„§leoansia injižnica' r . izhaja rsaliega 15. dne o mesecu in slane nselelne 1 gld. SO lir. *l. — .Ratmir”, češki spisal Jan Vavra, poslovenil Petrovič. Dodan je zgodovinski spis o dobi, ko se je vršila ta povest. 2. — I. .Pojdimo za Njim“. — II. .Angelj”. Poljski spisal Henrik Sienkiervicz; prvo poslovenil Petrovič, drugo f Fran Gestrin. — .Stanku Vrazu”, hrvaški speval August Šenoa. *3. — .Slučajno”, ruski spisal P. N. Polevoj, poslovenil J. Kogej. — II. „Amerikanci“, spisal I. I. Jasinski, poslovenil J. Kogej. — Dodan je pisek o pisatelju Polevem. 4. .Protivja”, slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonym. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. — Azbuka za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi .Domovini” in .Pri mrtvaškem odru” v azbuki. 5. I. .Cesarja je bil šel gledat” — II. .Pravda”. — III. .Prevzit- kar”. Iz lužiškega poslovenil Simon Gregorčič ml. — IV. Čla¬ nek: ,0 baltiških Slovanih in Lužičanih”. Spisal Simon Gre¬ gorčič ml. 6. in 7. — I. .Stara Romanka”, poljski spisala E. Orzeszkova, poslovenil Vekoslav Benkovič. 8 . — I. .Mali Zlatko”, češki spisal Jos. D. Konrad, poslovenil Vekoslav Benkovič. — II. .Pogumnim Bog pomaga”, ruski spisal P. N. Polevoj, poslovenil J. J. Kogej. — III. a) .Materne solze”, b .Pesem obsojencev”, pesmi, ruski zložil Nekrasov ; poslovenil Iv. Vesel-Vesnin ; c .Slovan jsem”, češka pesem. 9. — I. .Žalostna svatba”, poljski spisala Valerija Morzkowska, poslov. Pohorski — II. .Kako sem izpovedoval Turke”, češki spisal Jos. Holeček, poslovenil f Fran Gestrin. Z zvezdico (*) zaznamovani snopiči so pošli % 10. — I. , Osveta". Češki spisal Dragotin Sabina, poslovenil Ri doslav Knaflič. — II. »Stric Martinek", češki spisala Gabrijeli Preissova, poslovenil f Fran Gestrin. *11. 12 13. in 14. — Odiseja, povest slovenski mladini, prosto p( Homerju spisal Andrej Kragelj. 15. — I. „Kjer je ljubezen, tamjeBog“, ruski spisal grof Leo Tol stoj, poslovenil Ad. Pahor. — II. »Rakvar" Grobovščik, rusk spisal A. S. Puškin, poslovenil J. K-j. — III. »Božena", pd slovenil iz češčine Rhy. 3 ♦ ' 3 2 16. — I. »Turopoljski top", hrvaški spisal August Šenoa, pošlo' venil Peter Medvešček. — II. „Dvoboj", češki spisal Svalopluk Čech, poslovenil J. M. Frankovski. j . 17. — Izbrani spisi A r aclava Kosmaka. I. — Poslovenil I. M. Frni , kovski in Rny. 18. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka II. — . < 19. — „Pošasti“. Češki spisal A'. Beneš - Tfebizsky, poslovenil Z. Ž. Trboj ski. 20 21. 22 in 23. — »Zaobljuba". Hrvaški spisal Ferd. Becič poslovenil Pet. Medvešček. — „Štiri dni“, ruski spisal A r . M. Garšin 24. — I. »Čarovnica", srbski spisal A^elja M. Miljkovič, poslovenil Ivan Sivec. II. „Tri smrti", pripovedka grofa L. N. Tolstega, poslovenil Podravski. 25. —.Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. Ij 26. — I. »Lotarijka", hrvaški spisal Večeslav Novak. —II. »Izgub¬ ljeni sin“. Iz srbskega „Putnika“ 1. 1862. — III. »Mrtvaška srajca" Iz srbščine po F. Oberkneževiču v „Putniku“ 1. 1862. — A r se tr poslovenil Simon Gregorčič ml. 27. — »Preskušnja in rešitev" ali »Doma najbolje", češki spisal X.. Čekal, poslovenil Simon Gregorčič ml. 28. — Petdesetletnica Simona Gregorčiča. — Drugo izdanje. 30 kr. 29. — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. II. 30. — Iz spisov Pavline Pajkove. 31. — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos. Faganelj. 32. — I. »Ne bodimo lipov les!". Češki spisal Fr. Pravda (A'ojteh Hlinka), poslovenil Simon Pomolov. — II. »Blazni goslar", češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Petrič. Ra ijeli P< rol; Jst rO =lo- luk rn- Ž. uči in an nil Iii b- a“ tr L I. 33 . — „Gardist", češki spisal Alojzij Jirasek, posl. A. Benkovič. * 34 . — I. „Abla“. — II. „0 nepravem času”, spisala Milena Mrazovip, poslovenila Minka V—č. — III. „Iz sela“, spisal Ksaver-Šandor Gjalski, poslovenil Kosec. 35 . — .Gorjupa naša kupa”, poljski spisal Lucijan Titomir (,Lu- bawa“), poslovenil S. Tugomil. — .Kazančiči”. Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušič, poslovenil Ivan Čestimir 36 . — „V gradu in pod gradom”. Češki spisala Božena Nemčeva. Poslovenil Petrovič. 37 . — „Godčevska Lizika”. Pripovedka. Češki spisal Vitezslav Halek. Posl. Anonym. — .Olga Žilinska”. Slika iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek. Spisal Jan Janča. Poslovenil Pohorski. 38 . in 39 . — .Izbrane pesmi”. Zložil Anton Funtek. 50 kr. 40 . — .Materin blagoslov”. Igra, v treh dejanjih. Spisal Anton Klodič - Sabladoski. 41 . — .Posavček”. Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal Anton Sušnik. 42 - 43 . — I. .Smodin”. Povest. Spisal Dobravec. — II. „Za ne¬ gotovimi težnjami”. Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonvm. 44 - 45 . — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. 50 kr. 46 . — .Ikonija”. vezirjeva mati. Srbski spisal Čeda Mijatovič. — Poslovenil Podravski. 