Poštnina platana v gotovini!
ust za Elane vzajemne zavarovalnice v uubuani
I
Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne I Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v zavarovalnice Din 1—, za vse ostale Din lö'—	.	Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22.
LETNIK II.	OKTOBER 1937	ŠTEV. 10
Mož beseda
Star slovenski običaj je, da si pri kupčiji udarimo v roke in tak dogovor drži, kot bi pribil. Če kupim na sejmu vole, pa čeprav jih samo za-aram, niti v glavo mi ne pade, da bi od kupčije odstopil. Zavedam se, da je kupčija pred Bogom in pred ljudmi pravilno sklenjena. Prodajalec mora dobiti svoj denar in moja častna m o š k a dolžnost je, kupnino čim prej plačati. Ako tega ne bi storil, bi me po pravici vsakdo smatral za figovca in prodajalec bi me po pravici izročil sodišču in eksekutorjem. Tak je namreč red in taka je pravica, da plačam pošteno, kar sem se zavezal plačati.
So pa plačiia, ki bi se jim človek tako rad ognil. Tako plačilo je n. pr. davek. Davkoplačevalec navadno vidi le svojo obveznost, ni mu pa tako razvidno ono, kar od skupnosti, kateri plačuje davek, prejema. Tisto, kar prejema, se mu namreč zdi tako samo po sebi razumljivo, da se niti «e zaveda, da kaj prejema. Če država gradi ceste, regulira reke, ureja hudournike, vzdržuje narodno vojsko za obrambo pred sovražniki, ureja meddržavne trgovinske odnose, širi smisel za umnejše gospodarstvo, zboljšuje zdravstvene razmere itd., so to dajatve, ki jih prejemamo od one skupnosti, kateri plačujemo davek. In ta davek smo dolžni plačevati, ker smo tisti hip, ko , smo sprejeli državljanstvo, prevzeli tudi obveznost plačevanja davkov. Ker pa odmera davka ni odvisna od svobodnega neposrednega dogovora med državo in davkoplačevalcem, je seveda lahko davek tudi krivičen.
Čisto svojevrstne nazore pa imajo nekateri o plačevanju zavarovalnih premij. Tudi tu vidijo nekateri le ono, kar zavarovalnici plačajo, ne pa tudi onega, kar od zavarovalnice prejemajo. Ne čutijo one silne gmotne odgovornosti, ki jo neprestano nosi zavarovalnica napram zavarovancem. Ne čutijo pa tudi ne one povezanosti, ki daje zavarovalnici značaj izrazito socialne ustanove, ko namreč ob nastopu zavarovanega slučaja vsi pomagajo enemu.
Kaj bom plačeval! Deset in desetletja sem že zavarovan, pa nisem še ničesar dobil. Res je tako. A tega se moraš tudi zavedati, da je med tem zavarovalnica izplačala milijone in milijone onim, ki jih je zadela nesreča in so pogoreli, jih jo obiskal vlomilec, so jim je pripetila nezgoda itd. Ali ne veš, da bi dan za dnem trkali na tvoja vrata po-gorclci in drugi nesrečneži in prosili ter celo zahtevali od tebe pomoči? In ali ne veš, da bi vse ono, kar bi nekako moral dati vbogajme, zneslo skupaj sešteto na leto mnogo več, kot pa znaša tvoja premija? Koliko zlorab bi se zgodilo, če bi taki nesrečneži morali hoditi od hiše do hiše! Kdo naj pravilno presodi, če so res potrebni! Kdo naj daje gotovost, da bodo nabrana sredstva res pametno porabili! Tudi danes še pride ta ali oni k tebi, ker je pogorel in ni bil zavarovan. Kar vprašaj se, če ni res, da ti je v takih primerih nekam nerodno. Ako pa plačuješ premijo, se odkupiš napram vsem deset in desettisočem zava-fovaneev. Ti daš zavarovalnici po višini nastajajoče škode odmerjeno premijo in vso ostalo odgovornost prevališ na zavarovalnico.
Pa je morda res tako nemogoče, da bi tudi ti Pogorel? Včasih so ljudje radi sprejemali van-drovca, ga pogostili z vso ljubeznivostjo. Včasih
kmetih nihče ponoči ni zaklepal hišnih vrat.
• časih si lahko sredi temne noči šel v miru in brezskrbnosti po še tako samotnih potih. A danes? Vedno bolj napredujoča splošna pokvarjenost, pa neurejene socialne razmere porajajo vedno nove trume nepridipravov. Človek se boji vzeti tujca
pod streho, gospodar zvečer dvakrat, trikrat pregleda, če so pač vsi dohodi v hišo, hlev in kaščo dobro zaklenjeni, nočni potnik drži za petelina na revolverju, da ga ne bi presenetil lopov. V takih časih pač ne moreš imeti po pameti mirii, če nisi zavarovan in če ne plačaš tudi premije.
A pri tem ti mora biti vseeno najvažnejše tole: zavaroval si se in pošteno podpisal zavarovalno pogodbo, po kateri boš plačeval toliko in toliko premije. Ali naj ta tvoja zaveza res nič več ne drži? Ali je moža vredno, prevzeti obveznost, pa je ne izvršiti? Ako bi obveljala taka načela, da lahko vse obljubiš, se za vse zavežeš, pa ničesar ne izpolniš, kam — misliš — bi se zaokrenilo vse naše življenje? Malo vse to pomisli, pa stori ono, kar stori mož!
Moža nevredno pa je takole govorjenje: Res je, podpisal sem, da se zavarujem, a da bi moral plačevati, o tem ničesar ne vem. Res je, podpisal sem, a le zato, da sem se potnika znebil. Res je, podpisal sem, a nič ne vem kaj. Res je, podpisal sem, a potnik me je k temu prisilil. In tako dalje. Naštel bi lahko še vrsto izgnv»rov, ki jih vsaki dan srečujem in ki našemu moškemu svetu ne delajo časti. Ali ne bi bilo lepše in moža vrednejše, če bi rekel: Res je, podpisal sem, vem, kaj sem podpisal, svobodno šem se za zavarovanje odločil, zato pa tudi vem, da moram dolžno premijo kot svojo prostovoljno obveznost točno poravnati.
Mnogokrat se čudim, ko pri čitanju šaljivih listov ugotovim, da si šaljivci kar naprej privoščijo le ženske. Kvečjemu kak star razstresen profesor je še dober za pošteno šalo. Sicer pa vedno le ženske. Pa si mislim, da moški najbrž zato ne pridejo v poštev, ker sami uganjajo preveč bridkoresnih šal in to korak na korak.
Velja tedaj: Kar sem kot mož podpisal, kar sem kot m o ž obveznosti prevzel, vse bom tudi m o š k o poravnal. Med temi obveznostmi mora biti med prvimi zavarovalna premija, ker tu ne gre zgolj za mene, temveč za vso veliko družino zavarovancev.
Naj mi bo dovoljeno še nekaj pripomniti: Pri nas doma so bili vedno mati tista, ki so točno vedeli, kje in kdaj in koliko je treba plačati. Ce so oče pozabili, so jih mati vedno spomnili, včasih prav ljubeznivo, včasih pa nič kaj prijazno. Slednje se je vedno zgodilo takrat, če oče seku-ranca niso pravi čas poravnali. Čeprav otroci pri takem obračunavanju med njima nismo smeli biti navzočni, sem vendar enkrat ujel sledeče besede: »Dedec nemarni! Naj se zgodi, da pogorimo, kdo bo potem trpel? Samo jaz in otroci. Ti si boš že našel tolažbo pri tvojih prijateljih v oštariji, jaz se bom pa z otroki ubijala pod tujo streho.« To so bile modre besede previdne žene. Morda ne bi bilo napak, če bi ta ali oni mož tudi kaj takega slišal. Pa brez zamere. * *
Srečen zakon. Srečata se Lipe in Miha, pa pravi Miha: »No, kako kaj?« — Lipe: »E, kar dobro.« — Miha: »Dobro, hm. Ali k nam čujemo kar naprej, kako se z ženo prepirate.« — Lipe: »Pa sva vseeno dobre volje. Kadar ona zažene krožnik vame, pa pogreši, se smejem jaz; če pa je jaz s krepeljcem ne zadenem, je vesela ona.«
*
Dober izgovor. On: »Res, pravi norec sem, da sem poročil tebe.« —Ona: »Ali možiček! Prej si me imenoval vedno svojo veliko srečo in zdaj govoriš tako!« — On: »Ampak, dete, razumi me vendar! Ali ne veš, da imajo norci vedno največ sreče?«
Ut. Anten BcmwenliiMi IcolU - naš Mozes
Tako se glasi končna rešitev avgustove nagni d n o zlogovnice. Za knjižne nagrade so bili izžrebani:
Makovec Andrej, Rudoflje 8, pošta: Begunje pri Cerknici;
Brinovšek Anton ml., Sv. Andraž 70, pošta? Velenje;
Bakše Marija, kmetica, Črmošnjice 30, pošta? Stopiče pri Novem mestu;
Žnuderl Ludovik, inkasant, Maribor;
Korošec Jože, Bočkovo 2, p. Nova vas pri Rakeku;
Černič Alojzij, posestnik, Ljubljana, Orlova ulica 21;
Ceč Viktor, potnik, Ljubljana-Vič, Rožna dolina XIX. št. 18;
Ivana Repinšek, Celje, Ipavčeva 15;
Pucelj Alojz, zastopnik, Ribnica na Dolenjskem.
_ Nartnik Marija, učiteljica, Rožni dol pri Semiču, Bela Krajina.
Vsi nagrajeni dobijo še tekom septembra kot nagrade vsak po eno do 50 din vredno knjigo.
Pesem puli®
Povest, ki vam je vsem tako zelo ugajala, izide kot posebna knjižica, ako ne bo kake nesreče, začetkom oktobra. Kdor jo bo dotlej naročil, jo dobi po pošti. Naročila sprejemamo še do konca septembra. Kdor bo hote! knjižico kupiti kasneje, bo plačal za njo 10 din, dočim jo v prednaročilu dobi za 8 din. Knjižico naročite na naslov: Ivo Peršuh, urednik »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19.
Slabo ga je navadil. V manjšo notranjsko vaa je dospel jmtujoči cirkus. Cirkuški ravnatelj ja sam izvajal razne čarovnije. Pred pričetkom predstave je hotel dopovedati občinstvu, da je vsa ono, kar bo videlo, čista in gola resnica. Zato pa naj pride nekaj ljudi k njemu na oder, da ga bodo nadzorovali. Ljudje pa, kakor so že, so se sramežljivo muzali in se s komolci dregali, na oder pa le nobeden ni šel. Končno se je pojavil na odru štirinajstletni dečko.
»Mladi gospod«, je »čarovnik« nagovoril dečka, »potrdite pred občinstvom, da se midva ša nisva nikoli videla.«
»Tako je, očka!« — se je krepko odrezal dečko.
NOVA ZALOŽBA
r. z. z o. z.
v LJUBLJANI - Kongresni trg
Knjigarna • Pisarniške 1 in šolske potrebščine
Obiščite našo trgovino in gotovo boste naš odjemalec!
