala, Polkovnik Daskalovič da se hoče izogniti obvezam. Ni res, da bi Španski Kralj zopet o Kralj Alfonz, kraljica in general de Rivera ije, kjer so divjali najhujši boji med vojno, je pri papežu j končala svoje delo. Komisija je napolnila 14 nr»i ............i i i- r " ' bronastih posod z zemljo z bojnih pozoriSč na PvlM, 22. M cerajsnji ODlsk kralja v lasi- j Tolminskem in na Krasu. Šest posod bo vojna stovskem sedežu je vzbudil v političnih ladja «Italia» prepeljala v Ameriko v dar ame-krogih precejšnjo pozornost. Dosedaj se je riškhn Italijanom; ostale bodo poklonjene zma-namreč redko dogodilo, da je vladar kake ! goslavnim vojskovodjem, tuje države obiskal sedež kake politične i ——- stranke. Ta pojav je vsekakor značilen za, Italijanski poslanik zanika vesti o albanski sedanje politične razmere v Italiji ter za j zvezi pod zaščito Italije odnošaje med Španijo in Italijo. BEOGRAD, 22. Odeljenje za Štampo Danes ob 10' 15 se je podala španska kra- | objavlja komunike: Poslaništvo kraljevine Ijevska dvojica v spremstvu generala de Italije je pooblastilo odeljenje za štampo, Rivera v Vatikan, da se osebno poslovi od da demantira vesti, katere so prinesli ne-j>apeza. Kralj si je ogledal dvorano Kie- i kateri listi o sklepanju zveze med Italijo, iti en t ina, kjer ga je sprejel kardinal Mery i Albanijo, Bolgarsko in Turčijo. del Val. V papeževi predsobi je kralja i Današnja =Pravda» izjavlja, da bo v sprejel moas. Cremonesi, papež je kralja ! nekaj dneh objavila nove dokumente, ki takoj sprejel in se razgovarjal ž njim kake j bodo potrdili njene prejšnje vesti, da se pol ure. Medtem je kraljica v spremstvu zares snuje nova balkanska zveza pod kardinala Mery del Val posetila Rafaelovo sobo. Generala Primo de Rivera pa je sprejel kardinal Gasparri. Ko se je kralj jioslovil od papeža, je le-ta sprejel kmlji-co, ki se je mudila pri njem nad dvajset ftiinut. Papež ji je podaril pet zlatih svetinj za njene sinove. Za kraljico je papež sprejel generala de Rivero. Nato so vsi trije obiskali Sikstinsko kapelo, nakar so se odpeljali v avtomobilu pred cerkev sv. Petra-, kjer so si ogledali kupolo bazilike. Občudovali so krasen razgled na mesto. Ob I2'15 je kralj zapustil baziliko ter se podal na špansko poslaništvo, odkoder se je odpeljal na Kvirinal. SEJA SENATA RIM, 22. Na današnji seji, ki je pričela ob 15. uri, je senat razpravljal o zakonskem načrtu: Pooblastilo vlade, da sme popraviti civilni in trgovski zakonik ter zakonik za trgovinsko mornarico in da sme objaviti novi civilni pravdni red ob priliki zedinjenja zakonodaje z novimi pokrajinami. Seja je končala ob 17*45; prihodnja seja jutri ob 15. uri protektoratom Italije. Seja ministrskega min v Beograda Razprava o notranje- ia zunanjepolitičnem položaju BEOGRAD, 21. Na stanovanju ministrskega predsednika Pašiča je bila snoči seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o zunanjepolitičnih vprašanjih in o notranji situaciji. Zunanji minister dr. Ninčić je poročal o tekočih zunanjepolitičnih zadevah. V prvi vrsti je bilo v razpravi vprašanje reparacij in stališče kraljevine napram Nemčiji. Definitivni sklepi niso bili storjeni. Vlada sprejema v splošnih obrisih v re-paracijskem vprašanju stališče Francije. V reškem problemu ni bilo nikakega odloka. Vprašanje odstopa Žombolje je definitivno rešeno. Zunanji minister je predložil vladi definitiven razmejitveni protokoL Zunanji minister je pooblaščen v podpis tega protokola. Tudi sporazum z Bolgarsko se ima v najkrajšem času predložiti narodni skupščini. Ministrski svet je za tem prešel k notranjepolitičnim vprašanjem. Plenarna seia NEMCI V JUGOSLAVIJI HOČEJO OSTATI DRŽAVOTVOREN ELEMENT LJUBLJANA,22. Dopisnik «Slov. Naroda» je imel priliko se razgovarjati z nekaterimi