ŽIVLJENJE IN SVET-
ledensfea pn^o^a Jutra"
S«e% 45	i Liubiiam dne 19 novembra 1927 Leto L
P.:
Narodnostni boji v Makedoniji.
n.
Ob času. ko so Bolgari vpeljali v svojo prosvetno politiko novo sredstvo. bombo in :iož, ,;e srbski element dosegel več novih uspehov. Carigra.i-ski patrijarli se -ii mogel vtč upirati srbskim zahtevaT po višjem cluhovnl-stvu srbske narodnosti. Višja duliovska tnesta so bila namreč doslej privilegij Grkov in so se drago kupovala.
Takrat pa je metropolijo v Prizrenn dobil Srb Dionisije. Bosanec, v Skoplju pa Srb Firmilijan; tako je ugled Srbov zrastel. kajti v obeli srbskih metropo-litih je imela siromašna srbska raja krepka zaščitnika.
Nevarnost za bolgarsko stvar je bila vse večja in večja, ker je bilo srbsko napredovanje prirodno, bugaraštvo pa le umetna cvetka, presajena na makedonska tla. Umetna, čeprav se je bila medtem bohotno razvila in se je zlasti v Ohridu, Prilepil in Bitolju krepko vkoreninila.
Treba je bilo hitre pomoči, da bi se ohranili uspehi dosedanje bolgarizacije. L 1897. je Turčija dovolila Srbom radi vojne z Grško ustanavljati šole v solunskem in bitoljskem okrožju. Ker je bila grška vojna kmalu končana. Turčija, kajpak ni držala besede in je delala srbskemu šolstvu take zapreke, da se je le težko kie posrečilo otvoriti srbske šole.
Bolgarom pa je bilo srbskih uspehov dosti ter so posegli po nasilju, hoteč ustaviti srbsko napredovanje. L. 1897. so ustanovili v Solunu »Društvo za ubijanje Srbov«. Društvo, ki je bilo tajno, je našlo toliko razumevanja v Bolgariji, da je vse hvalilo srečno idejo in slavilo inicijatorja. Zaradi te slave je med društveniki nastal krvav pokoli. Društvo je bilo izdano, ko se je eden izmed ustanoviteljev rešil ranjen v Srbijo. izdal vse in plačal svojo izdajo z življenjem, ko se ie pozneje zopet vrnil v Solun.
Društvo pa je kljub temu šlo na delo in prosvetna politika v Makedoniji je zaznamovala prve svoje žrtve. Padli so pod puškami prvih bolgarskih komitov številni srbski učitelji svečeniki in kmetje, ki so kot oskrbniki šol jamčili za red v šoli. Ako ni bilo jamstva, se šola ni mogla otvoriti, zato so komitaši
ubiiali tudi kmete, oskrbnike srbskih šol.
Bolgarska propaganda je kljub temu izgubljala teren, zato se .ie bolgarska vlada vzporedno z nasilno- komitaško akcijo skušala sporazumeti s Srbijo. Ker pa so Srbi vztrajali na stališču, da je njih narodna sfera vsa Stara Srbija do Velesa in Kočan ter ves desni breg Vardara, bolgarska vlada pa je vso Makedonijo reklamirala zase, ni moglo priti do sporazuma in borba za šole in duše se je nadaljevala še brezobzirne.ie.
Medtem so bili Srbi tako napredovali, da so 1. 1903. imeli samo v Makedoniji. brez Stare Srbije 9 srednjih in 70 ljudskih šol z nad 4000 učenci. V Stari Srbiji sami pa je bilo 5 srednjih in 126 ljudskih šol s preko 10.000 učenci, že preden ie prvi Srb zasedel metro-politski stol. Kasneie se ie to število še znatno povečalo.
L. 1903. pa je prineslo popoln preobrat v Srbiji sami. kar je posebno vplivalo tudi na Srbe v vseh deželah ' izven Srbije. S poslednjim Obrenovl-čem je nehala nestalna srbska vtianja politika. Srbija ie prenehala biti vazal Avstrije in to je vsem Srbom vlilo novega poguma. Vseh prejšnjih neuspehov v Stari Srbiji in Makedoniji .ie bila kriva vlada kralja Milana in Aleksandra Obrenoviča, dasi sta se ministra Novakovič in Dinič močno trudila za srbstvo v Turčiji in dosegla lepe uspehe, ki jih pa Vladan Djor-djevič ni znal niti izkoristiti, niti začetega dela dovršiti.
S preporodom Srbije pod kraljem Petrom Karadjord.ievičem se je vse iz-preinenilo in Bolgari v Makedoniji so to prvi občutili. Pojavijo se prvi STb-ski komitaši, da z orožjem v roki varujejo svoje pleme pred bolgarskimi komitaši, ki so ubijali srbske prosvetne delavce, učitelje in duhovnike, odličnejše Srbe, preganjali iz srbskih samostanov srbske menihe in jih naseljevali z bolgarskimi. Poleg tega ubijalskega posla pa so bolgarski komitaši imeli nalogo, da izbrišejo vsak zgodovinski dokaz o srbstvu v Makedoniji in Stari Srbiji. V teh deželah ni niti ene bolgarske cerkve ali samostana, vse je srbska ustanova. Komitaši so osvojili samostan sv. Bogorodice. zadužbino-
kralja Uroša. Lisolaj pri Bitolju. zadaž-bino kralja Radosiava S.epčo. sv. Jo-vana Bihorskega in mnoge druge.
V teh ctrk\aii so uOmcuikj iz. r. ali, prebarvali ali celo izklesali vse srbske napise z imeni njih ustanovnikov srbskih vladarjev Isto so storili v Ohridu, M adem in Starem Nagoričanu. v Markovem manastiru v Strumi. Dojranu in Serezu. da sofijske katedrale in cerkve v Custendilu niti ne omenjamo.
Ni: brez pomena da je vsa ta cerkvena prosvetna in kotnitaška akcija bila naperjena prav na kraje najbolj oddaljene od bolgarske državne meje; to početje je bilo uprav, sistem. V vrsto tega nelepeea početja spada vstaja leta 1903. v bitoljskem okrožju, ki sta jo dvignila dva srbska renegata Dam.;an Gruiev in Koča Kuršum.
Bolgari so poslali v bitoljski okraj spom adi istega leta vse svoje čete in vse svoje najboljše komitske vojvode. Za vstajo so izbra'i Bitolj. ker je najbolj oddaljen od Bolgarije pa bi na ta način niti Turki niti Evropa ne mogli slutiti, da je vstaja delo Bolgarov.
Ta vstaja je bila grda farsa in so od nje največ trpeli kraji, kjer je bilo naj-
IVDVIK KUBA: Srb iz grške Make» donije.
manj bugarašev in najve„ Srbov. Glavna instrukcija, ki so jo dobile, čete za ta v„tanek je biia, aa se čete skrbno ogibljejo bojev, da se stvar zavleče čim dlje, da bi medtem bolgarski tisk izpeljal svojo kampanjo in dokazal, da se v najbolj srbskih krajih dviga mogočna vstaja bolgarskega ljudstva. »Nam ni do tega, da premagamo Turke, nego samo do tega. da oni ne premagajo nas. Za najboljšega vojvodo bo priznan tisti, ki se bo znal ogniti vsakemu boju. ne tisti, ki bo vstopil v boj s Turki,« tako se je glasilo navodilo.
Zveste tej instrukciji so se čete pokazale zdaj tu. z.aj tam, se umi.tale pred vojsko Šefket-paše. ki je zato po- . žgala v bitoljskem okrožju 36. v ko-sturskem 19. v ohridskem 34, v lerin-skem 7. v kičevskem 10 vasi, a v pri-lepskem — centru bugaraštva — le 7 hiš.
Bitoljska turška garnizija je bila najmočnejša garnizija v tem delu evropske Turčije; na u peh vstanka ni bilo misliti, ali bolgarski fanatiki so hoteli dokazati, da se je v čisto srbskih krajih narod pobunil in prihitel pod zastave bolgarskih četnikov. Neizmerne množice so bile brez strehe in so tavale po gorah brez zaščite, preganjane in ubijane od turških vojakov, bolgarski komitaši pa so bežali pred turško vojsko in s svojo prisotnostjo povzročali nepotrebno krvoprelitje. požige in uničevanje.
Bolgarsko časopisje je pač zagnalo velik krik; ko pa je nastopil koncem leta 1903. mir v teh krajih in se je zbegani narod vračal gol in bos na svoja pogorišča, je Srbija prva organizirala pomoč v živilih, obleki in denarju za nesrečno ljudstvo. Bolgarski tisk je seveda Srbijo strupeno napadal radi te pomoči bolgarska pomožna akcija pa je popolnoma izostala.
Da napravi konec bolgarskemu nasilju, se je v Beogradu osnoval »Odbor za spasavanje Srbov od tiranije in za zaščito narodnosti« in ta odbor je poslal I. 1904. prve četnike v Južno SrbijovMed njimi so bili znani junaki Djoka Živkovič, Lazar Kujund?ič in Vo-ja Tankosič: vsi trije so padli v borbi za srbstvo, slednji nam je najbolj poznan in je poginil šele v borbi proti Avstriji leta 1916.
V teh junakih-idealistih je srbski 2i-velj dobil močno podporo. V kratkem času so srbski komitaši očistili vso Skopsko Orno goro od bolgarskih čet,
ki se doslej v teh krajih niso več prikazale.
Srbski komitaši so tudi odkrito nastopali v boju proti Turkom in Arnav-tom. Tolkli so najboljše turške čete pri Tabanovcu. Petraljici. Pasjaku, Kozjaku. Nagoričanu, Gnalini, Murgašu. Nebre-govi, Malešu. štanklovici, Boljakovcu in Veliki Hoči. Najhujše bitke pa so se vršile okoli Cetirca in Celopeka, kjer so srbski častniki in dijaki — iz teh so bile čete v glavnem sestavljene — pokazali čudeže strategije in junaštva.
Te čete so tudi temeljito očistile Ku-* manovo in Ovčje polje, kjer je narod najboli trpel od bolgarskih plačancev ter so v kratkem času vrnile Srbom preko 100 vasi pod Kumanovim, pri Krivi Palanki. Kočanih, Kratovu, Štipu in Velesu.
Oficijelna Srbija je morala po možnosti ovirati to delovanje ker so Bolgari vedno bolj težili za sprazumom glede Makedonije in iz ozira do Turčije, ki je v carinski vojni Srbije proti Avstriji odprla srbskemu izvozu svoje meje.
Borbe niso potekle brez žrtev na srbski strani, ali vedno so se našli novi idealisti, voljni preliti svojo kri za srbsko stvar.
Poleg vojvod iz Srbije, so padli v teh bojih tudi sledeči vojvode iz Južne Srbije: Djordje Cvetkovič iz Tetova, Lazar Kujundžič iz Velike Hoče. Nace Jankovič iz Prilepa^ Gruja Steianovič iz Gostivara, Djoka Kumanovac, Ma-nojlo Manasijevič iz Gostivara. Marko Veljanovič iz Kičeva. Milan Drudarevič iz Prilepa. Spira Savič in Spira Nikolič iz Tetova. Pavle Filipovič iz Kumano^ va in mnogo drugih.
Hrabri vojvoda Gligor iz Prilepa .ie poginil kot žrtev plačanih bolgarskih ubijalcev, a njegov sin kot osvetnik očetov. Vojvode Savatije Miloševič, poročnik Živojin Milovanovič in učitelj Lazar Kujundžič so poginili od izdaje na Veliki Hoči.
Bili so legendarni junaki, ki jih opeva ona temperamentna komitaška narodna pesem, ki io poznamo iz Južne Srbije. Padali so junaki, da zaščitijo srbstvo. da dosežejo vsaj mejno črto kakršna je danes, ko ni bilo več mogoče doseči črte Mihajlove in meje srbskih kulturnih spomenikov — zadužbin.
Zaustavili so bolgarsko napredovanje. dokler se ni zaradi izdajstva na Bregalnici in zaradi poraza Bolgarov v svetovni vojni za vse čase ustanovila meja med srbskim in bolgarskim plemenom. ki ie obenem naša sedanja državna granica.
La France
P. Guirot:
FRANCIJA IN EVROPSKA OMIKA.
. . . Ne laskajmo sc nikomur, tudi lastni domovini ne, vendar pa mislim, da smem reči brez vsakršnega laskanja: Francija je bila središče in ogiii-šče evropske civiizuciie. Pretirano bi bilo trditi, da ie vsekdar in v vseh smereh stopala na čelu narodov. Prehiteli so jo v raznih dobah Italijani v umetnosti in Angleži v političnih napravah. Mogoče je, da ie z da i pa zdai bila ta ali ona dežela v Evropi s kakih drugih vidikov naprednejša od Francije, ne du se pa ta;iti, da je Francija vsekdar, ko ie občutila nazadovanje, znova napela vse svoje sile in se vrgla naprej, da je bilo kmalu zopet vred vsemi omikanimi narodi In ne samo to: tudi ideie in ci-vilizaciiske naprave, če se lahko tako izrazim, ki so se rodile v drugih deželah, so morale, kadar so se hotele raz-
Immortelle.
širiti, postati plodne in splošne, preiti v skupno posest evropske civilizacije, dobiti v Franciji novo obliko in novega duha. Francija je bila vsem idejam tako rekoč druga domovina; odtod so se zaganjale k zavoievanju Evrope. Ni je skoraj velike ideje, ni res velikega prosvetnega načela, ki ni šlo naiprej skozi Francijo, preden s«? je razširilo po ostalem zapadnem svetu.
Tako je bilo zaradi tega, ker utegne biti v francoskem geniju nekaj družil-nega, prikupljivega, tako da se širi lažje in učinkovitejše od genija drugih narodov. To je predvsem uspeh našega jezika in vsega našega duha. Morda tudi zaradi tega, ker so naši nravi, naše ideje najbolj popularne in stopajo pred mase v najjasnejši podobi, zato pa prodirajo tako globoko v ljudstvo. L eno besedo: jasnost, družabnost, prikupiji-vost so poglavitne lastnosti Francije in njene civilizacije', te lastnosti so vele'--
važen pripomoček, da se kateri narod prerije na vodilno mesto evropske civilizacije.
Iz knjige »Histoire de la Civilisation en Europe«.
Anatol France:
FRANCOSKI GENIJ.
Kako čudovit ie genij naše domovine! Kako lepa ju duša Francije, ki je v minulih stoletjih učila Evropo in svet pravice in resnice. F rana, a je dežela lepe razumnosti in dobrohotnega mišljenja. domovina pravičnih sodnikov in človekoljubnih filozofov, domovina Tur-gota, Montesouieua, Voltaireja in Ma-lesherbesa.
Francija je v Evropi to, kar so breskve v jerbasu sadja: namreč najfinejši, najmilejši in najbolj izbrani sad.
Paul Jonet:
FRANCIJA IN NAPREDEK.
Vera v napredek človeštva je ena izmed idej, ki jih je Francija vcepila človeštvu in ki je stopila med najsilnejše vzpodbude, kar jih je človeštvo kedaj občutilo ... Ne pretiravamo, če trdimo, da so ljudje tega stoletja (18. op. prev.) našli v veri v napredek, v veri v bodočnost človeštva vrsto čuvstev, ki jih je moglo dosihmal dati samo verstvo: bila je nadeja in tolažba, zvezda vodnica mnogim duhovom, ki so v njenem duhu nadomestili nebeški paradiž z zemeljskim rajem.
O O C
Ibis:
Morala gospe Kolontajeve.
Boljševiška revolucija v ljubezni.
Ali se da rodbina, oziroma žena podriaviti? Sovjetska pisate-. Ijica Kolontaje\'a odgovarja: Da! Sovjetska praksa: Ne! Omikano človeštvo: Nikdar!
Sovjetska ambasadorica v Mehiki gospa Aleksandra Kolontajeva je zelo moderna in hkrati jako temperamentna žena. Ali to dvoje prihaja navzkriž ali ne, tega nočemo na tem mestu raziskovati; naši čitatelji, zlasti pa čitateljice, imajo lahko prosto sodbo. Toda v ljubezni je temperament važen einitelj, in ni čuda, Če so pojmi te gospe o ljubezni zelo temperamentni. Lahko bi zapisali še več: razuzdani. Toda to je že predsodek. Vse. kar malce diši po morali, je predsodek. In ne kar tako-le, človeški, kakor jih ima vsak Človek, tudi gospa Kolontajeva. Gre marveč za buržujski predsodek.