I1
Pomemlmeišl spominski dimit
8. okt. 1917 je umrl v št. Janžu na Dolenjskem Janez Ev. Krek, največji Slovenec zadnjih desetletij. Tu ni mesto, da bi obširno govorili o njem. Vem samo to, ko smo prejeli poročilo o njegovi smrti, da smo vsi kar onemeli. Tudi onim, ki niso bogvekaj rahločutni, so se zalesketale solze v očeh. Hodil je pred nami, mi smo hodili za njim in smo pobirali drobtinice z njegove nenavadno bogato obložene mize. Kadar sem šel od njega, vselej sem imel nov zaklad s seboj.
10. oktobra 1920 ee je vršil koroški plebiscit, na katerega se spominjamo z globoko žalostjo. Iztrgal nam je južno Koroško, in Koroška je zibel slovenstva. Toliko se je govorilo in pisalo o krivdi neugodnega izida plebiscita; mislim, da smo bili takrat v reševanju takih problemov še zelo majhni.
10. oktobra 1492 je stopil Krištof Kolumb na ameriška tla; odšel je bil iz Evrope 9. avgusta. Njegovo potovanje je trajala torej dobra dva meseca, dočim prečkajo sedanji morski velikani Atlantski ocean v štirih dneh in še prej, da o zrakoplovih in aeroplanih niti ne govorimo. Sicer delajo moderne ladje svoje rekorde (modri trak itd.) bolj na severu, kjer razdalja med Evropo in Ameriko ni tako velika kot bolj spodaj na jugu, a tudi za Kolumbovo pot bi ne potrebovala več kot pet do šest dni. Z odkritjem Amerike se pričenja v zgodovini polagoma nova doba, ki zajame ves svet. Pomislimo samo to, da *ta bila med svetovno vojsko naša glavna hrana krompir in koruza, ki nam ju je dala Amerika, da je prvi svetovni producent kave Brazilija, ki jo je dobila iz Afrike, da narekuje ceno pšenice Amerika in tako tudi ceno drugih žitnih vrst. slanine itd., kar je vse dobila iz Evrope.
15.	oktobra 1844 je bil na Vršnem pri Kobaridu rojen »goriški slavček« Simon Gregorčič; umrl je 24. nov. 1906 v Gorici. Gregorčič je izrazito liričen pesnik. Vsebina njegovih pesmi je: 1. rodo-Ijubje, ki se spaja včasih z osebnim domotožjem; 2. nravna vzgoja, pouk in razmišljanje; 3. osebna izpoved; 4. razmišljajoče pripovedovanje. Svoje pesmi je izdal Gregorčič v treh knjigah, v letih 1882. 1888, 1902; četrta je izšla po njegovi smrt. Pri Stritarju se je učil lepe pesniške oblike, -vendar pa je bil v stilu, ritni in kitici svobodnejši. V obliki in jeziku je nanj močno vplivala tudi narodna pesem. Gregorčičeve pesmi so preproste in jasne in so se zato narodu tudi iako zelo pribljubile. Med njegove najbolj znane pesnitve spadajo: Nazaj v planinski raj; Soči; V pepelnični noči; Mojo srčno kri škropite; Oj, z Bogom, ti planinski svet; Sam; Daritev; Življenje ni praznik; Jeftejeva prisega; Človeka nikar; Oljki.
16.	oktobra 1818 je bil v Javorju rojen cerkveni pisatelj Luka Jeran; umrl je 27. aprila 1896 v Ljubljani. Izdajal je >Zgodnjo Danico«, ki smo jo s takim veseljem in navdušenjem prebirali.
24. oktobra 1648 je bil podpisan vvestfalski mir, ki je napravil konec tridesetletni vojski.
27. oktobra 1885 je bil rojen pesnik Simon Jenko; umrl je 18. oktobra 1869. Pisal je večinoma lirske pesmi, ki so po vsebini ali rodoljubne ali pa razodevajo pesnikovo razpoloženje v naravi in med ljudmi. Pel je po načinu narodne pesmi. Omenimo: Naprej, zastava Slave; Molitev; O večerni uri; Na Sorškem polju; Obrazi.
29.	oktobra 1918 je prevzelo Narodno veee najvišjo oblast na jugoslovanskem ozemlju bivše Avstro-Ogrske ter je proglasilo samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se hočejo združiti s Srbijo in črno goro. Dva dni nato, 31. oktobra, se je sestavila prva narodna vlada za Slovenijo pod predsedstvom Josipa Pogačnika.
30.	oktobra 1862 je bil rojen pesnik in kritik Anton Fiintek; umrl je 21. oktobra 1932. Zelo dobro je poznal slovenski jezik in je bil dolgo vrsto let urednik naših uradnih listov.
31.	oktobra 1517 je nabil Martin Luther svoje znane teze na cerkvena vrata v Wittenbergu, kar imenujemo začetek reformacije. Reformacija je globoko zagrabila tudi naše slovensko ljudstvo, o čemer nam pričajo najraznovrstnejši pisateljski proizvodi. Spomnimo ee na Primoža Trubarja, Sebastijana Krelja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in pozneje v dobi katoliške verske obnove na Tomaža Hrena, Matija Kastelca itd.
Prof. dr. Vinko Šarabon.
Ne vemo ne ure ne dneva...
V zadnjem lasu je „KARITAS” izplačala (Giß ZSVSFOVGIRG VSOtG ob smrti sledečih članov in članic:
Rojko Franc, Rogoznica, p. Sv. Lenart v Slov. goricah;
Cilenšek Lucija, Leve, p. Petrovče;
Lorbek Ivan, Studenci pri Mariboru, Vodnikova 13;
Gašperin Janez, Žeje 19, p. Naklo pri Kranju; Svoljšak Franc, Mojstrana 145;
Pavliha Ana, Trebelno 33;
Červan Marija, Ivanja vas, p. Mirna peč; Šuster Franc, Polzela 113;
Potokar Frančiška, Podkraj 37, p. Zagorje ob Savi
Smrekar Terezija, Zabrdje 21, p. Mirna;
Alič Jernej, Huje 25, p. Kranj;
Ocvirk Anton, Celje, Za Kresijo 12;
Hlastec Anton, Stranice 76, p. Konjice; Štajner Ivan, Krško 12;
Adrinek Frančiška, Loke 383, Trbovlje I; Golob Ivan ml., Bistrica pri Limbušu 10; Sever Josip, Ljubljana, Sv. Petra c. 43; Fiirthner Josip, Ptuj, Vseh svetnikov ul. 12; Hatze Josip, Ljubljana, Bežigrad 14;
Jereb Janez, župnik v čušperku;
Paclmer Mihael, Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 19;
Strajnar Marija, Verdun 4, p. Stopiče pri Novem mestu;
Laznik Marija, Podsmreka 39, p. Dobrova pri Ljubljani;
Francelj Frančiška, Plešivca 22;
Kirbiš Ana, Starše 10;
Rojko Friderik, Zg. sv. Kungota 9;
Ramšak Jernej, Podvin 18;
Mulej Marija, Luže 13, p. Šenčur pri Kranju; Belihar Franc, Loke—Trbovlje;
Goršek Anton, Liboje 47, p. Petrovče;
Winter Julijana, Tržič, Glavni trg;
Rozman Franc, Volčje njive 1, p. Mirna; Glavan Franc, Vrbljenje 36, p. Ig;
Umek Frančiška, Turjak;
Smej Štefan, Beltinci 184;
Tručl Marija, Maribor, Smetanova 34;
Gospodaric Albin, Nove Jarše 50;'
Osenčič Marija, Tržič, Slap 111;
Timpran Anton, Seničica 15, p. Medvod Lovše Ivana, Zg. Voličina 115;
Smrdel Ivan, Maribor, Ferkova 11;
Škerjanc Janez, Zg. Duplje 15;
Florjančič Katarina. Št. Peter pri Noven mestu;
Koren Marija, Homec 32, p. Radmirje;
Dimnik Antonija, Loke 271;
Petek Marija, Polenci 30, p. Moškanjci;
Kokalj Marija, Britof 41, p. Predoslje pri Kranju;
Slasten Urša, Brebrovnik 64;
Tomšič Katarina, Ljubljana, Lavričeva 13: Kramer Martina, Mojstrana 82;
Žban Ana, Cogetinci 16, p. Sv. Anton v Slov. goricah;
Liberšar Marija, Ljubljana, Dolenjska c. 68: Novak Alojzija, Križevci pri Ljutomeru 20: Šušteršič Marjana, Topole pri Mengšu 18.
Na posledicah nezgode so umrli:
Berlič Matija, Dragučova 30;
Šubelj Peter, Vir 65, p. Dob pri Domžalah: Zorc Martin, Lukovica, p. Brezovica pri Ljubljani;
Križman Emil, Planina pri Sevnici, zato je »KARITAS« izplačala dvojne zavarovalne vsote.
Kos Ivana, 4 letna hčerka tov. delavca z Jelenič, Savsko nabrežje 17 in
Lampič Vida. 5 letna hčerka polic, šoferja z Gline, Tržaška 14/1,
sta bili brezplačno zavarovani, ker so njuni starši zavarovani po ceniku CT.
V zadnjih treh mesecih «e je prijavilo v »KARITAS«
novih zavarovancev.	»KARITAS«.
Obvestilo
Gg. Cvetko Milan in SafeviC Ivan nista več upravičena sklepati kakršnekoli posle za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, niti nista upravičena inkasirati kakršnekoli zneske za njen račun.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Huda žalost. Župnik:	»No, Groga, kaj pa
tako žalosten? — Groga: »E, sosed Aleš je umrl,« — Župnik: »Tak, to je lepo. Saj tudi sv. pismo pravi, da moramo svoje sovražnike ljubiti. Za Aleša pa vem, da se nisi nikdar z njim kaj prida razumel.« — Groga: »Nisem zaradi ljubezni žalosten, g. župnik. A jezi me, ker mi mrcina umre pred Martinovim, ko sem ga hotel na povratku s sejma temeljito premlatiti.«
*
Izkupil jo je. Sinko: »Oče, ali se je človek res razvil iz opice?« — Oče: »Jaz ne, morda li.«
Lovec in navihanček. Lovec izgubi sled za obstreljenim zajcem. Pa sreča fantka in ga vpraša: »Ali si videl tod mimo teči zajca?« — Fantek: »Sem.« — Lovec: »Ali je že dolgo tega?« — Fantek: »Tako, ob sv. Petra in Pavla bo dve leti.«
*
Na važno stvar je celo Noe pozabil. Katehet: »Ko je Noe dogradil barko in ukrcal vse, kakor mu je Bog ukazal, ali je morda še na kaj pozabil?« — Učenec: »Da, pozabil je ladjo zavarovati zoper požar.«
Jftbr umu noše zoirauwiilmce!
Nadaljujemo objavo osebnosti, ki vodijo v naši državi poslujoče 2avarovalnice. Oglejmo si 'danes
„DUNAV“
zavarovalno delniško družbo s sedežem v Zagrebu.
Njen upravni svet sestavljajo:
Predsednik:
Dr. Fran Brnčič, odvetnik v Zagrebu in podpredsednik tovarne ia portland cement d. d. r Sučurcu,
Podpredsednik:
Hans Camillo Baabe, predsednik splošne zavarovalne d. d, »Doiian« na Dunaju, podpredsednik splošne zavarovalne d. d. »Agronomuk v Aradu, upravni svetnik splošne zavarovalne d. d. »Concordiac v Reicheubergu, splošne zav. d. d. »Jtrzek v Varšavi in Magdeburške pozavarovalnice d. d. v Magdeburgu.