člani nemškega parlamentarnega kluba. Na razna vprašanja je dobil splošni odgovor: Nemški parlamentarni klub je imel v nedeljo sestanek z glavnim strankinim odborom, Glavni odbor je odobril dosedanjo taktiko kluba. Khibu je prepustil odbor popolnoma prosto roko za bodočnost. Parlamentarni klub sam je odločen še dalje podpirati homogeno radikalno vlado. Nemci preidejo preko vprašanja Žombolje, ker to vprašanje ne smatrajo toliko za politično vprašanje, kolikor za vprašanje državnih interesov, Nemci hočejo ostati še nadalje v kraljevini državotvoren element in delovati na to, da se politične razmere v državi konsolidiralo in da nastopi normalen red v državni upravi, FRANCOSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 22, Agence Havas poroča iz ariza, da je bil včeraj predložen plenumu senata zakonski predlog o pooblastilu, da se jugoslovenski kraljevini da predujem 300 milijonov frankov. ANGLEŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI PARIZ, 22, cJournal«- poroča iz Londona: Glasom poročil iz Beograda so doved!a pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo glede vojnega posojila do uspešnih zaključkov, Jugoslavija dobi 23 in pol milijonov funtov šterlingov posojila, ki se bo plačalo polovico v gotovim, drugo polovico pa dobi Jugoslavija v obliki vojnega materijala. Jugcslovensko-avstrijska trgovska pogodb* DUNAJ, 22. Jugoslovenski delegati za trgovski sporazum z Nemčijo niso še prispeli na Dunaj, vendar pa se vsaki dan pričakuje njihov prihod. Pogajanja bodo trajala celi mesec december, Avstrija bo stopila v tozadevna pogajanja tudi s čeho-slovaško državo. Sekvester nad imovino madžarskih podanikov v Jugoslaviji BEOGRAD, 22. Oddelek za sekvestre pri pravosodnem ministrstvu je odredil, da se morajo smatrati vsi depoziti in vrednostni papirji, kakor tudi ostala imovina madžarskih podanikov, ki bivajo sedaj na Madžarskem, kot sekvestri. Izjave grofa Bethlena o habsburžanskih manifestacijah BUDIMPEŠTA, 22. Opozicijski poslanec Szakacs je v narodni skupščini interpeliral vlado glede legitimistične propagande ob priliki rojstnega dne princa Otona. Ministrski predsednik grof Bethlen je odgovoril, da m v interesu države načeti vprašanje kralja. Stremeti je treba za tem, da se ublažijo nasprotstva v tem vprašanju ter izločijo iz diskusije. Poudaril pa je, da nasprotuje zakonom države, ako se nadvojvoda Oton označa kot madžarski kralj. Ako pa se vrši služba božja za zdravje princa Otona, se to ne more kvalificirati kot propaganda. Pač pa bo ministrski predsednik opozoril državno pravdništvo na gotove izraze v Časopisju, ki po državnem pravu niso dopustni in bo postopal proti vsem osebam, ki ne spoštujejo obstoječih zakonov. Odgovor ministrskega predsednika je vsa zbornica, izvzemši levico, sprejela z odobravanjem. poslovanje medzavezniške nadzorovalne komisije povzročilo v Nemčiji nevarne izgrede. Ravno dejstvo, da ne posluje komisija že nekaj mesecev, je še pospešilo propagando črnih elementov. Radi tega si pridržujejo zavezniki pravico nadzorovanja, ki jim jo daje mirovna pogodba. Nemška vlada se poživlja, da gre — v smislu mirovne pogodbe čl. 270 — nadzorovalni komisiji na roko. Zavezniki bodo nemško vlado obvestili, kdaj bo pričela komisija poslovati; in to se bo zgodilo v najkrajšem času. V slučaju kakega odpora od strani nemške vlade, bodo zavezniki storili potrebne korake v svrho zagotovitve izpolnitve mirovne pogodbe. Druga spomenica obravnava vprašanja povratka kronprinza: Nemška vlada je dne 10. novembra v odgovor na vprašanje poslaničke konference izjavila, da je pooblastila svojega poslanika na Nizozemskem, da lahko izda kronprinzu potni list. Francoski zunanji minister je prejel pismo, ki vsebuje izjave kronprinza, da se