Nače'no stališče. (Konec.) In dancs? Danes vam govore: »Ne, glej ine, ampak poshišaj me!« Kri.tus nas uči, da snio vsi ljudje bratje. ctioci nobeškega očeta, klerikalec vam trdi, da mu je ljubši nemški protestant, kakor liberalnl Slovenec. To smo čtitili tudi mi učitelji. Kristu.su so bili bratje vsi verniki in neverske dolžnosti, samo, da ste v naši stranki« združeni Hubili narod in mu služili tisti, katerih nazori o Bogn, č.loveku, katerih verska načela si nasprotujejo ali celo izključujejo. Nemogoče je, da bi verni katoličani sveto služili sveti domoviui. »Če tudi niste z nami, da le niste proti nam, — ne zahtevamo da na zunaj spolnjujete verske dolžnosti, smo, da ste v naši stranki« smo čuli iz nst katoliškega duhovnika na politiškem shodu v Trstu. Kam je liudstvo pritiralo napačno izvajanje Kristusovih naukov protislovja v govoru in dejanjih? »Brat mi mio, koje vere bio«, smo si začrtaii v 1. § šol. načrta. Gojiti hočemo versko strpliivost, ker se zavedamo, da vera ni os, okoli katere se sučejo narodne potrebe, kakor pravi dr. Bučar za časa razvitka boja med narodnostjo in cerkvijo. Če bi samo katoličani zamogli biti srečni, kaj naj bi torej drugoverci, blagoslovljeni v gospodarskem in narodnem oziru. Cerkev naj se drži gesla evangelija, ki prepcveduje vsako nasilno in nečiste nagibe vporabljajoče poseganje v verski razvoj človeštva. Država naj ureia naše medsebojno življenje, "skrbi naj za dobrobit celokupnega državljanstva, ogibajoč se verskih sporov. Šola vzgajaj mladino na podlagi moralnega pouka — naslanjaje se na verske predpise in državnopravne zakone. Verskih zadev niso opravičeni razsojati katehetje, pač pa cerkvena oblast na cni in" ministrstvo za vere na drugi strani. Ostala ministrstva so odgovorna vsemu jugoslovenskemu narodu in njegovim zastopnikom, nikakor pa ne internacionalnim, ne nacionalnim cerkvam. Čenta rcsolucija govori o Sokolu, — kako — to si lahko tnislite. Vstanovitev Sokola sega v one čase, ko se je začel slovenski narod zavedati svoji pravic. V razburkancm valovju av- strijskih nemirov je slov. narod plaval kakor ladja brez knnila. zaostal v kulturi in gospodarstvu, dok niso pričeii rodoljubi ustanavljati kulturnili društev zlasti čitalnic. Sokol je postal prava narodna vojska v borbah z Nemd in Nemškutarji. V oni dobi pa so se začeli križati tudi različni nazori o cerkveno-političnih vprašarijih, kar je povzročilo, da se je slovensko Ijudstvo razpolovilo. Na eni strani svobodomiselna inteligenca z mlajšo duhovščino, na drugi strani konzervativna dubovščina z nerazsodnim kmctom. Levstik piše 1869. 1. »V glavnih stvareh, v Ijubczni do naroda in domovine, v poštenosti, v resnicoljubju, v boju zoper svoje nasprotnike smo in lnoren.o biti vsi slo.ni, a v drugih rečeh smo in liočemo biti svobodni!« Glasna izjava je rodila glasen odgovor. Začela so se ustanavljati katoliško politična društ\ a, ki so imela namen varovati in pospeševati katoliško konzervativne koristi v cerkvenih, državnih in občinskih zadevah. (Dr. Lončar). Zanianj je duhovnik Božidar Raiš trdil v Sl. Narodu, da je treba Slovencem Ie gospodarske povzdige in da same nebeške resnice nikogar ne rede. Pota so se cepila bolj in bolj in poleg narodnih bojev se je započel Mahničev rimski katolicizem, ki je proglasil, da je »katoličan« naše ime, »Slovenec« pa samo priimek. Mahnič je mahal na levo in dcsno po vsem, kar je biio narcdno in ne samo internacionalno rimsko. Citalnice so mu bile brezverske, ker so inolčale o veri iu drr.žile članc le v ljubezni do d.r.novine. 0 jeziku se je izražal, da je posoda, ki z ^ijirni zajemaino čisto studenčico, pa tudi smrdIjivo lužnico. NLitodnost, ki se ne pokorava veri, prehaja v brezverstvo. 