Člani upravnega sveta:
ISli u/iiann Josip, ravnatelj v Zagrebu, upravni svetnik tovarne za kable d. d. v Novem Sadu, Bosanske industrijske in trgovske banke v Beogradu, član ravnateljstva Bosanske električne d. d. v Jajcu in Sladkornih tovarn Bačka d. d. v Novem Vrbasu.
Bruno Raabe, generalni ravnatelj splošne zav. d. d »Donau« na Dunaju in upravni svetnik splošne zav. d. d. »Concordia« v Beichenbergu ter splošne zav. d. d. »Agronomuk v Aradu. Dr. Ivan Benkovič, advokat v Ljubljani, predsednik jugoslov. družbe za električno industrijo »Elin« v Zagrebu, upravni svetnik Splošnega jugoslov. bančnega društva v Beogradu, Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Mariborske industrije svile d. d. v Ljubljani, Tovarne za lak Ludvik Marx d. d. v Domžalah, Kopališke družbe Kamnik d. d. v Ljubljani, član nadzorstva svečarne »Pax« in načelnik nadzorstva meščanske korporacije v Kamniku.
Izmetbeg Gavran Kapetanovič, veleposestnik v Sarajevu,.
Faith Julije, ravnatelj, lastnik mlinov in član ravnateljstva novosadske borze za eiekte in produkte v Novem Sadu
Dr. Emil Popovič-Peci ja, glavni urednik »Poljoprivrednoga Glasnika« v Novem Sadu, ravnatelj Jugoslov. industrije lanu v Bodjanih in uprav, svetnik »Uljarnice« d. d. v Beogradu. Inž. Andra S. Ristič, podpredsednik Avto-kluba v Beogradu ter generalni ravnatelj in podpredsednik Jugoslovanske A. E. G. električne d. d. v Beogradu.
Opomba:	Podatki so povzeti po gospodarskem
letopisu „Compass“ za i. 1937.
Ne nasedaite slepaeSem!
Ponovno smo že opozarjali na previdnost, ki jo potrebna pri občevanju z ljudmi, ki jih ne poznate osebno, pa se vam predstavljajo kot zastopniki, potniki ali revizorji bodisi naše bodisi katerekoli druge zavarovalnice. Da jo bilo to potrebno, kaže sledeči dogodek:
Pri nekem posestniku pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah se je pred časom zglasil neznan moški in povedal, da mora revidirati in popraviti našo požarne police, češ da je naš potnik zavarovanja napačno sklenil. Posestnik — stara korenina iu poštenjak, ki ni mogel misliti, da ima pred seboj sleparja — mu je res dal našo požarno polico in lažni revizor jo je vso z nekimi neumljivimi traparijami popackal in končno naračunal, da bi moral zavarovanec plačevati kakih Jüdin več premije, kot jo plačuje. Ko je to »delo« opravil, je še zahteval od posestnika, naj mn plača 42 din za stroške revizije. Posestnik mu jih je res dal. Slepar je ua treh mestih pritisnil tudi štampiljko, od katere smo mogli pogruntati približno sledečo besedilo: Dioničarsko osiguravajuće društvo. Gen. zastupstvo za Sloveniju, Zagorje, Medjimurjc i Prekomurje. — Tudi podpisal se je možakar, a tako, da podpisa seveda nihče ne more prebrati.
Zapomnite si tedaj: Vzajemna zavarovalnica nima nobenih revizorjev, ima le krajevne zastopnike, potnike, glavne zastopnike in svoje uradnike. Kadar vas tedaj obišče neznani človek in se vam predstavi kot revizor Vzajemne, zahtevajte od njega pravilno izkaznico. Na noben način ne pustite v policah kaj popravljati, še manj pa je seveda pametno izročati neznanemu človeku deuar. Sleparja, kakor je gornji, ki morda še sedaj goljufa posestnike po Slovenskih goricah, Prekmurju. Zagorju in M-.Ir m ur ju, naznanite orožnikom. Vsak tak primer pa nemudoma javite Vzajemni zavarovalnici.
Joža Vovk:
Tista lesen
Tista jesen je bila čudna. Kakor sem bil še majhen, se prav dobro spominjam, da so bili ljudje vsi zbegani, ker je vsak dan prišlo kaj novega. Zdaj je bila nprovizacija na vrsti, zdaj je prišla pošta, da je ta ali oni padel, potem so jokali in zvonovi so zvonili skoraj sleherni dan. Jedii smo vse mogoče, največ še napol dozorelo sadje, da smo bili potem bolni.
Nekoč so pa prišli čez polje vojaki. Precej jih je bilo, nekaj konj so imeli in voz, govoriti niso znali po naše; nekaj pa mislim, da jih je le znalo, ker bi se drugače ne mogli dolgo pogovarjati z županom in z drugimi možmi, kolikor jih je še bilo v vasi. Zenske so pa jokale in tekale po vasi. Nam otrokom je bil ta nenadni prihod vojakov kar všeč, ker smo o vojakih slišali veliko, videli jih pa nismo še nikoli, razen, če je kak fant prišel na kratek dopust. Zdaj smo jih pa videli in smo jih bili veseli. Nekaj mlajših fantinov se je spravilo v zvonik in začeli so potrkavati kakor za semenj. Cun bolj je zvonilo, tem bolj so ljudje jokali in iarnali, na vasi je bilo vse glasno, vse od kraja je vpilo in se prerekalo, nismo pa vedeli, kaj je. Popoldne je vsa množica hitela proti cerkvi. Pristavili so testvo k malim vratom v zvonik in vojaki. fantje, možje, župan in drugi so lezli drug za drugim v zvonik. Tedaj smo razumeli tudi olroei: Zvonove bodo vzeli.
Zvonove bodo vzeli... Ljudi pri cerkvi je bilo vedno več in več. Čudna m3ra je ležala nad vso vasjo, nekateri so kleli, drugi vpili, tretji so šli v cerkev in so molili. ¥ zvoniku je potrkavanje nenadoma utihnilo, tako pusto je bilo nenadoma vse kakor v hiši, odkoder so odnesli mrliča. Potem so zaškripali vijaki, včasih je kdo udaril s kladivom ali kleščami ob zvon, da je zaječal, kakor bolnik, Id bi rad zavpil, pa ne more, samo vzdihne še in njegov glas pojema.
Prokleta vojska!
Skozi line je možakar pomolil glavo. »Dekleta, kaj zijate, vence pojdite plestk
Dekleta so brez besed odšle, tudi otroci smo šli z njimi, hodili srno po vasi in na vseh vrtovih, na vseh zelnikih nabirali rože. Bilo jih je v tistem času pač dovolj, največ seveda nageljev, potem aster in regin v vseh barvah. Pod lopo blizu cerkve so dekleta spletala rože v dolge, lepe vence. Rož smo nanesli toliko, da bi z njimi okrasili celo cerkev, ne le samo dva majhna zvona in eu voz.
V lini so med tem že odbili podboj ni steber in drveli smo spet k cerkvi. Glasni klici so odmevali čez vas. Zvon so že sneli s tečajev. Se nekaj zapovedujočih glasov, nekaj škripanja, potem spet jok in vpitje. Zvon se je pokazal v lini, potem se je dvakrat zaobrnil v zraku in telebnil zamolklo 1 v travo. Vsi so pričakovali, da se bo razletel, a 1
Naocudno ztogotntiut
za cKtDim 193?
a, a, a, ad, ad, al, — ba, ba, ba, be, bi, bi, bli, blod, bol, bra, bre, briz, — ca, ca, ci, ci, ci, cij, — čast, ček, čen, čl, či, ču, — dam, de, de, der, dež. di, di, do, dra, du, — e, e, e, en, ev, -« fek, fekt, for, — ga ga, gal, ge. glu, go, go. -« ho, ho, hod, - i, i, i, i, in, in, in, ist, izfii, iz! i* iz, - ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja. ja, ja. jan, jan, jec, ju, ju, — kan, ke, kev, ko, ko, ko, L rek, ksan, - le le, led, lek, li, li, H, li, li, li, lož, lu, lu, luk, — ma, ma, ma, mara, mec, mec, men, mu, — na, na, na, na, nav, ne, nee, nel, net, ni, ni, nič, nik, nik, nil, no, nov, nun, — o, o, O, ob, ol, or, — pa, pa, pi, por, — ra, ra, ra, ra, rat, re, re, ri, rič, ro, ru, ru, ru, — se, si, ski, sko, skok, sla, sla, so, spa, stan, ster, sto, sto, sus, — šči, šič, ška, šo, — ta, ta, ta, tani, te, telj, ter, ter, ti, tla, ton, tra, tra, tu, tu, tur, — u, va, va, var, var, vanj, ve, vel, vel, ver, vi, vic, vič, vič, vič, vid, vir, vo, voš, vre, vul. —. za, za, zrinj, zuv, — ža, že, žič, žu, žulj.
Iz prednjih zlogov sestavite besede sledečega pomena: 1. Dolgouhi divjak. — 2. Kralj zedini-teij. — 3. 15. junija goduje. — 4. Kmetijski minister. — 5. Grenka zdravilna rastlina. — 6. Balkanska država — 7. Del sveta. — 8. Oblika pesmi. — 9- Kamela. — 10. Učinek. — 11. žalo-igra. — 12. Siovenska reka. — 13. Godba. — 14. Umrli patrijarh. — 15. Upravna edinica. — 10. Služabniška obleka. — 17. Minister za šume in rude. — 18. Gasilci jo potrebujejo. — 19. Družina. — 20. Ne sliši in ne govori. — 21. Pribočnik. — 22. Železni prečnik. — 23. Inteligent. — 24. Egiptska reka. — 25. Mrzel je, a sladek. — 26. Časopisni poročevalec. — 27. Sebičnež. —; 28. Oficir. — 29. Papeški poslanik. — 30. Okužba. — 31. Ognjenik. — 32. Prosvetni minister. — 33. Prevoznik. — 34. Gradbeni materijal. — 35. Prostor za reklamo. — 30. Duhovniški molitvenik. — 37. Naša državna Soseda. — 38. SIov-sU'0- — 39. Vzor. — 40. Gradbeni minister, — 41. Jugoslovanska kneginja. — 42. Slovenski minister. — 43. Ban savske banovine. — 44. Izdajalec. — 45. Muslimanski duhovnik. — 46. Ime zavarovalnice. — 47. Razvoj. - 48. Cvet nedolžnosti. — 49. Muslimanski vojaški duhovnik. — 50. Razkošje. — 51. Sveto pismo. — 52. Oglas. —* 53. Hrvatski junak. —	54. Del Nemčije. —*
55. Krsta. — 50. Oče. — 57. Predor. — 58 Človeku podobna žival. — 59. Vojni minister. —> 60. Naša državna soseda. — 61. Naša državna soseda. — 62. Naš praoče. — 63. Članica balkanske zveze. — 64. Ministrski predsednik. — 05. Jugoslovanski knez. — 66, Slovanska velesila. —* 67. Ljubljanski župan. -- 68. Vulkan. — 69. Prometni minister. — 70. Slovenski pisatelj in ptujski župan. — 71. Uradnik. — 72. Naš ban. — 73. Prisrčen. — 74. Predsednik senata. — 75. Nekaj, kar je izdelano. — 76. Izredni dogodek. — 77, Vojaška obleka. — 78. Boginja gledališke umetnosti. — 79. Soba. — 80. Krivoverski reformator. — 81. Kresnica.