odpoveduje pruski kroni; v pismu izjavlja tudi nemška vlada, da ne bo izdala bivšemu cesarju dovoljenja za povratek. Spomenica očita nemški vladi, da se je branila medzavezniške nadzorovalne komisije pod pretvezo, da bi poslovanje komisije znalo povzročiti nerede v Nemčiji, na drugi strani pa se nemška vlada ne briga za zapletljaje, ki jih bo lahko povzročila prisotnost kronprinza. Zavezniki izjavljajo, da bodo smatrali nemško vlado za popolnoma odgovorno za posledice, ki bi lahko nastale radi povratka kronprinza ter obenem opozarjajo nemško vlado, da bodo te posledice lahko primorale tzaveznike, da ise sporazumejo za nastop v svrho odstranitve morebitnih nevarnosti Že na prvi pogled vsakdo lahko razvidi, da je Francija na včerajšnji seji poslani-ške konference precej popustila. Vsaj besedilo spomenic bi potrdilo to domnevo. Toda podrobna poročila o seji konference pričajo, da se je Francija vdala pritisku ostalih zaveznikov in iz strahu, da bi ne prišlo do pravega razdora v ententi. Posredovali sta predvsem poslanika Italije in Čehoslovaške. Popuščanje Francije pa je le navidezno. Agencija «Havas» namreč poroča, da je francoski delegat ponovno izjavil, da bo Francija v slučaju, da bi bila njena varnost ogrožena, nastopila tudi na lastno pest. In nihče ni ugovarjal. Vsi pariški listi poudarjajo ravno to točko; kajti Francija si je tako ohranila proste roke. Tako piše «Matin»: Jasno je, da bo morala Francija utrditi zasedene kraje, da bodo služili kot branik proti nemškim nanadom. General Noilet je prejel od poslaniške konference obvestilo, da ohrani medza-vezaiška nadzorovalna komisija vse svoje pravice in da lahko prične poslovati, kakor hitro bo smatrala za primerno. Ko bo ves vojni materijal uničen, bo komisija pripustila delo Društvu narodov. Volitve na Grškem m zadržanje strank ATENE, 22. Opozicijonalne stranke anti-venizelisti so izjavile tisku, da se bodo radi smeri, ki jo je zavzelo vprašanje menjanja režima, vzdržali volitev. Zaimisova stranka, ki je prožeta z istimi idejami se bo končnoveljavno odločila tekom tedna* listi izražajo upanje, da ^ bo ministrski predsednik Gonatas razčistil položaj v splošno zadovoljstvo, IZGON HITLERiJANCEV IZ AVSTRIJE DUNAJ, 22. Od voditeljev Hitlerjeve vstaje, ki so zbežali v Inomost, so bili major Haber, kapetan Goering in kapetan Oesterreicher izgnani iz Avstrije in odvedeni na mejo. ki so io sami označili. Obnovitev pogajanj s porenjskimi industrijci? PARIZ, 22. Iz dobro poučenih virov poročajo, da je obnovitev pogajanj s porenjskimi industrijci in posebno s Stinneso-vo skupino velike važnosti in se bodo obnovila najbrže že jutri. Kakor smo že poročali so se pogajanja razbila, ker niso bili industrijci voljni dobavljati na račun nemških obveznosti, ki ne izvirajo iz vojne odškodnine. Radi tega so zasedbene oblasti zasegle rudnike Erin, čijih izkoriščanje je po poročilih strokovnjakov zelo plodonosno- Delavstvo, ki je soglasno sklenilo nadaljevati z delom pod franco-sko-belgijsko režijo, je zelo zadovoljno z delovnimi pogoji in osobito z osemurnim delavnikom. Inženirji so ugotovili, da je premog kljub osemurneznu delavniku polovico cenejši kot so ga nameravali prodajati Stinnes in ostali lastniki rudnikov. Einstein primoran zapustiti Nemčijo AMSTERDAM, 22. Listi poročajo, da je Erišel znani filozof Albert Einstein na fizozemsko. V zadnjem Času svojega bivanja v Nemčiji je dobival toliko grozilnih pisem proti varnosti življenja, da je na prošnjo svojih prijateljev zapustil Nemčijo. Ta dogodek jasno kaže mentaliteto širokih plasti nemškega naroda, ki ne pusti v miru niti svetovnoznanih osebnosti. Ustavitev pošilja ter v Solon. SOLUN, 22. Vsled prenapolnjenosti tukajšnje železniške postaje se do nadaljnega ne sprejemajo pošilja