mwrslfe # nance URADNE OBJAVE OBCm ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SE2ANA KOPER, 1. DECEMBRA 1978 Št. 27 Občina Hirska Bistrica — ODLOK o določitvi vrednosti posameznih etementov za izračun vaionz.rane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbent tastnini na območju občine Hirska Bistrica — ODLOK o organizaciji civilne zaščite — ODLOK o graditvi in vzdrževanju zaklonišč — ODLOK o merilih za razvrstitev brez dovoljenj zgrajenih objektov v občini Ilirska Bistrica Občina !zo!a Krajevna skupnost Izola — SKLEP o razpisu referenduma ob predlogu nove oblike in samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti v Izoli Občina Koper — ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu — SKLEP o javni razgrnitvi programskega dela osnutka zazidalnega načrta športno-rekreacijske cone Koper — SKLEP o javni razgrnitvi dispozicijskega načrta industrijske luke v Kopru VSEBINA — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Slovenije Občina Piran — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Piran za leto 1978 — ODLOK o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Piran — POPRAVEK odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju Lucija II — dodatno Občina Postojna — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Občina Sežana Krajevna skupnost Dutovlje — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje OB&NA tURSKA BtSTRtCA Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-74) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1978 sprejela ODLOK 0 DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Stem odlokom se za leto 1978 določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali civilnim pravnim osebam. 2. člen Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristine stanovanjske Površine znaša 4830 din. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanjske hiše oziroma stanovaoja iz 2. člena tega odloka: " za komunalne naprave individualne potrošnje 7,5 odstotka, *** za komunalne naprave kolektivne potrošnje 6,5 odstotka. 4. člen izračun prometne vrednosti stavbnega zemljišča se še upoštevajo: ** enoletna stroškovna stanarina v višini 3,5 odstotka od gradbene vrednosti objekta določene po 2. členu tega odloka, ** zvišanje vrednosti zemljišča, ki se glede na pomen in položaj do-za mesto Ilirska Bistrica v višini 0,7 % od gradbene vrednosti ob-^ ta, določene po 2. členu tega odloka. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednost! Posameznih elementov 7a izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 6-77). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-30-78-4-2 Ilirska Bistrica, 27. 10. 1978 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec., !. r. Na podlagi 6. točke 107. člena zakon o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 145. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 193. člena statuta občine Ilirska Bistirca je skupščina občine Ilirska Bistrica na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. novembra 1978 sprejela ODLOK O ORGANIZACIJI CIVILNE ZAŠČITE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Civilna zaščita je de! ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki zajema najširšo obliko organiziranja, pripravljanja in udeležbo občanov, delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju ukrepov in postopkov za zaščito in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v izrednih razmerah. 2. člen Civilno zaščito organizirajo vse organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi, upravljavci stanovanjskih in poslovnih stavb, vsa naselja, krajevne skupnosti in občina. 3. člen Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutu občine, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij. 390 URADNE OBJAVE 1. decembra 1978 — Št. 27 H. SAMOZAŠČITA 4. člen Samozaščita obsega ukrepe in postopke za osebno in kolektivno zaščito prebivalstva, delovnih ljudi in materialnih dobrin. Za usposabljanje in pripravljenost delovnih ljudi in občanov pri izvajanju zaščitenih in reševalnih ukrepov v ovkiru samozaščite so odgovorne temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in organi ter zasebniki, pri katerih so delovni ljudje zaposleni, krajevne skupnosti in občina. Ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani takoj izvajati potrebne zaščitne in reševalne jkrepe, pri katerih so si dolini medsebojno pomagati. Lahko se združijo v skupine ali ukrepajo samostojno. V kolikor so aktivirani štabi in enote civilne zaščite, delovni ljudje in občani izvajajo zaščitne in reševalne ukrepe po navodilih štaba za civilno zaščito ali poveljnika enote civilne zaščite. III. UKREPI CIVILNE ZAŠČITE 6. člen Ukrepi civilne zaščite zajemajo najpomembnejše naloge preventivne in operativne zaščite, s katerimi se izogibamo, zmanjšamo in odpravljamo posledice v zvezi zaščite in reševanjem. 