Ako ste našli pravilne besede in ste jih drugo pod drugo v gornjem vrstnem redu zapisali, vara prve črke povedo kitico iz Gregorčičeve pesmi »Siromak«.
Rešitve je poslati do 31. oktobra na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. — Nepravilno fratikiranih pošiljk ne sprejemamo. Rešitve, ki ne bodo vsebovale vseh besed, ki jih je treba najti, romajo v koš
KLETNE IN TRANSPORTNE SODE
za vino, žganje itd., kakor tudi gnojnične sode (lajte), nadalje vsakovrstne okrogle, ovalne, jajnoovalne ter štirioglate kadi za tekstilne, usnjarske in barvarske tovarne, kakor tudi vso manjšo posodo izdeluje solidno in poceni
sodarsha delavnica VIKTOR HONAN SiražIšCe-Kranj (na Lanorah)
»Snajctihcl«. Žena je vložila proti možu tožbo, ker da jo pretepa. Pri razpravi vpraša sodnik moža: »Zakaj pretepale svojo ženo?« — »Gospod sodnik, samo tu pa tam jo tako za šalo obrišem s »šnajctihelnom«. — Sodnik se razhudi in de ženi: »Čujte, in zaradi take malenkosti vlagate tožbo?« — Ona: »Gospod, Vi ne poznate mojega moža. On se usekava z roko in roka mu je »šnajctiheL*
f inž. Jože Černe, Ljubljana:
Kai »sebuiego na&a mi|i!iižne|šo živila
Živila so kemično zelo različno sestavljena. Najbolj cenimo taka živila, ki vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin, vitaminov in pa rudninskih snovi.
Naj navedemo samo nekaj najvažnejših, ki nam služijo za dnevno prehrano in brez katerih nikakor ne bi mogli izhajati.
Mleko je prav gotovo eno od onih živil, ki je nenadomestljivo, in sicer zaradi tega, ker vsebuje vse za človeški organizem potrebne snovi; edino železa ima premalo.
Meso nam služi kot živilo in nasladilo obenem. V prvi vrsti vsebuje razne hranilne snovi, poleg tega pa tudi take snovi, ki želo dobro delujejo na tek sam ter vplivajo s tem na izločanje prebavnih žlez.
. Med najsplošnejša živila spada kruh. Navadno bel kruh bolj cenimo kot pa črnega; toda kljub temu ima črni kruh pred belim to prednost, da vsebuje več beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov, ki so za človeško telo tako neobhodno potrebni.
Največ beljakovin vsebujejo razne stročnice, kot leča, fižol itd. Res je, da so ta živila nekoliko- težje prebavljiva, toda zaradi obilih beljakovin, katerih vsebujejo več kot pa meso, zavzemajo med živili zelo važno mesto.
Važen za prehrano je nadalje krompir. Škrob kuhanega krompirja je zelo lahko prebavljiv; beljakovine pa sploh ne pridejo v poštev.
Sadje vsebuje mnogo vitaminov, nekaj sladkorja, rudninskih snovi in razne organske kisline, ki zelo dobro vplivajo na prebavo.
Neobhodno potrebna je zelenjava, ker pospešuje prebavo. Zelenjava vsebuje razne vitamine in pa rudninske snovi.
Vse za človeško telo potrebne snovi vsebujejo jajca, med katerimi zavzemajo prvo mesto beljakovine, nato pa tolšče.
Zelo važna sestavina nekaterih živil so razni vitamini. Izredno mnogo vitaminov vseh vrst vsebuje mleko, zeleno stročje, paradižniki itd. Druga živila pa vsebujejo samo gotove vrste vitaminov, ali pa so sploh brez njih. Vitamini, ki pridejo z rastlinsko hrano v človeško telo, se hitro porabijo; zato moramo gledati na to, da imamo vedno na razpolago taka živila, ki vsebujejo zadostne količine vitaminov. Pomanjkanje vitaminov v hrani povzroča razne bolezni.
Iz sledeče razpredelnice je razvidna povprečna kemična sestavina nekaterih najvažnejših živil, izražena v odstotkih:
	Voda	Beljakovine	Tolšče	Ogljikovi hidrati brez vlaknine	Pepel	Vlaknina
Bel pšenični kruh ,	34.9	4.7	0.5	58.8	0.6	0.5
firn ržen kruh . . .	33.5	10.6	1.1	46.9	3.4	5.03
Fižol		11.2	23.7	1.9	56.1	3.2	3.9
Mleka		87.7	3.2	3.5	4.8	0.8	—
Goveje mesa (mastno) Kokošja jajca brez	71.4	20.-	7.6	—	1,-	—
lupine 		73.5	12.8	12.-	0.6	1.1	—
Zelje		88.-	3.3	0.7	6.-	1.-	1-
ostal je cel na tleh, prevrnjen, kakor star, nepora-ben pisker za vasjo. Vse je planilo k zvonu, vse se je trlo, vsakdo ga je hotel videti čisto od blizu. Ne vem, ali nam je bil res zvon tako drag, ne vem, ali je bila res vojska tako huda, da so ljudje zvon božali, ga obtipavali, poslavljali so se od njega, kakor da je živ človek, ki odhaja in se ne bo več vrnil. Vem pa, da sem takrat čutil v svojem otroškem srcu silen gnus nad vsem.
Prokleta vojska!
Mož iz vasi je prišel z velikim kladivom, tolkel je po zvonu in čisto na robu so se drobili koščki. Ljudje so jih pobirali in jih spravljali v žepe. Za spomin. Drug za drugim so prihajali na vrsto, vsakdo je hotel imeti vsaj majhen drobec zvona. Potem sem videl, da je prišel vojak, nekaj več je mora! biti, in je tistega moža, ki je tolkel zvon, grdo nahrulil. Menda mu je hotel povedati, da ne sme zvona poškodovati, da ga bo pokvaril, da ne bo več za rabo. Saj tako ne bo, so mislili ljudje. Mož je prenehal deliti spomine, ljudje so se morali umakniti.
Od nekod so prinesli dolgo lato, da so zvon dvignili pokonci. Ležal je namreč žalostno prevrnjen. Dasi se nam je zvon od blizu zdel velik, je bil vendarle majhen, niti meter od tal ni bil visok. Če bi bil lesen, bi ga lahko sam odnesel. Hoteli so ga zasukati in skozi oven so potisnili lato. Na vsaki strani se jih je nekaj uprlo in meni se je vse to obračanje zdelo smešno. Toliko mož naenkrat hoče obračati ta ubogi mali zvonček! Bom jaz kar sam na sredi poprijel in sam zasukal, sem mislil in res poprijel. Možje so v istem trenutku
Letina je v kraju, zaloge so spet polne. Preskrbljeno je za	družino in	za	živino.	Bog bodi
zahvaljen!
Trudni ste — mudi se vam k odpočitku.
Pa ni še čas! Še so neporavnani računi, dolgovi, upniki.	Celo leto	so	vas morili, vam
delali skrbi noč in dan, zdaj v jeseni je čas in prilika, da se jih znebite, šele potlej boste imeli miren oddih čez zimo.
Sediva brž za mizo in račune gor! Preglejva, kaj vse je v zalogi, kaj bo za lastno potrebo, kaj bo preostajalo. Določiva, kaj je dopitano in zrelo za prodaj. Poglejva v koledar in določiva prodajni dan. Potlej potegniva črto: na eni strani^ zaloga in prodaja in denar, na drugi strani računi, upniki, dolgovi.	Vse točno	po	načrtu	in naprej
določeno, vsak dinar na svoje	mesto,	vestno in
natančno.
Bo kaj ostajalo? Mora ostajati, ako sva računala prav, z mislijo in skrbjo. Mora biti poplačan ves celoletni trud, vaš oddih mora biti dobro zavarovan. Morajo ven vsi računi in dolgovi, da bo mirna vest in počitek popolen.
To je prvi račun: ali ste sekuranc plačali?
Polno glavo skrbi ste imeli čez vse leto. Za družino, za polje, za živino. Najtežja je bila skrb, da se vaši domačiji ne pripeti nesreča, da vaše zaloge ne uniči škoda požara, strele, vlomilca. Kakor nobeden drug, tudi vi te skrbi niste zmogli. Izročili ste jo nam, zavarovalnici. Mi smo skrbeli za vas čez leto in dan, da bi vašo družino obvarovali pred škodo in zgubo, vas same pred obupno revščino. To leto je — hvala Bogu — prizaneslo z nesrečo vam in nam.
pritisnili na lato, vsak na svojo stran. Potem sem silno zakričal. Bilo je prepozno. Ko so možje z lato odnehali, sem iz ovna potegnil prst, pomečkan, za dva prsta širok, višnjev je bil in silna groza me je obšla. Kaj se je potem z menoj godilo, nisem več vedel in še danes ne vem. Menda so me za silo obvezali in potem sem doma pri peči na klopi zaspal. Vem, da sem dolgo jokal še zvečer, lier sem mislil, da so prst gotovo odrezali, ker je bil tako spačen.
Nenadoma sem se zbudil. Pozabil sem na rano in na zmečkani prst, planil sem ven. Mimo hiše jo šla procesija. Videl sem ljudi, resne, objokane, obupane, videl sem vojake in konje, videl voz in na njem zvon, ves v vencih, ves v cvetju, da sem ga komaj razločil. Žalosten sprevod se je pomikal kakor pogreb skozi vas. Konji so bili okrašeni kakor takrat, kadar vozijo bale, tudi voz je bil ves ovit s pisanimi venci aster in regin. Vsa ta lepota je imela nekaj groznega, nekaj ogabnega je bilo v njej. V tem trenutku sem šele začutilj da' me prst prav za prav zelo boli in da mi kljuje po vsej roki.
Hotel sem za vozom in za ljudmi skozi vas in čez polje. Mati me je prijela in rekla, naj doma ostanem, da sem že videl. Bom pa doma ostal. Jokal sem.
Iz zvonika je jokal mali ubiti zvon, ki so ga še pustili. Jesen je bila, ko so cveteli zadnji nagelj! po oknih, ko je bilo po vseh zelnikih polno aster in regin. Tista strašna jesen je bila naj-I lepša in najbolj ogabna, kar sem jih doživel.
Naši računi pa še niso poravnani. Pisarili smo, opominjali, svarili, tožili. Vi pa ste s plačilom odlašali dan na dan. Veste pa, da je dano besedo treba izpolniti, kakor je naročeno blago treba plačati. Plačati je treba tudi sekuranc. Saj sva sklenila: vsak dinar na svoje mesto.
Veliko število naših članov je svoj dolg in sekuranc že plačalo. Vendar so med številnim članstvom blizu 130 tisoč ostali še mnogi, ki so na svojo dolžnost pozabili, mnogi neodločni, zamudniki, zanikrni in netočni. Vsem tem neplačnikom naj veljajo danes tele vrstice in naša dobra volja, da jih še enkrat na njihovo važno dolžnost opominjamo, morda še pravočasno in ne prepozno.