t ve raznega blaga namenjenega za Solun. Selplou govor u dunajski zbornici DUNAJ, 22. V svojem govoru pred poslansko zbornico v katerem je razvijal program vlade, je izjavil mons, Seipel, da se kaže konsolidacija Avstrije tudi v tem, da se ni slišala od nikjer domneva, da bi bila Avstrija zapletena v bavarsko revolucijo. Naša zunanja politika, je dejal kancler, se giblje v mejah lojalnosti in miroljubnosti napram vsem narodom. Dejstvo, da je bilo pri ženevski akciji udeleženih mnogo držav, nas sili k spoštovanju vseh in nam zabranjuje vmešavati se v zadeve tega ali onega. Žalibog nam ni bilo vselej mogoče pokazati našega zadovoljstva tudi dejansko napram vsem, ki so nam bili blagohotno naklonjeni. Ni naša krivda, da smo v gotovih ozirih občutljivi, vendar smo v dovoljni meri pokazali našo voljo prilagoditi se dejstvom, ki jih ne moremo spremeniti in smo poleg tega smatrali politiko ne kot zadevo čustev, ampak razuma, zadevo, ki nas žalibog teži in nam stiska srce. Vendar ne sme nihče zahtevati, da bi avstrijsko ljudstvo poslušalo jedikovanje svojih bratov in molčalo. Odobravam radi tega, je dodal Seipel, pametne besede predstavnikov tirolske vlade, da moramo natančno proučiti vse naše delovanje in naše lastne besede, da spoznamo, dali ne bomo škodovali onim, ki jim hočemo zagotoviti naše simpatije. Usvajam si te besede in podajam ta opomin predvsem avstrijskim listom. Uradne izjave, ki se tičejo vprašanj zunanje politike se morajo prepustiti zvezni vladi. Mi smo miroljubni ne radi tega, ker smo majhni, marveč, ker imamo mirno vest ljudi, ki verujejo v ideale. Upajmo, da bodo oni, ki so danes navidezno nespravljivi, našli nekega dne v skupni sili pot pravičnega sporazuma. Govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. ZBOROVANJE RADI PROTIŽIDOVSKIH IZGREDOV NA DUNAJU DUNAJ, 22. Radi zadnjih izgredov vse-nemških dijakov proti Židom, ki jim je sledilo zapretje univerze, se je vršilo na magi-stratnem dvorišču veliko zborovanje židovskih in socijalističnih dijakov. Na zborova-nju je govoril bivši kancler socijalist Renner. _ VPRAŠANJE MEDZAVEZNIŠKIH DOLGOV WASHINGTON, 22. Senator Smoot ima baje namen staviti v kratkem Času predlog naj bi se sestala komisija za proučitev medzavezniških dolgov, ki naj bi poslala dolžnikom Zedinjenih držav spomenico s pozivom, da v tem pogledu nekaj ukrenejo. Spomenica bi zadevala predvsem Francijo, da bi se javno izjavila glede svojih namenov, Toda dozdeva se, da so Mollon, Hughes, Hower in tudi Hurton zaenkrat tej pobudi nasprotni. Hughes je izjavil zastopniku agencije Havas, da bo po vsej priliki to vprašanje prišlo na dnevni red na bodočem sestanku komisije, toda nadalje se ni hotel izjaviti. Omejil se je na pripombo, da je pobuda sen. Smoota popolnoma neodvisna od pogajanj, ki so jih pričele Ze-dinjene države v Evropi glede konference izvedencev, kar "bi pomenilo, da se ta pobuda ne sme smatrati za poizkus izvajanja kakega pritiska. Kljub temu prevladuje še nadalje v zunanjem ministrstvu mnenje, da bi se taka konferenca mogla vršiti med Anglijo in Zedinjenimi državami. Strašen zločin - Oče ubit, ker ni hotel biti oče otroka svoji hčeri - Kdo je oče - Povelj-niŠtvo fašistovske milice aretirano MILAN, 22. V Mirandoli se je pred kratkim zgodil strašen zločin, ki nima tako kmalu para. Neko mladoletno dekle je bilo posiljeno in se je nato baje iznebilo otroka z umorom. Na poveljništvu fašistovske milice so potem silili očeta dekleta, da bi podpisal izjavo, da je on otrokov oče. Ta seveda, tega ni hotel storiti. Kaj se je potem zgodilo, se ne ve; ve se le to, da so našli očeta ubitega. Evo kaj piše o tem fašistom prijazni ;Secolo»: «Pred dnevi — pripoveduje list — je bil neki Faustino Baraldi, star 60 let, poklican k