47 . — .Narodne pripovedke v Soških planinah”. III. — Iz zbirke Jos. Kende in A. G. 48 - 49 . — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. 1. 50 kr. 50 - 51 . — .Preko morja". Hrvatski spisal Evgenij Kumičič. Poslo¬ venil A. Z. Lovanski. 52 - 51 - 54 . — .Zbrani spisi”. III. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi- Krilan. 60 kr. 55 - 56 . — .Kapitanova hči”. Ruski spisal A. S. Puškin. Poslovenil Semen Semenovič. 57 - 58 - 59 . — Povesti s potovanja. Spisala Ana Rehakova. Poslo¬ venila A. Dermota in J. Kunšič. — Korotanske povesti. Spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil Dermota. 60 kr. 60 - 61 . — Poezije. Zložil Zamejski. 62 - 63 . — .Marica”. Spisal Ljuba Babič (Gjalski). Poslovenil Vinko Vinič, 64 . — „Punčika“. Mestni obraz. Poljski spisal Stanislav Grudzinski. Poslovenil S. P—ov. 65 - 68 . „Slučaji usode”. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (S sliko). 69 - 72 . „V Petrograd”. Potopisne črtice. Sestavil Ljudevit 8tiasn3 T . 73 - 74 . — jStraliomir”. Izvirna romantiška igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Benko. — „Mlada Zora”. Romantiški igrokaz v treh dejanjih. Spisal Milovan. 75 - 76 . — „Na bojišču”. Češki spisal Jan Ivlecanda. Poslovenil Ivan Rejec. 77 . — „Beračica”. Pripovedka iz Bosne. Spisal Vinko Zorič. — Prevel Podravski. 78 - 79 - 80 - 81 . — „Na razstanku”. Spisali Slovenski osmošolci. i Snopič 77 V Gorici, 15. avgusta 1898. Gena 18 kr. Cena naročnikom celoletno 1 gid. 80 kr., ali snopičem za naročnike 15 kr., nenaročnike 18 kr. »SLOVANSKA KNJIŽNICA 1 : Slovanska knihovna. — C.iaB»HCKas Bn&iioTeKa Urejuje in izdaja ANDREJ GABRŠČEK. \ Izhaja vsaki 15. dan v mesecu. V GORICI. Tisk. in zal. ,,Goriška tiskarna” A. Gabršček, 1898. Beračica. Pripovedka iz Bosne. Ruski spisal: Vinko Zorič. Prevel: PODRAVSKI. V GORICI. Tisk. in zal. ^Goriška Tiskarna* A. Gabršček. 1898 . \k) & O^OoOUc^ Beračica. i. * Raglaj, 2. avgusta 1889. Draga setra! Konečno sem se nastanil v svojem sta¬ novanju kot inženir, delujoč pri gradbi bosenske železnice. Ta se še ni začela gra¬ diti, kajti jaz moram še poprej izbrati za njo tir ter izdati neobhodno potrebne črteže. Kraj, da povem brez okoliščin, je dokaj ne¬ primeren za železnico, kajti razun doline, po kateri teče reka Neretva, in katera se po- nekje razširi v neko ravan, stoje naokrog, kakor daleč sega oko, le gore, visoke skoro do neba. Moje bivališče ni nič drugega nego navadna bosenska hiša, v kateri sem — 6 — se nastanil s svojo pisarno. Stavba je zidana ter ima jedno nastropje s piramidalno streho iz orjaških kamenitih plošč. Nobena druga streha bi tu ne vstrajala dolgo vsled burje, besneče pogostoma v tem kraju. V pritličju se nahaja polutemna čumnata z nizkim zi¬ danim ognjiščem, na katerem gori premog, — to je kuhinja. Poleg nje sta tu še dve večji sobani z malimi okni, zakritimi z go¬ stimi mrežami; jedna od njih služi mi za jedilno shrambo, a druga za pisarno. Stop- njice v gornje nadstropje so narejene zunaj. Zgoraj su tudi tri sobe, jedna z balkonom. Od tod se razprostira mičen razgled na gore, in ti bi gotovo presedela tam po cele dneve, veseleča se mičnega razgleda. Jaz sem se nastanil v večji sobani radi tega, ker se v njej nahaja orjaška lesena ormara s tremi vratmi. Ta sobana je služila lastniku, Turku, poprej za harem. Okna, zadelana poprej s skoro neprozornimi mrežami, skozi katere so mogli zreti bivalci harema v božji svet, ne da bi jih opazili mimo gredoči, imajo sedaj steklene šipe. Moja oprava, kakor miza, dva stola, umivalnik in moja popotna že¬ lezna postelj, stoji sredi številnih domačih 7 — preprog, ki so tu kaj po ceni. Vse stano¬ vanje obseva solnce in je ne glede na nebo- gato opravo prav prijetno. Tu sem popol¬ noma varen, da si se nobena vrata ne za¬ pirajo na ključ. Tatvine ne poznajo v tem kraju. Tu ni nič posebnega, prerezati sovraž¬ niku vrat, ali vstreliti ga zbog ljubosumnosti, zbog verskega sovraštva, ali kakega drugega vzroka te vrste, toda tatvina je nekaj neču- venega, in ako se včasih le primeri, pa se pokaže, da je tat le tujec. Okolo hiše je sadnik, ki je tudi ograjen z nizkim kame- nitim zidom ter z veliko leseno leso. čez zid je lahko mogoče zlezti, a leso vsakdo odpre tudi od zunaj, ako ve, da se zapira samo z lesenim zapahom. Toda, kakor sem že rekel, se to ne pripeti nikdar. Za red v moji hiši skrbi stara bošnjačka. Ona je kaj skromna ter ima še dokaj dru¬ gih dobrih lastnostij. Z domačini že dovolj lahko občujem, kar se imam zahvaliti znanju poljskega in ruskega jezika. Bosenski jezik je samo jedno narečje slovanskega jezika. Moje potovanje semkaj je dolgo trajalo ter bilo zelo težavno. Potoval sem v sprem¬ stvu oddelka «štrafunov», ali neke vrste — 8 — tajnih žandarmov. Oni so nastanjeni tu radi tega, da preganjajo razbojnike, katerih se ne manjka v tem kraju. Toda, ponavljam, meni se ni