Gospa Kolontajeva je prva leta po boljševiški revoluciji strastno oznanje-vala neko zadevo, ki je včasi res vredna, da jo človek strastno zagovarja. Človek brez buržujskih predsodkov. Zadeva se imenuje: svobodna ljubezen. Kakšna bodi žena v nastajajoči dobi svobodne ljubezni ie zanimivo, odkritosrčno in pikantno povedala gospa Kolontajeva v svoji noveli »Ljubezen v
treh generacijah«. Bodi nam dovoljeno, da povemo na kratko vsebino:
Ljubezen v prvi generaciji predstavlja Marija Stepanovna Olševič, učenka Leva Tolstega. Veruje v ljubezen do bližnjega, meni, da so za družabno življenje potrebna neka moralna načela, ki so včasi protinaturna. (Tako vsaj misli gospa avtorica). Ta protinaturnost se maščuje na Mariji Stepanovni: čeprav žena nekega častnika, se po načelu, da so pravice ljubezni močnejše od zakonskih (bračnih) obveznosti, speča z vaškim zdravnikom. Drži pa se te žene še en predsodek: prizna možu nezvestobo in gre v pustiv.
Njena hči Olga Pergejevna je rojena iz drugega, divjega zakona. Učenka Karla Marksa je, zato je tudi za stopnjo »višje« v pojmovanju ljubezni. Živi z nekim revohicijonarjem, in ko ljubimca zapro, stopi v priležništvo z buržu-jem-inženjerjem. Prvega ljubi duševno, drugega telesno in je čisto zadovoljna sama s seboj. Tako velevajo zakoni gospodarskega in socialnega razvoja. To je ljubezen v drugi generaciji.
Tretji rod predstavna hči Olge Ser-gejevne ali vnukinje Tolsto'anke Marije Stepanovne. Ime ji je Genija in je učenka Lfeninova. Prosta je vseh predsodkov. Nič ji ni mar. vse se ji zdi do-
čijih ime se je razneslo po Evropi. Vsekakor so njeni nazori o svobodni lju_ *ezni tako svobodni, da — niso kar nič več svobodni.	'••■■■■
Denimo, da ta paradoks ni predsodek. Z boijstvioAcga viuika so nazori le odraz neKih snovnih ,gospodarskih in socijainih sil. Nam se zui, da so nazori gospe Kolontajeve prav tako odraz takih sil, ali da povemo naravnost: izvirajo iz neke fiziološke funkcije. To se pravi, da svoboda, s katero ga. Kolontajeva razlaga svojo svobodno ljubezen, prav za prav ni svoboda,. marveč je zgolj neka temna podrejenost, ki je stara kakor človeški rod. Da, še neprimerno starejša: v vsej »svobodni« prirodi organskih bitij obstoji enaka nesvoboda. Zaradi tega ni povedala ga. Kolontajeva z Ljeninovo učenko Genijo prav nič novega. Takih-Ie Genij ima zgodovina pod raznimi imeni vse polno; še več, neprimerno več pa je brezime-nih. Danes, nekoč, v vseli časih, pri vseh narodih. Za tako ženo ni treba Ljeni-novih naukov in ne boljševiške revolucije. Ona je v vseli družabnih slojih in bo tudi še dalje ostala. Srečujemo jo v pragozdih. k'jer ljudje žive v spolni pro-miskuiteti in v »najvišjih« krogih, v meščanskih zabaviščih in v predmestnih beznicah. »Genija« je brezčasoven pojav. Ona je zdaj Mesalina, zdaj Lulu v NVedekindovih dramah; skratka: to je poslednja, najprimitivnejša lestvica ženstva. Najsi se to zagovarja tako ali drugače, prostitutka Sonja v Dostojevskega »Zločinu in kazni« je nasproti nji vzor-žena. Zakaj večino prostitutk poženejo na dno življenja nepravične socialne razmere, »Geniji« pa narekujejo »svobodno ljubezen« neki telesni organi, ki jih ne bomo omenjali, Skratka: fiziologija, kakor pri čredi na paši.
Lahko, da je v našem oporekanju predsodek, a zdi se nam, da kulturni napredek ni mogoč ,če ne stremimo po pravi,resnični svobodi, ki obstoji v tem, da smo kolikor le moči gospodarji svojih rodnih organov in poveljniki natur-nih nagonov. V pojmovanju ge. Kolontajeve vidimo globoko ponižanje žene. Ideal, ki so ga odkrili v ženi pesniki, trubadurski ideal in religiozno - mari-janski kult žene, ki ga je — ne na škodo resničnih smotrov človeškega napredka — up el jato krščanstvo, sta tu poteptana v blato in osramočena. Žena je Samo fiziološko bitje, ki si lahko prosti) izbira drugi pol svojega izživetja. Toda ta
voljeno. Lastni materi vzame ljubimca in živi ž njim, posmehujoč se med tem že malce odeveli ženi - mabri, češ, »življenje je treba uživati, dokler ga moreš.« In res ga uživa. Niti ne ve, kdo je oče otroku, ki ga nosi v sebi. Toda kaj- bi z otrokom? Za materinstvo »proletarska« žena, Ljeninova učenka, nima ne časa in ne čuta. Predsodek!
ALEKSANRA KOLONTAJEVA
Taka je tedaj ljubezen v treh generacijah po opisovanju gospe Kolontajeve. Mi, ki smo preveč nazadnjaški, da bi se ogrevali za take nazore, bi mislili, da nam hoče temperamentna gospa ambasadorica pokazati, kakšno naj bi ne bilo življenje. Toda ne! Tretja generacija pomeni dokončen obračun s preteklostjo, pomeni novo ženo in ženskost. Gospa Kolontajeva je z mnogimi svojimi somišljeniki vred vneto propagirala po Rusiji svoje nazore. In še kako goreče jih je oznanjevala! Po pravici smemo tedaj sklepati, da je zadeva mišljena j ako resno. Gospa Kolontajeva ie ena redkih boljševiških žena,
prostost je sporna: kje je dano jamstvo, da ji ne bo moški vsilil svoje volje? Od tega, da ženska smatra svoj odnos nasproti moškemu le za fiziološko zadevo, je samo en korak do zasužnjenja žene. Kjer ni nravnih idealov, kjer se gleda na žensko le kot na seksualno bitje, ni pogojev za pravo žensko osamosvojitev Brez svobodne, nravne žene ni kulturnega napredka, kakor ga ni brez zdrave, z dolžnostmi in s čuvstvi trdno združene rodbine.
Buržujski predsodki so lahko minljivi domisleki, razvade in z »idejami« zakrinkane koristi, ne more pa biti predsodek nekega prav za prav pozno nastalega družabnega razreda velika moralna ideja. Ideja o premagovanju človeških nagonov s silo misli, o po-žlahtnenju spolnih odnosov, o ljubezenski odgovornosti, o rodbinskih obveznostih, o čistosti, o strogem enožen-stvu. Razvoj te moralnj ideje sega v tisočletja. Največii umovi raznih časov, narodov in kultur so zastavili besedo za njo Ali bodi ta ideja, ki je" brez dvoma pripomogla k razvoju kultur in civilizacij, nadomeščena z razuzdanostjo nagonov, kakor se pojavlja na nekih primitivnih razvojnih stopnjah?
Ideja o poduhovljenem, s plemenitimi čuvstvi očiščenem odnosu enega moškega z eno žensko (cerkveni blagoslovi so tu le postranska, nevažna zadeva), je tako brezrazredna in večna kakor ideja o ljubezni do bližnjega. Visokega nravnega vzora enoženstva ne more zanikati ne današnja kriza zakonov (brakov). ki jo povzroča preveč raz vneta potreba Po luksuzu in ugodju, ne dejstvo, da je »seksualna pro-miskuiteta« (spolno mešanje) še vedno razširjena v sodobni družbi. Ta ideja in vzor sta svetilnika v daljno minulost in še v daljnejšo prihodnost. Ne moremo si misliti omikane, napredne človeške družbe brez smotrenega omejevanja spolnega nagona v korist duševni in srčni kulturi. Verujemo celo v še strožje nadzorovanje, zlasti s tako zva-ne evgenične strani.
Od ruskega boljševizma bi se nadejali, da bo postavil prebujenim masam pred oči vzor močne, čiste duševno velike žene. Proletarske žene. rojene v pomanjkanju, izhičane in oieklenele v živlienskih bojih! Toda ne! Gospa Ko-1 on ta jeva je ob pritrjevanju vseh bolj-ševi.ških voditeljev in mislecev predstavila: v Ljeninoyi učenki Geniji pro-
palo buržujko ali metreso z dvora Louisa XIV. Njeno Genijo — vzor ženo proletarske Rusije — srečujemo v zvesti sliki »buržujskega« razvrata — v romanu Victorja Margueritta «La gar-cone«. Zato pa bi bili lahko našli tip proletarske žene pri »buržujskem« Zolaju. pri Gervaiseu. v »Ubijaču«. Prole-tarec pa k sreči nima čuta za Genijino ljubezensko »modrovanje«. Morda so take razvratnice le med lumpenprole-tarijatom; iz socialnih vzrokov propa-lih prostitutk ne štejemo med nje. Nič nas ne moti, da ne bi spoštovali njih prikritega trpljenja.
Zdaj ob desetletnici boljševizma' v Rusiji se spominjamo boljševizma, ki so ga hoteli uvesti tudi v ljubezen. Spominjamo se gospe Kolontajeve in njene Genije. In če vemo, kako so se sami boljševiški voditelji nekaj let pozneje postavili zoper praktične sadove svojih nazorov o ljubezenski morali, če vemo, kakšno gnilobo je povzročila praksa žen kakor so Genije med rusko komunistično in nekomunistično mladino, ki so ji taka gesla na moč prijala, tedaj spoznamo nov »Nep« boljševiške revolucije:
Komunizem je bil potolčen v trenutku, ko ie hotel komunizirati rodbino ali socialbirati ženo.
Nr talimo, da je v boljševiških stremljenjih po svobodni ljubezni brez strogo določenih obveznosti doslednost. Da, če ni lastninske pravice, tudi ni treba trdnega zakona in tudi rodbina ie last družbe in države. Rodbina ni več individualna zadeva, marveč iavno podjetje, socialno fiziološka oblika za razmnoževanje človeškega rodu. Nič več. Stroj kakor vse drugo. In vsi stroji in vsi produktivni viri so državna last!
Socializacija rodbine pa pomeni nujno socializacijo žene. Ženskost se izgublja. ker je »individualistična« in tudi materinstvi nima več tistega pomena, ki ga ima v meščanski družbi. V resnici so se mnogi boljševiški »misleci« že pečali z načrtom, da upeljeio državne zavode za vzgojo otrok in da počasi sploh odpravilo zasebno vzeojo. kakor nekoč Spartanci. Ta v revolucij-ski vročici porojeni načrt so kmalu opu«tili. kakor so bi'i opustili toliko neizvedljivih zasnov. V rodbinskem življenju so morali dati široko W>noe®iio 'buržuiski . vz?oii« . in . »kapitalistični mentaliteti« Širših slofev ruskega ljudstva, vendar mnogi se danes trdovrat-
/
- l0b4 -
no vztrajajo pri paradižu, ki ga je bila oznanila gospa Kolontajeva v »Geniji, Ljeninovi učenki«. Prevdarnejši ljudje, med njimi prosvetni komisar Lunačar-ski in Ljeninova vdova Krupskaja, so se po sadovih blaznega razdejanja rodbinske nravnosti izjavili zoper spolno razuzdanost, zoper čisto fiziol ško pro-matranje ljubezni, in danes ima Rusija že svoje bračno pravo in komunisti vzpostavljajo »zastarele« moralne nazore.
Poizkus, da, Di se rodbini ugrabila njena nravna vzvišenost in da bi se iz nje ustvaril socialen stroj za sovjetske namene, se je docela izjalovil. Njegove
ostudne črepinje hirajo v bolnicah in v veneroloških odde.kih ali kako drugače objokujejo svojo usodo. Velja še vedno to, kar je zdravega in — čistega.
Komunizem v boljševiški obliki ni bil tedaj premagan samo na socialno-go-spodarskem polju, ampak tudi na področju spolnih vprašanj in morale. Iz te revolucije je izšla zmagovita žena — ne žena sužnja samega sebe in moških, ne žena, ki na njo gledaš zaradi »fiziologije«. temveč žena - karakter, žena -ljubica, žena - mati, žena - vzor. Kolon-tajevljine »Genije« premaguje i bur-žuazija, a še lažje jih utegne premagati svoboden, zdrav proletarijat.
1. Babel:
Sol.
Deset let je, kar je zavihrala čez neskončne ruske stepe rdeča pošast meščanske vojne. Tukaj ima čitatelj drobno solzo iz po--toka solza in krvi. Pisatelj je bol jševik.
Dragi tovariš urednik! Opisati Vam kanim postopanje brezvestnih žensk, ki so nam na moč škodljive. Upam, da vi drugi, ki se klatite po civilni fronti in ki ste o nji že marsikaj zabeležili, niste izpustili stare postaje Tastova, ki je precej daleč v svetu, v neki državi, v nekem neznanem kraju; jaz sem bil, kaj-pa ondukaj in pil doma varjeno pivo; pomočil sem brke vanj. toda v ustih mi ni prav nič ostalo.
O onem-le letnem času bi se dalo marsikai povedati, toda saj veste, — nismo še vsej gosposki nesnagi kos. kakor se govori v našem preprostem atn-bijentu. Zato vam opišem samo to. kar sem bil videl na lastne oči.
Pred sedmimi dnevi je bila lepa in mirna noč. Naš vlak, ki je bil poln vojakov konjiške divizije, se je bil nenadoma ustavil. Vse nas ie navdajalo hrepenenje žrtvovati kar največ za skupno stvar. Namenjeni smo bili v Berdi-čev. Opazili smo, da se naš vlak ne pripravlja na odhod in da se naš Gaveljka nič ne šali. Vojaki so jeli že godrnjati, češ zakaj neki stojimo toliko časa? Zares, to čakanje za skupno stvar je bilo neizmerno dolgo, ker so se mal-harji. med katerimi ie bilo mnogo žensk, prav nesramno vedli nasproti železniškim oblastim. Brez vsakršnega strahu
so prijemali za ročaje pri vagonih, tekali po železnih strehah, motili kjer so le mogli, premetavali kar se je dalo. Vsak je nosil v rokah navadno vrečo soli. ki ie včasi tehtala celih pet pudov. Ali zmagoslavje vrečarskega kapitala vendar le ni trajalo dolgo. Inicijativtiost vojakov, ki so zlezli iz vagonov, je omogočila zaničevani železniški oblasti, da je prosto zadihala. Ostale so zgolj ženske s svojimi culami. Ker so se vojakom smilile, so nekatere pustili v živinski vagon. Tudi v naš vagon druge čete sta vstopili dve deklici. A po prvem zvonenju se nam je približala na videz spodobna žena z otrokom v naročju.
—	Dovolite, blagorodni kozaki. da vstopim. 2e vso vojno trpim po postajah z dojenčkom v naročju. Rada bi bila videla svojega moža, pa ne smem vstopiti v vlak. Mar menite, blagorodni kozaki, da sem to zaslužila?
—	Cujte. draga žena — sem ji dejal — tako bo. kakor četa odloči.
In obrtiivši se k četi sem iel dokazovati, da bi spodobna žena rada obiskala svojega moža in da ima otroka s seboj. Naj torej sklenejo, ali:se ji dovoli vstop ali ne?
—	Pusti jo, naj vstopi! — so-2avpili fantje. Z nami se ji ne bo več zahotelo moža.
—	Ne, — sem rekel dečkom dokaj vljudno. — Globoko vas pozdravljam četa, toda čudim se, da tako ukazano govorite. Spomnite se. o četa. svoje mladosti. Tudi vi ste nekoč bili otroci
v naročju svojih mater. Da ni lepo, da tako govorite.