7. člen Za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov morajo skrbeti upravljavci, uporabniki in lastniki družbenega in zasebnega imetja. IV. ENOTE CIVILNE ZAŠČITE 8. člen Za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin pred vojnimi akcijami, naravnimi in drugimi hudimi nesrečami se v občini ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite. 9. člen Organizacije združenega dela, ki zaposlujejo več kot 150 ljudi, ustanovijo naslednje specializirane enote: — enote za prvo medicinsko pomoč — enote za radiološko, biološko in kemično zaščito — gasilsko enoto — enote za zveze — enote za vzdrževanje reda Specializirane enote civilne zaščite v organizacijah združenega dela ustanovijo delavski sveti. 10. člen Krajevne skupnosti, ki štejejo nad 1.000 prebivalcev, ustanovijo naslednje specializirane enote na nivoju krajevne skupnosti: — gasilske enote — enote za prvo medicinsko pomoč — enote za socialno delo — enote za vzdrževanje reda Specializirane enote v krajevnih skupnostih ustanovijo sveti krajevnih skupnosti. 11. člen Za opravljanje strokovnih nalog in za izvajanje ukrepov civilne zaščite se za potrebe občine ustanovijo naslednje občinske specializirane enote civilne zaščite: — tehnično reševalna enota — enota za prvo medicinsko pomoč — gasilska enota — enota za prvo veterinarsko pomoč — enota za radiološko, biološko in kemično zaščito — enota za uničevanje eksplozivnih teles — enota za identifikacijo mrtvih — enota za zveze Občinske specialializirane enote civilne zaščite ustanovi izvršni svet skupščine občine. 12. člen Splošne enote civilne zaščite ustanovijo v skladu z načrti civilne zaščite: — strnjena naselja z več kot 50 prebivalci, — stanovanjske hiše z več kot 25 družinskimi stanovanji, — temeljne in druge organizacije združenega dela, — druge samoupravne oragnizacije in skupnosti. - 13. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih se ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z načrti civilne zaščite. 14. člen Enote civilne zaščite opravljajo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah zlasti naslednje naloge: 1. dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam, 2. odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogrožene zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksplozij, 3. dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča, 4. nudijo pomoč pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva, 5. sodelujejo pri evakuaciji in sprejemanju evakuiranih ljudi ter materialnih dobrin, 6. nudijo prvo pomoč poškodovani in kontaminirani živini, 7. skrbijo za zatemnjevanje in maskiranje, 8. deaktivizirajo in uničujejo neeksplodirana bojna sredstva, 9. vzdržujejo red pri izvajanju zdravstvenih reševalnih ukrepov, 10. skrbijo za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, 11. usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, za reševanje ljudi in imetja, Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba civilne zaščite in zakonskimi predpisi. Občinski štab civilne zaščite lahko odredi, da posamezne enote civilne zaščite opravljajo naloge tudi izven svojega območja. V. ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE 15. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini naslednji štabi civilne zaščite: 1. občinski štab za civilno zaščito, 2. štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, 3. štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih. 16. člen Štab za civilno zaščito ima poveljnika štaba, načelnika štaba in člane Štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju. Poveljnik, načelnik in člani štaba imajo namestnike oziroma pomočnike. 17. člen Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet skupščine občine. Štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih imenujejo sveti krajevnih skupnosti. Štabe za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih imenujejo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja. 18. člen Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih pa odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 19. člen Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Občinski načrt civilne zaščite sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Načrt civilne zaščite krajevne skupnosti sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. Načrt civilne zaščite temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 1 decembra 1978 — St. 27 primernih objektov in prostorov za zaklanjanje ter dostaviti podatke M PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Oddetek za tjudsk. obramb, skupščine občine skrbi za izvaianie tega odloka m v ta namen izdaja strokovna navodila. ' 21. člen Osebno in materiaino formacijo enot civiine zaščite predpisuje re pubiiški upravnt organ, pnstojen za ijudsko obrambo. 