ničesar bati. Roparji v Bosni so ustro¬ jeni povsem po drugačnem kopitu nego v drugih krajih. Večinoma so to politični ubež¬ niki, živeči na oni strani meje, ki zaha¬ jajo semkaj v večjih ali manjših četah, gra¬ beči vse, kar jim pride pod roko. Z malen¬ kostmi se ne zadovoljijo in posamezne ljudi puste na miru. Radi pa napadajo cele vasi, odganjajo živino, pobero prebivalcem zlato, srebro in dragotine ter se urno poskrijejo. Nenavadno težavni posel je iztrebiti to zlo. Bošnjaki so rojeni vojaki in sedaj nimajo več priložnosti kakor poprej pod turško vlado, uprizoriti tu pa tam kakšno manjšo vstajo proti kakemu turškemu paši. Mnogi izmed njih postanejo razbojniki samo radi tega, da ustrežejo prirojeni strasti k takim podje¬ tjem. Avstrijska vlada je že dokaj izvršila v Bosni, toda razbojnikov vendar še ni ugnala. To pa prihaja poglavitno od tod, ker razbojnike podpira na vso moč prebi¬ valstvo. Povsod imajo oni svoje bližje ali daljše sorodnike in tovariše, ki jih skrivajo, — 9 — svare pred neprečakovanim napadom, po¬ magajo jim v begu in pri prodaji plena. Kraj, v katerem živim, na primer, smatra se za pravcato razbojniško ■ gnezdo. Izmed pet sto prebivalcev kristijanske in mohame¬ danske vere v naši vasi ni nobenega, ki ne bi imel svojih sorodnikov med razbojniki na oni strani meje, radi česar tudi roparji puste naselbino na miru. Naš starejši inženir je obračal mojo pozornost zlasti na to pred¬ nost moje postojanke. Ti bi morala samo videti moje sprem¬ ljevalce — teh dvajset visoko zrastlih mla¬ deničev, odločenih mi v postrežbo za pre¬ našanje strojev, verig in drogov. Ljudje vsake starosti imajo pri tem posla in vsakdo je zanimiv ter nenavadno originalen ! Kakšni obrazi, kakšna obleka! Toda jaz sumim, da večina teh mojih pomočnikov se je udeleže¬ vala nekdaj razbojstev. Ako bi se prikazal nepričakovano s svojim spremstvom Boš¬ njakov v našem mirnem nemškem trgu, pa bi se brž ko ne vsi prebivalci v strahu in trepetu razkropili na vse strani. Radi tega se ne smeš čuditi, ako kedaj izveš, da sem postal «harambaša», to je načelnik čete razbojnikov. 10 Kakor vidiš, razmajal se mi je jezik, a vendar ti še nisem pojasnil, kdo prav za prav so ti «štrafuni», med katerimi sem do¬ spel semkaj. Kakor sem ti že rekel, podpira tukaj prebivalstvo roparje na vso moč. Av¬ strijski žandarmi in vojaki pridejo zmerom prepozno, ko so razbojniki na nepoznan način dospeli na to stran meje ter že ople¬ nili kako vas. Med tem pa razbojnikom na¬ klonjeni kmetje dajejo prvim znamenje o dohajanju vojaškega oddelka s pomočjo zvočnih • in svetlobnih znamenj z jednega hriba na drugi. Ko dospejo vojaki, umaknejo se razbojniki znovič na drugo stran meje, kjer so na varnem. Naposled je bilo sklenjeno uporabiti proti temu sovražniku ono in isto orožje, to je preobleči sposobnih žandarmov in vojakov v narodno nošo (obleko) ter spu¬ stiti jih v deželo kot barantalce z živino, kot romarje, popotnike itd. Ti «štrafuni» so nastanjeni skupaj v večjih ali manjših četah ter nosijo orožje skrito pod obleko. Kadar jih je več skupaj, nosijo jim orožje nalašč za to odločeni konji. V priličnem času oni izvlečejo orožje, naomotajo si na levi roki črno-žolti trak, v znamenje, da pripadajo k — 11 vojaškemu krdelu, in od tega trenotka so žandarmi — policaji. Oni obhodijo kraj posa¬ mično, in ob določenem času se zbero v močno četo na kakem poprej naznačenem mestu. Imajo tudi svoje vohune in tajne glasnike, ki jim donašajo naročila poveljnikov. Večkrat prenočijo pod milim nebom ter ho¬ dijo na lov celo po noči. Doslej so povzro¬ čili razbojnikom že dokaj škode in naposled treba se nadejati, da jih popolnoma zatro. V takšnem spremstvu «štrafunov» sem šel od trga Dolnja Tuzla. Bilo je šest mož z desetimi konji, na katerih so bile naložene vreče baje «s suhimi slivami*. Nu, prav za prav je bilo v vrečah orožje in živež za ne daleč proč se nahajajočo naselbino «štrafunov». Ta naslov tajnih žandarmov, «štrafuni», so jim dali prebivalci. Izvira pa iz nemške be¬ sede streifen ali Streife machen (četovati). Kakor vidiš, živim v kraju, polnem ro¬ mantizma, za to pa pridelki tukaj žalibog niso kaj prida. Primoran sem hraniti se s konservami, ako nočem iti v trg, oddaljen jedno miljo, kjer je moči dobiti v žandarmski kuhinji izboren obed. Kaj po ceni je tukaj izvrstno vino, kakor tudi kava. Opravka 12 — imam čez glavo ter se močno trudim z la- zenjem po gorah, radi česar tudi spim kakor j svizec. Za vsak slučaj pa imam pod vajšnico j pripravljen revolver, toda vsi, ki poznajo ta kraj, me zagotovljajo, da ga ne bo treba rabiti, samo če si le sam ne nakopljem so¬ vraštva prebivalcev. Moj tovariš Franjo, čudovit osemnajst¬ letni mladenič, je ravnokar prišel k meni z velikim zavojem, ki ga je prinesel glasnik na konju. Torej do svidenja. Ra gl a j, 15. avgusta 1889. Draga sestra! Ni prešlo brez važnega prigodka v tem kraju romantičnih razbojnikov. Resnico