Nato so se kozaki posvetovali med seboj in so rekli, da ima Balmašjov (namreč jaz) prav. Dovolili so ženi, da je vstopila v voz Fnšla ie in se'zahvalila. Mo.ia resnica iih 'e tolikani prevzela. da so tekmovali med seboj, kdo ji bo preje ponudil kako uslugo.
— Sedite, žena. sedite tia-le v kot in pobožajte svoje dete. kakor ie materinska navada. Nihče se vas ne bo dotaknil v tem Ie kotičku. Z neomadeževa-nim devištvom pridete k svojemu možu. Pričakujemo od vas sinov, ki sto-
pijo na naše mesto, zakai starci se starajo in mladine .ie dandanašnji premalo. Eh. mi smo videli in doživeli marsikaj slabega; lakoto in mraz, da nikoli tako. Le mirno sedite, žena. in bodite brez strahu. — Tako so pravili naši dečki.
Po tretjem udarcu zvona ie vlak odrinil. Prekrasna mesečna noč se ie razgrnila preko nas kakor šotor. In v šotoru so bile daljnje zvezde. In vojaki so se spominjali kubanskih noči in zelenih zvezda. In misli so poletavale liki ptiči. Kolesa so ropotala brez nehania.
IJ EN I NOV pogreb (lesorez).
Potem, ko je bila minila noč in so' rdeči bobni oznanili iutro. so stopili koraki k meni. Videč, da ne spim. so me jeli nadlegovati.
—	Balmašjov. — so pravili — zakaj si tako prokleto žalosten in ne spiš?
—	Globoko vas pozdravljam, vojaki, in vas prosim, da mi malo oprostite: dovolite mi le. da izpregovorim nekaj besed s to-le meščanko!
Drgetaje po vsem telesu sem vstal z ležišča, odkoder ie bežal spanec, kakor beži volk pred tolpo hudih psov. Približal sem se k nji. ii vzel iz naročja dete, strgal z njega povoje in cunje ter našel pod njimi dobršen nud soli.
Glejte tovariši, kako zanimivo dete! Ne sesa. ne moči krilca in ne drami z jokom spečih ljudi!
—	Oprostite, dragi kozaki — me je prestregla žena zelo hladnokrvno. — Nisem vas hotela opehariti, ali moja nesreča...
—	Balmašjov ti bo odpustil tvojo nesrečo. sem — odgovori!. ženi. — Bal-mašieva ne stane drago, proda kakor je kupil. Toda vprašaj kozake. meščanska žena, ki so te dvignili kot tna-tet — delavko naše sovjetske Republike! Vprašaj ti-le deklici, ki zdai jokata. ker sta morali prebiti noč z nami! Vprašaj naše žene v rodovitnem Kuba-nu. ki tratiio ženske moči brez mož. kateri otiečaščajo dekleta, ki jim pridejo na pot. Tebe niso oskrunili, čeprav bi prav tebe bilo treba, ti hi-navka! Poglei Rusijo, ki ie vsa strta od bolesti..
In ona meni:
—	Izgubila sem svoio sol: ne bojim se resnice. Vi ne mislite na Rusijo, vi varujete Žida Lienina in Trockega!
—	Zdai ni besede o Židih, ti škodljiva meščanka, ti! Tu so židie brez pomena. O Ljeninu ne govorim, ali Troc-kij je zavrženi sin tambovskega guber-
juatorja in si je pridobil lepih zaslug za 'delavski stan. čeprav te sam drugega stanu. Kot kaztienca sta nas oba potegnila ven na pot svobodnega življenja. Vi. umazana meščanka ste večja revolucijonarka nego tisti beli general, ki nam- z golo sabljo žuga tam na dragocenem konju! Tistega generala vsaj vidimo z, vseh strani in delavec samo tnišli in sanjari, kako bi ga bil pahnil s konia in poteptal. Ali vas. meščanka, ne vidimo in ne vaših zanimivih otrok, ki nočeio kruha in ne opravliaio potrebe. Vas se ne vidi. ker ste kakor bclha. Orizete. grizete. grizete...
In jaz da vam povem resnico, sem bil vrgel tisto meščanko iz drvečega vlaka, da se je zvalila do nasipu. A ni se ji pripetilo nič zlega. Bila ie zajetna baba. pa ie obsedela na mestu in brž odšla 7. vihraioČimi krili naorei po svoji podli poti. Ko sem videl to nepoškodovano ženo in neizmerno Rusijo okoli nje in kmečka Polja brez klasia in zaničevane tovariše, ki gredo na fronto in ki se izmed njih redko kdo vrne. sem hotel skočiti iz vagona in pokončati samega sebe in nio. Pa sem se smilil kozakom in so mi rekli:
— Daj io s puško!
Snel sem s stene svoio zvesto puško in zbrisal sramoto z obličia Zeimlje-Delavke in Republike.
In mi. vojaki« druge čete. prisegamo pred vami dragi tovariš urednik, in tudi pred vami. dragi tovariši iz uredništva, da bomo brez usmiljenja postopali tako z vsemi izdajalci, ki nas vlečejo v pogubo, ki se na vso moč trudiio. da bi reka obrnila svoj tok in ki bi radi pokrili Rusijo z mrtveci in kužnimi zelišči.
Za vse vojake druge čete Nikita Balmašjov. vojak revolucije.
Prevel R. P.
VILA NA RIVIJER1.
Pod sinjim nebom Rivijere, ki mu ne more niti praznik mrtvih vzeti zmagovite ve-selosti, med večnim cvetjem canneške obale, je ondan odšla v še daljše izgnanstvo — v neznani svet onostranstva — princesa Vera Črnogorska, sestrična jugoslovenske-ga kralja.
Vedno zavita v črno obleko, skromna in žalostna je bivala več ko deset let s svojo sestro v majhni vili Les Liserons na rtu
d' Antibes. Vsi v tem kraju so znali, kakšni samotarkt sta princesi Vera in Ksenija, sestri italijanske kraljice. Semkaj sta prispeli med vojno, ko so njuni materi, kraljici Mileni zdravniki priporočili blaženo podnebje v Cdte d' Azur Tu je Milena umrla L 1923, dve leti po smrti bivšega kralja Nikite. ponosnega vladarja z janičarskim obličjem, ki je — kakor Homerjevi kralji — poznal vse svoje podložnike po njih imenih. In ko je neki inozemski časnikar v razgovoru z Ni-kito pripomnil, da Črna gora nima ničesar
2a izvoz čez mejo, je črnogorski kraj po-
! nosno odvrnil: »Pozabili ste moje hčeri.* Razen Jelene, italijanske kraljice, se je omožila v tujino princesa MLica, st proga ruskega velikega kneza Petra. Tudi ona , biva s svojim možem v Cannesu. Princ Danilo se je nastanil na rtu Mart.n. Okoli Mi-I lice in Petra se zbira cela kolonija Rusov; I ' nekdanje carske dvorne dame. ki so še I vedno oblečene v žalne obleke, zvesti mu-i ; žtki-sluge ki spominjajo na romane I Tur-[ genjeva, aristokrati ki žive od podučeva-L nja jezikov aH ou neštetih drobnih po klicev I Ob nedeljah prihajajo po navadi vsi ti K ljudje v vilo Les Liscrons, dokaj vsakda-I nje, preprosto oprjmljeno poslopje Na poti - k vili si češče sreča:al melanholične ruske i in črnogorske obraze Princese so rade prepevale pesmi svojega očeta kralja Ni-? kote. ki jih je uglasbil njihov brat princ ■Mirko Le-ta ie um'l med vojno ko ujetnik na Dunaju. Njegov dvajsetletni sin je pravkar začel študirati v Parizu.
Ta vila je poslednji ostanek nekdanjega dvora, toda o običajnem ceremonijelu ni niti sledu več Samo stari služabnik, ki je še ostal izza prošlih dni, postane vesel, če ga kdo nagovori »dvorni minister Njihovih Visokosti« . V kraju, kjer je priroda toli blažena, kjer st razprostira mednaredni paradiž Vsega slastnega in lepega, so si ti izgnanci ustanovili čisto poseben svet, ki ga naseljujejo žive slike nekdanjih časov. Jedva deset: let je minilo in že so nekdanje Visokosti, satiio sence : , .
Eno izmed teh dum v črnem je zdaj usoda odpoklicala z zaprašenih cest na rtu d' Antibes v kraie večnega, miru. Neznatno damo, o kateri niti Američani ki vse iztak-nejo, niso vedeti," da je hčerka in sestra kronanih Slav. Na njen pogreb v pravoslavni cerkvi v Cannesu so prišli ruski begunci z vseh koncev Rtvijere. Zopet je utonila v večnost senca za vedno minulih časov.
»L' Europe centrale.i
* .'	, . r,"
Drobne zgodbe iz življenja velikega mojstra.
In tnemonam f Ivana Franke.
A. G.:
f Pokojni Ivan Franke ie imel svoje P posebnosti kakor vsaka izrazita oseb-nost. Njegova naiboli značilna lastnost i" pa je bila skromnost ter sovraštvo do '' osebnega kulta in vsega, kar ie z niim ' ".' v zvezi Kot dosleden demokrat ni nikdar gledal na zunanjost in ie sodil člo-f veka le po njegovi notraniosti. ! V Strogo je Dazil na red. ki ga dobre gospodinje z vzdihi ogorčenja in resig-nacije smatrajo za nered, ker ne vedo, .. ..da .ie tudi v takem neredu prav za prav i.;' individualen sistem, saj lahko lastnik v •:šj najbolj zmedenem kupu z gotovostjo .snaJde naimanišo beležko. '~m Kadar so ženske pri pospravljanju ■•-"■rtumetnikove sobe in atelieia lepo zlo-r-iiClžile njegove zapiske, risbe, slike iti dru-•ii :go važno drobniad. ni mogel Franke Ji;:'Bičesar. več najti in bil .ie ogenj v stre-jfehi. Še nad svojo gospo soprogo Hele-fettf). ki jo ie imel vedno nad vse rad. je p": ob takih prilikah zarentačil. sS .:, Gospa Helena in nien temnerament-'to-ni drug-sta bila idealen par v naičistej-5:h§em pomenu besede. Čeprav ie bil de-sž ,?et. let vdovec, se ie svoie žene vsak dan neštetokrat spomnil tako doma, kakor v priiateliski družbi. Ce ne drugega, je pripovedovaje svoje bogate spo-
mine omenil Vsaj to. da mu je bila žena takrat že prejšnji zvečer povedala, kakšno vreme lxr imel na potu. In gospa Helena je bila. kaj pa: vsa obupana, ker je imela moža brez najmanjšega smisla za red, namreč za "tisti; red. kakršnega predpisuje dobro gospodinjstvo. Tisto pometanje, čedenie in »biksanie« je on imenoval le »verdammte Bodenkultur«, ker slovenski ni mogel izraziti takega preklicanega negovanja tal. Zato je pa gospodinja s tem večjo vnemo šla na delo. kadar ni bilo hišnega očeta doma, da ga ta »prokleta čednost« ni razburjala. Bil je tudi hud nasprotnik preprog in zaves, ki so mu lovile prah in zastirale solnce.
Dokler je živela soproga, gospa Helena. je že še šlo. ali kadar so njegove hčerke začele cediti in delati red, jim je z vso resnobo starega profesorja za-pretil, da jih bo razdedinil in ignoriral, ker mu ne daio miru. Niegov atelje v »Mladiki« je bil vzlic temu brez praška, čeprav je nosil ključ vedno v žepu in ga nikomur ni zaupal. Ko ie na nfekoč zasačil hčerko z drugim, ključem pri vsakdanjem brisaniu. ii ie neu^^pno naznanil, da je eks-he-re-dirana in jo je ig-no-riral mesec dni... Pravijo, da ji
ie svoj odlok sporočil celo pismeno, torej uradno. Jezo ie šel hladit v kavarno in tam je svojim prijateljem ves srečen pripovedoval-, kako ie oredrzni hčerki pokazal in kako neznansko jo ima- rad. Strašno imenitno se mu je zdelo, češ. da uživa v družini tak re-špekt hišnega tirana. No. ob drugi priliki se je z največjim užitkom pustil oviti okrog prsta, kakor rahločutno dete v vlogi bavbava. Konec razburjenja je bil vedno -smeh, ker je razpolagal z neizčrpnimi zakladi humorja.
Kako je profesor Franke popravljal uro.
Huda Franketova strast so bile vir-žinke. Nihče v Kranju ni imel boljših kakor Sodarjev Korel. ker ie bila trafika pri hiši. Bila ie tudi naiboliša kapljica v kleti in mnogo smisla za humor in umetnost v tej patricijski hiši. Imeli so lepo starinsko uro, ki ie pa nekoč na žalost družine brez vzroka obstala, kar ne pomeni nič dobrega. Ali umetnik Franke je uro odprl, pihal v njo. jo stresal in sam zase konstatiral, da ura le šepa. Na skrivaj je podložil pod uro žveplenko na pravn stran in ta je zopet tiktakala, repetirala četrti in ure na dva zvonca, da ie bilo veselje. Franke je sprejel za popravilo honorar v najbolj rumenih in priščip-njenih viržinkah. Tajnosti svoje diagnoze ni izdal, češ da takih stvari ni mogoče laiku razložiti. Sploh je ura tako občutljiva, da bi jo bil najboljši urar za večno pokvaril, če bi mu bila prišla v roke.
Drugo jutro je Sodarieva dekla pri brisanju prahu vrgla tudi tisto čudodelno žveplenko na tla in ura ie kmalu otstala Moral ie priti gospod profesor, umetnik na vseh poliih. Zopet ie Piha! in trkal po uri. na skrivaj oa podstavil žveplenko: »Samo k urariu ne. ker je tako kompliciranega in nežnega organizma.« Popravil jo je imenitno, ura je repetirala po notah. Franke kadil nai-bo'fše viržinke. dekla na brisala prah. dokler ni bila žveplenka zonet na tleh i. t. d. Franke, žveplenka. dekla in vir-2inka.
Profesor Franke in notranjska šunka.
Strog in do skrajnosti objektiven je bi! pokojni kot profesor. Najstrožji pa je bil s svoiim sinom Mirkom, ki je na realki kot učenec svojega napana vsako uro dobil kratko pohvalo: »Kannst nix, bist ein Esek
Slabo je šlo pri risanju tudi premožnemu fantu z Notranjske. Njegova mama je imela že dosti izkušeni in je tudi profesorju Franketu ponesla dve šunki, čeprav so io znanci opozorili na nevarnost. Prebrisana mama je zato krenila na stanovanje h gospej Heleni in ji potožila, kako ie hudo z otroci. Profesorjevi soprogi se ie milo storilo in je lepe gnjati sprejela. Eno je dala takoj kuhat, saj je bila Notraničku pomoč zaradi bližajoče se konference kaj nuina.
Ko se je bil profesor vrnil iz šole, je z navdušenjem pozdravil kapitalno šunko v loncu, potem pa vprašal, koliko tak kolos velia. In pred kratkim še zmage gotova gospa Helena mu je morala priznati resnico. Franke ie divje skočil v mapo po šop risb. jih pregrnil na mizo in vročo gnjat iz lonca vrgel na papir, zraven nje pa položi! še sirovo. S® kadilo se je od zavitka, ko je dekla v spremstvu nepodkupljivega profesorja nesla na pošto gnjati, naslovljene na Notranjsko. Za šunkama je kmalu odpotoval tudi premožni re-alec in se ni več vrnil.
Umetnik portretira svoje domače.
Naslikal je podobe Valvazoria. grofa Barba. milijonarja Gorupa in polno drugih imenitnikov. zakai ne bi torej tudi svoie družine. Tako so računali njegovi in končno se ie res vdal. Vsi člani precej številne družine so bili novi
od nog do glave, da bi jih svet lahko občudoval še čez stoletja. "Mojstru »ma-škarada« ni bila všeč. Najpreje je skri-tiziral obleke, tako da so se pri Franke-tovih pol leta preoblačili. Potem je škartiral po vrsti vse člane družine, dokler ni ostala samo še mala Dlavooka hčerka Anica. Mesec dni so ii šivali iti pomerjali obleke, ne da bi bili dosegli dopadenje kritičnega papana. Nazadnje jo je vendar naslikal v — starem predpasniku.
