36. številka. Ljubljana, v ponedeljek 15. febrnvarja. XIX. leto, 1886. U 5 Ji Izhaja vsak dan lveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av atri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom tm 1 se leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po A i lj a nje na dom racuma se p« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopnc peti t-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedrnkrsit tlaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se tivole frankirati. — Rokopisi s < ne vračajo. Uredništvo in npravniŠtvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka sto I In4. Upravni št vu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lex Scharschmid. Na Dunaj i, 12. februvarja. „Lex Scharschmid" je pri razgovorih državnih poslancev vedno še stalni thema. Prva razburjenost se je sicer nekoliko polegla, ali vender je desnica složna v tem, da zavrže načrt jezikovnega zakona, predložen po nem ško-a v atrijskem klubu. Samo po sebi se umeje, da so naši slovenski poslanci v tem ozira popolnem jednih mislij s svojimi tovariš z desnice, navzlic temu, da je jeden ali drugi paragraf na prvi pogled še dokaj zapeljiv za trpina Slovenca zlasti na Koroškem, v Trstu in Istri, kjer je slovenski živelj dosihmal z zvezanimi rokami izročen brutalnemu nasprotniku. Vender slepi bi morali biti, da ne bi spoznali limanice, na kojo vabi lokavi tičar svoje kaline! Že §. 3., po katerem se nemščina kot učni jezik na ljudskih Šolah povsod uvaja, kjer to zahteva šolska občina, že ta paragraf osvetljuje ves položaj, in ni se bati, da bi predlagatelj Scharschmid, ali prav za prav prekanjeni Chlumetzkv, ki se skriva za gospodom baronom, koga naših ujel v svoje zanjke! V toliko so se pač spremenili nazori desničarjev, da se Scbarschmidov zakon ne utegne pokopati že pri prvem branji, temveč da se izroči posebnemu odseku. Čehi se sicer še nekako proti-vijo, ali urlali se bodo naposled tudi oni. Kaj je prouzročilo ta prevrat? Niti pretirana delikatnost, da ne gre a limine cdbacniti predlog, stavljen po tako mnogoštevilni manjšini, niti ozir na vlado, koja želi in želeti mora, da se jedenkrat poravnajo prepiri mej raznimi narodi, temveč spoznanje, da preje ne bode miru v naši državi, predno se zakonitim potom ne uredijo pravne razmere posameznih deželnih jezikov. Kaj nam koristijo odredbe Taaffejevega ministerstva, katere uradniki na Štajerskem in Koroškem smehljajoč se v papirni koš mečejo, češ, saj to ni zakon?! Sedmo leto že obstoji sedanja vladna sistema, katero tudi zastopniki slovenskega naroda podpirajo 6 priznanja vredno požrtvovalnostjo, in vender je položaj slovenskega prebivalstva po vseh deželah, Kranjsko deloma izimši, dandanes bolj neugoden nego kedaj, bolj mučen celo nego pod Giskro. Ako hočemo za ista jeziku svojemu in narodni individualnosti slovenski varno zavetje prirediti v riaši državi, kateri Slovani zvesto služijo že toliko stoletij, potem moramo delati na to, da se nsše jezikovne pravice branijo ne le z omi-noznim, po vsem nedoločenim 4j. 19. tem. zak., temveč s preciznimi nadrobnimi zakonskimi določbami. Da se v to svrho ne moremo posluževati Schaschmidovega predloga, narekovanega po nemškoliberalnem šovinizmu, v tem so baje jedini vsi razsodni slovanski domoljubi. Tudi s posameznimi amendementi se tu nič ne opravi. rLex Scharschmid* mora pasti, kajti se da nj a večina odločuje v zbornici. Ali baš iz odsekovih obravnav utegne se izcimiti načrt nove postave prešinjen z drugim duhom ter nameravajoč na zakoniti podstavi osigurati veljavnost deželnih jezikov v vseh pojavih javnega življenja. Če so poslanci naši odločni dovolj, da porabijo to priliko v to svrho,— potem naj svobodno izroče kukavičino jajce Schar sc-hmidovo posebnemu odseku. Njegova naloga bodi, skrbeti za to, da kaj tacega na dan pride, česar se gosp. predlagatelj in drugovi sigurno ne bodo radovali! Iz državnega zbora. Na Dnnaji 12. februvarja. Kakor rečeno koncem zadnjega poročila, dnevni red denašnje seje prouzroči! je dolge in žive debate. Prvi povod je došel od drugega branja predloge, tisoče se podaljšanja pristoj bi n sk i h olajšav pri konvertovanji hipotečnih terjatev po postavi od 11. junija 1881. Ta predmet je bil, kakor znano, že rešen v poslanski zbornici in sicer tako, da se ima veljava rečene postave podaljšati do srede 1886. leta ter se ob jednem vlada pozivlje, naj do tega času predloži novo osnovo, po kateri bodo pristoj binske olajšave iz rečene postave veljale tudi pri konvertovanji z as obnih zajmov. Gospodska zbornica pa tega ni potrdila, nego je sklenila, naj je postava v moči do 1888. leta, ter tudi zavrgla resolucijo, v kateri se vlada pozivlje k novi predlogi. Zategadelj je sklep došel nazaj v denašnjo razpravo, v kateri sta poslanca vitez Leon in dr. Pattai govorila za prejšnje sklepe poslanske zbornice, poslan-nca Hevera in dr. Menger pa svetovala, podvreči se predlogu gospodske zbornice. Temu je tudi pri- trdila zbornica, ker je imela le dvoje na izbero : ali odobriti predlogo, kakeršno hoče vlada, t. j. podaljšanje do konca 1888. leta in brez prememb, ali pa je ne odobriti t. j. odreči se tudi dosedanjim olajšavam; ob jednem pa je tudi odobrila