Ako ste med temi zamudniki tudi vi. potem brž z denarjem na pošto, da bo še čas in ne bo prepozno. Upamo, da ta naš opomin ne bo zastonj. Saj vemo, da so naši številni člani sami dovolj resni in razsodni, da bodo še pravočasno svojo dolžnost opravili, vemo pa tudi, da je v obilici dnevnih skrbi in stisk na to in ono kaj lahko pozabiti
Pomislite, da je to, kar terjamo od vas, kaj malo v primeru z našim visokim jamstvom. Vsak hip izpostavljeni, da nas pozovete v plačilo odškodnine, za nizko premijo enkrat na celo leto vas varujemo celo leto in dan. Za en sam dinar vam pošiljamo na dom vsak mesec naš list »Našo moč«, da vas zabava in uči. Vaše stiske in reve vpoštevamo in razumevamo, potrpimo in odlašamo čez mero.
Poravnajva torej brž in skleniva ta prvi in važni račun, plačajva sekuranc, da bova v miru in na varnem uživala sadove svojega truda. Potem bomo vsi zadovoljni drug z drugim in tudi vnaprej ostali prijatelji.
Sn m	na naš um talim
Ali je gospa Ivanka časih zlobna?
Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tole naš kužo je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš kuža užuga vsakega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog pa vsako umazanost pri perilu.
15.000 din zn noše iilnteife!
S to številko nudimo našim čitateljem prav posebno presenečenje. V znak hvaležnosti za ogromno zanimanje, ki ga je »Naša moč« deležna pri svojih bravcih, razpisujemo enkratno izjemno nagradno tekmovanje za 19 nagrad v skupnem znesku 15.000 din. Nagrade so sledeče razdeljene:
Prva nagrada znaša 5.000 din.
Druga, tretja in četrta nagrada je po 2.000 din.
Peta, šesta, sedma, osma in deveta nagrada znaša po 500 din.
Zadnjih 10 nagrad je po 150 din.
IVAN BESENIČAR
Delavnica za precizno mehaniko
IJUBUANA - Šelenburgova 8, telef. 23-15
Popravljamo:
geodetske foto aparate, nalivna peresa, risalno orodje, računske stroje.
Izdelujemo:
zobata kolesa in vseh vrst naprave, ki spadajo v našo stroko. — Postrežba točna, cene solidne!
SDnunnnstuD lolcne žene in nlenlh mnlrletnih elevlt
1. G. — Na jasnem niste glede domovinstva neke vaše sorodnice. Le-ta se je poročila pred skoraj dvajsetimi leti. Po komaj petih letih zakona pa sta se ločila, toda ne sodno. On živi z drugo nekje v Z., ločena žena pa je ostala v svoji rojstni — in pred omožitvijo tudi domovinski občini. — Tu vzgaja in vzdržuje svoja v drugem in tretjem letu v zakonu rojena otroka sama brez očetove pomoči.
Vprašate, ali more dobiti ta žena, ki ni sodno ločena od moža, domovinstvo (članstvo) svoje rojstne občine, ki je ni nikoli zapustila, glede na to, da njen mož še živi, a ni nikdar skrbel ne za njo, ne za otroka.— Dalje: Ali more ona pridobiti domovinstvo v tej občini tudi za svoja otroka?
Na vprašanje odgovarjamo:	Ako preberete
določila § 16. zakona o občinah bolj natančno, glede domovinstva v navedenem primeru ne boste več dvomili. — Takoj prvi stavek pravi, da dobi po zakonu * žena moževo članstvo in maloletni zakonski otroci očetovo. — Dalje določa zadnji odstavek tega paragrafa, da obdrži zakonito razvedena (to bi bila torej sodno ločena) žena članstvo ali domovinstvo v občini, kateri je pripadala, ko je bil zakon razveden. Po tem določilu obdrži žena tisto domovinstvo, katero si je pridobila z omožitvijo — namreč moževo. — Samo tedaj, ako je bil zakon razveljavljen, se vrne žena v članstvo (domovinstvo) občine, kateri je pripadala pred poroko. — (Primeri razveljavljenja zakona pa so silno redki — pri nas namreč, ker je pri sklepanju le-teh katoliška Cerkev skrajno natančna in vestna.)
Kakor vidite iz tega, za Vašo sorodnico ni dana postavna osnova, da bi se enostavno vrnila v domovinstvo svoje rojstne občine, ker je ona še Vedno neločena žena svojega moža, čeprav ne živi z njim v zakonski skupnosti. Samo dejstvo, da živi on drugje in z drugo, še ni ločitev zakona. — O razveljavljenju zakona pa sploh ni govora. — Dokler torej živi mož, je žena navezana na njegovo domovinstvo, prav tako pa sta navezana na to domovinstvo tudi njena otroka.
Glede domovinstva otrok zakon o občinah nima drugega določila, kot že navedeno. — Do-movinstvu matere slede le njeni maloletin nezakonski otroci. V pričujočem primeru pa imata oba otroka domovinstvo po očetu ter obdržita to domovinstvo toliko časa, dokler si ne pridobita samostojno domovinstvo po zadobljeni eamoprav-nosti, t. j. polnoletnosti, po splošnih določilih o domovinstvu na podlagi bivanja v dotični občini. To pa — mislimo — je bilo v naših člankih dovolj obširno obrazloženo. — F. K.
KAKO TEKMUJETE?
Predvsem si oglejte gornjo sliko! Taka, kakršna je, vam ničesar ne pove. Ce pa posamezne dele slike izstrižete in jih pravilno sestavite, dobite lepo sliko. Storite to! Sestavljeno sliko nalepite na čist Papir. Na hrbtno stran zapišite čitljivo svoje ime, priimek, poklic, vas (ulico) in hišno številko ter točni rojstni datum. Končno napišite še, kako ste pri Vzajemni zavarovalnici zavarovani (proti požaru, *oper nezgode, zoper razbitje zvonov, za zakonito dolžnost jamstva, zoper vlomsko tatvino, za življenje, Pri »Karitas«, za avtomobilski kasko, zoper razbitje stekla) ter navedite točno policno številko. 8 tem ste nalogo rešili.
Tako opremljeno rešitev izročite v zaprti kuverti našemu krajevnemu zastopniku ali pa sami *dpošljete najkasneje do 10. decembra t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. Pazite pa na znamke, ker nepravilno frankiranih pošiljk ne bomo sprejeli.
Slab učitelj. Nekje v južni Srbiji so se kmetje napili. Tedaj vstopi učitelj, navdušen apostol treznosti, pa prične kmetom govoriti o pogubnosti -pijančevanja: »Pijan človek izgubi pamet. Celo žival je pametnejša kot pijanec. Če bi pred osla postavil škaf z vodo in škaf z žganjem, kaj mislite, katerega se bo lotil?« — »Onega z vodo,« — pravi eden izmed pijancev. — »A zakaj?« — z govorniškim zanosom vpraša učitelj. — »Ker je oselk — mu odgovorijo vsi hkrati.
*
KDO LAHKO TEKMUJE?
, Tekmuje lahko samo tisti, ki je zavarovan na ta ali oni način pri Vzajemni zavarovalnici ter j1 o imel do 10. decembra t. 1. plačane vse premije, ki dospejo do konca *• 1937 v plačilo. Ako ima kdo več polic, lahko tekmuje za vsako polico posebej, vendar pa more ^hjeti le eno nagrado. Uslužbenci Vzajemne zavarovalnic'« ne morejo tekmovati.
(Glej naslednjo stran!)
Velikodušno. Postrešček Lipe _ pripoveduje tovarišem: »Kaj takega se mi še ni zgodilo kot včeraj. Gospodu Skopcu sem nesel težek kovčeg v stanovanje v 4. nadstropju. Za plačilo mi je stisnil nekaj v roko, češ, to imaš za kavo. Kaj mislite, kaj mi je dal?« — »Kovača!« — »Kaj šel Dva koščka sladkorja.«
A R B S močne slamoreznice
ročne in motorne, z ali brez varnostne priprave, dobite pri tvrdki
FERDO SMOLA
Sv. J uril ob |u*«l železnici
Veliko
zamaäno
kolo
Več vrst rezi
Reže tudi •zelo dolgo rez
Lahek
pogon
Garancija
Selmi v oktetom 1337
f	(Po Mis. koledarju.)
Prvo ned. kram. sejem na Bitnjah in Boh. Bistrici; prvi poned. v Slovenjgradcu; 1. v Starem trgu, v Podčetrtku, Jurkloštru; prvi poned. na Jesenicah; prvo soboto v Kranjski gori (živ.); 4. v Selcih, v Žalcu, Jurkloštru, Turnišču; 6. v Pišeeab (če je ta dan ned. ali praznik, dan pozneje); 5. v Hodošu; 8. v Begunjah pri Cerknici, v Rakičanih; 9. v Smarjeti pri Rim. toplicah, v Št. Janžu (Slovenjgradec); 10. v Rajhenburgu, 'Vuzenici, pri Sv. Petru pod Sv. gorami; 11. v Radečah pri Zid. mostu, v Ljutomeru; 12. v Semiču, Koprivniku, v Teharjih; 15. v Kamniku, na Planini, v Nadlesku pri Ložu, v Ločah pri Poljčanah, v Mur. Soboti, drugi poned. v mesecu Kr. gori; 10. v Kočevju, pri Sv. Filipu v Veračah; 17. v Loki pri Zid. mostu in na Pristavi; 18. v Trbovljah, Lukovici, Radohovi vasi, Sorici, Boh. Bistrici, Mozirja, Podsredi, Vojniku; 3). v Črenšovcih; 21. v Dolskem, Cerkljah, Lescah, Zubni, Jagnjenci, Fodšentjurju pri Zagorju, v Sevnici na Savi, pri Sv. Petru pod Sv. gorami, v Celju, na Črni; 22. v Dramljah, pri Mariji Magdaleni; 23. v Martijan-cih; 24. v Dolu, Dol. Logatcu, Velenju; 25. v Lembergu; 26. v Vidmu na Savi; 27, na Veseli gori pri Sv. Rupertu, v Križevcih; 28 v Ložu, Mokronogu, Radovljici, Skaručni, na Češnjicah, v Žužemberku, v Št Juriju ob juž. žel, Slov. Bistrici, Gor. gradu, Dol. Lendavi, Gor. Petrovcih; 30. v Zalogu, Vel. gabru in na Studencu (Krško); soboto po sv. Frančišku v Tržiču; poned. po sv. Frančišku na-Vinici; soboto pred roženv. ned; pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., v Kostrivnici; roženv. ned. pri Sv. Mariji v Jarenini; poned. po roženv. ned. v Gor. Logatcu, v Št. Rupertu, pri Sv. Urbanu (Celje); drugi poned. po roženv. ned v Oplotnici; torek po roženv. ned v Horjulu; sredo po rož. ned. v Zdenski vasi, v Motniku, na Ponikvi; četrtek po roženv. ned. v Toplicah; soboto po roženv. ned. v Poljčanah; peti poned. po malem šmarnu v Št. Vidu pri Stični, sv. Brigite dan v Lavbeku; četrtek pred sv. Terezijo V Sodražici, ponedeljek po drugi nedelji v Oplotnici; ponedeljek pred letnim žegnanjem vseh cerkva v Kranjski gori; ponedeljek pred sv. Lukom pri sv. Roku pri Mokronogu; ponedeljek po sv. Luku v Krškem; torek po sv. Luku v Novem mestu; soboto po sv. Luku v Mariboru; nedeljo po letnem legnanju v Radečah; ponedeljek pred sv. Simonom in Judom na Rakitni; torek po sv. Simonu in Judu v Črnomlju.