Cesarski svetnik.
Šel je v Gastein. slavno kopališče, obiskat svojo svakinjo, lastnico hotela, kjer so ostajali nadvoivode in druga aristokratska gospoda. Tem plemenitim ribičem ie bilo prav dobro znano ime strokovnjaka Franketa. ki se ie tudi svakinja z njim rada oobahala pred svojimi gosti Ker so se nadelali razvedrila. so radi dovolili, da iim ga gospa predstavi. Vsa žareča ga ie pripeljala med nje in z najglobliim dvornim poklonom zagostolela: »Mein Schvva-ger. kaiserlicher Pat«. sNur Franke!« ie zariul in zbežal.
Gost dunajskega župana.
Dr. Lueger ga je spoštoval in sta bila dobra prijatelja. Ker pa Lueger kot samec ni imel lastnega gospodinistva. je prijatelja Franketa po prijetni večerji v rotovžu spravil v prvi hotel na Ringu. Zjutraj se je popularni župan pripeljal pred hotel, da svojega prijatelja. prvega avstrijskega ribiškega strokovnjaka, sam odpelie na mednarodni ribiški kongres. Ali gosta dunajskega župana, svetovno priznane kapacitete in cesarskega svetnika, v hotelu ni nihče poznal. K sreči ie v oguljeno pelerino zavit prišel po monumental-nih stopnicah sam Franke. Bil ie docela neopažen. Kako pa so se vsi navzoči priklonili do tal. ko se ie vračal z županom na stanovanje. Zdai ga ie pričakovalo osobje z tiaivečnm cere-monijelom. Nem ie starček šel mimo njih in nem se je takoi vrnil iz svoje sobe s kovčegom. skočil na električno in se odpeljal v hotel, kjer ga ni nihče poznal in se mu nikdo ni klanial.
Nepoznan v pelerino zavit.
Najhujši dan v letu je bil za mojstra, kadar je na cesarjev rojstni dan moral v .cerkev, in največje trpljenje, kadar je moral po vsej Ljubljani na sv. Reš.
Telesa spremljati dijake pri procesiji v uniformi, ves oportan. ves v zlatu. Sram ga je bilo, da ni pogledal ne na levo in ne na desno.
Dobro se je počutil le v svoii pelerini in najbolj, je užival, če mu ie na poti dal kdo krajcar vbogaime. Večkrat se mu je to pripetilo na deželi, zlasti na vsakdanji poti k svoiim ribicam na Studenec. Prvi siromak, ki ga ie srečal obdarjeni Franke, ie začudeno strmel za zapravljivim tovarišem in obračal med prsti srebrno desetico. ki jo je bil pravkar dobil od »kolege«.
Tak je priromal. iz Poljanske doline, svojega kraja v Škofio Loko k mlademu prijatelju, da se odpočiie in se pomenita o starih slikah in mladih slikarjih.
Pod stopnicami ga j„- prcsuc u l . sti varuh hiše. vpokojeni orožmšk. stražmojster Tone: »E-ga, e-ga, kairt pa?« »»Gori grem pogledat««. »Kaj še. Ni gospoda doma. gospa je pa nekam šla, ja, v Ljubljano sta se peljala, jih ne bo danes ali pa ves teden ne. Kar sem, bom dal pol frakel.ina, če imaš denar«. »Vandrovec« ie oa mahal po stopnicah dalje. »Ja. slišiš no. ti. kar doli« in Tone je že držal Franketa za pelerino. Tonetovo razburjenje je pri-* klicalo prijateljevo ženo: »Pozdravljeni, gospod cesarski svetnik!« in že ga je pod roko slavnostno peljala v stanovanje. Bivšega orožniškega stražmoj-stra pa ni bilo več na spreg'ed. Šele pozno zvečer je skočil iz teme pred
gospodarja ves preplašen: »Uf, gospod, pomagajte, če ne. bom pb pen-ziion.«
:,ff	Nov klobuk.
Gospa Helena je obuftavala. tak je bil že možev klobuk. Nič niso pomagale ltpe ali grde besede, nič prošnie. Morala rnu ie skriti do sramote Donnšeno »šojo« in obesiti na. kliuko čeden nov klobuk. Ne da bi bil opazil, ga ie pokril in šel v šolo. Tam ga ie vrgel na kateder, podpisal razredtrco. se začel izorehaiati po razredu ter. korigirati »škandalozne« risbe realceV:*
Ko so odmplili. ie šele pred seboj na katedru opazil nov klobuk in vzrojil: »Falotje. kdo si je pa to dovolil? Takoj gori po klobuk!« V razredu se ni zea-nilo. »Le hitro, če ne...« Tudi nič. »Tako!« in novi klobuk ie sfrčal na cesto.
Izjema.
Kadar pa sta se sreča'a Franke in njegov najstarejši prijatelj Peter Gras-
seill, župan ljubljanski in vrhu tega še vitez tedaj skromnega, ponižnega profesorja ni bilo spoznati Ponosno se je vzravnal, dostojanstveno koraka! mimo svoiega priiatelia ki se ie s pretirani spoštovanjem odkril in se priklonil Franketu Ta je pa le milostno zamahnil z roko češ: »Je že dobro."
S strahom sem »čudaka« vprašal odkod to njegovo čudno postopanje. Veselo se ie posmeial in deiaF »To ie ''"<rnva dolžnost. Saj ie oet tednov '-'si.«
Leteči čolni kot prekocceansko prometno sredstvo.
Lindbergli, ki , je premagal zračno razdaljo med novim in starim svetom, je s tem svojim .iunaškjm. a'od naklonjene mu usode odvisnim činom sproži' po vsem tehničnem svetu ' stremljenje po uresničenju ideje o rednem prek-
lei nekoliko dobre volje, energičnega duha in neuklonljive sile. pa ti uporni elementi podleže.io človeku. Seveda kakor že omenjeno, pride tudi tu neko-
ko v poštev naklon'""-i fp mrnaklo-i~na usoda.
HoA«™ ^p V-idr
oceanskem zračnem prometu, ideje, ki . se je zdela do tedaj; še nedotakljiva svetinja moderne tehnike, ideie. katere uresničenje se ie zdelo še daleč, daleč pred nami. Elementi, ki se upirajo človeku pri drznem poizkusu, preleteti ocean, so se zdeli do tedaj nepremagljivi. Lindbergh je dokazal, da je treba
Pa naj si je Lindbergh preletel ocean po srečnem naključju ali po lastni zmožnosti, dejstvo .ie. da ie storil prvi in najvažnejši korak na poti k velikemu cilju moderne aeronavtike. vzpostaviti reden zračni promet. Povsod, kjer je aeronavtika nekoliko boli razvita in dosega moderni napredek, povsod se jc
začelo resno misliti glede u-dejstvova-jija tega smotra. Na podlagi teorije iti prakse, znanstvenih študij in iznajdljivosti tega ali onega se ie sestavilo mnogo načrtov za izvedbo rednega prometa Razni možje so predložili svoje načrte, večinoma ogromne teh-r.ične naprave Tako smo imeli tudi že
nosti nastopiti pot čez velike morske raždalie.
Prevelik optimizem uri pripravah za polet čez ocean vodi samo do podcenjevanja težkoč takega poleta in pospeši negativen uspeli in žrtve, za kar imamo do sedaj žal že mnogo dokazov, do-čim se le pri nekolikem pesimizmu do-

«c«o
v »Življenju in svetu« priliko seznaniti se z enim izmed teh načrtov, namreč z načrtom profesorja Augusta von Par-sevala, ki je zasnoval zamisel, zgraditi ogromne aeroplaiie. ki bi imeli prostora za 50 potnikov in bi premerili pot Od Evrope do Amerike v 28. urah. Na poletu preko oceana bi iim kot zavetišče rabile plavajoče postaje, ki bi bile tako velike, da bi bilo v njih pristanu prostora za dva prekooceanska oarnika.
Toda vse te ideje in načrti so ostali le na papirju, ker so bile za niih izvedbo potrebne prevelike množine denarja. Jasno je bilo. da se s takimi poizkusi na papirju. Ugibanji in načrti brez pod-
sežejo mnogo boljši uspehi in omeji, oziroma onemogoči vsaka žrtev. Zato je poizkus, preleteti ocean brez prejšnjih temeljitih in natančnih priprav, veliko tveganje. Tudi je polet preko oceana z navadnim krajinskim aparatom, ki služi za let preko suhe zemlie in more pristati in vzleteti le na kopnem, nesmisel, ker je kljub vsem varnostnim in drugim napravam pri morebitnem prisiljenem pristanku na vodi pogibelj pilotov in predragih aparatov neizogibna. Za polet čez velike morske razdalje smemo upoštevati tedaj samo aeropla-ne - plavalce, ki morajo biti sposobni za pristan in vzlet tudi na nemirni ali
ftjvtlcvj G.iM*
lage ne bo nikdar dosegel zaželjeni uspeh. Treba je bilo torej resno pričeti z delom. In res so se našli nekateri, ki so zavrgli teoretična izvajanja ter pričeli s praktičnimi poizkusi, da zgrade letalo, ki bi bilo zmožno brez nevar-
celo razburkani morski gladini in tako popolnoma odgovarjati svoii nalogi. Aeroplani - plavalci, imenovani hidro-plani. se razlikujejo namreč od krajinskih aeroplanov v tem. da imajo nameščene namesto koles tako zvane
-
»pla.ač..«. 10 t u-.,ake čolne, ki vzdr-že leta. o .na površju vode. (Gl. si. 1.).
Začetek hidroplanov ne sega daleč nazaj v preteklost. Šele v zadetku 20. stoletja so se začeli graditi za let na razdalje preko morja izključno hidro-plani, ki so kmalu pokazali svoje prednosti, tako da so bile že pred vojno v Nemčiji določene razne tekme le za hi-droplane. V svetovni vojni, ki ie pripomogla aeronavtiki do hitrega in s gur-nega napredka, so hidronlani za splošno rabo kmalu izpodriniti krajinske aeroplane. Začeli pa so v tej dobi. in to posebno Angleži in Američani graditi nove aparate, katerih posebnost je ta, da nadomešča plavače aparatov trup sam, ki je pritrjen v obliki pokritega čolna, medtem k'o so plavači, nameščeni ob straneh truca. reducirani na toliko, da služijo le vzdrževanu ravnotežja. Na ta način .ie omogočeno mnego lažje manevriranje na vodni gladini, pa tudi v valovih. (Gl. si. 1.).
Po vojni so se vsi posvetili le razvoju te nove tipe. predvsem seveda zopet Angleži in Američani. Medtem ko se je uporaba hidroplana. to ie aeroplana s plavači, omejila le na kratke preko-morske. tudi krajinske polete, se je začel novi »leteči čoln« uveljavljati na daljših, prekooceansklh progah. Poleg Angležev in Američanov pa so se začeli udejstvovati na tem no1iu tudi Nemci. Tvrdki Rohrba h in Dorni r ira-ta pri tem največ zaslug, ker sta razvili to novo tipo do one stopme. pri kateri lahko ustreza vsem nalogam, ki so ji stavljene za siguren prekomorski polet. Ti dve tvrdki sta izgotovili aparate, ki se od njih lahko po pravici nadejamo, da bodo izvrševali reden prekoocean-ski zračni promet.
Najnoverši tak aparat ie leteči čoln tvrdke Rchrbach, nazvan «Rocco» (gl. si. 2.). Njegovi motorji imajo .iakost ca. 1400 HP. radi česar lahko doseže ta aeroplan hitrost do 220 km na uro in je zmožen brez pristanka preleteti raz-
daljo 2000 km. V zaprti kabini ima prostora za 10 potnikov z vso priliago. dočlm oskrbuje vodstvo posadka treh mož. Sploh pa se polaga pri teh apa-ra 11 h velika važnost na motorje. Pri poletu preko oceana ie namreč temeljna zahteva brezhibno delovanie pogona Ne samo. da ie Dogon zmožen delovati toliko in toliko časa. temveč mora biti prire'en tako da aparat kljub defektu lahko nadaliuje svoio pot, lasni je tedaj da prdeio ori Drekooccan-skih po'etih. tudi če so ti iz rš n v etanah, v pešlev le taki aparati, k ima o nameščena za pogon na:nian d\a ali več motorev Tudi propeler1 niso uporabni navadni, to ie dvodelni temveč štiridelni Posebnost tega le-ta'a pa je sidro, ki je nam^ šieno v notranjosti spredirega dela trupa tako da je ob vsaki priliki na razpolago in so lahko spusti v morie
Nekoliko veča od tega aparata je tipa druge tvrdke. »Dornier - Super-wal«, ki pa se v bistvu ne razlikuje od prvega. Še večji od tega pa ie aparat tvrdke Junkers. »Junkers G. 24«. ki se raz iku;e od imenovanih v tem. da mu služita za pristanek na vodi plavača in ne trup sam (gl. si. 3.) in da ima tri motorje. Vendar ne smemo dvomiti, da ima veliko prednost pred temi plavači le trup - čoln in da se te tipe Junker-sov gotovo ne bodo tako obnesle kakor leteči čo'ni.
Na podlagi vsega tega lahko mirno sklepamo, da ne bo več dolgo, ko bo med Evropo in Ameriko vzpostavljen reden prekooceanski zračni promet s pomočjo letečih čolnov, ki bodo nudili potnikom udobno, popolnoma varno in hitro vožnjo.
ALKOHOLIZEM IN MADŽARI.
Madžarski pijanci so lahko brez skrbi: v deželi vitezov in Horthyjev;h pandurjev se n: bati prohibicije. Ondan je v madžarskem parlamentu prišlo v razpravo vprašanje ais koholizma. Poslanec AIfoldy, ki je tudi zdravnik, je v daljšem govoru opozarjal na slabe posledice alkohola in zahteval kar najs večjo omejitev tega Naletel pa je na slabo
razumevanje: velika večina vladnih in. opo« zicijskih poslancev je složno nastopala zo* per njegova izvajanja. Često so ga prekia njali medklici, n. pr.: «Mi nočemo piti h* raonadeU «Nikdar ne bodo Madžari hodili v lekarno z receptom po četrtinko vina!» Ko pa ie omenil, da alkoholizem tudi zmanišuie število prebivalstva, so vinoliubi ni d^m^ljubi zrgnali krik: «Ne, Trianonsks pogodba nas je zmanjšala!«
NA EVROPSKEM SEVERU.
Do!gi so jesenski in zimski večeri. V gorkih sobah, pri mirno zasenčeni luči, ko zunaj leži tcdena me g a ali sneženi veter zavija okoli vogalov, pole* tavajo naše misli v daljnje neznane dežele. Takrat mislimo tudi na severne pokrajine, odko er «prihaja zima»: ruske ravnine, finska jezera in gozdove, norveške fjorde, baltiške obale. Redko kdo ve, da prebivajo v teh neprijaz--nih. hladnih deželah inteligentni, napredni narodi, ki bi nam bili lahko v marsičem učitelji. Mali. a vztrajni in delavni narodi. Skušali bomo vreči skromen reflektor v nokrajine, na čijih obzorju se že pojavlja polarna luč. Pihali bomo o Finski, deželi naprednih mest in bogate lesne industrije, o Norveški, deželi zimskega športa, o Latviji, vzoru delavnosti malega naroda
F nska, dežela jezer.
Svetovni šampion gosp. Leon ŠTUKFLJ. ki je bil povabljen na Finsko in ondi s'ovesno spre* jet. je obljubil napisati za »Živ* Ijenje in svet« članek o finskem športu in telovadbi ter o svojih osebnih vtisih Iz obsežnih podatkov o Finski, nje legi zgodovini in splošnih razmerah, ki nam jih je dal pred tem členkom na razno^fio. smo posneli zaradi romanikanja prostora 'e sekate* re zar!m<vosti. ki ra bodo vem dar razširile vojm" o tei deželi. V nrihndrii številki bomo raz* -ra\>n ypulinniH <■ podatki O PO* lifičnih. kulturnih in gospod p r: skih razmerah Finske.