resolucijo poslanca Hevere, naj vlada olajša pota, ki so potrebna za dosezanje pristojbinskih olajšav pri konvertovanji hipotečnih terjatev, ter naj zlasti uloge uradno sestavljajo davčna oblastva. Za tem je prišla na vrsto razprava o predlogu grofa Coroninivega, da bi se verifikacija državnozborskih volitev odvzela parlamentu, a izročila posebnemu volilnemu sodišču, sestavljenemu od sodnikov vseh treh naših najviših sodišč. Predlog odličnega Goriškega poslanca vzbudil je mnogo zanimanja v parlamentarnih in pravniških krogih, mnogo se je Že govorilo in pisalo zanj, mnogo tudi proti njemu, važnosti njegovi se je dal izraz tudi danes s tem, da se je lepo število govornikov dalo upisati zanj in proti njemu, da je že pri prvem branji razprava trajala dve uri, a še ni bila končana. Za nas Slovence ta stvar nema prevelicega pomena, mi z našim nedolžnim volilnim gibanjem nemarno se bati nobenega sodnika, toda v imenu pojmovne piavice glasovati bi hoteli za predlog grofa Coroninija, in sicer zategadelj, ker od verifikačnega sodišča pričakujemo več objektivne sodbe, nego-Ii od večine parlamenta, ki volitve pretresa, zavrača in odobruje po strankarskih svojih ozirih, ki tako pravo verifikacije, prerogatUo konstitucijonalizma sebi v popularno nečast zlorablja. Tu so neposredni nagibi v pristransko presojevanje. doti in pri sodišči izven parlamenta tega ni. Le mislimo si položaj, da danes ali jutri levica s svojo brutalnostjo dospe do večine in oblasti v državnem zboru, za take slučaje bi bilo verinkačno sodišče tudi politična dobrota za nas, obramba proti nemškemu nasilstvu! Tem rajši bi hoteli da Coroninijev predlog prodre, ker bi tako bil ustvarjen ..praecedens" jednakim sodiščem za volitve dežetnozborske, katere sedaj Slovencem presojajo nepremične večine nemške in laške. Grof Coronini je obrazložil svoj predlog s tistim jasnim obrazom, ki očituje prepričanje v srci in odkrito dobrohotnost. Rad bi videl, da bi se zbornica ne razburjala in no tratila Časa z verih-kačnimi debatami, da bi manjšina bila zavarovana LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk. roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil Jo s. Kržišnik.) XI. (Dalje.) — Ali ste ga videli, vi ste videli Ivana Zbo-garja? vpraša Tonica. — Često sem ga pritiskal v svoje naročje, ko je bil še otrok, odgovori starček. Takrat je bil še nežna in blaga duša, toliko plemenita in krasna podoba I — Lep je bil ? vsklikne gospa Albertova. — Zakaj ne ? zamrmra Lotar. Lepa zvunanjost je izraz lepe duše; in kako lepe duše je nesreča že premenila, vshujšala, pokvarila! Koliko dece je bilo ponos svojih mater, kateri so postali izvrg ali groza sveta! Satan je bil še na večer pred svojim padom najkrasnejši angel. Toda, nadaljuje glasneje, poznali ste ga li tudi priletnejšega? Do desetih ali dvanajstih let, pravi stari Dal-matinec, in nekaj časa prej postal je bil sanjarsk in samoto ljubeč. Vedno mislim, da bi ga izpoznal, če bi se kedaj sešla z njim. — Bog vas čuvaj, da bi ga izpoznali na rao-rišči! To trenotje bi bilo jednako grozno za vas in zanj . . . zanj, ker bi mu obudilo spomine na srečno mladost, katere obetanja je postavil na laž in katera ga morebiti sedaj najbolj muči! Zares, deje Tonica, vi ste tako ustvarjeni, da preradi sumnite takšna čuvstva v drugih. Vi ne mislite, da jih je moral Ivanu Zbogarju utujiti sam učinek njegovih običajev, in da bi jih njegova podla in omadeževana duša več ne umela, če je res, kakor se trdi, da jih je kedaj umeta! Lotar se sladko nasmehne Tonici; potem se obrne proti drugim osobam zbrane družbe ter nagovori baš prej pripovedujočega starčka: — Kako je krivec nesrečen na zemlji, pravi z glavo majoč, ker ga zaničujo take duše, ne da bi mu ostalo kako sredstvo, da bi se jim opravičil ali vsaj vznežil njih strogo mnenje. Zdi se jim nekak monstrum, katerega je divja trma njegove usode postavila povse izven narave in kateri nema nič človeškega na sebi. Vržen je v vrsto živočih le zato, da je Btraši in da umre. Ta nesrečnik ni I imel roditeljev« on ni imel prijateljev. Njemu srca ni nikoli navdalo čuvstvo globokt; žalosti, videčemu nesrečnika, kakeršen je on. Suho mu oko zapiralo se je v sen ob bedečem in plačočem siromaštvi. Bože veliki! da bi mi takšno mnenje shujšalo že sicer toliko žalostni red človeške družbe! Ah! raje verujem, da se slabo mnenje moti, raje verujem, na ogorčenje ranjenega srca, na nasprotovanje plemenitega, a brezusmiljeuega saraoljubja, upršega se proti vsemu, kar mu je mrzelo, ter krčečega Bi krvav pot mej ljudmi, da se da razpoznati ter ostavi za seboj sled. — I jfz sem to mislila, pravi Tonica, pribli-žavši se ganjena Lotar j u ter opiraje svojo roko na njegovo ramo. — Misel Toničina je vedno, nadaljuje on, razodetje božje. Kar se dostaje mene, umel sem dobro, čutil sem često, s koliko bridkostjo mogo opojiti trdovoljno dušo bede človeške družbe; jaz umevam besnenje, katero sama strast po dobrem včasih vzbuja v ognjevitem in nepremišljenem srci. So ljudje, burni iz razsodnosti, viharni radi koristi; a njih potuhneno navdušenje ne preseneti ni mojega duha ni mojega usmiljenja; a če najdem po- proti večini, da bi parlamentarizem bil povzdignen v časti; dokazoval je, da,je venflknJija posel sodnikov, da>jo toHte v Angliji 4rt* mtis; Hrt* Nl?