Lembcrška. Pride Lemberžan na celjski kolodvor, da odpotuje k svojemu sinu, ki služi vojake v Zagrebu. Vpraša ga blagajnik: >Kam, oče?« — »Kaj pa to vas briga?« — »Ali jaz moram vendar vedeti, kako Vam naj pa dam vozni listek!« — Lemberžan se premeteno nasmeje: »No, pa dajte za Pragersko!« — Ko dobi listek, reče zmagoslavno: »Pa sem Vas vendar ukanil, jaz namreč potujem v Zagreb.«
*
Gledališki upravnik in komik. (Komik je igralec šaljivih vlog.) Upravnik: »Tako, tako! Višjo plačo bi radi! Čudovito! To je prvikrat, da ste me spravili v smeh.«
ŽREBANJE IN IZPLAČILO NAGRAD.
Žrebanje se bo vršilo dne 12. decembra t. 1. v prostorih Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani v prisotnosti kr. javnega notarja. Uspeh žrebanja bomo objavili v januarski številki »Naše moči«, ki ..i.-i: iü -i------«— t i Nagrade bomo izplačali srečnim izžrebancem tako, da jih bodo prejeli
izide okoli 15. decembra t. 1. za letošnji Božič.
KDO BO DOBIL NAGRADO?
Morda prav ti, ki sedajle to čitaš. Zato te pa vabimo, da se tekmovanja prav gotovo udeležiš. Stroškov nimaš skoraj nobenih, ker bo krajevni zastopnik Vzajemne zavarovalnice odposlal vse rešitve iz vašega kraja skupno na uredništvo »Naše moči«. Seveda pa moraš paziti, da boš izpolnil res vse pogoje, ki so potrebni zn pravilno tekmovanje. Zato pa izvrši vse tako, kot je tukaj predpisano.
Dragi moji prijatelji!
To moje pismo vas bo našlo že sredi šolskih skrbi. Dal Bog, da bi si vsi v tem šolskem letu nabrali mnogo znanja in ga, ko odrastete, porabljali zgolj za plemenite cilje.
Naš krog je sedaj že zelo velik. To šolsko leto pa porabite med drugim tudi za to, da se bo ta krog razširi) in da nas bo okoli »Mlade moči« zbranih ne le nekaj sto, temveč na deset-tisoče. Čim več nas bo, tem več prostora nam bo »Naša moč« dala. Če pa bomo imeli več prostora, vam bom tudi lahko več pisal, pa še tisto objavil, kar mi vi pišete. Da bi pa zvedel, kako je kaj z »Našo močjo« pri vas, vam stavim za nagradno tekmovanje sledeča vprašanja:
Kako so kaj ljudje pri vas % »Našo močjo« zadovoljni? Ali jo radi čilajo? Kdo vam prinese »Našo moč« v hišo? Kaj je ljudem v »Naši moči« najbolj všeč? Ali »Našo moč« redno prejemate?
Na ta vprašanja mi odgovorile kratko, a popolnoma odkritosrčno. Nič ne bom hud, če bo kdo moral ludi kaj takega poročati, kar ne bo prijetno. Vsi resni odgovori pridejo v žreb in štirje — kakor po navadi — bodo dobili knjige za nagrado. Vaši odgovori pa morajo biti v uredništvu »Nase moči« najkasneje do 31. oktobra t. 1.	,
Zdaj ste pa seveda že silno radovedni, kako je z nagradami za nalogo o f nadškofu dr. Jegliču. Mnogo lepega ste mi napisali o nepozabnem nadpastirju. Nagrade pa so sledeči zaslužili:
Langerholc Slavica, Stranje, postaj Kamnik;^
Tone Kapš, učenec 3. razr. ljud. šole ^v Rožnem dolu, Potoke 5, pošta: Semič, Bela Krajina;
Rezika Perne, uč, 4. razr ljud. šole. Tajna št. 98, p. Gornji grad;
Močnik Franc, Gabrijele 35, pošta: Krmelj.
Vsi ti dobijo v dar po eno lepo knjigo.
Ker imam premalo prostora, objavljam danes fe to, kar je napisala naša Slavica.
Kaj vem o velikem slovenskem vladiki Jegliča.
Prav veliko nn vem, ker sem še mlada. Nekaj pa le veni.
Tam gori pod visokimi in lepimi Kamniškimi planinami je užival On na oni strani Črnivca svoj pokoj in nosil breme starih let, jaz pa na tej strani raj svoje mladosti. Velikokrat se je peljal mimo nas v Ljubljano. Enkrat sem ga celo pozdravila. Bilo je to takrat, ko je imel v Ljubljani svojo biserno mašo. Otroci smo mu nametali v avtomobil veliko cvetja. Pohvalil nas je in nas blagoslovil, potem pa se je odpeljal proti Ljubljani.
Moj pozdrav se je glasil takole:
Veselo pesem takrat peli so zvonovi, utripala so srca v novomašni slavi in: »Novomašnik bod' pozdravljen!« ti glasovi doneli s kora so kot iz nebes pozdravi.
V nebo kipela vroča je molitev:
»Gospod govori, hlapec tvoj posluša, življenja sprejmi mojega daritev, na vse pripravljena je moja duša.«
In leta tekla so... Že šestdeseti mladenič gleda, gleda, — čudi se zavzel.
»Že šestdeset!«
O leta, leta zlata.
na demantih, na biserih bogata!
Mladosten ves, na duhu čil, krepak med nami. Vi ste danes, ves junak!
Ves narod z Vami se raduje, v hvaležnosti Vam roko poljubuje.
Pa tudi sicer se je mnogokrat vozil po cesti mimo nas doli v Ljubljano in ne vem, kam še.
Te dni se je pa zvedelo, da je — umrl. Prvo pesem mi je napravil moj stric, za njegovo Smrt sem pa že sama naredila tole pesem:
t Dr. A. B. Jegliču.
Zajokali so vrhovi, zajokala je ravan ...
Tebe pa ni več med uanii, šel si gledat večni dan.
Oh, kako si vse nas ljubil!
Najbolj pa naš mladi rod.
Oh, kako si vneto prosil:
»Blagoslavljaj vas. Gospod.«
Zdaj ni te več... Tvoj duh nad nanb še bedi in še živi.
Z ljubeznijo, z besedo krepko za resno delo nas bodri.
A mi po tebi, po tebi hrepenimo Ti v Bogu našel si pokoj, tam prosi, prosi, srčno prosi, da snidemo se vsi « teboj.
Ti. Slavica, malo v dvomih sem, če si vse to Ti sama sestavila. Kar zdi se mi, da je imel tu Tvoj dobri striček prste vmes. Imam prav. ne?
Kar so drugi lepega o dr. Jegliču zapisali, boste ob priliki tudi še brali. Za enkrat se zadovoljite s tem, kar vam morem danes nuditi.
Ysi bodite prav lepo pozdravljeni!
Brat Ive.
Oh. ti otroci! Oče: »Ko sem jaz bil tako mlad, se nisem nikdar zlagal.« — Sinko: »S katerim letom si potem začel lagati?«
Skromnost. »Ali se tukajšnje časopisje kaj spominja tvoje šestdesetletnice?« — j»Da, razna* * šalka časopisov mi je na vse zgodaj čestitala.«

Dr. B. M. — Ljubljana:
C influenc!
Influenca je nalezljiva bolezen, ki vpliva kvarno na telo bodisi s svojimi klicami, bodisi s strupi, ki jih te izločajo v organizem. Pojavlja se včasih v težkih, drugič v milejših ali celo neznatnih oblikah. Včasih napade le en okraj, drugič celo državo, ali več držav, celo več delov sveta. Ne napada samo tistih, ki so se prehladili, ampak poišče tudi tiste, ki so se skrili v posteljo, pa so vseeno prišli v dotik z bolno osebo. 0 epidemijah influence nam pripoveduje zgodovina, da so se pojavljale že v 16., zlasti pa v 17. in 18. stoletju. Od 1830—1833 je preplavila skoraj vso Azijo in Evropo. Od 1887 do 1890 je obvladala ves svet. Od 1891—92 se je pojavila v manjšem obsegu in v milejši obliki. Leta 1918 se je pojavila znova v Španiji (španska bolezen) in se od tam razširila po drugih državah. Leta 1926 se je pojavila v lahki obliki po Nemčiji in tudi pri nas. Zadnja leta se pojavlja v lahkih epidemijah.
V epidemiji med 1889 in 1892 je našel Pfeiffer v sluzi nosa in dihalnih cevk silno majhne palčicam podobne bacile, ki jih vidimo pod drobnogledom združene v trumice in dolge vrste. Sami po sebi se ne premikajo. Uspevajo lepo, če jih gojimo na krvnem agarju, Agar je snov, pridobljena iz posebne vrste morskih alg. Ce ga pomešamo s krvjo, postane dobro gojišče za influenčne klice. Te klice najdemo še dolgo potem, ko je bolnik prestal influenco. V slučajih zadnjih let pa jih ni več toliko kot poprej. Nekateri mislijo, da niso te Pfeilferjeve klice pravi povzročitelj influence, da one le pomagajo k razvoju bolezni drugim bakterijam in da pravi povzročitelj sploh še ni poznan. Ortner pa pravi, da se pri vsakem slučaju influence pojavijo te klice vsaj v začetku. Ni pa potrebno, da bi v vsakem človeku, ki ima v sebi te klice, izbruhnila influenca. Takega človeka imenujemo kliconosca. Kliconosci prenašajo včasih bacile, ki so pri polni moči in so tedaj nevarni za okolico. V drugih slučajih pa bacili v klico-noscih oslabe, ali izgube moč in so tedaj kliconosci manj nevarni za okolico. Influenčne klice poškodujejo telo bodisi direktno s tem, da same po sebi povzročajo vnetja v organih, bodisi s svojimi strupi, ki preplavijo telo.
Človek, ki ga je napadla influenca, zboli običajno kar naenkrat. Bolnik se čuti takoj zelo pobitega, pojavi se glavobol, bolečine v udili, križu in sklepih, silna utrujenost, popolna izguba teka. suh nabod, bolečine pri premikanju, oči, suh kašelj, vrtoglavica. Navadno se ti neprijetni pojavi v nekaj dneh omilijo, razni kataralni pojavi pa sp vlečejo lahko tudi še dolgo. Influenca se začenja mnogokrat kar z vročino kakih SD" in traja od enega do več dni, upada polagoma, včasih pa se vleče kar dolgo naprej. Dostikrat so ti pojavi tako lahki, da opravlja bolnik svoje delo kar naprej, ali da komaj sluti, da je zbolel, včasih pa so težji in postanejo s komplikacijami tudi smrtno nevarni. Očesne veznice se lahko vnamejo. Bolečine v glavi postanejo včasih kar neznosne, kašelj je suh, hripav ali bevskajoč. Pojavi se lahko suhi ali mokri, včasih tudi gnojni ali krvav-kasti katar dihalnih cevk. Ako se je ta razširil v globoke cevčice, postane dihanje kratko, naporno, koža modrikasta. Včasih začne vročina skakati, bolnik se pri tem zelo znoji — začela so se namreč
vnemati pljuča v posameznih žariščih, ki se polagoma približujejo drugo drugim. Pojavila se je torej pljučnica, povzročena z influenčnimi klicami. Včasih pa ee pridruži influenci tudi prava pljučnica — torej pljučnica, ki se je influenci le pridružila. Ljudje tega običajno ne razlikujejo. Ta komplikacija vodi lahko v smrt in če se ozdravi, zapusti v pljučih mnogokrat dolgotrajnejše posledice. Včasih se vnamejo tudi pljučne ovojnice s suhim vnetjem, ali 'pa tudi z gnojnim ali krvav-kastim izcedkom. Srce se radi same influence, če ni drugih komplikacij, le redkokdaj pokvari, je pa zanimivo, da bije dostikrat kljub vročini počasi. Tem rajši pa se pokvarijo drobne žilice po raznih organih, ki se vnamejo, odpro, pojavi ee zaradi tega krvavitev n. pr. v mišico, gnitje kakega uda, začepljenje žil s strnjenimi krvnimi čepki. Ako nastanejo te krvavitve v črevesju, se pojavi krvava driska, želodčni, črevesni čiri, vnetje slepiča. Jezik je rad obložen in iz ust precej smrdi. Včasih se poveča vranica, a kmalu zopet upade. Jetra, trebušna slinavka in ledvice zbolo le redkokrat. Pri nosnih ženah pa se lahko pojavi splav.