0 sokolstvu piše, da ga proslavljajo, kakor da bi bi!o naše zveličanje v rdečih srajcah. Prosiin vas, to so one srajcc, ki jih je katoliška ideja nekatoliško ponaredila za svojega Orla in proste duhovc v njih okrilju zasužnjila brezdomovinski internacionalizem. Mahničevi, rimsko katoliški nazori so prehajali iz roda v rod, njegova hujskanja so padla na rodovita tla in evo vam sadu v škofovski okrožnici in katehetskih resolucijah. Vsesokolski z'et v Ljubljani je bil glasen odgovor obema. Braniti sokolstvo kot tako se mi zdi neprimerno. Kar se pa tiee sokolske vzgoje naj navedem tudi jaz en sam slučaj, ki kaže, da duliovna gospoda preliaja v protiversko delovanje. LetoSnji lnajnik je šla moja žena z mojim lSletnim sinom k spovedi v jezuitski cerkvi v Ljubljani. Prvi pride na vrsto sin. Castiti duKovni oče popusti vse grehe — če jih sploh ima — in ga prične nagovarjati, naj opusti brezverskega Sokola in pristopi k Orlu. Ker ni uspel, mu je podelil odvezo. — Takoj za njim pride tia vrsto žena. Gospod spovednik jo takoj povpraša: »Gospa, ali je to vaš sin? Ah, kako je nepokvarjen, skrbite, da ga ohranite takega! Prosim Vas, otroka sem vzgojii jaz kot Sokol za Sokola. Več let že telovadi pri Sokolu in edina mu gre zahvala, da ga je ravno Sokol ohranil takega, kakršnega hvali rimskokatoliški jezuii. Glede nadaljnega verskega zadržanja pa je na rreni, da ukrenem potrebno. Sokol je naša narodna vojska, last edinstvene države, osnovan na verski strpljivosti in nima nobena cerkvena oblast pravice, da omejuje njegovo plodonosno delovanje. Mi kot starši pa odrekamo duhovščini pravico, da bi tiščali naše otroke iz cerkve, ki jo niso osnovali oni in ki je danes vse kaj drugega kakor je bila v njeuem početku. Peta točka zahteva, da se odpravi državno t.adzorstvo nad Marijinimi kongregacijami in navaja, da sokolski naraščaj ne spada v področjc ravnateljskega naraščaja. Resolucija zainolči Orla. Čemu? Kdo ga nadzoruje? Glede delovanja raznih klerikalnih društev med šolsko mladino zastopamo mnen]e, da život ne more drugače dclovati kakor mu ukaže glava. 0 roditeljih in njih političnem prepričanju sem govoril že preje. Dokler veje v stianki SLS protidržavni duli, je treba paziti, da se ne okužuje mladinski naraščaj in ne vzgaja otrok v piotislovje s sokolskim poukom. Isto bi frdili glede 6 rcsolucije, ki zahteva svobodo v snovanju privatnfli šol. Zadnji odstavek omenjenih resoludj dodaja še dve točki, katerih prva zahteva obligatnost verouka tudi za otroke nekonfesionalnih staršev, druga pa prisilno izpolnjevanie cerkvenih dolžnosti. Zivimo v svobodni državi kot svobodni dižavljani in se nikakor ne .rior.ino ogrevati za kakršnokoli nasilje. Koliko pa naj pridobi otrok, ki mu je bila dvolična vzgoja v nežnih letih v protislovju? Kakšno naj bode zaupanje do staršev, ki mu govore nasprotno moralo od one, ki mu je v šoli razklada veroučltelj? V majlmem narodu mora biti vsak posameznik velik značaj, dvolična \7goja pa zamore vzgojiti le nemoralne hinavce, dvorezne nože, dobičkaželjno in brezznačajno maso. Tiidi 2. zaliteva prehaja v nasilje, ki ne more roditi pra\ih značajcv. Gospodje vercmčitelji naj bi s svoiim zg.edom, brezmadežnim življenjem in vplivno besedo sejali v srca mladine ljubezen do pravih evangeljskih naukov, verskih obredov in prepričan sem, da bodo v mladini več pridobili kakor s prisilnimi odredbami, pobiranjem spovednih listkov, čitanje imen pri šolskih mašah i. dr. Učiteljstvo samo pa si itak želi, da so mu nedelje in prazniki na svobodno razpolago. — Nisem vam govoril iz sovraštva do duhovščine, ne iz protiverskega prepričanja, pač pa iz gole ljubezni do svojega troimenega naioda, njegovega najmlaišcga naraščaja, in v srčni želji, da bi se v naši ljubi svobodni domovini razširila kultnra do tolikšne stopinje, da bi se zamogli vzporedno razvijati z ruijkultur.uMšimi narodi. Konč.m s Stritarjem: »Tenio sovra/.im — kamcn pobirajte! Za mir gorim in spravo nied narodi; Siovenec liberalen sem, — lnetajte!«