poveljništvu tamošnje državne milice. Zatrjuje se, da so mu tam ukazali, naj prizna, da je zagrešil sramotni zločin nad svojo mladoletno hčerjo (sedaj obtoženo detomora). Oče in mati pa sta bila vložila zaradi omenjenega zločina tožbo proti neki drugi, že priletni osebi, vpisani med fašiste. Pogovor je bil buren. Baraldi je odločno zanikal in ni hotel dati zahtevane izjave. Doslej niso znane podrobnosti o dogodku, gotovo pa je, da je bil Baraldi malo ur potem prinesen v bolnišnico — mrtev. Zdi se, da je bil udarjen — ni znano, ali iz zasede ali pa v boju — z nekim topim orodjem po glavi. Sodno obiastvo in tudi sama fašistovska oblastva so postopala z največjo strogostjo. Ker se še ni moglo identificirati krivce tega hudega zločina, so bili aretirani vsi častniki in vojaki milice, ki so se nahajali v poveljstvu v času, ko se je izvršil zločin. Med aretiranci, katerih je osem, se na<* haja tudi major milice, cav. Angelo Ferrari* župan v Finale Emilia in deželni poslanec« Fašistovska deželna zveza je izdala poročilo, v katerem se ugotavlja, da zločin v Mirandoli nima nikake zveze z delovanjem fašizma.« _ Smrtna nesreča v londonskem pristanišča. LONDON, 22. Včeraj je priplul v londonsko luko vlačilec na katerem se je nahaialo 30 oseb. Po nesreči se je vlačilec potopu in S oseb je utonilo. t DNEVNE VESTI Gospodu Banadetto trocei^™". ; „"Sjaj*. SS? Gosp. Benedetlo Crocc, bivši naučili mini- , Veliki mož je zadovoljen. Dober znak za Ita-ftcr, torej predhodnik sedanjega nauČnega mi-j jjj0j pistra g. Gentile-ja, katerega ime ne ostane nepozabljeno v naši zgodovini, je nedavno v listih objavil članek o Gentilejevi šolski reformi. Genlilejeva reforma je namreč zadela na hud odpor nc samo pri nas, temveč tudi, seveda iz drugačnih vzrokov, po ostali Ita"JV ;Tako je porabil g. Croce to priložnost, da da svojemu kolegu pogum, ki ga sam ni imel in da se morda — kdo ve? — rehabilitira m priporoči Evo N. E. g. Finzija. Visok« suh eleganten, 'gibčen kakor konjeniški častnik, z glavico, ki je tako majhna, da ne veš, kako more prenašati tako težke misli. Ne manjka Italo Balbo, generalissimus črnih srajc, s čipkami, kakor jih nosijo mušketirji. V smokingu je, in ta jopič, Bog ve zakaj, spominja na medenobarvnega konja^ na katerem je, kakor pripoveduje Dumas, D'Artagnan prijezdil v Pariz... Evo N. Lc pogum! — mu je dejal — jezili se bodo,, tona tc novc morda nekoliko preveč toda — kakor po navadi — bo v 2 mesecih Amatografsko oživljenje rimske dobe- Oi indirektno zopet vse liho. Mi saio g. Croceju že ponovno odgovorili. ^Istarska Rijcč» mu odgovarja direktno. Posnemamo vsebino: Ne vemo, ali mu je ohranjen kamen na grobu. Na kameniti plošči mu je bilo urezano njegovo ime: Oktavij Ostroman — in leto 1896. To je bilo leto njegove smrti. V teh zadnjih petih letih se je spremenilo v Malem Lošinju marsikaj- Naše šole so odpravljene, iz cerkve je Izgnan naš stari in mili materinski jezik. V mesiu in na vsem otoku naj se izbriše vsaka sled hrvatstva. Nikako čudo ne bi bilo torej, če se je z one kamenite plošče izbrisalo ime Oktavija Ostromana in tisto usodno leto 1896. Ali, duh je močnejši od mramorja in črk: duh Oktavija Ostromana živi v nas, v našem spominu in tudi v naši pesmi. Pesem jc preživela kamenito ploščo in preživi tudi groblje pri Sv. Martinu v Malem Lošinju, v katerem počivajo kosti mladega Ostromana. Pesem pripoveduje, kako je družba miade-ničev prišla na trg, pred lekarno, kjer so «pod glasom* zapeli neko pesem. Niso dolgo peli. Prišla sta dva stražarja in se vrgla na mladega Ostromana, hoteč ga ukleniti. Mladenič pa se je branil. Eden stražarjev je potegnil sabljo in mahal z njo mladeniču po nogah, dokler se ni zrušil ves v krvi in brez zavesti. Drugi stra- žar jc nato porinil sabljo