22. člen Za kršitve doiočii tega odioka se uporabijajo kazenske sankcije XH poglavja zakona o ljudski obrambi (Uradni iist SFRJ, št. 2274). 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: [. Odlok o določitvi organizacije civilne zaščite v občini Ii. Bistrica (Uradne objave, št. 1/70). 2. Odlok o številu učnih ur o obrambi in zaščiti za prebivalstvo in enote civilne zaščite občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 1/70) 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-40/78-6/1 Ilirska Bistrica, 28. novembra 1978. Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec., l.r. Na podlagi 4. odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. novembra 1978 sprejela ODLOK O GRADITVI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi ter drugimi vojnimi učinki, morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitične skupnosti na območju občine graditi in vzdrževati zaklonišča osnovne zaščite z odpornostjo 2 kp/kvad. cm ter druge za te namene primerne objekte in prostore v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter s tem odlokom. 2. člen Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki morajo po svoji konstrukciji, funkcionalnosti in opremljenosti zagotavljati predpisano zaščito pred vojnimi učinki. Drugi primerni objekti in prostori v smislu 1. člena tega odloka so razni komunalni in naravni objekti ter kletni prostori in rovna zaklonišča, ki se v ta namen prilagodijo in gradijo ob neposredni vojni nevarnosti. 3. člen Zaklonišča se gradijo v mestu in naseljih v skladu z urbanističnimi dokumenti. Do uskladitve urbanističnih dokumentov v občini Ilirska Bistrica do-svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na pred-8 Štaba za civilno zaščito območja za gradnjo zaklonišč in prioriteto gradnje. * 4. člen Zaklonišča vseh vrst morajo biti zgrajena v skladu s predpisi in teh-^ nimi normativi za graditev zaklonišč. Upravne zadeve v zvezi z gra-tvijo in vzdrževanjem zaklonišč, kakor tudi za adaptacijo drugih v te f"iene primernih objektov in prostorov, razen zadev, ki jih v svoji pri-oj"osti upravlja za urbanistične in gradbene zadeve pristojni organ, upravni organ pristojen za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi "Mrežne evidence. rt, 5. člen j.-^**tizacijc združenega dela in druge organizacije in skupnost! so c opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugi upravnemu organu, pristojnemu za ljudsko obrambo, najkasneje v šestih mesecih po objavi tega odloka. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 6. člen / Kjer je to mogoče, se zaklonišča gradi kot dvonamenske objekte za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe objekta v miru za namene in pod pogoji, ki jih določajo zakon in drugi predpisi ter ta odlok. 7. člen Hišna zaklonišča, zaklonišča za stavbne bloke in zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije in skupnosti, morajo graditi oziroma urediti investitorji oziroma lastniki zgradb; za vzdrževanje pa skrbijo lastniki ali organizacije, ki upravljajo s temi zgradbami. Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim urbanističnim načrtom, oziroma zazidalnimi načrti in načrtom graditve zaklonišč. 8. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela. 9. člen Pri stanovanjski izgradnji se praviloma gradi zaklonišča v vsakem stanovanjskem objektu, na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč, ter v skladu z urbanističnimi dokumenti. 10 člen Investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb morajo za gradnjo oziroma adaptacijo stavb priložiti lokacijski dokumentaciji poseben načrt zaklonišča in nanj pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo ter pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje k tehnični dokumentaciji. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravi oseba ali organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo. Pri adaptaciji stavb gradijo investitorji zaklonišča v okviru objekta, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo objekta in je za to potrebno gradbeno dovoljenje. Inšpekcijski nadzor nad graditvijo zaklonišč izvaja gradbena inšpekcija. 11. člen Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstrukcijske in tehnične pogoje občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo, ki se pri tem ravna po veljavnih predpisih in normativih. 12. člen Komunalne in druge objekte, ki se gradijo pod površino tal in so primerni za javna zaklonišča, morajo investitorji prilagoditi za zakla-njanje prebivalstva. Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal in so primerni za javna zaklonišča, pa morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda upravni organ za ljudsko obrambo. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 13. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje občina. Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti, vzdržujejo te organizacije in skupnosti. Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljalci stanovanjskih objektov na podlagi odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. (Uradne objave, št. 17/75.) Stroški za vzdrževanje se delijo v enakem razmerju, kot veljajo za investicijsko in tehnično vzdrževanje objektov. Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 392 URADNE OBJAVE 1. decembra 1978 — St. 27 14. člen Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občina. Z zaklonišči v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih upravljajo njihovi samoupravni organi. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori v družbeni lastnini. V hišah z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini. Upravljalec, ki upravlja z zakloniščem, ne sme spremeniti osnovnega namena zakloniščnega prostora. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČA 15. člen Organizacije in skupnosti za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami ter stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo vsak mesec prispevek za zaklonišča v višini 4 % odkupne stanarine oziroma najemnine, ki je osnova za izračun prispevka za zaklonišče. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. Občani, lastniki poslovnih, stanovanjskih, počitniških in drugih stavb, oziroma prostorov kot posameznih delov stavb, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od davčne osnove. Prispevek za zaklonišča se ne plačuje, če je bi! plačan prispevek po 16. členu tega odloka, ali če je bilo v objektu zgrajeno in opremljeno zaklonišče. 16. člen Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišč, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišč izda upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo. Investitorji individualnih stanovanjskih zgradb, morajo prispevati sredstva za izgradnjo 1 kv. m (en) zakloniščnega prostora za vsakih 50 kv. m neto stanovanjske površine. Vrednost kv. m zakloniščnega prostora letno določa na predlog občinskega štaba za civilno zaščito svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ilirska Bistrica do 31. januarja vsako leto. Če so organizacije združenega dela locirane tako, da ne morejo zgraditi zaklonišča (že zgrajene stavbe v strnjenih mestnih predelih), se vključijo s svojimi potrebami zaklanjanja delavcev pri graditvi zaklonišč v bližini svojih delovnih prostorov, ter po predhodnem sporazumu plačajo enkratni prispevek za število zakloniščnih mest, potrebnih za to organizacijo združenega dela. 17. člen Prispevek za zaklonišča iz 15. in 16. člena tega odloka se plačuje na poseben račun občine Ilirska Bistrica. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena odloča svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. 18. člen Graditev, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, kjer se zbirajo prispevki za zaklonišča in sredstva občinskega proračuna. Graditev, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki. 19. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del prispevka iz prvega odstavka 15. člena, za tekoče vzdrževanje zaklonišč in za prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča. V. UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter hišna zaklonišča se lahko uporabljajo za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, Št. 23/76) in ob naslednjih pogojih: — da se ne uporablja prostore, ki so namenjeni za skladiščenje opreme zaklonišča in prostori s filtroventilacijskimi napravami, — da se v zakloniščnih prostorih ne skladišči eksplozivne, strupene in vnetljive snovi. 21. člen Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem, sklene upravljalec zaklonišča v soglasju z upravnim organom pristojnim za ljudsko obrambo. Pogodba o upravljanju zaklonišča za mirnodobne namene more vsebovati: namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prekinitev pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem. Zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in naprav ter ureditve zaklonišča ob izročitvi v uporabljanje, je sestavni del pogodbe. 22. člen V primerù neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja, preneha veljati pogodba o uporabljanju zaklonišča, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine. Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišča v nasprotju s pogodbenimi določili. Povračilo škode in stroške vzpostavitve zaklonišča v prejšnje stanje, mora povrniti najemnik. 23. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem ter najemnikom stanovanjskih in poslovnih prostorov v njih. 24. člen Dohodki, ki se dobijo z oddajo zaklonišč v najem, se vodijo posebej. 30 % sredstev od najemnine se odvaja na poseben račun občine, kjer se zbirajo prispevki za zaklonišča; ostalih 70 % pa na račun upravljalcev zaklonišč in jih je uporabiti le za modernizacijo, vzdrževanje in upravljanje zaklonišč. 25. člen Načrt zaklanjanja in program graditve zaklonišč morata biti sprejeta v dveh letih od uveljavitve tega odloka in sta sestavna dela prostorskega in družbenega plana občine. Do sprejetja načrta zaklanjanja in načrta graditve zaklonišč po prvem odstavku tega člena se lahko izdajo lokacijska in gradbena dovoljenja s soglasjem upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo v skladu s 3. členom tega odloka. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-25/78-5/1 Ilirska Bistrica, 28. novembra 1978 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec. l.r. Na podlagi zakona o urbanističnem planiranju, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list, SRS št. 16/67 in 8/78) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. novembra 1978 sptejela ODLOK O MERILIH ZA RAZVRSTITEV BREZ DOVOLJENJ ZGRAJENIH OBJEKTOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojna komisija razvrstila objekte, ki so že v uporabi, vendar so bili zgrajeni brez lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. 2. člen Merila iz tega odloka veljajo za sledeče objekte, za katere je po* trebno po določilih zakona o urbanističnem planiranju lokacijsko dovoljenje: 1 decembra 1978 — št. 27 URADNE OBJAVE — za stanovanjske hiše — za počitniške hiše — za gospodarska poslopja — za garaže ki so biii V uporabi z dnem uvetjavitve noveie zakona o urbanisti-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78). 3. člen Lokacijsko dovoljenje se lahko izda za: — objekte, ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju 1967, — objekte, zgrajene na območjih, ki se ne urejajo z urbanističnimi dokumenti, vendar le, če tfobjekti s svojo lego neposredno ne ovirajo bistvenih rešitev izrabe prostora. 4. člen Lokacijsko dovoljenje izda oddelek za gospodarstvo in finance tudi za objekte, ki niso zajeti s 3. členom tega odloka, če izpolnjujejo naslednja merila: 1. da leže v okviru strnjene zazidave naselij ali neposredni bližini naselij, 2. da ne ovirajo interesov prostora po veljavni urbanistični dokumentaciji, 3. da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo o čemer po potrebi dasta soglasje poblaščeni organizaciji: Projektivni atelje Ljubljana in Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica, da ne ovirajo varnosti glede požara, prometa, onesnaževanja okolja ter zdravja in življenja ljudi. Pristojna komisija po potrebi zahteva od stranke pismeno soglasje ali mnenje organizacij in skupnosti, ki predstavljajo interese iz 3. alinee prejšnjega odstavka tega člena. V kolikor posamezni objekti ustrezajo zahtevam iz L in 2. alilnee tega člena, ne zadostijo pa kateremu izmed pogojev v 3. alinei, mora lastnik to pomanjkljivost odpraviti pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja. Po roku za odpravo pomanjkljivosti, ki ga določi pristojni organ oziroma skupnost glede na njen značaj se objekt razvrsti v ustrezno kategorijo objektov. $. člen V kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijskega dovoljenja in se morajo odstraniti, spadajo objekti, ki ne zadoščajo zahtevam iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 4. člena in ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dol amentov ali nasprotujejo interesom kmetijstva, gozdarstva, prometa, vodnega gospodarstva, komunalne ureditve, spomeniškim ter naravnovarstvenim interesom. Odstranitev objektov iz prejšnjega odstavka se odloži v primeru, ko neposredno še ne ovirajo izvajanja veljavnih urbanističnih dokumentov in uresničevanj naštetih interesov. 6. člen Za objekte iz drugega odstavka 5. člena se izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja, vloženo v roku, ki je določen s členom, ob pogoju, da bo investitor odstranil na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnih dokumentov. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti odločbe uradoma v zemljiško knjigo. Potrebno za uresničitev urbanističnih dokumentov ugotovi izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica. 7. člen Določbe tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so naknadno spremenili namembnost brez predpisnih dovoljenj (npr. iz kmetijskih v stanovanjske ali počitniške zgradbe). 