go- " vore, ko pravijo, da družba in okolica močno vplivata na človeško usodo! Ko bi bil jaz še daljše ostal pri gališki železnici, bi bil bržkone postal pijanec ali topoglavec. Tukaj v deželi romantizma pa sem postal junak — vsaj ljudje tako govore. Evo, kako se je to pripetilo. Včeraj sem marljivo meril kos sveta pri obrežju Neretve. Reka ob navadnem času ne kaže nič posebnega, Njena barva je — 13 — skoro smaragdova, teče pa po skalnati strugi, polni jam in krivin. Obrežje je strmo in skalnato. Ponekje se v pobrežnih skalah nahajajo votline, katere prebivalci nalašč razširjajo, da narede pastirjem in živini varno zavetje v slabem vremenu, ali ob času ma¬ homa nastale burje. Kadar ob času naliva voda v Neretvi naraste za več metrov, je v teh votlinah lahko mogoče vtoniti, ako nimajo drugih izhodišč na vrh zemlje. Tukaj je povsod obilno votlin, one se razprostirajo na več milj daljave po gorah in pod zemljo, katerih še nihče ni preiskal ter so le malo komu znane. V jedni taki votlini se je igrala ob času, ko sem imel delo tam blizu, tolpa otrok iz naše vasi, a jedno dete je bilo tako nesrečno, da je padlo v vodo. Kakor bi trenil so ga odnesli valovi, toda posrečilo se mu je še prijeti se za drevesno korenino, na kateri je obviselo. Revica — bila je deklica, stara kakih pet let — je jela žalostno kričati, isto tako tudi ostali otroci. Jaz in moji delavci, ko smo videli otroka pasti, smo planili k reki. Pa tudi moji ljudje so jeli kričati, ko so videli, da nameravam skočiti v vodo. 14 — Toda jaz se nisem zmenil za to ter sem skočil iz manj strmega mesta v vodo. O nevarnosti svojega položaja sem se prepričal še le takrat, ko sem začutil, s kako močjo me je pogra¬ bila in odnesla voda. V nekoliko trenotkih sem bil pri otroka. Tu se mi je posrečilo zgrabiti revico, in sedaj se je začela obupna borba z valovi. Nemara bi se mi ne bilo po¬ srečilo, ko bi mi moji ljudje ne bili vrgli verige. Prijemši se za njo, sem srečno dospel z otrokom na breg. Med tem so prihiteli iz vasi s krikom in vpitjem moški in ženske, toda njih žalost se je spremenila v pravcato zmagoslavje, ko so me videli priti iz vode z rešenim otrokom na rokah. Le malo je manjkalo, da me niso nesli domu na rokah. Prišel je srbski pop, ter me je blagoslovil, pa tudi mohamedanski imam mi je čestital k tej čudežni rešitvi. Vsega tega mi je bilo preveč in radi tega sem hotel poizvedeti, kaj je bilo tako nena¬ vadnega v mojem ravnanju. Takrat so mi pojasnili, da tukaj nekoliko niže od mesta, kjer se je držal otrok, je kolovrat, kateri še nikdar ni dal od sebe tega, kar je padlo vanj. Na ta način sem res po čudežu ušel — 15 — nevarnosti. Ljudje gledajo na mojo rešitev kot na čudež ter me imenujejo junaka. Nii, slovesno ti obljubim, da se nočem več šaliti z Neretvo. Za koliko sem popularen, sem izvedel že istega dne, ko me je prišla prosit miloš¬ čine jedna «hadš» — beračica, ki je bila na božji poti v Meki ter je radi tega imela na sebi zeleno obleko. Zeleno barvo, kakor veš, smatrajo mohamedanje za blagoslovljeno in prošnjo takšne beračice za miloščino za — čast. Beračica je zakukana v pokrivalo, kakor vse Mohamedanke, a vrhu tega nosi še krinko, spleteno iz konjske grive. Ona je, kakor se zdi, nekoliko slaboumna, kar pa jej daje v očeh mohamedanov posebno svetost. Za mi¬ loščino prosi samo mohamedance, nit, ko sem jej dal srebrn denar, me je še bolj počastila s tem, da se je vsedla nasproti mojemu pragu. Po obedu novo osupnenje. Oče reše¬ nega otroka, trgovec Radič, je prišel za¬ hvalit se v imenu vse svoje družine. Iz početka sem si mislil, da so prišli na me razbojniki, kajti trgovčeva rodbina ne šteje nič več nič manj nego osemnajst glav. Prišli so me — 16 - zahvalit stari in mladi, a starejša Radičeva hči mi je prinesla po pravoslavnem običaju kruha in soli, nekoliko s prižasto svilo izšitih robcev in mnogo domačih preprog, čemu vendar nisem umetnik, da bi ti predočil v barvah originalno krasoto te sedemnajstletne deklice! Ne boj se, da zabredem v romantično sanjarstvo ter končam s tem, da se zaljubim v prekrasno Bošnjakinjo. Med tujcem in do¬ mačinom leži propast. Ako bi Bošnjakinja si drznila pokazati tujcu le nekoliko pozornosti, pa bi jej to nakopalo splošno sovražtvo in preziranje. Ako bi pa izvedeli, da se ljubita ter sta celo tajno dogovorjena med seboj, pa bi ubili oba brez odloga. Takšnih turobnih slučajev ni bilo malo ob času okupacije. A sedaj nekaj veselejšega. Danes mi je dospela novica, da dobim za pomočnika ne¬ kega mladega zemljemerca, ki bode jutri tukaj. Nu, dotlej z Bogom! Ra gl a j, 30. avgusta 1889. Draga Berta! Ne vstraši se, da te prosim, priti semkaj. Ako bi našla priliko brez odloga, podati se — 17 _ na pot, ti bom za to iz srca hvaležen! Jaz potrebujem gospodinje, a ker nisem oženjen, imam za to ulogo samo tebe. Vender pridi, prepričan sem, da ti ne bo žal tega. Tu se nahaja povsem drugačen svet. Seznaniš