mladeniču v « cd sre^e bodočnosti . Pesem pripoveduje nadalje, kako sta se potem : napovea si prešlem tednu, ubijalca mirno sprehajala pomeslu, doklerju £ ^vo,da P^ ^ ^ ^ niso oblaslva zaprlavsledzahte ve ogorčenega ■ Ko smo im_ ^^ ^ razmah italijanstva, v ' __ _ * ! T__L! _ _ ^ m* 4 In un r»nvof»fll ml tmn ?P mfo- __________________E. g. Acerba in evo končno N. E. generala de Bona, cenzorja Ka-tona te novc in morda nekoliko preveč kinematografsko oživljenje rimske dobe. On promatra kot poznavalec gospice blondinke, tem-nolaske in črnolaske in se mu svetijo oči na obličju dobrodušnega {auna v pokoju. Vlada pije šampanjec. Gospice blondinke, črnolaske in temnolaske plešejo z elegantnimi kavalirji. Fox-trott, seveda. Gospa — poje angleški z majhnim megalo-nom v ustih črni jazzbandist — gospa, jaz vem, da Vam ugajajo banane, toda danes nimam niti ene, da bi je Vam ponudil. Cenzor Katon — pardon. N. E. general De Bono z izkrečimi očicami in zarudelimi pod-očnicami se smehlja in smeje. Razumel je angleški. Mnogo Italijanov, v tej uri, mirno spi, ker ve, da so že tukaj možje, ki se žrtvujejo in bdijo za veličino domovine. ^ ^ «Saj oni imajo sedaj samo dve dolžnosti: občudovati, četudi samo na fotografijah, svoje vladalce in ... plačali takse.* ILUZIJE • *Picco!o» plava te dni v zadovoljstvu. Prišla mu je pod zobe kost, ki jo glojc te dni s slastjo človeka, ki že davno ni imel dobrega grižljaja. Vidi, kako se je jelo jasniti obzorje nad našiin Trstom in uverjen jc — ne, on le pripoveduje svojim vernim, da se bliža našemu mestu doba procvita in blagostanja. To svojo : ..o^p hndočnosti opira «PiccoIo» AMERIKANCI, OBRTNIKI pozorl Proda se trgovska hiša* enonadstropna, na glavnem trgu ▼ Cerknici, z vsem trgovskim inventarjem. V pritličju 1 kuhinja, 1 aoba in trgovski lokal s hletjo, v prvem nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s tremi sobami in kuhinjo, mali vrt, hlev za 18 glav živine in in'vodovod, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navaden hlev s trgovsko technico, šupa in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pašniška pravica. Pri hiši se nahaja že vpeljana trgovina z živino. Pojasnila daje Ivan Zgonc, trgovec v Cerknici pri Rakeku, Jugoslavija. 1632 DELIKATESNA trgovina v Ljubljani, z vino-točem, obstoječa že 16 let, se proda pod ugodnimi pogoji kupcu enonadstropne vile. Naslov pri upravništvu. 1600 na Corso Garibaldi št 3. Ob tej uri so se nahajali ▼ sladščičarni hči lastnika, stara 16 let, neka mlajša deklica in 15 in pol letni vajenec Oliviero Cechovin, uslužben pri tej sladščičarni, stanujc.fi v ulici Massimo d'Azeglio št. 7. Deček in deklici so se pomenkovali med seboj ter se ialili. Čez nekaj Časa se je razgovor zasukal na orožje. Pri tej priliki je Cechovin omenil, da ima tudi on samokres in da ga nosi pri sebi, da bi ga ne našla njegova mati, ki bi mu ga gotovo vzela. Starejša deklica ni hotela verjeti dečkovim besedam, češ, da je preveč bojazljiv, da bi nosil pri sebi orožje. Na te besede, ki so zvenele nekako zasmeho-valno, je deček potegnil iz žepa samokres, hoteč s tem dokazati, da govori resnico. Da bi deklici prepričal, da se ne boji orožja, si je v šali bahato nastavil samokres na desno sence. V tem hipu se je šala izpremenila v tragedijo. Zadonel ie oster pok in deček, ki je tedaj stal za bankom, se je kakor od strele zadet zgrudil brezglasno na tla. Pok in prestrašeno vpitje deklic je privabilo v sladščičamo druge ljndi. ki so priskočili k dečku ter mu skušali podati kako pomoč. O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni deček mrtev; krogla mu je predrla desno sence ter mu obtičala globoko v možganih, radi tega je bila smrt hipna. Po izvidu sodne komisije, ki se je podala pozneje na lice