Influenca rada napade živčevje bodisi direktno ali s strupi. Posledica so močne bolečine, otrp-njenje očesnih mišic, jezika, požiralnik mišic itd. V sivi možganski snovi se pojavijo krvavitve v točkah, ki se včasih združijo med seboj.Bolnik ne more n. pr. kar naenkrat več govoriti, ali mu otrpne roka, noga itd. Zanimivo je, da izginejo ravno ti pojavi pri influenci običajno kar hitro. Iz očesa, nosu ali pa tudi po krvi se včasih vnamejo tudi možganske in hrbtenične ovojnice, kar zapusti za seboj včasih lažje ali težje pokvare. Pri influenci se pojavijo včasih kakor pri nekaterih drugih vročinskih pojavih različni prividi, prikazni, halucinacije, a težjih duševnih motenj ona običajno ne zapusti. Na koži se prikaže včasih izpuščaj, ki je podoben onemu pri škrlatini.
Zanimivo je tole: Bolnik leži nekaj dni in se počuti naenkrat popolnoma zdravega. Nima nobene vročine, nič bolečin, tek se mu je povrnil. Ko pa vstane, se ga polasti naenkrat zopet težka utrujenost in mora nazaj v posteljo. Včasih se sploh pojavi samo utrujenost in omotica brez vsakega drugega znaka. Bolnik je nesposoben za delo, a nima nikake vročine, na zunaj izgleda dobro, pa bi morda mislila okolica, da se samo hlini. Seveda pa ne smemo smatrati za influenco vsakega nahoda, angine ali bronhitisa. Podobne pojave kot influenca nam kaže včasih tudi začetna tuberkuloza.
Še danes ne poznamo proti influenci specifičnega zdravila, a imamo mnogo takih, ki blažijo njene pojave (Electrargol, salvarsau, arcanol itd.). S kamiličnim in lipovim čajem, z aspirinom, ami-dopirinom itd. bomo poizkusili izzvati močno znojenje in bomo po znojenju otrli kožo z razredčenim špiritom. Komplikacije bomo zdravili seveda posebej. Za hrano bomo dajali mleko, sladkor, pasirane juhe, dobro sesekljano necvrto meso, krompirjev pire, mlečne jedi, mehko kuhana jajca. Alkohol dajemo odraslim bolnikom lahko, nikakor pa ne pri hudem glavabolu,^pri hudih bolečinah, sploh ne pri možgansko-živčni obliki influence. Izpirali bomo bolniku usta in pustili k njemu le tistega, ki mu streže.
Mimica Konič:
Mlin iuuI Suito
(Nadaljevanje.)
Kmalu je ležala pred Jurkotom vas Okroglo. Sredi vasi je stala cerkvica, za'cerkvico se je šopiril gradič — last Ortenburžanov — e številnimi gospodarskimi poslopji. Gradič je molčal, kakor bi bil uklet, ves temen, brez luči. Po kmečkih hišah gorele za vrati v čelešnikih treske-smolnice, na oknih so viseli rdeči zastori. Za njimi so pa vasovali ljudje, veseli navzlic premnogim težavam.
Takratni vladar, Albreht »Hromi«, je bil sicer dober, pravičen in moder. Država takrat ni bila zapletena v nikake boje e sosedi, ki so željno gledali ojene obmejne pokrajine; a vendar ni bilo tako, kakor bi bilo želeti za dober in miren razvoj gospodarstva, obrti in trgovine. Deželo so pretresali 'e d ni medsebojni boji plemičev, ki so segali drug drugemu po lastnini. Cesto so se vnele prave do-Ojače vojne, vseh vojn najstrašnejše. Nesreče in J ime so zadevale premnogokrat državo, posebno j kranjsko in koroško marko, štajersko in goriško I
mejno grofijo. A najbujše nezgode so imele šele priti nad ubogi narod. Ljudje so slutili zlo, vse je bilo v mučnem pričakovanju, a nihče ni vedel pojasniti, česa se prav za prav boje.
Na Okroglem so bili veseli; imeli so nespametno geslo: »Ne skrbi danes za to, kaj bo jutri.« Iz hiš se je čul glasen pogovor in prešeren smeh, poln odkrite radosti. Ko je šel Jurko mimo Poljančeve hiše, je nehote malce obstal. V hiši^so peli in glasna pesem se je čula na vas. Bila je pa nekako žalostna tista pesem, zato je Jurko stal n poslušal.
»Trije kralji so se vzdignili zoper nas. ta črna kraljica pošilja po nas.«
Jurkotu je bila pesem znana, saj so je n .-to peli na vasi. In še je šla naprej tista pesem:
»Usmili se nas, o večni, sveti Bog, reši nas vseh težav in nadlog.«
Fran Kristan, Ljubljana:
G&žiisski pttsrntovnlsü
ugfiifl
Ni še dolgo, ko sem bral v nekem našem dnevniku sestavek o ureditvi sporov med delodajalci (gospodarji, gospodinjami) in med posli. Med drugim je bilo ondi rečeno: Vsi spori, ki izvirajo iz službenega razmerja, se morajo najprej obravnavati pri pristojnem občinskem posredovalnem uradu in so le, če ni dosežena poravnava, za take spore pristojna redna sodišča. —
To me je napotilo, da napišem za tako široki krog bralcev, kakor jih ima naš list, nekaj pojasnil o teli posredovalnih uradili.
Skoraj bo 70 let, ko je bila uvedena pri nas v prejšnji državi ta za ljudstvo prekoristna institucija (ustanova). Uvedeni s» bili občinski posredovalni uradi v vseh občinah, ki tvorijo danes ozemlje dravske banovine, izvzemši one dele, ki so spadali pod Ogrsko. Poslovali so na osnovi deželnih zakonov za Kranjsko, Koroško in Štajersko, sprejetih v deželnih zborih in sankcioniranih po vladarju. — Uvedeni pa so bili na podstavi tedanjih avstrijskih državnih zakonov iz 1. 1869 in 1907, ki jih tu ne boni podrobneje tolmačil.
Posebej je bilo še uzakonjeno v občinskih zakonih (obč. redih) vseh navedenih kronovin med določili o poslih, ki so bili naloženi občinam v lastnem delokrogu, da spada med njihove dolžnosti tudi posredovanje med strankami o raznih sporih civilno-pravnega značaja, in o spravnih poizkusih v kazenskih zadevah, to je v zadevah raz-žaljenja časti.
Naš novi zakon o občinah nima nikakega določila o posredovalnih uradih. Iz tega bi se dalo morebiti sklepati, da je ta za naše prejšnje občine tako koristna uvedba popolnoma odpravljena — če ne že prij, pa vsaj z dnem, ko je stopil v veljavo ta zakon (z dne 14. marca 1933). — Seveda: novi zakon o občinah velja sedaj za vso državo enako, a v njenem pretežnem delu institucija občinskih posredovalnih uradov ni bila znana.
Ker so bila torej s tem zakonom ukinjena vsa določila prejšnjih deželnih občinskih redov, bi se dalo iz lega sklepati, da so prestala veljati tudi določila o posredovanju med strankami po občinskih organih. Pa o tem kasneje.
Mi in vsi, ki se imeli opraviti z občinskimi posli, vemo, da je bilo zlasti posredovanje med strankami v zadevah razžaljenja časti pred občinskimi posredovalnimi uradi naravnost blagoslovljeno delo. Desetero in zopet desetero tisočakov je bilo prihranjenih ljudem, ki so morali prej k tem uradom, preden so iskali izgubljeno ali vsaj razžaljeno čast pri sodiščih. Saj vemo: jezik je težko ukrotljiv, zato je pa tudi tako — drag za tistega, ki ga obrača svojemu bližnjemu v kvar.
Pa prav ti spravni poizkusi so bili ukinjeni tedaj, ko smo dobili nov kazenski zakonik (z dne 27. januarja 1929). Zgodilo se je to — sicer nekaj kasneje. — takole: Kraljevska banska uprava dravske banovine je odredila v okrožnici z dne 30. junija 1931, II. No. 14.343/2, na vse občine, v katerih so bili ustanovljeni občinski posredovalni uradi, nastopno:
»Po členu II. zakona z dne 27. februarja 1907, drž. (avstr.) zak. št. 59 in tozadevnih deželnih zakonih za bivšo Kranjsko, Koroško in štajersko so bili občinski posredovalni uradi tudi pristojni vršiti spravne poizkuse v zadevah radi razžaljenja časii. Postopek v tej zadevi se je mogel pričeli pred sodiščem šele 'takrat, če je bil spravni poizkus pred posredovalnim uradom brezuspešen.« (Dejanski je veljalo to določilo le za občine bivše Kranjske, kjer je bilo posredništvo obligatorno =: obvezno, dočim je bilo v ostalih občinah le fakultativno — stvar proste volje.)
Dalje pravi okrožnica:
»Po § 10 in 11 zakona z dne 16. februarja 1929, U.(radni) L.(ist) št. 311/75, s kateri’ se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, se veljavnost vseh teh določil (namreč o poslovanju občinskih posredovalnih uradov v kazenskih zadevah — op. pis.) ukinja in občinski posredovalni uradi od dne, ko je stopil ta zakon v veljavo (26. 2. 1929), nimajo več pravice, vršiti spravne poizkuse v zadevah razžaljenja časti.«
Tu navedeno okrožnico je podpisal za bana pomenih dr O. Pirkmajer.
(Nadaljevanje sledi.)
O"
BSustracije in kliSeji
dajo reklami šele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uvažajte le offsettisk, ki je danes najcenejši!
KameRotisk* Knjfgotisk Bakrotisk • Klišarna litografija • Offsettisk
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
KOPU
UL. 6
Iz brivskega življenja. Brivski pomočnik Marko je iskal službo. Mojster Britva je pripravljen sprejeti ga v službo, a s pogojeni, da obrije gospoda Cuzaka, ki je bil strah in trepet vseh brivcev. »Ne ob riješ ga, tega sitneža,« so rekli pomočniki Markotu. — Naslednji dan je šel Marko na Cuzakovo stanovanje, da bi starega sitneža obril. — »Kaj, takega zelenca mi Britva pošilja!« ga je Cuzak nadrl. — Marko ohrani mirno kri in namili g. Cuzaka. Čim je bil z miljenjem gotov, je začel brusiti britev. Pri tem je nekajkrat s strašnim pogledom ošvrknil g. Cuzaka. Cuzak ga je pozorno opazoval. Tedaj se Marko prekriža. Nato potegne krepko z britvijo po desnem in levem Cuzakovem licu in se spet prekriža. — »Kaj pa naj to pomeni,« ga vpraša Cuzak. — »Ne hudujte se. gospod Cuzak. Moja mati me je učila, naj se vedno prekrižam, kadar me napadejo skušnjave in skušnjave takoj zbežijo. Sedajle me je že dvakrat prijela skušnjava, da bi vam prerezal vrat...« Potem je gospod Cuzak sedel mirno ko cucek in nikdar več se ni znašal nad brivci.