se z vshodom od najmičnejše njegove strani, ne da bi okušala neprijetnostij, katerim se ni mogoče izogniti v Turčiji ali v Egiptu. Življenje je zanimivo in po ceni. Mi se bomo srčno veselili, ako se ti odločiš priti semkaj v najkrajšem času. Rekel sem «mi», ker sem se tesno zbli¬ žal s svojim pomočnikom. On je še zelo mlad, ljubezniv človek, ki me brez konca in kraja zabava s tem, da poskuša občevati s tukaj- šnimi domačini tako, kakor bi bival v svoji rojstni Saksoniji. Ker je kaj dobrosrčen, radi tega mu nihče ne zameri; zato pa se nepre¬ stano dogajajo nesporazumljenja in smešni prigodki. Prav za prav bi imel prišteti k naši hiši tudi zeleno beračico, katera skazuje ne¬ navadno vdanost meni in mojim domačim. Sedaj ona pravilno vsaki dan prenočuje na mojem dvorišču v kolibi, kjer so v prejšnem času, brezdvoumno, shranjevali drva, ali 2 — 18 — prenočevale koze. Ona se je nastanila v njej po domače in jaz ne mislim, ovirati jo. V njeni naravi tiče nekaj mačjega, vidiš jo zmerom tam, kjer se je najmanje nadejaš. Moja koliba je njeno glavno stanovanje, za to pa je v hišo, v kateri jaz bivam, ne spraviš za noben denar. Očividno me kot tujeverca nekako prezira. Dolgo sem odlašal z obiskom Radiča, čegar rodbina mi je skazala čast, da me je obiskala in tako bogato obdarila. Naposled sem šel k tukajšnemu popu ter ga poprosil za svet. On je izrekel mnenje, da me bo rodbina močno vesela, radi česar sem tudi del na se paradno obleko ter se napotil k staremu Radiču. Barantal je s posušenimi češpljami, smatrajo ga sploh za kaj premož¬ nega človeka. Po svojem Franju sem mu že poprej naznanil svoj prihod, da ne bi spravil teh dobrih ljudij v zadrego, in stari Radič me je sprejel na pragu svoje hiše. Na to me je spremil v sprejemnico, kjer so me po¬ gostili z duhtečo kavo in s svalčicami. Kaj prijetna nepričakovalnost mi je bila to, da so se prikazale tudi ženske. Ako sem že na prvem srečanju občudoval starejšo hčer — 19 — Radičevo, mi je odslej še bolj pogodu. Ime¬ nuje se Katica ter je oči vidno ponos vse hiše. A to radi tega, ker se je odgojevala v Sare- jevu ter je toliko izobražena, da jo je mogoče smatrati prej za hčer kakega paše, nego za hčer preprostega trgovca. V hiši imajo tudi glasovir in Katica kaj dobro svira na njem. Kako bo to mično ko ti prideš semkaj, ter se ji pridružiš, v njeni družbi ti ne bo dolg¬ čas! Naša dobra mati pač ne bo nasproto¬ vala tvojemu potovanju. Saj te lahko nado¬ mesti Karolina. Končam svoje pismo z nadejo na sko- rajšno svidenje. II. Okolo četrte ure popoldne se je pola¬ goma približal Sarajevu bosnobrodski vlak. Ko je obstal, je skočila iz njega dama okolo dvajsetih let, oblečena v preprosto sivo popo¬ tno obleko. Medtem, kose je ona neodločno ozirala naokrog, je stopil k njej človek srednje rasti, oblečen v debelo sivo sukno in cimetove dokolenice. «Gospodična Lindner?» je vprašal ter snel klobuk. - 20 - «Jaz sem», je odgovorila dama. »Moje ime je Valdman. Jaz sem tovariš v službi vašega brata, ki mi je naročil vas sprejeti. On sam, žal, ni mogel priti, ker ima opraviti z lastniki zemljišča, po kateri bo 1 tekla železnica. Vrhu tega imam jaz danes opraviti pri glavnem železniškem ravna¬ teljstvu v Sarajevu. Mi dva oba pa se tam ne moreva odtrgati ob enem, in radi tega sem se mu ponudil, da vas sprejmem na postaji v Sarajevu. Ne pomaga nič, morate se uzadovoljiti z mojo družbo. čez dva dni dospeva na mesto in takrat boste videli svo¬ jega brata. »•čez dva dni potovanja v kočiji?» za¬ kliče prestrašena Berta. «Ne popolnoma«, odvrne Valdman. «Mi dva sva bila namreč sklenila, da boste še le jutri nadaljevali potovanje. V gostilnici je za vas pripravljena soba in jutri zarano, ako dovolite, pridem jaz po vas z našim vozom. Imamo še pred seboj poldrugi dan potovanja, katero pa lahko razvrstimo tako, da ne bo treba potovati po noči, katero lahko prebijemo v poprej pripravij enem sta¬ novanju v nekem trgu. Blagovolite mi, prosim — 21 vas, podati prejemni list prtljage in naš Franjo vam ju prinese v gostilnico». Na Valdmanovo znamenje je stopil k njemu mlad Bošnjak gibčne rasti, čegar energično lice je delalo na človeka prijeten vtis. Poklonil se je Berti ter spregovoril nekoliko besed v pozdrav, na kar je vzel prejemni list ter se napotil po prtljago. Berta se je vsedla z Valdmanom v pri¬ pravljeni koleselj, na čegar kozla je skočil za kočijaža Franjo, na kar so se odpeljali v mesto. Dobe se ljudje, ki so nam na prvi pogled toliko simpatični, da nas vsaka ura, katero preživimo v njihovi družbi, zbljiža ž njimi bolj, nego meseci in leta pri drugih. Takšna sta bila drug drugemu tudi Berta in Vald- man. Ko sta zvečer, poslavljajo se, podala si roke, je bilo med njima že sklenjeno pri¬ jateljstvo. Obema se je zdelo, da sta si že davna znanca. Točno o peti uri zjutraj je dospel k gostilnici koleselj s spletenim košem, v ka¬ teri sta bila vprežena dva bosenska konja. Franjo se je vsedel za kočijaža na kozla, — 22 — Berta in Valdman pa na zadnji sedež, in konja sta potegnila. Bil je vroč dan meseca septembra, toda pot je držala neprestano navkreber, a iz propadov in višin je pihal popotnikom v lice hladni veter. Nova velika cesta je bila izvrstna. Ne glede na jesenski čas so povsod cvetela man- deljnova drevesa in margarani, mirte in smo¬ kve. Stebla tabaka so bila pokrita s plavo- sivim cvetom, a na skromno obdelanih kosih zemlje, obsejanih s koruzo, se je pričela žetev. Tuji kraj ponudi dokaj gradiva za raz¬ govor. Skoro vsako četrt ure so popotniki zapazili kaj novega, zanimivega. «Ali poznate nekoliko narečja, katera tu govore?