( -atavni načrti pa to jakotviMrt in poft*nni, »zatb^e rtkprosi vlada, 1 dn ta'flpMtavrtUtoriilcrta pw**i pfettej začetkom prihodnjega zasedanja deželnemu zboru. pravi, Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne 20. januarja 1 886.) I Dalje.) Poslanec dr. Dolenec poroča v imenu posebnega odseka o postavnem načrtu o razdelitvi skupnih zemljišč in urejevanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanja in o postavnem načrtu o sestavi deželne komisije glede zlaganja gozdov in arondiranja gozdnih mej in nasvetuje, da naj se zbor nikakor ne spušča v razpravo teh postav, in to zategadelj, ker vladi it 41 Barou ScfcUle geflpnttn, (ta zavoljo teg*, itoer tli ilovenskega teksta. $ *P vse jod no vzela postavna načrta v pro t res. i »Kolikokrat1 s* je W «B'teg*i-diloj tako n. pr. Vse ^»postavni načttf oHrraVntlvi Tretiišče tudi r^VhilHlflflhmr' tekstu onravftaval "tn pozneje preskrbela'slovenska prestava. Postave te so ljudstvu jako potrebne, tedaj naj bi se vzele, četudi je tekst le nemški takoj, v pretres. Poslanec D e t e l a pravi, da se postava zato ni pretresala, ker ni bilo slovenskega teksta, ki je po postavi z dne 20. dec. 1869 ravno tako avtentičen, kakor nemški tekst. Odsek bil je pripravljen postavo pretresati, dokler je mislil, da bode vlada predložila i slovenski tekst, a ko je zvedel, da to vladi ni mogoče, je sklenil, da se postava ne obravnava. Sploh pa baron Schvvegel s svojimi predlogi sam pravi, da se postava ne more obravnavati, ker je rešiti prej še mnogo vprašanj. Poročevalec dr. Dolenec pravi, da je tudi on popolnem uverjen o važnosti postave, katero je zahteval že ranjki dr. Toman v deželnem zboru. Ko bi imeli slovenski tekst, gotovo bi se bila postava obravnavala in sklenila. Da pa mora biti slovenski tekst, kaže se iz izjave zastopnika cesarske vlade, pred večjimi leti že izražene v kranjskem deželnem zboru, katera izjava slove: „Uebersetzungen konnen nicht Gegenstand der Vorlage an S. Ma-jestat sein, sondern nur vom Landtage beschlossene Gesetzestexteh. Govornik potem prav dovtipno smeši barona Scfrvvegelna pomisleke in strahove itd glede nove postave. Aparata ne bode takega, kakor si ga g. baron predstavlja, vsa stvar bode jako jednostavna. Lokalni komisar in njegov pisar bodeta hodila od kraja do kraja, in ko bodo ljudje uvideli korist, pojde stvar prav gladko. Take postave so vsprajele že druge dežele, tako je bila v moravskem deželnem zboru vsprejeta v jedni seji brez debate, vsprejela se bode v prihodnjem zasedanji tudi pri nas, izpeljava pa ne bode imela nikakeršnih težav. Predlogi barona Schwegelna. naj se torej ne vsprejmo. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog, da se postavni načrti ne obravnavajo, predlogi barona Schwegelna pa se odklonijo. V imenu finančnega odseka poroča poslanec i Kersnik o povekšanji letnega doueska za stano-i vitno nastanovanje vojakov v Ljubljani in nasvetuje : a) Deželni odbor se pooblaščuje skleniti v smislu deželnozborskega sklepa iz XI. seje dne 3. okt. 1882 z mestno občino Ljubljansko v slučaji zidanja vojašnice pogodbo na podlagi najvišje pavšalne subvencije letnih 4O0O gld.; b) ko bi ne bilo moč pogoditi se tako, naj se ravna deželni odbor po sklepih iz XI. seje 3, okt. 1882 lit. b) in c). (Dalje prih.) Botanični vrt in mestni zbor. (Dalje.) Kolike vrednosti bi bil tukaj za učečo se mladino počenši od ljudske šole do najviših razredov naših učilišč. Pridni dijaki zahajajo o poletnem času zgodaj in čez dan, kedar jim čas pripušča, v rtrthnboV drevored'učit se sVojiH'tmk*g> iz Šol-'skril fcredmeOM Katko $rtpravnd" ti Wb -Whje, da -bi KfcMkar1 mHtfogrede učili in vedno ponavljali 'nauke iz raAlin^nfcflstva! «"* *»* P* d Knin Gintnakijfcem, »te^Hem in 'ttiteljslrim^priprav-nihkttn biM» bi^ondl^knj?ia ■p'rtrdU* vćflhV odprta in 'kolik« bi jim bili dlaj3atrt< *fWo?ftnt ftpfrti !n Koliko đijiilftv bl'»hti ta nučhV^tatoo u&pftO'tsi »ft gojilo *vesetye do'&Atanike ža Bftfea njihovih stiidlj^ ohra-'niler'zfc poznejša leta!'-Tudi' na učence'TfnUskih šol bi poučno uplivah znanstveno are j eni "nasadi. • Kdo ne pozna učnih uspehov nazornega nauka, ki naredi trajne utise in utrdi vedo v mladem spominu? Je li vse to pri sedanjem botaničnem vrtu, obdanem —• rekel bi skoro — s kitajskim zidom, približno mogoče? Absolutno ne. Smelo trdimo, da je mnogo ljudij v Ljubljani, ki niti za botanični vrt ne vedo, in mnogo jih celo trdi, da v svojem življenji c. kr. rastlinjaka, ki nema m ti nadpisa, ali sploh neso znotraj' videli, ali k večemu, da so bili le jedenkrat v njem. In kaj pa dijaki srednjih Šol? Oni zahajajo v ta vrt samo v istem letu, ko je v šolskem redu na vrsti rastlinoslovje, in še takrat redkokedaj, kar je neovrgljiva resnica. Ko imajo dijaki ta predmet za hrbtom, ne zmenijo se več za vrt, in kaj bi ne? Vsakdo je vesel, da opravi svoje vsakdanje šolske dolžnosti. Da bi se dijaki še za kaj izven šolskega reda zanimali, to jim ne pride na misel. < Umeje se, da tudi potem ne bodo vsi šolarji postali rastlinoslovci, ko bode znanstven rastlinjak pod Tivoli; a v obče pa se more reči, da bode dobrodejno uplival na napredek v tej stroki. Mlado