mesta, je bilo truplo nesrečnega dečka prepeljano v mrtvašnico mestne b°Ne^eča' pri delu. Včeraj predpoldne je de- KRONE, goldmarje. P^V^f^br^HiLu lavec Nikolaj Ticpolo, star 43 let, stanujoč vi Zlate po L,91,- Urama Ponte Fabbra blizu Miljah, delal na nekem ogrodju v ladjedelnici ***** Goldom._1626 S. Marco. kar se je nenadoma spotaknil ob 2ABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, neko orodje, izgubil ravnotežje ter padel iz 0b!iči, pile, žeblji, vijaki itd. Zaloga želez- višine kakih 2 metrov na tla. Pri padcu se je ------------ hudo pobil po glavi; zadobil je precej široko j rano na BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 NOVA MODERNA HIŠA, letos zgrajena, s hlevom in lopo, z velikim vrtom, se ugodno C roda. Pripravna je za trgovino ali kakršno-oli obrt. Stoji na najlepšem in najpromet-nejšem kraju Št. Petra na Krasu. Betonirane kleti, krasni lokali, 5 parketiranih in novo opremljenih sob, voda in električna razsvetljava v hiši. S hišo se odda v podnajem ali proda dobro vpeljana pekariia za dobo treh let. Pojasnila daje lastnik Anton Mlakar, Sy. Peter na Krasu, št. 38. 1617 Zoloso Lutzovih Ml Postavlja na dom po zmernih cenah. Zastopstvo: Križe Maks, talkin. ftgoTta Mnm. Zamenjam hišo v Ljubljani, Udrnat, Bohoričeve ulice št. 5 z jednako vredno bilo' ali posestvom v Trstu, Opčine, v Gorici, Opatiji« Reki, Postojni, II. Bistrici, Sežani — Pri hiši se nahajajo še druga po« slopja L s. Mala pritlična hiša s tremi malimi stanovanji, lep modem hlev za tri konje, velika lopa za vozove in shrambo, velik sadni in zelen jadni vrt, vse ograjeno in skupna parcela. Posestvo se lahko ogleda na licu mesta. Ponudbe: M. Gradišar, Trst, Sv. Ivan 519, nine, Via Filzi 17, 1627 čelu ter si tudi pretresel možgane. Dobil je prvo pomoč na filijalki rešilne postaje, ki se nahaja v ladjedelnici, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. ljudstva. Mnogo ljudstva je spremljalo muče- ^i l^i promet iako povečal. Mi smo že ugo-nika k groblju. toviK. da ie bil ta porast le slučajen — ker je Ta kratki spomin ,c namenjen radi bmnih dogodkov v Hamburgu, mnogo bla- nedeito Croce, ker je v nekem nedavnem svo- J * t luk šlo ko Trsta _ jem pisanju trdil, da bodo prepiri radi nove , ga, S smatrati kot znak, šolske reforme - tega vzornega izdelka nje- m da g* o eevropska trgovina, ali vsaj govega kolege v modrosti, g. GentJeja - tra- da se e ^^P^ 8proti Tralu. Nc (ali lc kaka dva meseca, a potem da se ne bo ^ c ', de\stvo^t da bo Ham- nihče več menil za to. Ako smatra on svoje »tirtajmo si oc. p F burg luki! tudi nadalje nevaren konkurent naši soplcmcnjakc za tako površne in pozabljive — se to nas ne tiče. Će pa misli, da obmolknemo v par mesecih tudi mi, ki se nas reforma najbolj tiče, tako, da nas zadevlje naravnost v meso in srce: potem pa se kruto vara. Duša našega naroda ni nikako raztrgano j _____ rešeto. Je globok .studenec Kar je' Tr7ba stv^ega dela njo, ostane v nje, za vse čase. Dokaz a o zbol;šanje zvcz po suhem in po monu, iz-so tiste Silne in številne narodne pesmi, v ka- ^h0l£jo£aosli £ izvoznike in uvoznike. S tem pa nočemo reči, da ne bi mogel Trst privabiti k sebi zopet vsaj gotov del srednjeevropskega prometa. Pač pa pravimo s polno zavestjo, da bo treba za to drugih sredstev, ..« * X*____1 * terih so ovekovečeni, davni dogodki, muke in trpljenje podjarmljenih in blodnje in krivice tlačitcljcv. _ 'iako je bilo nekdaj in tako je v današnjih novejših časih. Pred 27 leti so ubili v Malem Lošinju nei-ega mladega mornarja Ostromana. ^Novine so pisale o tem in — obmolknile. Ni pa. obmolknila pesem, ki živi v nas in z nami pred vsem vse drugačnega in zanesljivega poslovanja v -tukašnjih pristaniških napravah, treba zaupanja, In pa dobrih prijateljskih od-noiajev z zaledjem. Same velike besede o razmahu italijanstva, a potrebi raznarodovanja soplemenjakov onih, ki jih treba privabiti kot razne postavke v računih naSe trgovinske zveneče in grmeče fraze Borana poro«la. Valuta na trlaikem trge, ogrske krone 0-11 avstrijske krone.........0.03*4 krone «•(•••• 6fi.7S dinarji 26.16 lejl 11-23 n*&rke ■«•••••• • » • • • • —1•— dolarji francoski franki 11415 Švicarski franki ....... • • 397.