8. člen Lastniki objektov zajetih s 3., 4. in drugim odstavkorn 5. člena so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka, vložtt! popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri oddelku za gospodarstvo m 6"""" 9. člen (e lastniki objektov ne izvršijo v roku obveznosti iz 8. člena tega odtoka, jim mora pristojni upravni organ v 1 mesecu po preteku roka iz 8. člena tega odloka izdati odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja. Odstranitev objekta po odločbi iz 1. odstavka tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku 3 mesecev po izteku toka iz člena tega odloka. ,Q Lastniki objektov iz 3., 4. in drugega odstavka 5. člena ki si pridobijo za svoj objekt lokacijsko dovoljenje, so do p vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati vse z zakonom ali odlokom predpisane prispevke po veljavnih tarifah v trenutku izdaje odločbe ter povrniti stroške postopka. 11. člen Urbanistični inšpektor medobčinskega inšpektorata iz Postojne mora v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti pristojni komisiji seznam vseh objektov, ki so zajeti z 2. členom tega odloka in so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj. Pristojna komisija mora v roku 3 mesecev po prejemu seznama iz L odstavka tega člena, vse objekte s tega seznama razvrstiti po merilih tega odloka in ustrezno ukrepati. 12. člen Po tem odloku se smatra, da je objekt v uporabi, če se nahaja v 4. gradbeni fazi in je usposobljen, da deloma ali v celoti služi svojemu namenu. 13. člen Za strnjeno naselje se po tem odloku smatra skupina objektov (3 in več), ki so med seboj oddaljeni največ 30m. Z neposredno bližino naselja se po tem odloku smatra oddaljenost največ 250 m od najbližjega objekta v strnjenem naselju. 14. člen Pri objektih brez ustreznih dovoljenj, ki po določilih tega odloka še niso v uporabi, se ukrepa v skladu z 41. in 4 l/a členom novele zakona o urbanističnem planiranju. 15. člen Za izvedbo kategorizacije objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja se imenuje posebno komisijo za izvedbo posebnega postopka kategorizacije nedovoljenih gradenj. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. OtO-34/78-4/3 Ilirska Bistrica, 28. novembra 1978 Predsednik BOJAN BROZ1NA, dipl oec. 1. r. OBČtMA tZOLA KRAJEVNA SKUPNOST !ZOLA Na podlagi 22. in 23. člena statuta krajevne skupnosti Izola, sprejetih stališč na zborih delovnih ljudi in občanov je zbor delegatov krajevne skupnosti Izola dne 17. novembra 1978 sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA O PREDLOGU NOVE OBLIKE IN SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V IZOLI 1. Za območje krajevne skupnosti Izola se razpiše referendum o predlogu nove oblike in samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti v Izoli. 2. Referendum bo v nedeljo, dne 17. decembra 1978. 3. Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: * Krajevna skupnost Izola glasovnica Referendum dne 17. decembra 1978 o predlogu nove oblike in samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti v Izoli glasujem *ZA* 'PROTI* Volilna komisija Krajevne skupnosti Izola je zadolžena za izvedbo referenduma in ima naslednje naloge: 394 URADNE OBJAVE 1. decembra 1978 — Št. 27 — dotoči g!asova!na mesta; — izvrši tehnične priprave za referendum; — imenuje odbore za izvedbo glasovanja in nadzoruje njihovo delo; — ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma ter ga objavi v Uradnih objavah. Pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od dneva sprejetja. Izola, 17. novembra 1978. Predsednik zbora delegatov KS Izola FRANC ŠOLAR, 1. r. OBČtMA KOPER skupnosti Koper, krajevni skupnosti Semedela, krajevni skupnosti Prisoje, krajevni skupnosti Škocjan in krajevni skupnosti Žustema in v zainteresiranih organizacijah združenega dela. S. Na razgrnjeni osnutek lahko dajo občani, organizacije in organi, v času razgrnitve, pripombe v knjige pripomb, ki so priložene razgrnjenemu osnutku, pripombe lahko dajo tudi oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper. Št.: 350-2/75 Koper, 27. november 1978 Predsednik BOGOMIR BARAGA, l.r. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67, 27-72 in 8-78) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 27. novembra 1978 sprejel naslednji Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-77) in 239. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA ZAKONA O BLAGOVNEM PROMETU SKLEP 1. Javno se razgrne dispozicijski načrt industrijske luke v Kopru, ki ga je izdela! Invest biro Koper pod številko 77-47 v avgustu 1978. 2. Javna razgrnitev traja do 31. januarja 1979. 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. 2. člen Na območju občine Koper lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. 