575
pričan, da je prevažen znak in zanesljivo merilo našega vsestranskega napredka, da ne proizvajamo samo leposlovnih in znanstvenih knjig, ampak tudi knjižne pripomočke za raznovrstne stroke praktičnega življenja. In prav s takimi proizvodi dokazujemo potrebnost, pa tudi sposobnost domačega govora za katerokoli svrho. Skrajuje tesnosrčni in menda že tudi zastareli so tisti nazori, ki omejujejo ime literature samo na leposlovje. Ako bodi najpristuejši izraz prosvetnega napredka vsakega naroda njegova književnost, tedaj le-ta ne sme obsezati samo leposlovja, ki dostikrat nima druzega namena, nego da olepšava in slajša življenje višjim že tako lagodno živečim stanovom, ampak obsezaj tudi vso praktično in strokovno literaturo. Prešeren nam znači vrhunec poezije, a za Prešernovih časov je v javnem življenju gospodovala izključno nemščina, in Prešeren sam je dopisoval Vrazu — nemški. Zato se v tem pogledu popolnoma ujemamo s pokojnim Zepičem, ki je neki večkrat izrazil svoje veselje o tem, ker smo že toliko napredovali, da sir in slanino že lahko zavijamo tudi v slovenski tiskano makulaturo. — Zategadelj smo prav hvaležni g. Kuncu kot književnemu obdelovatelju neke nove stroke, in prav iz srca pritrjujemo zadnjim besedam v »vvodu« obeh navedenih knjižic; »Meni pa bode ostajala zavest, da sem,  četudi z ne malimi težkočami in žrtvami  vstvaril zopet novo,  dobro in koristno delo«.
Slovensko-angleška slovnica. Spisal Peter Jos. Jeram. Založila in tiskala tiskarna »A mer i kanskega Slovenca«. 1895. Tovver, Minn, U S. America. Str. 177, 40. Cena? — Po prijazni roki (mous. Buha) nam je došla ta lična, menda po ameriškem načinu v živo rdeče platnice mehko vezana knjiga. Obsega »nauk o izrekovanju«, (na 16 str), potem v dveh oddelkih 75 slovniških nalog po znanem Ahn-Ollendorfovem načinu. Za nameček je dodal pisatelj »nekaj pravil o pisavi« in pa metersko »mero in vago« za primerjanje z ameriško. — Onim našim nestalnim ali pa tudi nesrečnim rojakom, ki so si prisiljeni onkraj velike luže iskati sreče, je podal g. Jeram (psevdonim?) s to slovnico jako priročno sredstvo za priučitev jezika, katerega znanje je v Zjedinjenih državah neizogibno; v imenu teh rojakov ga prav toplo zahvaljujemo ; samo za to mora še poskrbeti, da se bo knjiga tudi v domovini primerno ob-zuanila in razpečala. — O skromnosti pisateljevi priča to, da je za »predgovor« navedel izrek Trdinov: »Vsak naj se trudi po svoji moči; kdor zamore mnogo, ta naj dela mnogo: komur je pa narava manjše zmožnosti podelila, ta naj tudi te obrne narodu v korist«. Modra pa je tudi opazka, s katero zaključuje pisatelj slovniški del: »Prav brez učitelja, se je angleškemu jeziku dobro priučiti nemogoče. Pazljivost, vaja, pa dobra volja  sa  dati poučiti zvedenim:  to so najboljši pripomočki«.  To pač velja o vsakem jeziku.
Zbornika »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain« nam je došel VIII. letnika II. sešitek s to-le vsebino: i. Beziehungen zwischen Erdbeben uud atmo-sphaerischen Bevvegungen, von Ferdinand Seidl; 2. Schloss und Herrschaft Lueg von S. Rutar (Fortsetzung); 3. Aus dem Tagebuche eines krainischen Edelmannes (1605 —1608), von A. Kaspret (Fortsetzung und Schluss). — V »Literaturberichtu« ocenjuje P. v. R. tri književne publikacije, ki se neposredno ali posredno dotikajo naših ljudij in dežel, in naposled se omeujajo pod zaglavjem »Literatur iiber Krain« tri Črnologarjeve razprave, ki so jih prinesle »Mittheilungen der k. k. Centralcommission zur Erforschung und Er-haltung der Kunst- und historischen  Denkmale«   v XXI. zv., II. seš.
Šolskih izvestij nam je od zadnjega poročila clošlo dvoje, namreč: »Jahres-bericht des k. k, Staatsobergvmnasiums zu Laibach veroffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1894/95 durch den Uirector Audreas Senekovič. Inhalt: 1.) Die astro nomische Strahlenbrechung. Von Profes-or M. Vodušek. 2.) Schul-nachrichten. Vom Director. Laibach 1895. Buchdruckerei von Ig. v. Kleinmayer & Fed. Bamberg«.  Str. 66. Na notranjih straneh platnic nahajamo  »Verzeichnis der in den
Listek.