in staro se bode zanimalo za nasade in koliko več bode med ljudstvom rastlinske terminologije mimo zdaj, ko priprost človek rastoče zelenje imenuje „travott in cvetje sploh „rožeu. Ristlinjak bode poučeval ljudi in jih seznanjal s strupenimi, kmetijskimi, zdravilnimi, gospodarskimi in kupčijskimi rastlinami. Vsi mestni nasadi so zdaj le estetičnega po* : mena, a potem bode javni, vsem ljudem pristopni vrt mestu ne samo v največjo krasoto, temveč tudi v pospeh znanosti in omiki. Zanj se bodo mestni davkoplačevalci zanimali, dočim sedaj morebiti marsikdo po vsem ne odobruje velikih troškov za vrtne nasade, namenjene samo okrašenju mestnih sprehajališč. (D.iijo prib.) -;—j i , i i--t—;—j- Politični razgled. Notranje dežele.. » VLjubljani 15. februvarja. JloruvwIii deželni odbor posvetoval se je te dni o predlogu dr. Šroma o volilnej reformi in predlogu Helceleta o upeljavi okrajnih zastopstev. Ta dva predloga se nesta bila rešila v zadnjem zasedanji in izročila se deželnemu odboru. Dr. Šrom irt dr. Fanderlik predlagala sta, da bi deželni zbor še dalje poizvedoval in izdelal novo predlogo. Večina deželnega odbora se je pa izrekla, da se neče več baviti s.ta (Stvarjo.; , .; V nanje države. ftrbsko-bolgiarska mirovna pogajanja napredujejo tako počasi, da se že velevlasti bavijo z vprašanjem, bode li treba podaljšati premirje. Vse stene namero v drzovitom dejanji, neobičajnem ali divjem, takoj sem pripravljen, postati pomagač onega, kateri je je storil, naj bi mu bila pravica tudi že namenila smrt. Tonica potegne z nekako grozo roko nazaj. Lotar jo prime za njo. — Človek je bil prej v tem zelo različnem stanji in prinesel je v -svoje oe se, da bi Turčija ne hotela dodelati zveze s "Solunom, ako se poprej ne dogotovi zveza s .Carigradom. (i iMj V ruskem časopisji opazuje se nek prevrat v korist bolgarskemu knezu. Tako se sedaj celo itatkova "list poteguje za kneza in mej družim navaja, da je knez najprej prosil Rusijo, da bi zdru žila obe Bolgariji. Še le potem, ko mu je^ Rusija zanikavno odgovorila, izvršil je sam na svojo roko zjedinenje, a sedaj se. labjfca prizna že dovršeno dejanje. Zdaj gre še saffio^za, to.^da se knezu dokaže, da se mora ozirati %a mislio,. — Govori se, da bode knez v kratkem potoval v Carigrad in London. V Vzliotlujl ftumoli.ji bilo je več taborov, na katerih so se sklepšle resolucije, da bi se turško-bolgarski dogovor predložil zboru vzhodno rumelijskih veljakov v pregled. Karavelov se nekda brani ustreči tej želji bolgarskega naroda. ' Milanov prestol ne stoji posebno trdno. Kraljevo postopanje ni po voli i srbskemu naroda. Število kraljevih nasprotnikov se množi, četudi se ne upajo prav pokazati. Vse to pa ve tudi sedanja vlada in zategadelj vse gleda z neko nezauplivostjo. Posebno srbske državnike bodo v oči,, da so v Ru-giji tako* slovesno/ prejel! kneza Nikito... Boje se, da Rusija dela fta to, da knez crnogorski ali pa njegov zet Karadjordjevie pride na srbski prestol. To je "uzrok*, 'da so iztirali črnogorskega riudčhega minist.a 'Pavloviča, ko je jedva prišel v Beligrad. Sklepali so namreč, da je prišel agitovat za črnogorskega kneza in se hotel pred vsem dogovoriti z ruskim zastopnikom, kako bi bilo možno izpodriniti Milana. To je dalo povod govorici, da je Črnogorski minister obiskal ruskega zast ipnika in so dolgo razgovarjal ž njim, kar pa ni res. Pri nekej soiree-i je ruski ministerski rezident odločno izjavil, da niti ne pozna Pavloviea. Ko bi se pa bil pri njem oglasil, bil bi ga pa z veseljem vsprejel, ker je njegova naloga varovati Črnogorce. Iz diplomatične etikete in zaradi prijateljstvu mej Rusijo in Črno-goro, katere vladar je baš sedaj gost njegovega najvišjega gospoda, priredil bi bil njemu na čast velik obed in povabil ministre in diplomate. Tedaj vse je izmišljeno, kar so časniki pisali o občevanji ■črnogorskega ministra z ruskim zastopnikom. Najbrž je tudi ravno tako malo osnovano, da je tajnik bolgarskega konzulata v Bukureštu, Penković, bil nedavno jeden teden v Semlinu ter je po noči odhajal v Beligrad, kjer se je dogovarjal z več osobami. B- V srbskih vladnih krogih vlada veliko navdušenje za Ogre. Tako omenja vladni list „ Videlo", kako so baš Madjarji simpatizovali s Srbi za srbsko-Tbolgarske' vojne, kar srbski narod nikdar pozabil ijie bode. V Belemgradu osnoval se je poseben odbor, Katerega namen je, osnovati posšbno legijo madjar-skih prostovoljcev, ko bi se zopet začela vojna Častniki dobivali bi isto plačo, kakor jo dobivajo domači srbski častniki, razen tega pa še slednji 600 frankov za opravo. Častnikov bilo bi 13 in sicer 1 major, 4 stotniki, 4 nadporočniki in 4 poročniki. Nadalje bi bilo v tej legiji 5 narednikov, 16 desetnikov, 96 poddesetnikov in 900 prostakov. Naredniki dobivali bi po 66, desetniki po 40 in poddesetniki po 30 frankov na mesec, prostaki pa po 80 par na dan. Za to legijo se bodo osnovala posebna kuhinja in pekarija. Ti madjarski prostovoljci bodo prisegli v madjarščini. Denar za vzdrževanje legije'se bode nabral. Dosedaj je nekda v ta namen že nabranih 70.000 frankov. Dotični odbor je dosedaj objavil v madjarskih listih oklic, v katerem prosi madjarski narod, zlasti plemstvo, da bi z darovi podpiralo