Zemljertni roložaj.
Finska — Suomi, ali Suomenmaa, je »dežela jezer ali močvirja«. Sega v severni del Vzhodnega morja, ki tvori dva velika za'iva: Botmški in Finski zaliv. Prvi je naravna meja države na zapadu .drugi na jugu. Na severu se dotika Norveške ter sega do Ledenega morja. Na iugozapadu tvori naravno mejo Ladoško iezero na vzhodu pa meji na Rusijo. Obala ob Brniškem zalivu je dolga 490 km in raztrgana z neštetimi majhnimi za'r i oba'a ob Finskem zalivu pa je dolga 370 km. Tudi Finski za'iv ima mnogo majhnih za'ivov. od katerih je največji Viborški. Tu je morie š'roko 50—110 km. globoMna pa znaša od 8—20 in 95-110 m. Zaradi majhne množine soli. ki io vsebuje morje, zamrzne čestokrat Finski zaliv od Ljeningrada do otokov Hogland, Lem-
basar; vendar se drži led le v ostrih zimah.
Morje je oh finskem obrežju do Bjor-neborga posejano s pečinami, ki tvorijo veliko množino otočkov, šerov imenovanih. različne velikosti in oblike. Ti otočki se raztezajo v ozkem pasu do Hango. na kotu Finske pa preidejo v do'g arhipel, ki se končuje v Alandske otoke. Med temi otoki in švedsko obalo je samo 75 km odprtega morja Alandski otoki in vobče znatna množina ostalega otočja na jugozapadnem delu Finske spominja na nekdanjo celinsko vez s Švedsko. Vožnja je tukaj kaj malo prijetna in varna.
Značilno je. da Finska nima razen malega obalnega robu ob Botniškem zalivu, nikakili gor. Površina je va'ovi-ta in skoro v pravilnem ritmu se izmenjavajo žlebovom podobne doline in hribi od zapada proti vzhodu. Skandinavski ledeniki so nanosili sem-le morene ali groblje. Smer ledeniških grobelj je od severo-zapada proti jugo-vzhodu. enaka je tudi smer dolin, napolnjenih z jezeri ter močvirji, tako da se vsa zemlja dozdeva, kakor da bi bila od severa proti jugu razorana. Mnogo je v tej deželi jezer in tekočih voda ki so ponaj-več odtoki teh jezer. Prislovica, da je Finska dežela »tisočerih jezer«, ni pesniški izraz, temveč le deminutivum resničnosti, zakai število večjih in manjših jezer presega 35.000 in vsa jezerska površina zavzema 4^.000 kv. km. Jezerska plošča je na zapadu: to je prava Finska, dežela tisočerih jezer. Na severu je Laplandska. Ob norveški meji leže močvirja, dalje proti vzhodu pa tundra.
Reke imajo mnogo brzic in slapov, najznamenitejši so Imatra slapovi od reke \Vonksi. Pogled na nje je Veličasten. Z višine 19 m v dolžini 850 m pade vsako sekundo 500.000 litrov vode.
Ob teli slapovih, čijili vodno moč cenijo na 117.000 konjskih sil. gradi sesedaj država mogočno elektrarno. 4 in pol km nižje tvori reka Manjši slap — VValinkovski. Struga in obrežje sta tako
zbrušeni, da se vidi prastaro kamenje. Na vsaki strani obrežja je speljan park v tihem brezovem in borovem gozdu, ki ga uporabljajo številni Ietoviščarji za odpočitek. Prav nad slapom stoji krasen hotel Cascade, bivši letni dvorec ruskega carja.
Cieografiono je Finska razdeljena na devet pokrajin in sicer: 1. v pravo Finsko, 2. Aland, 3. Satakunda, 4. Oesterbotten, 5. Nyland. 6. Kareliia,
7. Tavastland, 8. Kajana in 9. Savolaks. Največja pokrajina je Oesterbotten, naj' manjša Aland.
Podnebje.
To je v severnih deželah vrlo važen faktor in zasluži, da ga posebej omenimo.
Finsko zapira pred toplim morjem Skandinavija. Ni pa vendar tako daleč
proč od njega, da se ne bi njegov upih občutil zlasti v jugozapadnem delu ob Finskem in Botniškem zalivu. Za klima-tične razmere je važno, da leži Finska desno od islandskega nizkega zračnega tlaka, ker zaradi tega vejejo nad njo za-padni vetrovi, ki so vlažni in dosti topli. Vlažni zapadni vetrovi donašajo padavine in precejšnjo množino toplote.
Cilavno mesto Helsingfors ima zategadelj meseca januarja navzlic svoji vi-
soki severni legi le —5.7 stop. C. julija P 17.1 ■ to;p. C.
Dalje proč od morja je klima ostrejša in posebno vzhodni deli imajo v temperaturi znatne'razlike med zimo inpo-
Sneg leži v ju in. ionski 5 mesecev in v Laplandiji lahko računajo z njim 7 do 9 mesecev.
Splošno vzeto je klima navzlic visoki severni legi dežele mila, zime ne pre-
Na FINSKEM: Jezera pri Kuopiju.
letjem. Mraz ne dosega redko 30 do 40 stop. in traja od srede oktobra do srede maja.
Toplota pa doseže tudi 30 stop. C. Najškodljivejšj je gospodarstvu poletni čas,: ko pade često v juniju in celo v ■ avgu«tu temperatura ponoči tako nizko, da nastopi mraz, ki.uničuje posevke in vrtove. Te vrste mraz je imel 1. 1S67. ' za posledico hudo lakoto.
Sicer na je poletna toplota tolika da žito neverjetno hitro dozori in na jugu in jugpzapadu ob" morju uspeva ne Ie dobro : žito.5 temveč tudi sadje ter se dobe celo hrastovi gozdovih
Povprečna temperatura v Lap'aiidiji. ., je —T5- stbp. 'C v zimi, 13—15 stop. C " i>oIeti.
ostre in more se ves zimski čas gojiti šport na prostem. Zrak je suh in čist, radi česar je zima prijetnejša nego v mnogih pokrajinah severne Nemčije.
Kdo so Finci. — Nekaj iz njihove zgodovine.
Finci ali Čudi, uralo-finska veja Mongolov, so prišli v prazgodovinski dobi iz Azije v pokrajine Urala in Volge ter so se naselili tja do Belega morja. Kasneje so jih druga plemena potiskala čedalje bolj na sever, dokler se niso premaknili v sedanje pokrajine. Tu so trčili s Skandinavci. Včasi so si bili dobri sosedje, drugekrat sovražniki. L. 1157. je poslal kralj Erih Sveti nad nje prvo križarsko vojno. Njegovi nasledniki so
zupočeto delo nadaljevali in tako je počasi vsa Finska postala švedska provinca (vojvodstvo). Švedi so upeljali v to deželo krščanstvo iitl pozneje reformacijo. Za časa ruskega carja Petra Velikega so morali Švedi odstopiti Rusom nekatera finska okrožja. Poslej so Rusi stalno stremeli, da se polaste finskega ozemlja. L. 1808. so zasedli vso Finsko s tedanjim glavnim mestom Abo. Rusi so jim priznali obstoječo avtonomijo ,toda glavno mesto je postal Hel-siugfors. Do nastopa carja Nikolaja II. so jim ostale avtonomne pravice, od 1. 1894. naprej pa se je začelo nasilno potujčevanje. Posebno težke dni so preživljali po prvi ruski revoluciji I. 1905.
Ruska revolucija I. 1917. je prinesla Fincem svobodo. Boljševiška vlada jim jc takoj priznala nezavisnost, vendar je tudi na Finskem izbruhnila komunistična revolucija. Le-to so zatrle nemške čete. Za vladarja je bil izvoljen nemški princ Friderik Karel. Po antant-ni zmagi se je položaj obrnil. Dne 21. junija 1919 so socialisti izglasovali republikansko ustavo. Prvi predsednik je bil dr. Kaarlo Juho Stahlberg. Z bolj-ševiško Rusijo je Finska sklenila mir 1. 1920. v Dorpatu. Izgovorila si je 10.000 km- veliko ozemlje s Petsamo, po katerem ji je odprta pot na Ledeno morje.
Prebivalstvo.
Na podlagi poslednjega ljudskega štetja iz leta 1920. izkazuje Finska 3.367.000 prebivalcev na površini, veliki ■•S7.670 km- Obljudenost je torej
prav majhna; 8.7 na km. 81% vsega prebivalstva tvorijo Finci, t. j. 2.850.000, 10.60% ali 341.000 jih govori švedski, Rusov ni niti 5000, Nemcev pa je približno 3400.
Gostota prebivalcev na km" je neenaka, tu jih je več, ondi manj. Prebivalstvo se deli v dva dela: v Tava-s t e, v jugozapadnem delu Finske in v K a r e 1 e, v vzhodnem delu in severu dežele, oz. države.
V zadnjem stoletju je bil porast prebivalstva velik, n. pr.: 1. 1815. je štela Finska 1,095.957 duš, 1.1883. že 1,828.3,10 duš in danes že nad 3 milijone.
Po veri je 98% protestantov in navzlic stoletnemu ruskemu gospodstvu le 2% pravoslavnih. Prav tako so zapustili Švedi globoke sledove v kulturnih, političnih in antropoloških sestavinah prebivalstva. Švedski jezik je bil ix> Finskem toliko razširjen, da so vsi izobraženi sloji govorili švedski in so še celo svoja rodbinska imena zamenjavali za švedska.
Švedi so še dandanes največji posestniki v deželi, ki zastopajo plemstvo in meščanstvo. V antropološkem tipu prebivalstva .ie tako viden germanski vpliv, da danes na Finskem z 62% prevladuje dalihokefalija (podolgast obraz) in da Fincev ne moremo več prištevati k Mongolom, temveč k belemu plemenu.
Finci so na splošno vztrajen in žilav narod. Pri njih opažamo vse dobre lastnosti poljedelskega ljudstva. Spoštujejo zakone ter ljubijo red. visoko čislajo poštenje in svobodo. Te lastno-
sti niso v enaki meri pri vseli Fincih razširjene. Zapadni Finec je veliko vz-trajnejši in trdovratnejši, medtem ko so Finci na vzhodu (imenovani tudi Karelski Finci) gibčnejši, pa manj vztrajni in stanovitni.
Števiini Švedi, ki žive poleg Fincev v državi, so se tam naselili že pred 700 leti, ali pa še celo preje. Le-ti so Fincem prinesli zapadno kulturo in reli-
gijo in so vedno veljali v primeri z njimi za višji kulturni sloj. Največ jih je po obalah jugozapadnega dela, po mestih in na Alaudskih otokih, katere je Finski dalo Društvo narodov 1. 1921. pod pogojem, da jih ne sme utrditi.
Prvotni prebivalci Finske so bili Lapi,, ki pa žive sedaj edino še na severu nad 68° severne širine. Lapov je prav malo.
J. Hajšman (Praha):
František Stanek,
Kdo ne i-ozna imena františek Stanek? Pred desetimi leti so ga skoraj vsak dan omenjali slovenski listi. O tej izraziti osebnosti prinašamo v naslednjem nekaj informativnih podatkov.
Dne 14. novembra je slavil šestdeset-letnico predsednik češkoslovaškega agrarnega kluba, bivši predsednik Češkega Svaza v dunajskem parlamentu m večkratni minister češkoslovaške države František Stanek. To vam je mož iz rezervne garniture češke agrarne stranke, katera venomer bdi in čaka kdaj napoči njen dan . . .
Ko bi bil František Stanek samo to, kar sem pravkar omenil, bi vam bil poslal njegovo sliko s kratkimi podatki, kje se je rodil in kje dal fotografirati
avitelj kmečke Češke.
itd., kakor je navada pri drugih jubilantih. František Stanek pa je več: Bil je in ostane ne samo izrazita osebnost češkega javnega življenja, ampak tudi inicijator. soustanovitelj tistega razvoja, ki je pripeljal največjo češko stranko do njene današnje pozicije. S to stranko je pomagal voditi narod tja, kjer je dandanes: k samostojnosti. Brez Stanka bi ne bilo češke agrarne stranke; brez Stanka ne bi bilo »Češkega Svaza« med vojno in brez »Češkega Svaza« bi bili jedva imeli samostojnost. Dovolite tedaj, da k njegovi jubilejni sliki pristavim kako besedo več.
★
Mirno lahko trdimo, da od prevrata do danes vlada in uveljavlja v češkoslovaški državi svojo trdno voljo - kmet, deželah. Do danes so bili v vseh čeških vladali zastopani agrarci; tudi v uradniških vladah so bili imeli svoje zastopnike ali zaupnike, ki so čvrsto, prav po kmečko branili interese podeželskega prebivalstva. Ministrski predsednik Švehla, današnji vodja agrarne stranke, je rekel ondan v nekem svojem govoru, da bi ga užalil, kdor bi mu svetoval, da naj stopi v opozicijo, V tej stranki vlada ogromna volja do vlade. Nobeni drugi interesi niso bili In še danes niso zastopani s tako trdovratnost-jo kot interesi podeželskega prebivalstva. Nobeden sloj in nobena druga stranka pa tudi ne brani toli goreče in prepričano češkoslovaške države! Danes in še dolgo, na nedogledno dobo bo branil državo kmet iz agrarne stranke. Po volji usode in s preprosto pametjo nekaterih bistrih glav s kmetov je bil češki kmet tako vprežen v vodstvo češke države, njegovi eksistenčni interesi so se tolikanj zavozljali z usodo te dr-
žave, da kakor krotek in zvest konj molče in z naporom vseh svojih moči vleče že od začetka nove države plug in orje brazdo »na naroda roli dedič-ne«. Nikjer na svetu ni in ni bilo podobnega primera. Nikjer niso agrarci vstopili v politiko s tako jasnim programom in toli natančno določenim smotrom kakor pri nas na Češkem. Drugod so včasi koketirali z boljševizmom ali so se desorientirani cepili zaradi čisto postranskih reči. Najpogosteje so se dali razbiti in razdrobiti po raznih strankah. Prav ničesar niso pomenili v državnem življenju, tako da se za interese kmečkega ljudstva ni nihče brigal, izvzemši čas, ko so se bližale volitve ali pa pri plačevanju davkov. Dežela, ki je na Češkem sigurna opora gospodarskega razvoja in konsolidacije, je bila drugod nevarno gnezdišče nezadovoljstva in vrenja, politično pa kfljub temu ni nič pomenila.
Na Češkoslovaškem ni kmet niti enkrat odrekel pomoči državi. Ob trden zid agrarne stranke so butali vsi burni valovi, tu so se odbijali navali vseh sovražnikov mlade države. Druge sestavine državne moči in državnosti so bile v primeri s to stranko podrejenega pomena. Letošnjega 28. oktobra — po občinskih volitvah — smo brali v listih, da je tudi prezident Masaryk občutil potrebo povedati na račun inteligence, da je le-ta v krizi. Ne pomeni za državo to. kar bi bila morala, dejstvo, ki je sploh značilno ne samo za Češkoslovaško, ampak tudi za Jugoslavijo. Bilo bi preveč malenkostno, če bi opozarjali na koristi in na nagrado, ki jo dobivajo zaradi tega češki kmetje; saj jim vendar gre po vsej človeški pravici. Kmet in dežela nista nikjer na svetu voljna častiti požrtvovalnih herojev in zahtevati od ljudi žrtev. Ne zahtevata žrtev in ne gre. da bi mi zahtevali žrtev od kmeta. Računajmo s tem kot z dejstvom.
V Rusiji pravijo boljševiki. da so vlada delavcev in kmetov. Toda kmetje jim že od samega začetka obračajo hrbet In ne m^neč se za boiševikp hodijo svoja pota. Zato je država na dnu in bo ostala v tem stanju toliko časa. dokler ne bodo kmetje pomagali vleči državni voz. Na Češkem molče prakticiramo tako že od prevrata sem. Dobro nam gre, zakaj boljševiki so se že nekajkrat — o tem sem dobro podučen — zaupno obrnili na češkega kmeta zaradi recep-
ta in mu ponudili sodelovanje, hoteč na
ta način vpnvati na lastne kmete. *
Toli vplivne vloge v državni politiki pa si agrarci niso pridobili kar čez noč; njih sedanji položaj je sad dolgega razvoja. Stranka ie šla skozi več. faz in je .imeia na ceui razne ouui oziroma skupine raznih ljudi Nje sedanja moč je posledica vztrajnega, poštenega dela in premišljevanja njenih voditeljev. Imela pa je to srečo da so ji v sleherni situaciji stali na razpolago zares, spo-obni ljudie. In eden izmed teh je bil že precej časa preti vojno rrautioek StančK.