*
Kaj je lepa ženska? Neki znameniti in duhoviti mož (Fontenelle) je na to vprašanje odgovoril: »Paradiž za oči, pekel za dušo in vice za denarnico.«
*
Lep poklon. Gospodinja, ki bi bila še vedno rada mlada, pravi gostu: »Glejte to krasno ročno delo; nad 50 let je staro.« — Gost: »Ste ga gotovo sami naredili, ne?«
*
Ali je človek iz opice? Profesor: »In tako je Bog ustvaril človeka.. « — Dijak: »Prosim, gospod profesor, meni je pa očka pravil, da smo izšli iz opic.« —Profesor: »Mogoče, ali šola in znanost se ne moreta ozirati na vaše rodbinske zveze.«
*
Napačna zveza (na telefonu). »Halo!«
»Tu gospa Škrnicelj. Pošljite mi takoj tri zrezke!«
»Žal, nimamo, gospa!«
, »Potem mi pošljite pol kilograma prekajene svinjine.«
»Žal, tudi s to Vam ne moremo postreči.«
»Pa vsaj nekaj boljše govedine!«
»Oprostite, nič podobnega, nimamo.«
»Ali kakšna mesarija je potem to?«
»Oprostite, tu je pogrebni zavod.«
*
Gramofon. Slavnega iznajditelja Edisona je nagovoril časnikar: »A, Vi ste tisti, ki je sestavil prvi gramofon.« — »Ne, motite ee,« je mirno odgovoril Edison, »prvi gramofon je nastal davno pred tem iz moškega rebra.«
*
Srečna zakonca. — »Miha, ali se vidva z ženo res nikoli ne prepirata?« — »Nak, nikoli! Če sva različnega mnenja, rečem samo: Mir! — nato pa ue zinem niti besede več.«
»Pojte!« si je rekel Jurko polglasno. »A zapojte o ljubezni, o nageljnih in rožmarinu, ne pa te žalostne pesmi. Pesem o beli cesti, po kateri gredo trije mladi lovci, bi rad slišal danes, ker tega nimamo v Grabnu.«
Šel je po vasi, mladi, zali mlinar Jurko in stopil v Zoranovo hišo.
»Pozdravljeni!« je rekel, ko je vstopil.
»Jurko! Vendar prideš iz Grabna! Dobro ei nam došel po milosti božji!« so mu klicali domači in vasovalci.
Mlinar je sedel k mizi in odrezal kruha, da ne prekrši stare gostinjske navade. Pogovor v hiši ni bil več tako glasen, gledali so v mlinarja. Jurko je bil sit molka, pa je vzkliknil:
»A dajte, recite katero! Pri nas v Grabnu je puščoba, zato sem prišel sem gor. A vi molčite.« »Govori, Jurko, pripoveduj nam kaj!«
»Jaz ne vem nič. Sam sem v mlinu in tudi Tine mi ne pove nič.«
»A kaj naj govorimo mi?«
Jurko je pomislil in lice se mu je zmračilo. »Povejte mi, če veste, povejte mi žalostno zgodbo o lepem tovorniku Venclju!«
Ljudje so se spogledali in tiho nekaj mrmrali. »Mi ne vemo nič,« je rekel Zoran,
Jurko je udaril po mizi:
»Vi veste, povejte mi!«
Zoran je odmajal z glavo:
»In četudi vemo, Jurko, ti vendar ne maramo delati težkega srca, ker te imamo radi.«
Toda Jurko je bil nocoj skoro togoten, sam ni vedel zakaj. Zopet je udaril po mizi in zavpil: »Povejte, kar veste!«
Takrat je stopila predenj Zoranova Minca. Modre oči so bile vse vlažne, klicale so mlinarju: »Saj te ljubim!« Položila mu je roko na ramo in rekla čisto tiho in mehko:
»Ne bodi tak, Jurko. Tedne in tedne te ne vidimo, ko pa prideš, nimaš za nas prijazne besede.« Jurko se je nasmehnil.
»Ah, veš, Minca, kar tako me je prevzel bolesten spomin.« Obrnil se je k drugim: »Ne molčite vendar! Zapojte mi pesem o beli cesti, vijoči se med holmi, čez zeleno polje, skozi šumeče gozdove, o beli cesti, ki te vabi v daljavo, v nedogled. Zapojte o treh mladih lovcih, ki so šli v daljno, sivo planino na lov. Dajte, oglasi naj se vesela pesem, da bo srce radostno!«
Oglasil se je mladenič med vasovalci:
»Ej, mlinar Jurko, tista pesem je žalostna. Saj poznaš zgodbo teh lovcev? Prvi se je ubil na sinji planini, drugi je umrl od bolesti, ker se mu je izneverilo dekle, tretji pa je šel dalje po beli cesti. Naveličal se je romanja križem sveta, legel je v gozdu na mehki mah in tam je umrl. Jurko, v tej pesmi ni veselja.«
Jurko se je otožno nasmehnil.
»Vidiš, pozabil sem na to. A potem dajte, zapojte o mladem grofovem sinu, ki se je po gozdovih sprehajal.«
Zopet mu je dejal oni mladenič:
»Jurko, saj veš, kaj je bilo z grofovim sinom? Zapustil je dekle in ee oženil na drugem gradu. A ona prva ga je preklela in mladi grof je legel prvo leto po ohceti na posteljo in ležal v groznih bolečinah v njej sedem dolgih let. Hrepenel je po zdravju, a telo je hiralo, klical je smrt-rešenico, a smrti ni bilo.«
Mlinar je gledal v pripovedovalca.
»Ali potem ni na svetu nikjer več, veselja?«
»0, je! Zapojmo mu pesem o ribiču, ki je v Savi ribe lovil!« In vsa hiša je glasno zapela:
»Za Savco sem hodil, sem ribce lovil, ko mrežo sem vrgel, sem dekle dobil.«
Pi vci so umolknili, Jurko je pa smn zapel dalje:
»Pa citre so rjave, mi noč’jo več pet’, me dekle zapušča, me noče več imet’.«
A dobra volja se ni mogla razživeti med njimi. Pogovor je zastajal in vasovalci so se začeli razhajati. Zoran in Zoranka sta šla spat, v hišj sta ostala sama Jurko in Minca in si gledala v oči ob drgetajočem plamenu smolnice, ki je prasketala v čelešniku za vrati.
Jurko je tedaj prisedel k Minci in ji položil desnico okoli vratu.
»Minca, kaj ne, ti še misliš name?«
»Gotovo, Jurko. A ti tako malokdaj prideš k nam.«
»Ne morem, Minca. Sam sem, Tineta ne drži doma. In mati je bolna. Kar samevam v pečinah.«
»In ti ni dolgočasno?«
»Nič mi ni dolgčas, ljubica. Ena podoba mi druguje v samotnih nočeh, polnih mraka in boli. Tista slika, ki mi zmerom plava pred očmi in mi živi na dnu srca, si ti, Minca.«
»In v moji duši si ti, Jurko.«
»Ah, ti moja Minca.«
»Jurko, moj Jurko.«
Sladka bolest se jima je prelivala po žilah, ko sta čutila, da njuni srci bijeta blizu skupaj.
Noč je šla čez vas. Zimska noč, ko se čuje na poljani samo lajanje lisjaka, ki bevska nad luno. A tudi mraz ni mogel zadržati fantov, ki so se zvesto držali starih navad. Prav sredi vasi so zapeli:
»Vrh gore visoke pa zvezda miglja, srček moj, oj srček moj, v ljubezni pa meni srce trepeta, oj srček moj.
Kako bi rad gledal v tvoje oči. srček moj, oj srček moj, ko duša v nemiru presladkem drhti, oj srček moj.
Na tebe le mislim, oj dekle ljubo, srček moj, oj srček moj, za tebe jaz dal bi rad dušo, telo, oj srček moj.«
Fantje so odhajali z vasi.
Jurko in Minca sta čutila milino pesmi, ki je z mehko melodijo skoro privabljala solze v oko.
Minca,« je dejal tiho Jurko, »ali ni ta pesem vseskozi resnična? A na nekaj so pozabili: ljubezen nima samo sreče, ampak je grenka pijača, pomešana z medom.«
»Ali je vedno tako?« je vprašala Minca.
»Vedno,« je pritrdil Jurko.
Deklica ga je pogledala s svojimi velikimi, sinjimi očmi in plaho vprašala:
»Tedaj čaka tudi naju nesreča?«
Jurko ni vedel, kaj bi odgovoril. Spomnil se je prerokbe treh neznancev, ki jih je prepeljal jeseni čez Savo. Srce mu je stisnila zla Slutnja, a Mince ni hotel vznemiriti. Ravnodušno je odgovoril:
»Ne misli, da je nesreča neizogibna. Ali vsaka ljubezen je že sama na sebi bol. In če pride trpljenje, preneseva ga. Duša je močna, mnogo more prenesti.«
Minca se je stisnila k Jurkotu, kakor bi jo bilo nečesa strah.
»Jurko,« je tiho govorila. »Kadar mislim nate, na najino ljubezen, me kar nekaj zbode v srcu. Zdi se mi, Jurko, da naju bo nekaj strašnega ločilo za vedno. Ne morem pomagati, da se mi te slutnje venomer vsiljujejo.«
Mladi mlinar se je zdrznil, saj je Minca govorila isto, kar je včasih sam čutil. A zamahnil je z roko in rekel:
»Minca, nocoj govori iz tebe bolestna otožnost, ki sem jo jaz prinesel iz Grabna. Pesem o treh lovcih na beli cesti in o grofovem sinu ti je vzbudila v srcu žalostne misli. A pusti žalost, nocoj misli raje na ljubezen, ki je tako lepa.«
»Tudi jaz čutim njeno blaženost, kadar te vidim, še bolj pa, kadar hrepenim po tebi, ki samevaš med zaprašenimi mehovi.«
»Nisem sam v mlinu. Saj sem ti že povedal, misel nate mi druguje.«
Treska v čelešniku je ugašala in ugasnila.
V temi je opojno utripalo dvoje src.
Minca je začutila na ustnah poljub.
(Dalje prih.)
V železniškem vozu. Dama (jezno): »V mojih mladih letih ni bilo tako brezobzirnih gospodov, ki bi si upali v oddelku za dame kaditi.« — Sopotnik:	»Hm, v Vaših mladih letih železnic
najbrž še niso poznali.«
Zelo dvoumno. Zena:	»Kako ti ugaja moj
novi slamnik?« — Mož: »Imenitno! Kakor bi ti izraste! iz glave.«	^
Zasolil mu jo je. »Povejte mi, kakšna je razlika med pametnim in butastim človekom!«
»Pameten človek ve, kakšna je ta razlika in kaj takega sploh nikdar ne vpraša.«
i
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
r
Tisk; Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Cefi)