osnovo'madjarske legije. Res daleč so prišli že Srbi, ali prav za prav le srbski napreduj aki, da se že brati j o z Madjari, največjimi sovražniki vsega slovanskega. So li v Belemgradu že pozabili, da so se baš oni viteški Madjari v zadnji srbsko turški vojni kot prostovoljci bojevali proti Srbom? Avstrijski poslanik v Belemgradu odpotoval je v petek na Dunaj. Kakor se misli, bode cesarju in ministru vnanjih zadev poročal o položaji v Srbiji. Nekateri listi pa hočejo vedeti, da je grof Khevenhttller odpotoval na Dunaj, zaradi slabega zdravja, da vpraša za svet Dunajske zdravnike. Pa vsaj ni kaka diplomaticna bolezen? Dobre odnošaje mej Rusijo in Turčijo utegnejo motiti razmere v Aziji. Mohamedovski ro- parji so napali več vasij Kairskega okraja. -T Generalni gubernator Dondukov Korsakov je to poročil v Peterburg. Ruska vlada je takoj poslala noto tur-škej vladi, v katerej odločno zahteva, da se takoj odpošlje rusko-turška komisija na lice mesta. Vse kaže, da bode Krislja začela strožje postopati z iridžemci, zlasti Nemci. To je odgovor ruske vlade na iztiranja Poljakov. Kakor novejša poročila javljajo, bodo inozeraci izključeni ^od,Javnih dražeb, zajaganj in od državnjh podjetn. —( Pp-slednji čas se je v Rusiji marsikaj ukrenilo za po-rušenje Poljakov. Posebno generalni gubernatorji Gurko, Drentelen in Kohanov, so vsak čas predlagali kake nove naredbe proti Poljakom, zlasti izti ranja Poljakov iz Nemčije spodbujala so te 'tri ge-neralne gubernatorje k proti poljskemu postopanju. Zadnje dni so tudi predlagali nekatere take naredbe. Car pa njih nasvetom ni pritrdil, ko sta mu veliki knez Mihael in grof Tolstoj! odsvetovala strožje postopanje proti Poljakom. Gurko je nekda Sredlagal^ da se premeni Varšavski zemljiški kre-itm z^od! v'4)jbđružriic'o ruske plemenitaške Jbanke. Poslednja bi, potem kupovala'' poljska, zendjisča in je naseljevala z Rusi. — Aksakovljevega mrtvaškega sprevoda udeležilo seje jako mnogo naroda. Društva in korporacije Mz'raznih krajev Rusije poslala so deputacije. Na izredno željo pokojnikovo se je pogreb vršil brez vnanjega bleŠča. Kakvo nosili so prijatelji pokojnika. Pokopan je bil v Serge-jevskem samostanu. .sy, | Trojice blizu Moskve. „ | Kakor smo že povedali, sir Carles Dilke ni ustopil v novo amgleAko ministerstvo, ker je bil zamotan v neko kazensko pravdo, katera se vrši proti njemu in proti neki dami zaradi prešestva. Ta pravda je zanj ugodno izpala, državni pravnik je umaknil zatožbo proti njemu mej obravnavo. Sedaj se pa govori, da Dilke prevzame ministerstvo vnanjih zadev, sedanji minister vnanjih zadev, lord Roseberv bi pa postal minister kolonij. — V VVestminsterski Palače hotelu bil je shod Angležev in Škotov, kateri načeloma odobravajo osnovo irskega parlamenta. Temu shodu je predsedoval lord Ashburnham. Govorila sta člana spodnje zbornice Cowen in Justin Mac Carthr. Shod je sklenil, da se v Angliji osnuje britansko Homerule društvo, katero bi podpiralo irsko težnje. Dopisi. Ix Zagreba 10. februvarja. [Izviren dopis.] Po dvanajstdnevnem zasedanji zaključen je sabor ! trojedne kraljevine. Glavna svrha temu zasedanju bilo je votiranja budgeta za 1. 1886. Kakor je že običaj pri budgetnih debatah, razprostrla je opozicija tudi v tem zasedanji pritožbe in žalostno stanje dežele pred sabor. Ali kaj to koristi? Naj opo-zicijonalni govornik še tako lepo govori, naj svoje navode še tako temeljito dokaže, večina ga ne sluša in glasuje z vlado „durch dick und d(inntt. Največjo pozornost probudila je v tem zasedanji interpelacija poslanca dr. Franka glede lahkomiselnega postopanja z denarji krajiške investicijonalne zaklade pri koncesijoniranji železnice Vinkovce-Brčka. Govor dr. Franka in njegova interpelacija bila je pendant k govoru ogerskega poslanca Szabo v oger-skem saboru. Kako je tudi drugače mogoče? Saj smo jedna država z Ogerskim, pa se mora potem tudi v obeh polovicah jednako postopati. Dr. Frank ponudil se je, da dokaže svoje trditve, ako se mu prilika za to da, in če mu ban obljubi, da bode za čas obravnave ostal na svobodi, pa da je za to tudi pripravljen odreči se svoje imunitete. Razen tega izvoljeno je Šest novih poslancev za državni sabor v Pešti. Naravno je, da so to sami članovi večine. *Dt Grof Rihard Sermage izstopil je iz kluba cent-ruma. Na napadanje „Agr. Ztg.u, katera je zlorado taizstop komentovala, češ, „da centrum že propada", odgovoril je g. grof, da je res, da je on iz stranke centruma izstopil, ali da bode zmirom glasoval s cerltrumom, bil on član tega kluba ali ne, dokler bode ta klub imel za svoj program nagodbo in čisto vršenje njeno z obeh stranij. Te dni poskušale so naše tri opozicije (toliko jih imamo tukaj: namreč klub centruma, neodvisna narodna stranka in Starčevičijanci), da se združe v jedno. Žalibože ni se to dogodilo. Navstala so nekatera nasprotstva, pri katerih nobena stranka ni hotela odjenjati, tako se je cela lepa misel raztepla. No, kar hi, pa še bo. V stvari dr. D. Starčeviča in njegovega druga Gržanića naložil je bil stol sedmorice kraljevemu sudbenemu stolu v Zagrebu, da mu precej pošlje potrebne spise, posebno pa zapisnik o preslušanji dr. Tuš kan a in pa saborski poslovnik. Kraljevi sudbeni stol se je