* je vprašal Berto Valdman. «Ne», odvrne Berta, «toda jaz hočem napeti vse moči, da se jih naučim. Moj brat govori bosenski jezik in jaz upam najti v njemu vrlega učitelja*. Valdman se je nasmehnil. «Predavanje jezikov, zdi se mi, je nje¬ gova najljubša zabava*. In kakor v odgovor na Bertin začudeni pogled, je dostavil: «On tukaj že uči nemški jezik*. «Tako!» začudi se Berta. «Koga pa?» — -23 — «V našem trgu je precej imovit trgovec z imenom Radič. Njegova hči Katica je učenka vašega brata. On pravi, da jo uči nemški radi tega, da bi se mogla razgovarjati z vami, toda meni se zdi, da naklonjenost k predavanju jezikov bi se pojavila, v njem tudi v tem slučaju, ako bi vi ne hoteli priti semkaj». Berta se je za minuto zamislila. < je dejal. «Radi česa ? » vpraša začuden Lindner. «Da ste srečno dospeli semkaj, kajti vaše življenje je viselo na lasu». «Ni mogoče! Kaj se mi je moglo pri¬ petiti na poti? Zares, enkrat so v Raglaju že streljali po meni. ...» «Da, in za to se imate zahvaliti vašemu služabniku Franju. On je strelal po vas, ko ste vi bili v Radičevi hiši. Jeden od naših zaupljivih ljudij je takrat razdrl njegov načrt». «Kaj vi govorite? Franjo, katerega sem smatral za najbolj zvestega in najbolj vda¬ nega služabnika !» Valfing se nasmehne. — 53 — «Vi še ne poznate dobro Bošnjaka. Kadar se on dela posebno naklonjen, takrat je najbolj treba, se ga čuvati. Pokorščina in udanost ne tiči v zna¬ čaju Bošnjaka ; nasprotno pa je on že po naravi ponosen in ošaben. Kadar se on pri¬ zadeva biti pohleven, takrat dene na-se krinko. Vrhu tega pa sedaj, ko ste vi v taboru, Franjo ničesar ne more storiti zoper vas, ker je tudi vzrok njegovega sovraštva do vas odstranjen s soglasjem Katice, ki hoče vzeti od sorodnikov jej izbranega človeka» «To se ne zgodi !» zakliče z neje¬ voljo Fric. «Še za trenutek me poslušajte, gospod Lindner», odvrne Valfing. «Svatba se ima izvršiti v četrtek, toda pomirite se, prosim vas. Mi se okoristimo s to zadevo radi naših osobnih namenov in verjemite mi, da se čez nekoliko dnij, po mojem prepričanju, vsa reč zavrti tako, da se vam ponudi prilika prositi mirno očeta Radiča za Katičino roko. Naši »štrafuni» v Raglaju vjamejo vso razboj¬ niško gnezdo. Toda jaz zahtevam od vas, da se podvržete vsem mojim naredbam, da niti z jedno besedico ne izbleknete tega, kar — 54 — sem vam povedal, kajti v nasprotnem slu¬ čaju ne izpostavite v nevarnost samo svojega življenja, marveč tudi življenje mlade deklice in vseh mojih podložnih*. «Obljubujem vam, ukloniti se vašim naredbam ter molčati, ako mi obljubite, da bo Katica rešena navezanega jej ženina». «Obljubim vam to. A sedaj — molk. Razodel sem vam svoj načrt radi tega, ker se bojim, da bi od druge strani ne izvedeli za to svatbo ter z nepravočasno vrnitvijo v Raglaj ne razdrli vseh mojih načrtov — in ne pripravili Katice : pojesti svojo be¬ sedo, katera si sedaj misli, da dela to z vašim soglasjem*. Na to je kapitan Valfing povedal s kratkimi besedami Lindnerju o domači ječi Katice pri njenih sorodnikih ter nasmehnivši se, dostavil: «Na dan svatbe dospeta v Raglaj, kot spremljevalci in gostje, dve veliki tolpi raz¬ bojnikov, ki nam nagajajo že čez jedno leto. Jaz vlovim vso pošteno družbo in odlični ženin se ne poroči s Katico, marveč z «vrvar- jevo hčerjo". t/ 00 VIII. Na griču pri «kanu» se je razmestila k počitku čudna karavana. Bili so to ljudje pešci in jezdeci, kakih trideset glav po številu. Vsi so bili Mohamedanje, kakor so to kazale njihovi turbani, rudeči fesi in prižasti pasovi. Imeli so s seboj mnogo tovornih konj ; na dveh so ležale nosilnice, na katerih je počival dolg, prevezan zavoj, pokrit z zelenim suknom. Bogomir, od daleč zagledavši karavano, je dobro poznal, kaj to pomeni, zlasti ker so spredaj nesli majhem zelen prapor. Ta je naznačeval, da z zelenim suknom pokrit zavoj, gugajoč se med dvema tovornima konjema, obsega v sebi vernega Mohame- danca, ki je na smrtni postelji naročil, da hoče biti pokopan v Meki. Bogomir je izvedel, da se v zavoju nahaja truplo nekega bogatega trgovca — Mohamedana iz Spodnje Tuzle. Truplo mora biti odneseno v Kotor na parobrod, od koder se odpelje na vzhod. Mohamedanci so popili kavo ter si za urico časa počili. Ko so