3. člen Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri upravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po.objavi v Uradnih objavah. Št.: 330-4-78 Koper, 21. novembra 1978 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67, 27-72 in 8-78) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 27. novembra 1978 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne programski de! osnutka zazidalnega načrta šport-no-rekreacijske cone Koper, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod številko 78-102 v septembru 1978. 2. Javna razgrnitev traja do 15. januarja 1979. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, v veži zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10 in v sporazumu s krajevnimi skupnostmi Koper, Semedela, Prisoje, Škocjan, Žustema pa tudi v prostorih krajevnih skupnosti. Ogled razgrnjenega osnutka je možen: — v veži zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10, vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 15. ure in ob sredah od 7. do 17. ure; — v prostorih krajevnih skupnosti v času, ko so uradne ure za stranke. 4 V času javne razgrnitve bodo javne razprave o programskem delu osnutka zazidalnega načrta športno rekreacijske cone Koper v krajevni 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, v veži skupščine občine Koper, Verdijeva 10 in v prostorih OZD Luka Koper. Ogled razgrnjenega osnutka je možen: — v veži zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10, vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure; — v prostorih OZD Luka Koper. 4. Na razgrnjeni osnutek lahko dajo občani, organizacije in organi, pripombe v knjige pripomb, ki so priložene razgrnjenemu osnutku, pripombe lahko dajo tudi oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper. Številka: 350-11/78 Koper, 27. november 1978 Predsednik BOGOMIR BARAGA, l.r. Izvršni svet skupščine občine Koper je na podlagi 4. točke sklepa zveze vodnih skupnosti Slovenije o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Uradni list SRS, št. 20/70) na seji dne 27. novembra 1978 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA VODNOGOSPODARSKIH OSNOV SLOVENIJE 1. Javno se razgrne do 31. 12. 1978 osnutek vodnogospodarskih osnov Slovenije, ki ga je izdelala zveza vodnih skupnosti Slovenije s sodelav- 2. Osnutek bo v navedenem času na razpolago zainteresiranim v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper, Trg revolucije št. 3, soba št. 21, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure; izven tega časa pa po predhodnem dogovoru. * Do 15. decembra 1978 je osnutek razgrnjen tudi v sejni dvorani podjetja Hidro Koper, Konzulska 2. 3. V času razgrnitve lahko dajo skupnosti, organizacije, organi in posamezniki pripombe na osnutek v knjigo pripomb ali pismeno oziroma ustno na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper. Št.: 324-5/78 Koper, 27. novembra 1978 Predsednik izvršnega sveta BOGOMIR BARAGA, l.r. 1. decembra 1978 — Št. 27 URADNE OBJAVE OBČtNA PtRAM Ha podlagi 23. člena zakona o financiranju spiošnih družbenih potreb v druibenopohhcnth skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-74) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12-78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejeta ODLOK OSPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1978 (REBALANS PRORAČUNA) 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,144.200 144.160 1,288.360 13 Odstoptjeni dohodki 3,000.000 3,000.000 16 Investicije v gospodarstvu 52.000 228.000 280.000 17 Tekoča rezerva in obveznosti iz prejšnjih tet 750.980 230.000 520.980 18 Rezervni sktad 311.920 453.860 765.780 VSEGA SKUPAJ 34,192.000 4,097.300 38,289.300 L čten Spremeni se odtok o proračunu občine Piran za teto 1978 (Uradne objave, št. 8-78). 2. čten 1. čten odtoka se spremeni in gtasi: Skupni dohodki občinskega proračuna za teto 1978 din znašajo 38,289.300 od tega: — za sptošno porabo v posebnem detu proračuna 35,289.300 — odstoptjeni dohodki samoupravni komunatni inte- resni skupnosti Piran 3,000.000 3. čten 2. čten odtoka se spremeni in se gtasi: Rezervnemu sktadu občine Piran pripada 2 %, od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Piran. Od tega je 1 % dodatno iztočen za nadomestitev sredstev rezervnega sktada, ki so bita uporab!jena za pokrivanje proračunskega primanjktjaja iz teta 1977. 4. čten Ta odtok začne vet jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab! ja pa se od 1. 1. 1978 datje. Št.: 402-15/77-78 Piran, 20. november 1978 Predsednik ANTON MIKELN, t.r. DOHODKI IN NJIHOVA RAZPOREDITEV PO REBALANSU PRORAČUNA ZA LETO 1978 I. DOHODKI Ob- tika Besedito Letni pian Povečano znižano Ptan po rebatansu 1 Davek na dohodek in iz osebnih dohodkov 9,534.000 1,314.000 10,848.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 18,781.000 1,580.300 20,361.300 3 Takse 4,702.000 528.000 5,230.