tej želji, kolikor mu je bilo mogoče, tudi precej odzval. Zjutraj ob 9. uri dobil je nalog od stola sedmorice, a ob 10. uri že je bil zapisnik dr. Tuškana odpravljen stolu sedmorice. V JlkviS * en< of Mvjfhv mjrrv. »sv ;i'<-- ffcm GTede saborskoga poslovnika obrnil se je pa sudbeni stol na prvosedstvo sabora. No preteklo je že teden dnij in g. predsednik sabora, Hrvat, Še ni poslal poslovnika. Na urgencije, katere so mu došle, odgovoril je, da mu dopis ni jasen, ker ne ve, bi li poslat samo poslovnik, ali pa tudi druge postave glede sabora. Kako more pravnik in odvetnik tako govoriti, je'nepojmljivo, ali istina je. Ker je stol sedmorice videl, da od prvosedstva sabora tako brzo še ne bode dobil poslovnika, javil je kraljevemu sudbenernu stolu, da je on sam direktno za-iskal neposredno od vlade poslovnik sabora. Ker ima stol sedmorice zdaj vse potrebne spise pri sebi, nadejati se jo skoro meritorne rešitve. Te dni bil je v Zagrebu „grad j unski ples". Ker je bilo zabranjeno vsem uradnikom in častnikom, da se plesa udeleže, nosi videl niti jCdnega častnika ali pa uradnika. Zabava bila je vrlo živahna in ples, tako dobro obiskan, da se ni moglo plesati. Svirala je vatrdgasna glasba Zagrebška, ker meščani za svoj ples niti Vojaške godbe neso dobili. A zakaj to? vprašajo začudeni bralci nSlov. JjjM Zato, ker so ta ples priredili meščani Zagrebški, vsi zavestni Hrvatje, zato, ker je bil ta ples, ples opozicije in zato, ker bana povabili neso. Ples Se je vkljub temu krasno ponesel ter služi meščanom našega stolnega mesta samo na čast in diko. Iz dtrađca 15. februvarja. (Akad. pod-družnica; surovosti buršev.) Akad. poddruž-nica družbe sv. Cirila in Metoda imela je preteklo sredo prvo svoje redno občno zborovanje. Pri tej priliki So sijajno dokazali Hrvatje, da se v resnici čutijo brate naše; ne samo v besedi, marveč de-janstveno pokazali so tu ljubezen do naroda našega! Takega pojava bratske ljubezni ter slovanske uza-jemnosti res nesmo se nadejali! Bog daj, da bi'se narod naš kedaj v toliko okrepil, da bi neodvisen od tujca bratu svojemu tudi on dejanstveno srčno svojo hvaležnost izrekel Bog. uresniči nam kdaj one želje, koje mi v najskrivnejših kotičkih naših src gojimo: potem hočemo se z brati našimi boriti skupno za skupno domovino! ! Razen Hrvatov ter jednega tukaj bivajočega Bolgara, pristopili so k naši poddružnici vsi tukajšnji Čehi. V kratkem času, odkar so pristopili ti gospodje k „Triglavu", pridobili so si srčno simpatije vseh Slovencev ter Hrvatov. Pri tukajšnjih Čehih treba se nam učiti slovanske uzajemnosti ter ljubezni do domovine, pri njih, kojih gasio se glasi: „Jaz sem Slovan z dušo, s telom!" Ta čas, ko bode ta misel prešinjala srca vse slovanske mladine, ta čas vzkliknili bodemo iz polnih src: Sloveli gre na dan, Slavna prihodnjost mu vzhaja Veliki zbor izbral si je iz sredine Slovencev svojega predsednika in sicer stud. iur. g. A. Rogino. V odbor bili so pa voljeni gg.: podpredsednikom stud. med. Jure Buič, tajnikom stud. iur. Josip Blaž, blagajnikom stud. med. Peter Defrance'sohi, tajnikovim namestnikom cand. phil. Kudlich, blagajnikovim namestnikom drd. med. V. Štčpanek. Upumo in želimo, da skoro jednoglasno voljeni odbor vse svoje moči posveti važni naši poddružnici, koja je že pri svojem rojstvu toliko vznemirjenja prouzročila! Tu se nam zdi potrebno c. kr. oblasti opozoriti na surovosti nemškega burševstva. Slovanski dijak ni več varen pred njihovimi surovimi napadi ter se mu je zmerom nadejati nesramnega insulto-vanja. Javna oblastvn naj tem nemškim pobalinom ob času nagajivo kri izerpnejo, da se ne bode glasilo potem, ako bomo primorani sami braniti se: glejte, barbarski narod ter njega sinove! Dokaz, da je temu resnica: V petek popolu-dne ob pol 3. uri stal je pred univerzo Hrvat, mirno beroč razna vabila. Kar nenadoma napadeta ga dva burša, ter mu prav poštene zaušnice zasolita. Ta napad je tem"nesramnejši, ker je dotični Hrvat/zelo slaboten ter nezmožen na take surovosti krepko odgovoriti,.Če ti .gospodje na pravega zadeneJQ,..po,-tem se je rjes bati izgredov. Tedaj videant consules! Domače stvari. — (V avdijenco k Nj. V. cesarju) bil je danes vzprejet naš rojak gosp. dr. Matija Murko, da se je zahvalil na Najvišjem odlikovanji z dovolitvijo promocije „sub summis auspiciis imperatoris." — (Pred upravnim sodiščem na D lina j i) bode v 25. dan t. m. javna ustna razprava o pravdi mej Velikim Ubeljskim in kranjskim deželnim odborom zastrnn ceste. — (Gosp. Josip Gor u p) na Reki daroval je .Dijaški kuhinji" v Trstu 100 gld. — (Mestni zbor Tržaški) potrdil je v svoji seji vse druge volitve, le one g. Živica v V. okraji ne, ker so se uložile proti tej volitvi reklamacije. A te reklamacije morajo biti slabo osnovane, kajti v zadnji številki ,. Edinosti'1 priobčena je izjava desetorice, ki preklicujejo svoje podpise na protestu zoper volitev in javno trde, da so bili k podpisu prisiljeni. Druga jednaka izjava pa se napoveduje. — (Slovensko gledališče) bilo je pre-teklo soboto jako slabo obiskano, čemur je iskati uzroka v tem, da je v isti večer bil tudi trgovski ples in „Sokolov" jour-fixe. Dobro bi bilo, da bi Be v bodoče izogibalo tolikej konkurenciji veselic. Predstavljala