hoteli odriniti dalje, - 56 — jim Bogomir naznani, da hoče iti ž njimi v Raglaj, kjer se bo ta dan praznovala bogata svatba. Načelnik karavane je v to rodostno privolil, a to tem bolj, ker mn je bil kraj le malo znan. Ker pa se noče sre¬ čati s svati, za~to hoče karavana obiti vas in Bogomir jej obljubi pokazati jej najkrajši pot. Radi bližajoče se svatbe je bilo vse prebivalstvo v Raglaju močno razburjeno. Podobni slučaji vzbujajo vsikdar splošno radovednost. Katica je že od jutra hodila v vencu ter pričakovala ženina, ki bi imel priti opoludne. Mislili so, da svatje z ženinom pridejo najpoprej v Radičevo hišo po ne¬ vesto, za katero je bil pripravljen konj z bogato ozalšanim sedlom. Na to se izvrši poroka v cerkvi, nahajajoči se na drugem koncu vasi; odtod se imajo svatje z mladim parom vrniti v Radičevo hišo in po košati gostiji, proti večeru, odide mladi par iz vasi, spremljan od tovarišev in svatov. Franjo se je podal od Lindnerja v Raglaj ter že zarano v jutro bil blizu žandarmske kosarne. Skrivši se v grmičje, je jel — 57 pozorno gledati naokrog. Okolo devete ure je videl, kako je stopil iz kosarne dovolj številen oddelek žandannov, ki se je na¬ potil proti vzhodu. V kosami so ostali neob- hodno potrebni čuvaji. Tako se je posrečila razbojnikom njih zvijača. Žandarmi so verjeli izmišljeni Dra- gotinovi novici ter odšli v oddaljen trg, ka¬ teri bi imeli današnji dan napasti razbojniki. Franjo je stekel v Raglaj ter s smehom najavil, da so bedasti Švabi odšli. Na to sta Dragotin in Franjo zasedla konje ter se podala svatom naproti, da bi naznanila že¬ ninu in tovarišem, da jim pojde vse po sreči. Ne glede na to pa so bili še pri vhodu v vas postavljeni stražarji, ki bi imeli opo¬ zoriti razbojnike, ako bi zapazili kaj sum¬ ljivega. Razbojnikov bilo je štirideset. Vsi so jezdili na konjih ter bili izvrstno oboro¬ ženi. Za vspešen spopad ž njimi bilo bi treba pracejšnjega oddelka žandarmov ali vojakov, katerega pa bi takoj zapazili, ko bi se bližal. Na tak način so bili ude- ležniki svatbene slavnosti mirni in brez skrbi. Za kak kilometer daljave od vasi sta Dragotin in Franjo naletela na tolpo, ki je — 58 — hotela biti navzoča na svatbi svojega na¬ čelnika. Bogata njih obleka, ki so jo imeli na sebi, jima je kar jemala pogled. Obleko in pasove so imeli izgotovljeno iz tanjkega sukna in najboljše svile, nagrabljene o raznih prilikah. Ni manjkalo tudi zlatih in srebrnih vezenj in dragocenega kamenja. Držaji orožja so jim bili bogato okovani z zlatom. Pred tolpo je jezdaril Jačim, krepak in gibčen Bošnjak, star trideset let, z dovolj simpatičnim licem, toda nekoliko popačenim z dvema brazgotinama. Pred vasjo se je tolpa vstavila. Franjo in Dragotin sta zdirjala v vas pogledat, je li vse v redu. Prvi človek, katerega sta srečala, je bil Bogomir, ki jima je naznanil, da pogrebna procesija Mohamedancev, ne hoteča srečati se s svati, gre sedaj po stran¬ skem potu okrog vasi. Da se procesija bliža, so povedali že poprej stražniki, toda Bogo¬ mir je pojasnil to reč ter pomiril goste. Pri vhodu v vas so čakali svate godci na konjih z velikimi bobni, katere so isto tako imeli na konjih. Godci so ubrali pot spredaj, Bogomir in Dragotin na obeh straneh — 59 ženina, Franjo pa je zdirjal naprej v Radi¬ čevo hišo. Ženinovi tovariši so streljali v zrak, peli in kričali in sredi trušča in šuma so svatje stopali v vas. Radičeva hiša se je nahajala skoro sredi vasi. Pot tjekaj je držala nekaj časa po obrežju Neretve, ki pa je bilo na jednem mestu močno vdrto. Nasprotni breg je bil precej strm. Streljanje, krik in petje niti za trenutek ni prenehalo, radi tega nihče od svatov ni zapazil, kako je pred sprevodom, prišedšim ravnokar iz jarka, zrastlo kakor iz zemlje trideset «štrafunov» v črni obleki in z žoltim trakom na levi roki, ki so pravilno držali pripravljeno orožje. Oddelku je načeloval Viilfing. «Vdajte se!» je zaklical poveljnik v obleki Črnogorca, na čegar levi roki je bilo tudi moči videti črno-žolti trak. «Sprevod je obstal, toda nihče ni hotel vbogati poveljnika «štrafunov». »Stopite s konj. Odložite orožje ! » vkaže jim še enkrat. Dragotin izvleče izza pasa samokres ter vstreli v «štrafune». V tem trenutku pa - 60 tudi Valfing zapove: «Sprožite!» na kar se oglasi strel, jeden, drugi i tretji. Nekoliko razbojnikov je palo s konj, ki so se divje zaleteli na stran. Še le takrat so oni na sredi in zadi v sprevodu zapazili, kakošna nevarnost jim preti od spredaj, ter zbežali nazaj. Že so si mislili, da so se na¬ hajali na varnem, kar jim oni pogrebci za¬ gradijo pot ter jih z žoltimi pasovi na levici pozdravijo s točo krogelj. Naslednji četrt ure se je kazal v vasi grozen prizor. Prebivalci so se v strahu poskrili po hišah, streljanje ni niti za mi¬ nuto utihnilo, a ljudje in konji so padali. Bil je vroč boj. Razbojniki so se v obupu junaško branili. Samo trem so je posrečilo ubežati; ti so popustili konje ter se zmuz¬ nili čez dvorišča pri hišah na polje. Ostali so deloma popadali na mestu, ali pa so težko ranjeni prišli v roke «štrafunom». Ko je Katica začula v daljavi gluh odmev bobnov, naznanjajočih ženinov prihod, jo je prešenil strah, ki se je poslej spremenil v obup. — 61 — Hej, kje so ti tajni prijatelji, ki so jej hoteli pomagati? Takoj pride sovražni ženin, popelje jo v crkev in čez jedno uro bo ona Jačimova žena. «Prepozno, prepozno! » si je mislila ter obupno vila roke. Nakrat pa vnide v sobo zelena beračica. «Le pogum, kmalu bodeš svobodna!