— cnglelki funti papirnati • * • • 100.45 0*13 26 «0 11.75 2X90 186.75 402.— 100*70 ODVETNIŠKA pisarna sprejme izurjeno odvetniško uradnico. Ponudbe pod «1500» na upra vniš t vo 1629 vzdržujoča vročino in hitre spremembe toplin Lonci, ponve, kozice, obličniki za pecivo Prodaia na debelo in drobno. ADLEil & FGRTUKATO TrsS, Via NiSans 19. 557 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povb Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KajvSŠje Mali oglasi ODDAJO se vnajem ulica Teca it 33 obširna skladišča z dvoriščem in stanovanje primerno za vsako obrt, poaebno za lesno trgo- 1633 vino. 27&000 Lit. razpoložljivih na vknjižbo po Dr. Godina i Trst, Tone bianca 41. 1634 POROČNA soba, predvojno delo masivna, vzmeti, žimnice, po nizki cenL Corso Ga-ribaldi 29 vrata 6.__1635 UKARSREGA Županstvo obilne Pograd o Istri opozarja P ii da se vrši velik! letni semeni sv. Andreja v torek, dne 27. L m. Nadaljni mesečni semnji se bodo vršili nato dne 8. vsakega meseca, odnosno prvi naslednji delavnik. PODGRAD, 19. novembra 1923. (034) Županstvo. za v kun, zlatic. dihurjev, vider, Jazbece v, ma€ky veveric, krtov, divjih In domaflli zajcev. D. WINDSPA€H Trst, Via Cesare Batftistl št. 10 II. nadsL, vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. učenca sprejme Sturje pri Ajdovščini^ Albert Marc, 1548 trcmanu OsUlz£ m ~ d obi tSf odmeva v raigretih in ne-ostane. Njej sledijo ze davno vsi nasi islr^ki h ^____^____nriiu>di res- Dilo in kar je. In pesnili bodo tudi v onem, kar še bo. Izganjajte našega istrskega človeka, kamorkoli hočete, on bo vendar, kjerkoli bo, pričal o krivici, ki se dela njemu in njegovim. Zapirajte nam šole, javne in zasebne, ali zapomnite si, da bo vsaka hiša, ki jo jc narod postavil večinoma s svojimi žulji, pripovedovala svetu in mladim naraščajem, da je bilo ki Inje so bile dolej: slepe za realnosti m zakrknjene v svojih zmotah: ostane tisti slučajni porastek v prcriUem tednu le kot spomin na usodno ysamoprevaro. Proslava Manzonija. Na tukajšnji visoki Soli za , _ gospodarske in trgovske vede se bo vršila _______________________________i'jutri ob 18- uri svečana proslava Manaonija. tisto naše. hrvatsko, ter da nam je bilo ugrab- j Govoril bo prof- Fcrdinando Pasmi, ki bo s Ijcno po krivici. Vsak kamen, vsaka gruda tc j tcni o{v0ril ciklus predavanj «Od Manzomja zemlje priča za nas in bo pričala na veke. Na futuristov. veke! Altroche due mesi, gospod Crocc! I! Govemo oir „Imperttfe" Borto- Izpit iz klavir)«. Gospodična GiU lotti jc napravila na Tarlinijcvem konservato-riju izpit iz klavirja (licenaa superiore — ma-gistero). Izpraševalni komisiji je predsedoval ____ ' 1__ A nl^«« Cm o roc^Tt-a (V^nn/iifni Borto- PREĐNO PRODATE zlato in srebro, vprašaj-te cene veliko zlatarno — urarno via Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera pre vrsta -na le. Skoz velik vhod me je vodil na desno po utis. Drobna blondina je, toda ni sloka. Na prvi — - - - * "----svetilka,! pogled se je zdela kot 19 letno dekle. Svetlo las je gorela plinova 6 videti. Po lesenih shojenih Jako vljuden je ta uradnik. Vprašuje 1 mače bi ne bilo nič videti, ro leseni« a««,«^ mse m,a mirno, dostojno, * nekim diskretnim glasom, stopnicah sva se sukala v 3. nadstropie. Lo- som škili. lase ima, bledo polt in rjave oči. Z enim oče-«