se je veseloigra „Cousin Jaques", ki ima jako živahno dejanje in katero je g. Kalan prav dobro poslovenil. Igralo se je dobro, ako-ravno se je sem ter tja čutilo, da je bilo morda premalo skušenj. Gospice Nigrinova, Vrt-nikova in Zvonarjeva in gospodje Kocelj, Danilo, Slobodin iu Čutnik izvrševali so svoje uloge prav dobro. Kar se pa tiče manjših ulog, bi menili, da bi bil nastop fabriških delavcev mogel biti nekoliko boljši. Občinstvo bilo je s predstavo zadovoljno. — (Zanimivo.) Najslabši razred na gimnaziji Ljubljanski je II. a, v katerem so sami Nemci, 23 po številu. Koncem baš preteklega poluletja jih je sumo 10 dobilo prvi red, vsi ostali pa dvojke in trojke. Najboljši razred pa je IV. b, v katerem je 35 Slovencev. — (Kegljačka zaveza „Edinost") priredi v soboto, 20. dan t. m. v dvorani Ljubljanske Čitalnice plesno veselico, katere čisti dohodek je namenjen „Narodnemu domu". Z ozirom na domoljubni namen in na živahno agitacijo, ki se je pričela za to veselico, nadejati se je mnogobrojne udeležbe in izredne zabave. — (Včerajšnji plesni venček v Čitalnici) se ni odlikoval po prevelikem številu plesalcev, pač pa po lepih gospicah in po živahnem, vztrajnem plesanji. Za navadni društveni ples bila je včerajšnja zabava prav lepa in jako mikavna. — (Trgovski ples) zapustil je letos nevtralna tla na starem strelišči ter se preselil v ka-zinsko dvorano, kjer je v soboto imel svoj „debut". Udeležba bila je mnogobrojna, a bilo je možkih ne-razmerno več, kakor dam. Ples bil je eleganten — plesalo je nad 60 parov — in jako živahen ter je trajal do ranega jutra. Izmej dostojanstvenikov bili so na plesu: deželni predsednik baron VVinkler, deželni glavar grof Thurn, F. M. L. baron Reinlan-der, G. M. Groller, deželne sodnije predsednik Ko-čevar, trgovske zbornice predsednik Kušar, župan Grasselli, podžupan Petričič. Kakor čujemo, je trgovski ples za blagajnico imel jako ugoden uspeh. s — („Dolenjskih Novic") izšla je 4. Številka. Vsebina: V čem bi se lahko in bi se moralo dolenjsko vinstvo zboljšati. Piše R. Dolenc. — Vinarska in sadjarejna šola na Dolenjskem. Spisal Anton Ogulin. — Delovanje deželnega zbora z ozirom na Dolenjsko. — Posojilnica v Krškem. — Kaj je novega? — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — „Dolenjske Novice''' stoje 1 gld. za vse leto. — (Javno vprašanje.) Prijatelj našemu listu nam piše: Usojam se izdajatelja visečih Blaz-nikovih nemških koledarjev tem potom vprašati: 1. Mu li ni znana prava, že 10 let veljavna skala I. za menjice, z zakonom z dne 8. marca 1876 (v državnem zakoniku 17. marca 1876 pod št. 26) objavljena in 2. če mu je znana, zakaj že deset let vsi ti koledarji donašajo mej svet staro in neveljavno skalo I. za menjice? Znabiti je to le kaka 10 letna tiskovna pomota, ka-li? Želimo, da se koledar bodoče leto poboljša. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 15. februvarja. Dr. Tonkli v bud-getnem odseku interpeloval vlado glede slovenskega učnega jezika na srednjih šolah. Gautsch odgovarjal dilatorično. Vlada pričakuje učnih uspehov slovenskih paralelk na Kranjskem, predno jih dovoli za druge dežele. Če so povoljni, bode slovenski učni jezik raztegnila na druge zavode. London 15. februvarja. Novi kabinet ima danes pivo posvetovanje. Socijalno-demo-kratična federacija naznanila Gladstonu pismeno, da bode prihodnjo nedeljo velik meeting, na katerem se bode vlada pozvala, da pomaga onim, ki nemajo dela. Berolin 15. februvarja. Gosposka zbornica dobila novo cerkveno predlogo, obsezajočo več koncesij, mej njimi tudi to, da se odpravi cerkveno sodišče. Pariz 14. februvarja. Na „Pere la chaise" bila puntarska demonstracija, vendar se mir nikjer ni kalil. Madrid 14. februvarja. V nekem predmestji našli so zalogo patronov in vsled tega več osob zaprli. Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati naj vedo pozornost. Nad na preiskavaojetn. in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka Bredstva, katepa hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, ' krepe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je Že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki izvirajo ls spri dene krvi (brez živega »rebra), žaloNtue nusledke Mbrlvnlh oarad, nadalje slabotno stanje* kožne bolezni, se tako aastaraue rane, grlnte, ispadanje las, trganje in revmatiseiu, vse senske bolesuf. Trnkuljo odstranimo po posebnej metodi, celo pri otrocih v malo urah. Kilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—11) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. 13. febr. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-37 ■■. 738 37 mm. 738-52 mm. — 2-8" O 0 4« C — 1-8« C al. bvz. Sl. bvz. Si. bvz. obl. obl. obl. 20 mm. snega. 14. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-87 sm. 737-7 linra. 738 20 mm. — 16" C 8 2' C — 1-0-C sl. zah. sl. jvz. al. jvz. snež. obi. obl. O-00 mm. Srednja temperatura — 1-4° in -f- 0-9°, za 1*0° pod in 1-2° nad normaloin.__ 2D-cm.aos3seL borza dne 15. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta...... Srebrna renta...... Zlata renta....... 