« Katica je začudena zrla beračico. V tem hipu se na ulici jame razlegati krič: “Izdajstvo! Izdajstvo! Štrafuni so v vasi!» In zares je bilo slišati, kako je dirjala četa vojakov. Ko je Katica skočila k oknu, je videla iti mimo z urnimi koraki trideset železniških delavcev z orožjem v roki. Po žoltem traku jih je takoj spoznala. Duri so se odprle in v sobo je pritekel Franjo. “Izdajstvo, izdajstvo!« je zakričal še enkrat. Pogled mu obstane na zeleni beračici; z jeznim kričem plane k njej. «Ti si izdajalka. Jaz te imam že dolgo na sumu!» Strgal je z beračice krinko ter se pre¬ strašen umaknil nazaj. Pred seboj je imel lice brez nosa, s krvjo zalitimi očmi in brez ušes. Pri pogledu na to odurno lice je Katica glasno zakričala, a v tem hipu pa je tudi na ulici zagromel strel. Poslednji je zdramil Franja — 62 — iz odrevenelosti, izvlekel je iza pasa handžar (nož) te se zaletel k mladi deklici s klicem : «Tudi ti si izdajalka. Dogovorjena si s Švabi. Tam ubijajo naše! Umri nesrečnica! » Njegov handžar se je zabliskal nad glavo Katice, toda ni padel. Zelena beračica je izvlekla izpod obleke revolver in Franjo se je vstreljen zgrudil uprav v tem trenutku, ko je prestrašen Radič planil v hčerino sobo. Na ulici še ni prenehal strel, slišal se je krik, stok in prokletje ranjenih . . . «Kaj se je pripetilo ? » je vprašal z grozo Radič. " ■ «Evo, ta je dobil svoje plačilo!» je de¬ jala s hripavim glasom zelena beračica, po- kazavši na Franja. «On je hotel umoriti vašo hčer, a to danes ne prvokrat. Že enkrat je strelal po njej, ko je stala z inženirjem tam pri vratih. Jaz sam ga videl». «Kdo si ti?» vpraša Radič, objemši trepetajočo Katico. ' «Jaz sem avstidjski desetnik Pražak. Ljubil sem neko deklico Bošnjačko, isto tako zalo, kakor je Katica. Ko pa sem bil enkrat v hiši svoje drage, so prišli njeni bratje ter jo ubili pred mojimi očmi. Meni so odrezali nos in ušesi ter me pustili brezzavestnega v krvi. Ko sem se zopet zavedel, sem se za¬ rotil, da se hočem maščevati nad bosenskimi razbojniki. Stopil sem v službo «štrafumov» ter hodil naokrog v obleki mohamedanske — 63 beračice. Današnje ugonobljenje krdela raz¬ bojnikov je — delo mojih rok». Na ulici je boj pojemal, strele so po¬ stajale redkejše. Pražak nadaljuje: «Rešilsem vašo hčer nevarnosti, ki jej je grozila. Jaz sem ji vrgel pisemce v sobo, ko je bila zaprta v «kanu». Splezal sem na streho ter jej porinil pisemce s pomočjo dol¬ gega koruznega stebla skozi špranjo v steni». Na ulici je vtihnilo. V sobo je stopil Valfing. «Vi ste priredili stvar, Pražak», je dejal, podavaje roko zeleni beračici. «V imenu na- čelništva vam najavim, da ste povzdignem v narednika in da dobite, vstopivši v pokoj, častniško doslužnino. Toda iz tega kraja morate oditi, da se odtegnete maščevanju, ki vam bo grozilo». «Jaz se preselim v Sarajevo, gospod kapetan, ter vas prosim že naprej dovoljenja, nositi pokrivalo in obleko Mohamedanke. Takrat morem lahko hoditi po ulicah ne¬ poznan, ne da bi strašil ljudij s svojim licem*. «Dobro, Pražak, midva bova o tem še govorila», reče kapitan, ter se obrne k Ra¬ diču. «Od mojih ljudij je šest ranjenih, na¬ dejam se, da najdejo prostor v vaši hiši*. Radič je urno pripravljen sprejeti ranjene. 64 — «Jaz takoj pošljem glasnika v Kali- novski tabor®, se nasmehne Valfing proti Katici. «Ako hočete poslati kake vrstice inže¬ nirju Lindnerju, morate jih urno napisati*. Na prebivalce je napravilo močan vtis' ne samo iztrebljenje razbojniške tolpe, mar¬ več tudi postopanje «štrafunov», tako ra¬ zumno prirejeno in izvršeno. Še močneje pa je vplivalo na nevjete še razbojnike, ki so se doslej smatrali za nepremagane. Že na- sledni dan je petdeset ljudij, nahajajočih se na oni strani meje, p rosilo oproščenja in dovoljenja, vrniti se na dom, da bi tam živeli kot mirni državljani. Prebivalstvo se je prepričalo, da s kru- šenjem zakonov ničesar ne opravi, in raz- bojništvo je prenehalo. Jačim, Bogomir in Dragotin so padli v boju. Krčmo je kupila vlada od vdove ter jo spremenila v utrjeno vojaško postojanko. Fric in Katica, kakor tudi Berta in Valdman, ki so tudi pri prvim srečanju čutili vzajemno naklonjenost, so se k malu po opisanih dogodkih poženili ter žive sedaj v Nemčiji. V Bosni in Hercegovini sedaj ni več razbojnikov. Oddelki «štrafunov» so se raz¬ pustili že v 1892. letu. 1 I