576
Listek.
Jahresberichten des k. k. Staats-Obergymnasiums erschienenen wissenschaftlichen Abhand-lungeu«. — Potem: »Letno iz ves tj e c. k r. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani o šolskem letu 1894/95. Na svetlo dal c. kr. direktor Ivan Subic. V Ljubljani 1895. Natisnila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg«. Str. 24. Na predzadnji strani platnic so še naznanila o pričetku šolskega leta   1895/96«.   —
O navadi ali bolje razvadi naših dvojezičnih srednješolskih zavodov, izdajati izključno nemška izvestja, kakor da bi bila le-ta notranje-uradna stvar, ne pa v prvi vrsti zlasti občinstvu namenjena — o tej razvadi, sicer že iz prvine »per vim inertiae« ukoreninjeni, toda v zakonu nikakor ne utemeljeni, je naposled tudi »Slov. Narod« izprego-voril nekaj umestnih besed, rekoč, da bode treba pristojnim činiteljem z vso odločnostjo vzeti to stvar v roke. Mi popolnoma pritegnemo tej zahtevi, samo teh mislij smo, da bi se bilo  to  moralo že davno zgoditi.
O »Materinem blagoslovu« smo bili zadnjič čisto na kratko sporočili, da je izšel v »Slov. knjižnici« v drugem natisku. To poročilo pa ni točno. Opozorjeni od kompetentne strani, smo se uverili, da je igra v prvem in drugem dejanju nekoliko, v tretjem dejanju pa skoro popolnoma predelana v to svrho, da bi ustrezala zahtevam dramatične tehnike in umetnosti. V prvem dejanju predelane igre je sedaj zasuutek (ekspozicija) taka, da čitatelj brzo razvidi, o čem se bode igra vršila, in da se seznani z vsemi nje osobami. Vsaki sledeči prizor je po prejšnjem lepo pripravljen in motiviran, tako da se čitatelju zdi, da bi se dejanje niti drugače ne moglo razviti, nego se; poleg tega pa je vender dejanje toliko zamotano, da nam vztraja pozornost do zadnjega prizora, v katerem se naposled zapletek razvozla. Vrlo je uspela tudi karakteristika oseb, o katerih se sme reči, da imajo res meso in kri. Sploh je vsa snov zajeta iz narodnega življenja in izvedena v narodnem, moralnem duhu, in sedaj, ko se je vprašanje o predelski železuici  vnovič sprožilo, je zadobila  na novo aktuvalno  vrednost.
Tudi kar se jezika in stihotvorja dostaje, je igra vzorna. Sesterostopni jambi (aleksandiinci) se jako gladko čitajo ter se vsebini izvrstno prilegajo. — Vzpričo vseh teh vrlin priporočamo »Materin blagoslov« ne samo najtopleje domačim odrom, katerih repertoar se z njim za stalno okoristi, ampak opozarjamo nanj zlasti tudi učitelje slovenščine na srednješolskih zavodih, ki so tolikanj v zadregi za dobre uarodne igre. Torej tudi bodoče  čitanke   »Materinega blagoslova«   ne bodo smele prezreti.
Slovensko-nemškega slovarja Wolfovega se je izdal, kakor smo povzeli iz druzih časopisov — nam še ni došel — 22. snopič, obsezajoč slovarsko gradivo od besede »valjan« do besede »zapletenost«, — Doposlalo se nam je tudi še nekaj druzih novih knjig (»Navod o osnovanji in poslovanji slovenskih posojilnic«, »Krištofa Smida sto majhnih pripovedek za mladino« v 2. natisku, »Robinzon« in »Umno čebelarstvo«), toda prepozno, da bi jih mogli oceniti  v tej  številki.
Krempljeva slavnost ob odkritju njegovega spomenika pri Mali Nedelji seje vršila dne II. vel. srpana ob ogromni udeležbi domačega ljudstva, kije privrelo od vseh stranij. V podrobnosti tega slavlja, o katerem so tako že vsi slovenski časniki manj ali bolj obširno poročali, se ne moremo spuščati. Tukaj samo poudarjamo velik pomen takih sve-čanostij; ne le da s tem izkažemo svojim slavnim prednjikom dolžno hvaležnost, ki je le-tem itak jedino, dasi zakasnelo plačilo za njih narodno delovanje in trudoljubje; take slovesnosti, četudi so prirejene v spomin pokojnih narodnjakov »mi no rum gentium« in so zategadelj bolj lokalnega značaja, so izvrstno dramilo naših rojakov tistega kraja, v  katerem se  svečanost  vrši.   Tako mani  pokojnih  narodnjakov  še davno  po   smrti   delu-