5" „ marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije..... London . . Srebro....... Napol C. kr. cekini Nemške marke 4'J/„ državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. lw64 Ogrska zlata renta 4U,0 „ papirna renta 5°/„ 6"'p Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5 Zemlj. obi", avstr. 4\,' , zlati zast. listi Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdiuandove sev. železnice Kreditne srečke 1O0 gld. Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banku 120 , Trammway-druŠt. velj. 170 ^ld. a. v. 250 gld. 100 idd. oblig. 1O0 gld. l*osl«mo. 84 gld. f<6 kr. 84 „ 85 113 , 50 102 ., 25 n 869 , — 298 „ 75 126 „ 50 10 ; 03'/, » P , 94 j- 01 , 85 123 „ — 171 „ 7f. 102 , 70 94 . 15 104 , — 116 , 75 126 „ 50 116 „ 50 106 . — 177 . 50 ^0 „ _ 113 „ 70 20« . 25 (3 -7) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luine KISELICE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liok proti trajnom kašlju pločevine I želudac bolesti gri-.ljnna 1 proti ntćh: r.iiin kataru, IIINKK MATTOIVIJA Karlovi vari i VVidn. Velika partija ostankov 1 (788—133) (po 3—4 metre), v vstli barvah, za polno inožko obleko, pbSlijapo poštnem povzetji, ob-tanek pu5 gl. Storclt v strmi. Ako bi se blago ve dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti po.šiljatvi marke za 10 kr. {Med v satovi i I 3 i IECo. SO Icr- Garantiran pitanec 5 v škatljab po 6 Ko., Ko. po 60 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po poŠti proti predplačilu ah povzetji. V tile«lili nu debelo oeneje. OROSLAV DOLENEC, ! sveč-ar, («4—a> I v LJubljani, Gledališke ulice. } Cvet zoper trganje po dr. .Tlalicu & SO Ur., zoper protin ter ruvmatizeni, trganje po udih, boleciae v križi ter živcih, oteklino, otrple iivce in Vit« itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (646—16) ,LEHARM XKHTHO€ZYk 9ssV" zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. L Anchor parobrodna linija J^sttasV. iz Trsta v New-York naravnost. Odhod v L in 15. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznane v Avstriji jedino konceaijonirane linije vsprejemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj se obrnejo na Gergrolo* Po-irliuoo, glavne agente, Vis, deil9 Arsenale itev. £ v Trstu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah. (32—12) ■ f a v m g ■ I ■ V a Kri čistilni caj. IKelbournel 1880. j eibourne| Odlikovan pri svetovnih razstavah. B y d n e y 1879. Primano za to, za kar se ponnja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom z dne 7. decembra 1858 in pozneje z dne 28. marca 1861 s patentom Njega Veličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar bo še pri nobenem do-inuceni idravllu ni zgodilo. V tem slučaji gre za že dolgo časa slavnoznani kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a V Neunkirchen-u na juž. žel., Spod. Avst., kateri je po tisočerih skušnj»h s svojim antiar-tritičnim in antirevinatičnim uplivom s čistenjem krvi in sokov pri trganji in revmatizmu mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vedo itd., in na podlagi te skušnje upeljalo se je zdravljenje v toplicali iu voduih zdravilnieah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspehom, ne le saiuo gotovo, ampak bolj« in koro-niteje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi ttlllielm-ov kri eiatilni eaj (če se dalju časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezni, ki izvirajo iz onečišćenja krvi* Tako blaga se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuščajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-staranih, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vodno gnojećih ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, Wll-lit lni-ov kri eislilui cj j jedino in bližim zdravih« za vsaeega, ki si hoče utrditi in ohraniti zdravje i u življenje. Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zelišč kaže se kot polagoma raztapljajoče in ur n goneče sredstvo za notrat.jo rabo, s čeinor cel organizem telesa nekako prešine iu v posameznih delih ustanovi normalno odločitev ,ako se je kje motila). Zaradi tega je kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri bolesnik uu Jetrih iu vranici, nadalje pri sluti žili, zlu-tenlci, /.iipiran jI vode In slabem želodci itd. Pa tud^ bolezni sekundarne nature, kakor napenjanje, za basanj o, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škrofelj^e itd. radikalno ozdravi kri čistilni č»j. Da tako domače sredstvo, ki se tako zelo potrebuje, lahko zapelje k slepariji in ponarejanju, se lahko razume, tedaj je treba kri čistilni čaj dobivati naravnost od izvora, namreč od Franu Wilhelm-a, lekarja * Meuukirchen-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedeuih zalogah. Naposled je Se omeniti, da jeden zavitek zadoBti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena zavitku avst. volj. gld. 1--- liroaura o zdravilnih vspehih zastonj i u franko. \ Ljubi jaui: Peter LaHsnik. V Postoj t ni; Anton Leban, iekar. V Sle- fji Loki: Karol Fabiaui, lekar. V Kranji: Karol Šavnik, iekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Metliki: Fr. Wacha, lekar. V liiidoltbvem: Dom. Rizzoli, lekar. (744—5) orne—38»c 3d o—m »c 131 a, B ISBSSff^EBBDEHBBI Izdatci j iu odgovorni urednik: Ivan Zele/nikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".