Po njegovi zaslugi so dosegli agrarci prvenstvo v narodni potitiki na Morav-skeni, kjer se je stranka postavila v službo napredka zoper klerikalno reakcijo Sodelovala je s socialno demokracijo in s stranko dr. Stranskega. Druga epoha njenega razvoja pada v vojno dobo Dokler niso bile razmere jasne, je ostala v rezervi, omejivši se na dalekosežno pomožno akcijo, čije obseg in neizmerni pomen bo popolnoma ocenila šele zgodovina. Sto in sto ljudi so obvarovali — ne oziraje se na njih strankarsko mišljenje —; pomagali so, kjer je le bilo mogoče. - Agenda Stankove pisarne na Dunaju je bila večja od agend tega ali onega ministrstva. Ako Čehi niso imeli v avstrijski vladi svojega ministra-rojaka, pa ve bila namesto njega na Dunaju Stankova pisarna. Bog vedi. zakaj ni še nihče o tem pisal!
Ko se je položaj zjasnil in je bilo videti, da je vse češko ljudstvo usmerjeno -v protiavstrijsko stran, se je Stanek zavzel za politiko, ki bo v skladu s pravim ljudskim mišljenjem, t. j. za protiavstrijsko smer. Agrarci so dali pobudo za ustanovitev Češkega Svaza. V njem pa so bili tudi avstrofilski živ-lji. Vzlic temu je Stanek nekajkrat odločno nastopil, ne oziraie se na osebno nevarnost Kmalu bo deset let, kar je govoril ob zgodovinski manifestaciji ni dan Treh kraljev I. 1918, Nekaj mesecev nato se bo slavila desetletnica slavne narodne prisege — dne 13. aprila; tu se Stanekova oseba zopet dviga, nad zborovanje. Prav tako na majniških slavnostih in na ljubljanskem kongresu. V septembru 1. 1918. je nastopil kot predsednik Češkega Svaza v": dunajskem parlamentu s tako odkritimi kartami, da poslej ni bilo več povratka v Avstrijo.
V letu 1917., ko so se jeli na Dunaju vendarle zanimati za češka vprašanja, je pisal takratni poslanec Bechyne v »Neues Wiener Journal« vrsto portretov čeških mož, med njimi tudi Stankov. Tu pravi o njem: »Je poosebljena podoba naglo napredujočega češkega kmeta . . . Robustnega telesa, tipičen kmet, neumoren, vedno razgiban, siguren v nastopu, manj siguren v mišljenju, borben do otrastnosti, toda vedno pripravljen k pogajanjem. Koncilijan-ten mož . . . Osebne lastnosti gospoda Stantoa so take, da njegovo predsed-
stvo drži tudi socialne demokrate, rojene nasprotnike agrarizma; na ta način se je omogočil sicer nemogoči Češki Svaz.«
Pred vojno in v vojni se dviga tedaj Stankova osebnost visoko nad vse politične činitelje; z njegovim pomenom in vplivom neprestano in naglo raste pomen agrarne stranke in pomen češkega kmeta. Bila je sreča za državo, da je imela ob svojem nastanku v tej stranki ljudi, na katere se je mogla opreti, in za stranko je bila sreča, da je imela v danem času svojega Stanka.
Gavrilo Princip in tovariši v francoski luči.
GAVRILO PRINCIP.
Pred dnevi je izšla v založbi tvrdke E;ti-tions Radot v Parizu« čez 220 strani obsegajoča ilustrirana knjiga »Le declic de Sarajevo«. Avtorja sta francoski pisatelj Jos<5 Al-mira in Jugošloven Giv. Stojan Prvoimeno-Vani je v najnovejšem francoskem slovstvu znano in priznano ime; njegove knjige >Ri-res de Marbre« in »Un Ideal dans un Tom-beau« sta vzbudili veliko pozornost in dolgo vrsto pohvalnih ocen, ki ga omenjajo kot pisatelja z lepo bodočnostjo.
Ta pisatelj se je s pomočjo jugoslovenskega rojaka Giv. Stojana lotil simpatične naloge, da pokaže francoskemu svetu ozadje, vzroke
in osebnosti sarajevskega atentata. Predvsem ga je zanimala osebnost mladega Gavrila Principa, glavnega atentatorja Franca Ferdinanda. Na podlagi vestno zbranega gradiva sta oba pisca sestavila knjigo »Le declic de Sarajevo«, ki ima vse kvalitete dobro, zanimivo in lepo spisane francoske knjige. Mladi jugoslovenki nacionalisti, ki so se s terorističnimi sredstvi ruskih tovarišev-revolu-djonarjev uprli zoper habsburško ve-lenemško politiko Avstro-Ogrske na Balkanu, zlasti pa v Bosni, so postali s to knjigo junaki svetovnega slovesa. Ni malo ne dvomimo, da se bo spis Jose Almira in Giv. Stoyana po zaslugi svoje literarne oblike močno razširil in da bo prešel iz francoskega slovstva tudi v druge literature. Knjiga je kakor nalašč za našo dobo, ki uprav išče takih spisov. Avtorjema je uspelo, da sta it stvarnega gradiva, ki ga najdemo že v raznih zgodovinsko-političnih razpravah in spominih, izločila bujno življensko silo, postavila bralca v pravi milje, ostro začrtala sodelujoče osebe in njih stremljenja ter izrabila vse, kar more storiti kako knjigo zanimivo in napeto. In zares se čita »Le dčclk ue Sarajevo« kakor roman. Osebe bosenskih revolucionarjev vstajajo pred nami v legendami luči, kakor revolucionarci iz povesti Maksima Gorkega ali Leonida Andrejeva, ki so jih ti mladi ljudje s toliko vnemo prebirali. Dobrih 13 let je stoprav od sarajevskega atentata, vzlic temu gledamo na le dogodke, kakor da bi ležali v davni preteklosti, v zaprašenih zgodovinskih bukvah. In vendar so bili sarajevski fanatiki jugoslovenskega edinstva prvi in največji heroji, ki so padli za veliko idejo in zasnovo, Sije praktične sadove danes vsi uživamo. Po strašnih krvolitjih svetovne vojne, po nadvse brutalnih nasiljih soldataske na premaganih ali izpraznjenih ozemljih, bi bilo odveč modrovati o nedopustnosti atentatov. Le-li so nedvomno nedopustni, zlo, ki ga ne bi smel poznati omikan človek, vendar nas nič ne more prepričati, da bi bilo ubijanje ljudi, ponajveč nedolžnih žrtev političnega ovadušiva, ki ga poveličuje država kot svojo pra-
vico, manjše nravno zlo od atentatov na na-silnike. Take atentate je treba vedno razumeti kot posledico skrajnega odpora zoper skrajni pritisk. Sarajevski atentatorji in zarotniki so bili fanatični verniki človekoljubja in vseli velikih idej omikanega človeštva; da so posegli po skrajnem, nedopustnem sredstvu, je le posledica dejstva, da je dunajska politika izzvala skrajnosti jn pripravljala s celimi narodi boj na življenje in smrt. Danes je že bajka, da je bil sarajevski atentat vzrok svetovne vojne. Kako abotna je pač misel, da bi svetovna morija nastala zaradi na pol blaznega, paralitične-ga nadvojvode, ki ga niti avstrijski dvor ni maral! Svetovna vojna se je že dolgo pripravljala; gibanje mladih jugoslovenskih nacionalistov pa ni šlo v to smer, marveč je le hotelo prisiliti vladajoče kroge k izpremem-bi njihove škodljive politike in osvobodili zatirano ljudstvo njegovih tiranov.
Vnanji svet bo poslej o vsem tem dobro informiran iz knjige Joseja Almire in .Giv. Stoyana. Vsem, ki čitajo francoski, bodi knjiga priporočena, zakaj nji enake nimamo niti Jugosloveni sami. Spis tudi dobro ilustrira razmere na avstrijskem dvoru, priložene slike pa ovekovečujejo tudi pred mednarodnim forumom avstrijske vislice, ki so >krojile pravico« nedolžnim Srbom na šiloma osvojenemu ozemlju.
Iz knjige prinašamo nekoliko odlomkov, ki kažejo, kako francoska pisca ilustrirata atentatorje.
Gavrilo Princip v Baogradu.
Prva zamisel atentata se ie rodila nagloma. v enem samem liiDU. Nekega dne je Princip, vzleknjen po postelji, poslušal enega izmed tovarišev, ki je čital neki dunajski dnevnik. Bralec jc čital besede: »Potovanje njegove cesarske visokosti Franca Ferdinanda v Bosno.«,
Princip je skočil pokoncu.
—	Kako praviš?
—	Ferdinand potuje v Bosno.
—	Kaj ga neki žene tja?... Citaj!
Novica je bila kratka. Naooveduje se
potovanje prestolonaslednika, ki namerava koncem junija poveljevati manevrom v Bosni.
—	Cisto pri srbski meji?... ie Vprašal Princip.
—	Kai pa ...
Obstal je kakor prikovan na prostor. Tako je strmel nekaj minut, nato pa je rekel z zamolklim glasom:
—	To so manevri za slučai vojne s Srbijo. Naša nesrečna Srbiia bo v bodoče cilj avstrijske mobilizacije. Ali me razumeš?
—	Razumem.
Kmalu se je znočilo. Predmeti v sobi so izgubili svoj resnični videz. Princip
se je vlegel in je nekat časa ležal, ne da bi bil črhnil besedico Nenadoma je planil pokoncu in velel tovarišu:
—	Pojdiva na Kaieineguan: Zdi se mi. da se bom tu zaduši!...
Molče sta šla po cesti. Sava in Dunav sta pravkar srebljaia poslednio svetlobo mine\ aioče?a dneva Na dmeem bregu je bilo zemunsko pristanišče že vso v lučeh. Dve veliki reki. ki sta videli že toliko krvolitja pod zidovi Beograda, sta tekli počasi in pokoino. Prihajala ie lepa in vedra noč. Zvezde so se odražale v vodah Bile so globoke in nežne kakor dijamantne solze Onstran Save in Dunava. v temi ki se ie čedalje bolj zgoščala. je spala v večerni inegii zatirana zemha Zdelo se ie. kakor da bi bila izgubila svojo pravo podobo Ondi se 'e 73*et]';>'a	sani. kraljestvo blodečih nočnih duhov.
Nista izpregovorila niti besede Princip je stopal globoko skloniene glave. Prekrižal ie roke na hrbtu. Tedajci pa se ustavi in reče togotno:
—	Tako ne gre v? 'e pr:de tja ali odondot se ne vrne več. Žerajič je prav storil, da ni ubil generala Vareša-nina; Avstrijci bi nas bili vse pokončali!...
Nato je spet umolknil. Njegov tovariš si je razlagal te besede kot izbruh ogorčenja mladega dijaka, bosanskega nacionalista. Princip, s katerim sta se neprestano družila, se mu ie zdel preveč neznatna figura, da bi bil preprečil Francu Ferdinandu zdrav Dovratek iz Bosne...
Tiha ljubezen.
ČeSto je krenil Princip k svoji prijateljici. drobni gimnazistki. Tako kakor pred drugimi ljudmi, je bil tudi pred njo plah in neroden: ni je umel objeti, pritisniti na srce in občutiti razburljivo slast telesnega dotika. Deklica je bila njegova svetinja. Kakor ie bil v vsem drugačen od ostalih vrstnikov, je bila tudi njegova ljubezen s to deklico kaj malo podobna drugim ljubezenskim stikom. Nikdar ji ni govoril o svojih čuvstvih. Ljubila sta se potihoma, molče, izprehajala se po aleii ali sedela na klopi, ne da bi se bila stisnila dreg k drugemu. Ne ena nespodobna misel ni kalila platonske ljubezni. Od netega razreda gimnazije, kjer sta se bila spoznala. se njuna otroška naivnost ni prav nič izpretnenila. On ji je prinašal slike iz Srbije in razlaga! svoie misli o potrebi nacionalne vzgoje. Zeve je imel
vedno polne knjig, časnikov, revij ali nacionalističnih koledariev Preden iih ie izročil svojemu dekletu, iih ie vse skrbno prebral; z njimi ie hotel ustvariti tako trdno intelektualno vez. kakor je bila ljubezen. Z nežnostio starejšega brata ji ie dajal dobre prevode iz tujih literatur. Kazal je. da ima siguren in odbran okus. Bil ie stareiši od nje in mu ie bila laskala vloga mnmin"ga in duševnega pokrovitelja te deklice. V njeni duši ie iskal novih žarkov radovednosti in inte'ektua'n'h iskani; vse ji je zaupal, ničesar ji ni hotel prikriti. V poslednjem trenutku ii ie bil tudi povedal. da namerava storiti atentat aa Franca Ferdinanda.
Teh dvoie mladih liudi se ie ljubilo, vendar samo zato. da sta se mogla vzaiemno sestaiati. Govorila sta o vsem, izvzemši medseboina intimna občutja. Čutila sta. da iu veže ljubezen in sta ie bila sigurna, vendar si ie nista marala razodeti Iskala sta se zgoli v svoiih čistih dušah. Fanatik Princip je izlil vso svoio strast do žensk v liu-bezen. ki io je čutil do Bosne in Srbije. Ko se je mudil v Beogradu, ie pošiljal ljubici novice o zmagah v balkanski vojni, ali pa romane, ki iih ie bil izbiral s skrbjo dobrega brata. »Srbiia. svoboda. narod«, te besede so bile najčešče na ustih tega mladeniča, ki ie utegnil biti vrlo zgovoren, kadar se mu ie liu-bilo govoriti. In te besede so mu prihajale spontano, ne iz neke bahavosti in namišljenosti. zakai dobršen del njegovega življenja ie izpolnjevala ljubezen do domovine in do deklice, ki ga je poslušala gorečega srca...
Poslednji meseci.
Princip je preživel vse svoie tovariše. Umrl ie v marcu 1. 1918.. v dneh. ko sta bila osvobojenie njegove domovine in .polom Avstrije oddaljena komaj nekaj mesecev.
Muke, ki jih je bil moral prebiti v kaznilnici v Josefovem. se ne dajo opisati. Bil je vedno sam samcat, še knjig mu niso dali. To zabrano ie občutil trše od vseh drugih nevolj. Bil je globoko nesrečen in potopljen v žalost, ki se ni dala ozdraviti: umiril se je §?.mo v spanju, ki je trajalo komaj tri ali štiri ure na noč. Ta kratki sen so oživljale sladke in lepe sanje o svobodnem življenju v Beogradu in v daljnem rodnem kraju. Nič strašnega ni Mlo v njegovih sanjah; tu ga niso mu-
U8l -
čile težke more: blažile so ga sanje o ljubezni, o svobodi, o lepih, zelenih pokrajinah. ki se odpirajo pred zadivljehi-mi očmi. o gorah, čijih orjaški vrhovi mikajo človeka s svojo čudno pesmijo zemlje in slasti.
Na začetku jetnikovania ie občutil Princip celo skalo sladkih čuvstev. Skušal ie zaposliti svojega vznemirjenega in k premišljevanju nagnjenega duha z dolgimi refleksijami o neumrlji-vosti duše. o tern. kar ie v naši notranjosti najprvotnejše: duh, volja, instinkti. ki jih še ne poznamo. Potem mu je dolgo plavala pred očmi njegova mladost, nočni izprehodi, ljubezen; čitanje ruskih pisateljev, demonstracije v Sarajevu, gimnazijski profesorji, ki so ga z mržnjo preganjali, pa spomini na očeta, ki ni nikdar govoril o politiki. Spoznal ie. da ie bil v vsem svojem kratkem življenju prav za prav sam, osamljen, melanholičen, čudaški za svojo okolico, tih,-zmerom iščoč nekih še nerazodetih reči in zagoneten v svoji duši. Spominjal se je, da mu je vsa mladost potekla v revoluciiskem ozračju, v vročih sanjarijah o svobodi, .v premišljevanju nad knjigami socialistov in anarhistov, ki so imele velik vpliv nanj in na atentat, ki ga je bil storil.
V takih trenutkih se ie včasi razgo-varjal z jetniškim zdravnikom in mu pojasnjeval, da ie svetovna vojna bila neizogibna in da je njegovo dejanje zgolj odpahnilo zaklopnico. Vendar se ga je, ko se je zavedel strahotnih posledic. lotevala žalost do smrti. Trpljenje, ki je zadelo njegovo Bosno, je čutil na samem sebi; nekoč se je hotel v obupu obesiti z brisačo. Pa se je spet pomiril. Življenje mu je potekalo v vsej trdosti. brez nadei — vendar se mu ni zdelo dostojno, da bi ga bil sam končal, zakaj to bi bil strahopetni pobeg.
Tedaj pa ga je prijela bolezen. Na prsih so mu zijale odprte rane in ni mogel gibati rok. Moral ie prisostvovati lastnemu razkrajanju. Rane so se jele gnojiti. Nestrpno je čakal, kedaj se bo kaznilniška uprava odločila, da mu amputira roko. In res so mu odrezali nai-prej zapest, nato celo levo roko. vendar te muke niso mogle izboljšati njegovega za vedno izgubljenega zdravja. Tuberkuloza se je čedalie bolj zajedala vanj in vlažni kaznilniški zidovi so io venomer podžigali.
Čeprav so bile njegove muke neizmerne, se je zavedel telesnih bolečin
stoprav v trenutkih, ko je njegovo od duševnih bojev in odpora izmučeno telo, zaželelo smrti. Življenje mu je še vlivala v žilo zavest, da je zunaj vojna, da je tam nekje njegova draga Bosna. Zaradi slabe hrane in stradanja so mu od dne do dne pešali živci. Strahotno osamljen — je občutil neznansko naslado, ko je smel stopiti na zrak...
Z demonsko pazljivostjo so mu prikrivali vse novice o vojni in avstrijske neprilike na začetku sovražnosti; nekega dne pa so zmagoslavno sporočili, da Srbjje ni več. To je bila že prehuda preizkušnja za njegovo moralno odpornost. Še enkrat so mu prišli samomorilni nameni. Moral se je truditi, da se izogne sredstvom, ki bi mu rabila v ta namen, napel je vse sile, da se kljubujoče upre misli, da bi se s smrtjo vse končalo. »Moj narod! Moj narod!« je obupano stokal v svoji celici. Misleč na tragičen konec Danila Iliča. se ie izogibal njegovi usodi.
V razgovoru z jetniškim zdravnikom doktorjem Martinom Pappenheimom je Oavrilo Princip na vso moč protestiral
zoper to, da ga mnogi ljudje smatrajo za otroka, kj so ga bili nahujskali ljudje, v čijih interesu je bilo izkoriščanje njegovega fanatičnega nacijonaiizma.
On da bi bil otrok!... On. čigar življenje je bilo tako čisto in od zgodnjih otroških let polno sanj in požrtvovalnosti!... Usoda njegove Bosne ga je bila poklicala, da se postavi v službo svojega naroda. Kdo bi bil mogel vplivati na tako nezavisno inteligenco, na toli močan značaj, kakor ga je imel ta mladi mož. če ne tista Avstrija, ki je že izza časov Marije Terezije s svojimi čisto germanskimi sredstvi dušila narode. naseljujoč njih zemljo s tujci, ki niso bili domačinom samo oblastniki, ampak tudi gospodarji. Tujci, ki so dobivali boljšo zemljo in bivali v modernih, z državnim denarjem zgrajenih hišah.
Da bi bil otrok on. Oavrilo Princip, ki je tako mlad premagal lastno življenje in odprl lastno srce slehernemu vzdihu in stoku svojega naroda... On. čigar kratko življenje ie minevalo v neprestanem nestrpnem pričakovanju, kedaj napoči ura. ko se bo lahko žrtvoval...
Ivan Zoreč:
Ptički iz črnega gnezda.
Izlet slovenskih železniških uradnikov na Češko in v Nemčijo.
III.
To jest ta krasna zemž, zemč češka — domov mfii.
Zunaj je že velik dan; škoda, da je tako pust in čemeren; oko bi rado šlo na pašo, pa bode le v meglo in ocure'o pokrajino.
Ko se je moj Kranjec tod vozil pred dvajsetimi leti, je ha vso moč sijalo solnce.
A kje je Praga...? Ali imamo ka.i zamude...?
Brez skrbi, bratec! Zdaj zdaj bomo v Pragi, vlak v deželi reda in točnosti ne dela zamud . t.
Bolj ko se bliža Praga, bolj se dvi-gaiio megle in širi pogled.
Da, krasna, po svoje krasna je češka zemlja, vsa kar miglja v posebni lepoti in se razpenja na vse srce — oči jo božajo in pijo ...
Visokih gora res ni videti; pogled plava le po uleknjenem hribovju, tu, tam pretrganem ali sključenem v dolino ali tokavo — pa vendar: po svoje je lepa.
Moj Kranjec pravi, da je kakor morje, ki je ob viharju mahoma obstalo in otrdelo, ali kakor tisti del Dolenjske, ki ie znan po svojih gomilah in ki ga je Jurčič ljubil in opisal.
Izletniki strmijo na desno, na levo, sprejemajo pozdrave z vseh postaj, okrašenih z našo in češko zastavo, z vseh čuvajnic, od vseh delavskih skupin na progi in od kmetov oh progi — vsem se tako zdi, kakor da se vozijo med domačimi ljudmi...
In kakovi ljudje so to: sami zdravi, močni, pravi sokoli!
Vasi so večje kakor pri nas; polje se obdeluje s stroji, gnoji z umetnimi gnojili. Značilna posebnost te zemlje so premnogi ribniki in tvorniški dimniki, ki bodejo v nebo — ribnikov in dimnikov pa je, da jih ni moči prešteti. Pogled po njih je globok in širok, človek ve, da ga obdaja okolje velekultur-ne dežele, velegospodarstvenega, pridnega in naprednega naroda.
To čuti zlasti moj Kranjec, ki na vsem svetu najbolj ljubi duhovito knjigo, dobro vino in lepo njivo in ki tudi zdaj Kakor skoparit kmet ljubeče gleda razsežna polja in jih rad ima po Zupančičevi besedi:
«Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur i	plodiš...»
In dvakrat je sveta ta'krasna zemlja.
Ali ne veš, o Štajerec Panonec. da sta jo ljubila in blagoslavljala že naša sveta brata Ciril in Metod, ki sta do-triačo besedo in domačo voljo s slovanskega juga in s slovanskega severa vezala v skupni kulturni in politični pravec . 1?
Da, moravski knez Rastislav ju je 1. 863. pozval v svojo državo, da bi Mo-ravane učila krščanske etike in narodne prosvete. V Blatnem gradu, prestolnici bogate Panonije, sta spotoma bila v.gosteh pri knezu Koclju, sinu panonskega kneza Pribine; knez Kocelj je nemara čutil. da. ga zagrinja vpliv ger-manizačije, ki so jo solnograški nadškof je, širili s križem in z mečem...
Kocljeva • država in Metodovo delovanje sta prav zadnja večerna 2ar.ia slovenske samostojnosti.
Posihmal lega vsa stoletja in stoletja težak mrak po Panoniji.
Panonijo je I. 1260. dobil Otakar, kralj češki, in jo modro, a strogo vladal; s tem se je zameril tuiemu plemstvu, ki se je po solnograških nadškofih in nemških knezih priteplo v Panonijo in ki mu ie nagajalo, kjer je moglo, najbolj pa 1. 1276, ko se je na Moravskem polju v tekmi za nemško cesarsko krono pomeri! z Rudolfom Habsburškim in zgubil državo in življenje on sam. Cehi pa samostojnost, kolikor je ni vsaj duhovno zapravil že Otakar. mož čisto nemškega mišljenja in življenja...
Pa kar je bilo, je bilo.
Sedtanjost je naša, iz nje si delamo bodočnost.
v Ali si nismo južni Slovani zmerom radi podajali roke s severnimi Slovani? Mar ni naš Prešeren umoval s Čehom Čelakovskim in Poljakom Korit-kom. naš Kopitar s Čehom Dobrovskim in s Srbom Vukom Štefanovičem Ka-radžičem, naš Miklošič s slavisti vse Evrope in končno «naš» Vraz s Slovakom .Tanom Kolarjem, da omenimo le nekatere...?
Kaj nismo ob nastajanju naše države teritorialnega stika s Čehi iskali vsaj po ozkem «koridoru»...?
Slovenci smo res zmerom bili prvi med prvimi, ki jim Je bilo do zbližanja in do okrepitve slovanske moči in kulture ...
Tudi zdaj gremo pornlajat staro prijateljstvo in iskat novih stikov, pa ne političnih, marveč le zgolj praktičnih, strokovnih, gospodarskih.
Prav, saj je treba pokazati, da človek — dlje pride, če se ne maže in pridi s politiko, ampak gre mož k možu, poštenjak k poštenjaku, brat k bratu in se zmenita v miru in poštenju... Železnica je živ pas, ki je opasan okoli vse zemlje, da zbližuje narode vsega sveta. Ta pas držijo v trdnih rokah . železničarji in posredujejo promet in zvezo med ljudstvi. Njih poklic je po obliki, odgovornosti in naporno-sti do pičice enak po vsem svetu, kakor se maša po rimsko-katoliškem obredu prav nič ne razlikuje, pa naj se bere v Rimu ali Timbuktu.
Železniški uslužbenci so si tovariši po vsem svetu. —
Tako se izletniki pomenkujejo in zvedo, da se češki tovariši pravkar pripravljajo na boj za zvišanje plač.
In bodo zmagali, sai imajo opraviti z urejeno državo, ki ima solidne zakone in demokratično vlado s socijalno politiko po srednjeevropskih načelih ...
Izletniki bodejo v tla in se skrivaj spogledujejo.
Hm... Kaj se jim mara, Čehom, ko 1 chko tako govorijo.,..!
A kako je pri nas doma, kako...?
No. nobene žal besede o domovini... Ampak prekleti vsi. ki ste iz nje napravili turško drajno...!
O domovina, domovina, kakor kruli bi morala biti in kakor oče in mati, pa si, da rečem po Cankarju, kakor vla-euga in se mečeš pod noge vsakemu svinjarju...!
Mojega Kranjca lomi sveta ieza. Ha —!
Srček to vidi in mu pomigne v lekarno.
«Tale brinovček«. pravi, «.ie tak. da se mu človek, ki ve. kaj je prav, lehko odkrije.»
«Na suho besedo ni zmerom kaj verjeti.® se moj Kranjec odhrktije.
«-Pa, tudf vsako bolezen prežene kakor križ škrata Na tešče se prileže, da nikoli tega. No, le kavsni ga, saj si
tešč k jutro je mrzlo ko pasji gobec,» hvali zgovorni Srček' že kar iz navade.
Na hodniku nastane neko stopicanje. No, kaj pa je?
«Praga...! Praga...!»
Pa res! V daljavi bode iz megle nekaj cerkvenih stolpov, tu, tam se kaže obris hiš ali kaj
Vsi so pri oknih, očem se mudi, mudi, no, še malo, vlak že ropota na raz« sežno tirje Wilson«ve postaje ...
No, Če je bila dosedanja vožnja vsa en sam gorak pozdrav, je vihar navdušenega pozdravljanja iz tisočglave množice, ki se gtiete po hodnikih velikanske postaje, pravo bratsk'o slavje, izpričan dokaz, kako lepa ljubezen sprejema izletnike s slovanskega juga.
Vlak postoji, godba igra. vsa velika postajna lopa rnahlja s klobuki, z robci, rokami, vse to morje ljudi od navdušenja kriči, kriči:
«Na zdar, Jihoslavci —!»
Pred «Prešerna» in «Aleksandra« rinejo železniški uradniki iz ministrstva, ravnateljstev in s postaj: častniški zbor. Sokoli, Češkoslovaško-jugoslo-venska liga, meščani in tako rekoč kar v naročje sprejemajo izstopajoče «Ji-hoslavce», ginjene in začudene.
Množica se razdeli na dvoje, nastala gaz drži v slavnostno (dvorsko) sprejemnico, in tja se gostje ljubeznivo usmerijo po zastopnikih korporacii in oblastev.
Moj Kranjec pozna to sprejemnico že od prej. Ko vstopi, čudno vzdihne.. Bežen spomin mu za trenutek odgrne sliko dvajsetletnega truda in dela, mu pokaže zdravje mladosti in vse ideale, ki se vse življenje mami z njimi . . . Ej, zdravja ni več, mladost je čas vzel na koruzo — bilo srečno! — ideali so shodili, odrasli — kaj se jim mara...!
Vsi se prav tako kakor pred dvajsetimi leti postavijo v krog, prav tako pozdravlja predsednik »Spolka«, zastopnik občine, državne zbornice itd. In vendar kakšna razlika! Tedaj ma« skiranost misli in besedi, danes samozavest, možatost, iskrenost . . .! '
Na zdar —! Živio —!
— Moj Kranjec je poln svete jeze, ker ob sprejemu nikjer ni bilo nobene sence iz našega poslaništva in tudi tu v sprejemnici ni nikogar od tam . . . . Pa jeza ga že mineva, saj je znano, kako je z našo državno reprezentanco v tujini, —
Bogme, da je ta, ki velja: nihče je ni pogrešal . .!
Moj Kranjec že posluša tov. B. Novaka, predsednika »Spolke«, ki presrč-110 pozdravlja tovariše iz Jugoslavije, posestrime češkoslovaški republiki; ugaja mu njegov nastop: resen, miren in trezen, možat mož, ki pozna svojo pot.
Za CJL pozdravlja v srbohrvaščini gospod Janofa.
Zahvali se tov. dr. Ivan Kavčič iz ministrstva.
— A Cehi so spretni ljudje. Ura je rana. »Jihoslavci« so tešči in slavnostna sprejemnica, kakor je lepa in bogata, utegne hiti že pretesna.
»Tak prosim, kolegovi, račte —•« zdaj pa kar skozi druga vrata s postajnega hodnika v veliko sobano postajne gostilne
Oho! Občinstvo je še vse zunaj in čaka »mile hoate Jihoslavce«, da jih spretni noter, kjer so mize pogrnjene in pripravljene z opulentnim zajtrkom: samo sesti je treba.
Pa ne boš! Glej, Jihoslavec in Čeh se debelo gledata, potlej pa si skočita naproti:
»Kaj nisi to ti —?«
Tudi tamle se dva držita za roko in se občudujeta — tukajle, prosim, se spet dva druga kar objemata:
»Kaj si ali nisi —?«
Tovariši iz svetovne vojne se spoznavajo in čudijo . . .
Ure minejo ko tren.
Po zajtrku med devetimi in desetimi gredo »Jihoslavci« v posete k mestnemu županu, ki se v Pragi čudno neslovan-sko imenuje »primator«.
Tam jih že pričakujejo nekateri občinski svetniki in uradniki, ki jim brž razdelijo nekaj reklamnih brošur o Pragi in ki jih nato spremijo v županovo sprejemnico.
Moj Kranjec pozna tudi to sprejemnico še od tedaj, ko je župan dr. Groš tu prvič sprejel železniške uradnike iz Slovenije.
Vsi se postavijo v polkrog, pripravljen fotograf jih komaj ovekoveči, ko se v ozadju razmeknejo zavese in vstopi župan dr. Baxa.
Ceremoniel je isti kakor tedaj pred leti: Predsednik »Spolka« jih predstavi, dr. Kavčič pozdravi, župan se zahvali, govoreč kratek narodno - gospodarski govor, ki ima lirike komaj za skromno domačo potrebo, zato p.a je ves nabo-
dicen s praktičnim, čisto gospodarskim realizmom, kakoršen je po njegovem mnenju potreben obema državama, češkoslovaški in jugoslovenski.
Moj Kranjec gleda, gleda malega, čokatega, skora.i neznatnega moža, ki tako presneto pa netno govori, gleda in si misli, da bi kakov naš župan ob taki priliki premleval najbrž le cenene sol-zarske rečenice o »narodu« itd.
In župan dr. Baxa še želi vsem prav prijetno bivanie v »naši Praze«, se prikloni na vse strani in oddrobi -- delat.
Moj Kranjec ie ves prevzet od vtisa tega poseta
»O. ko bi tudi Beograd imel kaj takih ljudi . . .!* pošepne tovarišu.
Dva občinska svetnika in nekaj uradnikov vodi »Jihoslavce« po raznih sobanah. vidijo staro in novo sejno sobano z znamenitimi starimi in novimi slikami, občudujejo vse znamenitosti te častitljive palače, a naposled pridejo v majhno sobano, ki je spremenjena \ tiho, svečano kapelico.
Tu je grob »neznanega vojaka . . .«
Nad »grobom« je oltar, dragocen in bogat, grob sam pa nakopičen z venci, s cvetjem, trakovi.
Tov. Ernest Vargazon se z vencem v naših barvah in s krasnim govorom pokloni temu simbolu prestanega gorja.
Vsem se leskečejo solze v očeh . . .
.<OVl NARODNI PARKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Pri nas se ie sprožiia misel, da naj bi se Triglavsko pogorje proglasilo za narodni park Amerika ima že več takih okrožij, \ katerih se ščiti priroda. Nedavno so Zedinjene države otvprile tri nove parke. Naj-
zanimivejši .ie med njimi ipark Tlie Great Smoky Mountaiins, ki leži na jugu Apala-i3kih sor: tu je 18 vrhov, ki merijo nad 1800 m. Celotna površina iznaša-308.000 ha; uofovico pokrivajo pragozdovi. Ti parki se kupijo z zasebnimi sredstvi in podare dr žavi. ki jih upravlja.
Kako smo občutili Gorenjci italijansko fronto.
Nekaj spominov na odmeve z italijanske fronte v naših gorenjskih krajih po obletnici kobaridske bitke.
Kakor med Slovenci sploh, tako so bila tudi med našimi Gorenjci ob napovedi svetovne vojne mnenja zelo deljena. Med navdušenimi patrijoti je bilo mnogo takih, v katerih je že takrat jugoslovenski čut znatno pretfadoval nad patriotizmom. K temu .ie seveda mnogo pripomoglo čitanje rodoljubnih pesmi, v prvi vrsti pa časopisje, zlasti za časa balkanske vojne. Le prav malo pa je bilo takih, ki so šli v vojno iz fanatičnega sovraštva.
Do italijanske vojne napovedi ni bilo kaj dosti vojaštva v naših krajih in sploh ni bilo občutiti vojne in njenih priprav, pač pa se je vse izpremenilo, ko so se pridružili antanti Italijani. Že takoj po pričetku sovražnosti je bila drugače neznatna železniška postaja Podnart določena za izkladanje vojaškega blaga. Tudi mnogo vojaštva iz najrazličnejših polkov je izstopalo na omenjeni postaji. K temu je mnogo pripomogla precej prikrita lega, nadalje pa, ker kraj ne leži daleč od glavnih dolin, ki so vodile proti italijanski fronto', Nekai vojaštva je odhajalo pro-
ti Bohinju, drugo pa zopet proti sorski dolini in od tam na Sočo.
Zelo različno je bilo zadržanje vojaštva nasproti našim ljudem in seveda tudi narobe: naših domačinov nasproti vojaštvu. Prvi so dospeli delavski oddelki, med njimi mnogo madžarske inteligence, ki je raje prijela za kramp in lopato, kakor dla bi se bila izpostavila puškam in topovom. Popravljali so dohode k postaji in gradili veliko klamčino. Za njimi so prišli pon-tonirji, nemški Čehi, ki so popravili savski most. Prvi kakor drugi so bili precej osorni, poleg tega pa so Madžari kradli in bili zelo nasilni. Na to spominja Podnartovčane še danes tamkaj shranjena sablja, ki jo je železniška vojaška straža odvzela nekemu podivjanemu podčastniku, ki je hotel napasti domačine s sabljo, ker niso mogli zvoziti pretežko natovorjenih voz. Možakar je namreč hotel skrčiti število voznikov in prihranjen denar pobarati v lastno malho. Tu in tam so kradli tudi živino. Za temi. našim ljudem neprijaznimi Neslovani. ki so imeli
polile usta do:i.o;:u...a, u.rugačq pa niti najmanjšega poguma, so prišli pravi bojevniki Dospeli so \o.aki najrazličnejših narodnosti; mnogo Nemcev, še več pa Slovanov.. Med vsemi najbolj disciplinirani, najbolj junaški in tudi najbolj izvežbani pa so bili Bosanci. Drugače izredno mirni., ljudje, ki so jim poveljevali po večini naduti in prestrogi oficirji nemške narodnosti, se niso dali. žaliti in. zaničevati. Zgodilo se je, da so jih prišli izzivat avstrijski nemški vojaki, nastanjeni v. okoliških vaseh, češ: Saj niste vredni, da služite cesarja! Bosanski oddelek, za polovico manjši od izzivačev, je pograbil za palice in izzivače nagnal. Nepozabni pa so v Podnartu in okolici Cehi, katere so obrekovali zlobni avstrijski jeziki, češ da so tatovi itd. Češki bataljoni, po večini sami Sokoli, so takoj pri prihodu odkrili slovansko srce in naši ljudje se niso mogli načuditi njihove? mu narodnemu ponosu, ki je izborno uplival na razne mlačneže. Prirejali so zabave in telovadne nastope, pri katerih ni nikoli manjkalo čeških narodnih zastav. Pritožb o nerednostih, o tatvinah in sličnem ni bilo.
Cehi pa so tudi dobro vedeli, da jih Avstrija pošilja na najnevarnejša mesta. Ni se čuditi, ako so jo tako zelo sovražili. Kamnogoričanom bo ostalo dolgo v spominu, kako so se poslavljali vojaki praškega polka, sami inte-ligentje, ki jim je bilo znano, da jih ženejo v klavnico, kjer so določeni v smrt. Naši pobožni ljudje kaj radi pripovedujejo, kako neizrečeno krasno so bučale cerkvene orgle, ko je igral nanje neki češki oficir, zavedajoč se, da je to njegova poslednja melodija. In res, odšli so; v očeh so jim igrale solze. Čez nekaj dni je dospela v našo vas fotografija oddelka, ki jo je bil poslal v spomin — edini ostali.
V poletju 1917 je bilo, ko je bilo slišati vsak dan hujše grmenje topov čez Jelovico. Širile so se najrazličnejše novice češ, ne bo dolgo, pa pridejo Italijani. Čez Češnjico in Barig'o proti Jamniku so delali veliko, široko pot. Kaj neki to pomeni? so se vpraševali ljudje. V teh dneh so postali nekoliko malodušni tudi najbolj zavedni gorenjski Jugosloveni. ki so srčno hrepeneli po vesteh o zmagah naših južnih bratov. Italiianskih zmag in njih prihoda si res ni nihče želel.
Nekega cinc ou	ti«
li ruitisKi \o;.a.d. .ivieaitnr koso■ uiu avstrijski vojaki v tem času slalomi in sestradani, saj so iineii piino prema.no, so bili Nemci, z rajha-' pobioiicni in krepki. Pripravljali .so stanovanja za večje oddciKe. ki so kmalu prišli za njimi. 1'udi med temi ni* Uio JaJ-ev. Ljudje se niso mogli načuuiti, kaj vse so privlekli s seboj. Medtem ko so Avstrijci uživali dan. za- dnem. polento, so imeli Nemci konserve najfinejših vrst, slanino in bogsigavedi kaj'vse. Disciplina, posebno nasproti, predpostavljenim pa je bila precej rahlejša nego pri avstrijskih vojakih. Samozavest teh ljudi nam ie bila uprav nerazumljiva. Napram ljudstvu so Lili še dokaj prijazni, le tega niso često znali, kaj je moje in kaj tvoje.. Seveda ne vsi: nekateri oddelki so bili tako razvajeni, zlasti še oni, ki so prispeli z rumunske fronte, kjer so pobrali, kar se je .dalo. premakniti. Dobri so biii Po-renci,- Beriinčani, VVestfalci, sploh Pru-si, najbolj neznosni pa Bavarci. Vsi pa so ljudem zatrjevali, da bodo do dobra potolkli Lahe. •
Od dne do dne je prihaialo več vojaštva in sicer vsakovrstne čete, ki pa so navadno-kaj kmalu odšle v razne smeri. . Sredi oktobra so iztovorili 'ne-broj malih aeroplanov, ki so jih sestavljali pod Gobovcami na levem bregu Save, odkoder so tudi odleteli;'Neposredno pred napadom pri Kobaridu pa so trdili, kako bodo z lahkoto prodrli. V kolikor ie bilo spoznati; so bili izborno poučeni o italijanskih vojnih razmerah. hkrati pa so strogo in uprav hermetično zaprli vsako bližanje vojni črti, s čimer so onemogočili sovražno špijonažo.
In res, napočil je za Italijane usodni dan: kakor so Nemci trdili, tako so tudi izvršili. V noči od 23. na 24. oktober je bilo slišati strašno grmenje, ki . je proti dopoldnevu utihnilo Že popoldne tistega dne pa so dospele tudi na Qor renjsko vesti, da je italijanska .fronte prebita na najbolj utrjeni'točki. .
Naši ljudje so se oddahnili, ko je bir la odstranjena nevarnost, da bi ražša* jala vojna tudi na naših tleh, pač pa sO mnogi težko pričakovali veselih, fcorS-čil o zmagah antantnih čet iz drugih boii«č, posebno od Soluna.	C.
Predor pri Kobaridu nam, je dosti jasno dokazal, da ima junaštvo vellkd prednost še pred tako močno tehnl&ip obrambo.	VI. K."
p, v.b. Francoščina ea samouke.
Metoda lezikitvoega pouka aa prautičn> podlagi.
On peut25 eviter26 res pertesaT en cuisani28 ž 1'etouffče2* ct »urioutS0 & la vapeur31.
Mnis ie meiiieur32 moyen3a de tirer3* des les[umess tous les elčments:i5 nu-ritifs3fi, c'esta; de se servirM de l'eau de cuisson7 poui tnire1 la soupe53. Le potage*" aux Ičgumes constitue41 une excellente-1- nouniture4".
(Quotidien, 22. 7. 1927.)
	(w-po)	more se, lahko se
26	(evite)	izogniti se
	(pert) ž.	i'guba
	(a-kfliz&)	kuhajoč; s tem, da se kuha
	cuire (k%)	kuhati; prim. :
	(leiufe) i.	dušenje
.10	(sUru)	predvsem, posebno, zlasti
si	(va ce')	para
rsu	(l.i-msjoer)	najboljSI
33	(mvvejr.i	sredstvo
r. i	(tire)	fizjvleči, potegniti
.15	(elemS)	elementi, glavne sestavine
.10	(niitritif)	renilen
	ž. nutritive	(niitritlv)
i t	(sO	to je; je
RS	(»»•ssrvir)	pos uliti se, rabiti
.19 4«	(la-sup)	jnha
	(la-ootaž)	juha
4JI	(kftstita)	tvori
	constituer (kostitiie) tvoriti	
■j;'1	(sksdat)	izoorna, izvrstna
	m. escellent (sks.l )	
	(nuriiUr)	hrana.
49.
Un bolide' tombe en Suisse*
Berne4, 29 decembre. — Dans la matinee5 de Noei6, un bolide1, accom-pagne1 d'une trainee8 lumineuse9 et d'un fort10 grondement11 de tonnerre1*, est tomt>e2 au village13 d'Ulmiz, pres du14 laclft Morat16. 11 s'est biise1? en de nombreux18 morceaux,!1 en tou-chant2" terre21.
Un jeune®1® homme23 a echappe24 au bolide1 en se rčfugiants& prlcipitam-ment-p sous27 un toit28.
II s'agit d'ž9un meteorite80 de fer41 constituant38 ndubitablement88 un fragment84 d'un meteorites0 beaucoup ';' plus grand.
(Le Quotidien, 30. 12. 1926,>
izpodnebnik, meteorolit pasti
1 (bolid)
*	iomber
1! (s«is)	Švica
4 (ban)	nem. Bera, glavno mesto
A (" atme)	dopoldan " (Švice
" (rud)	bO'ič
(aktopanje)	spremljan
accom jagnei	spremljati
h (trme)	sled, proga
*	(liiminoz)	svetla m. lumineus (luminO) (for)	močen
11 (^rtodmfi)	bobnenje
18	(ton.-r) m.	grom (vilaž) m.	vas
14	(prs-dii)	poleg, pri '' (lak) m.	jezero
15	(mora)
JI (il-ss-brize)	razbil se je
briser	razbiti, zdrobiti
1S (n&bro)	številni ž. nombreuse (nibroz)
19	(morso)	kosi; edn. morceau :o (i-t'i5a)	ko se ie dotaknil
toucher (tuše) dotakniti se
21 (tir) 2.	zemlja
23 (žceu) m. z.	mlad
53	tam)	človek, mož
54	(a-ešape)	je utekel echapper	uteči, uiti (a-ss-iefiižja)	s tem da se je zatekel se refugier (so-reiužje) zateči se
M (presipitam«)	naglo
" (su)	pod
ss twa)	streha
(il-saži)	gre za
" (metearit)	izpodnebnik
M (f=.r) m.	železo
" (kostima)	tvoreč
constiiuer (kfiistitUer) tvoriti ,s Kdtibltabiams) nedvomno Indubit^ble m. ž. nedvo ben
M (fragma)	odlomi l;
(boku)	mnogo.


Naslovna slika je k članku «Finakn. dežela jezer*. Kaže stari finski grad v Vvborgu.
	— 1068 —	
	R 'laga.	
29.) Kazalni zaimki.		
M. edn	celui (S3l"i)	ia, tisti
„ množ.	ceux so)	ti, tisti
Ž. edn.	celle (st<)	ta, tista
„ množ.	celles (ssl)	te, 'iste
Kadar hočemo izraziti nasprotje med dvema stvarema ali osebama, »abir
M. edn.	Z. edn.
celui-cl (saiui-si) ta celui-la (saifli-la) oni	celle-cl (ssi - si) ta celle-(ssl-la) ona
M. množ.	Z. množ.
ceux-ci .so si) ti ceux-la (so-la) oni	celles-cl (ssl - si) te celles - la ssi-la) one
Srednji spol: ce (sa), ceci (sasi), cela (sala, «la-, fa (sa) skrajšana oblika, ki se rabi v domačem govoru].
Primeri: , '	<
Ceux de nos am;s (43; f5) t sti izmed naših prijateljev. Ceux qm perdent le pius de valeur (48; 9) tisti, ki izgubijo največ vrednosti.
Deux grandes courses in'ernationales: celle de 200 metres brasse . .. et le 100 mitres nage hbr (45; 8S) dve veliki mednaro ni tekmi: [tsta na.,..]
plavanje po strani na 200 m ... in prosto plavanje na luO m. La visite que celui-clvenait de lui faire (21; Tl) obisk, katerega mu je
ta ravnokar napravil.	'
Celle-cl avait tire (28; "j 'ta je bila ustrelila. Cesj-le d uzieme *ccident (15; ") to je dvanajsta nesteča. Chunme c'est ioli Smešnica str. 21.) kako je to lepo. £a doit etr^commc a la maison (istotam) [to] mora biti [kot to] enako
J3	doma.	' ; 'T;'
i • • - .
Jaccgjes aussi dit (Smešnica str. 13.) Jakob tudi pravi to.
Opoit^a. — Zaimki celui, ceux, celle, celles se rab jo samo v zvezi S qul ali d. (dont); gl. zgornje primere.
Urejuje Božidat Borko — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoif Ribriikar. — Z* «Nfc rodno tiskarno* d d kot tiskarnarja Ffao JezerSek. — Vsi v Ljubljani.