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 250.000 50.000 300.000 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 925.000 625.000 1,550.000 VSEGA SKUPAJ 34,192.000 4,097.300 38,289.300 Na podtagi 43. čtena zakona o raztastitvi in prisitnem prenosu pravice uporabe (Uradni tist SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) in 221. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejeta ODLOK O DOLOČITVI POPREČNE GRADBENE CENE IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PIRAN 1. čten S tem odtokom se dotoči poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunatnega urejanja zem!jišča kot osnova za izračun dohodka pri do-točanju odškodnine za raztaščeno stavbno zemtjišče. 2. čten Poprečna gradbena cena za kv. meter koristne stanovanjske površine znaša za območje občine Piran 6.305 din. Poprečni stroški komunatnega urejanja znašajo 18% od poprečne gradbene cene stanovanja. Kot osnova za izračun dohodka se jemtje enotetna stanarina v višini 4,3 % od poprečne gradbene cene, zmanjšane za poprečne stroške komunatnega urejanja za stanovanjsko hišo v uporabni ttorisni površini 150 kv. metrov, zgrajeno na stavbnem zemtjišču v površini 500 kv. metrov. Tako znaša poprečna cena kvadratnega metra stavbnega zem-tjišča 66,70 din. 3. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-5/78 Piran, 20. novembra 1978 Predsednik ANTON MIKELN, t.r. ! Na podtagi 220. čtena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 20. novembra t978 sprejeta POPRAVEK ODLOKA O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA ZEMLJIŠČIH V ZAZIDALNEM OBMOČJU LUCIJA II — DODATNO V odtoku o prenehanju tastninske pravice na zem!jiščih v zazidatnem območju Lucija II — dodatno (Uradne objave, št. 14-78) se v 3. čtenu pod zaporedno števitko 7 doda: parceta, št. 2991/2, njihova 3. b.r., v izmeri 865 kv. metrov. II RAZPOREDITEV DOHODKOV 01 Dejavnost organov družbenopotitičnih skupnosti 20,966.390 02 Ljudska obramba 2,423.210 03 Dejavnost družbenopotitičnih organizacij in društev 1,949.800 04 Negospodarske investicije 703.500 08 Sociatno skrbstvo 1,619.000 09 Zdravstveno varstvo 4 ! .000 10 Komunatna dejavnost 1,230.000 2,646.780 23,613.170 277.900 2,701.110 32.000 1,981.800 113.800 817.300 196.000 1,815.000 26.000 67.000 208.800 1,438.800 Št.: 464-1/76-78 Piran, 20. novembra 1978 Predsednik ANTON MIKELN, t.r. OBČtNA POSTOJNA Na podtagi sktepa strokovne stužbe Zveze vodnih skupnosti Stove-nije o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Uradni tist SRS, št. 20-78) in 18. čtena odtoka o izvršnem svetu skupščine občine Postojna (Uradne objave, št. 13-75), je izvršni svet skupščine občine Postojna na seji 10. novembra 1978 sprejet nastednji 396 URADNE OBJAVE 1. decembra 1978 — št. 27 SKLEP 1. Razgrne se osnutek vodnogospodarskih osnov od 1$. 11. 1978 do 15. 12. 1978 v prostorih Instituta za raziskovanje Krasa pri SAZU, Titov trg 2, Postojna. 2. Pripombe in mnenja na osnutek se bodo !ahko vpisovate v posebno knjigo. 3. V času razgrnitve bo organizirana tudi ustrezna razlaga. 4. Tà sk!ep ve!ja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 324. 11. -78 Postojna, 10. novembra 1978 Predsednik KALUŽA MIRKO, dip!, oec. OBČtNA SEŽANA KRAJEVNA SKUPNOST DUTOVLJE * Na pod!agi 17. č!ena zakona o referendumu in drugih obhkah osebnega izjavljanja (Uradni !ist št. 23-77) in 36. č!ena statuta krajevne skupnosti Dutov!je je svet krajevne skupnosti Dutovlje na seji dne 20. novembra 1978 sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE ASFALTIRANJA IN UREDITVE POTI V VASI DUTOVLJE L Za vas Dutovlje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in v delu za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje. 2. Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za vas Dutovlje in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 3. Referendum bo v nedeljo, dne 24. decembra 1978 od 7. do 19. ure v prostoru krajevne skupnosti Dutovlje. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: * Krajevna skupnost Dutovlje glasovnica Referendum dne 24. decembra 1978 o uvedbi samoprispevka za fi-naciranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje « Samoprispevek se uvede za dobo šestih mesecev od 1. februarja 1979 do 31. julija 1979# Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v vasi Dutovlje in ga plačujejo: — delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke in nadomestila iz medsebojnih delovnih razmerij, od neto osebnih dohodkov in nadomesti! po stopnji 4%; — delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višji od mejnega zneska najniijih pokojninskih prejemkov za tekoče leto po stopnji 4 %; — delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka iz prispevka iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 4 %; — delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov, plačajo enkratni znesek v višini odmerne osnove (katastrskega dohodka) iz leta 1977; — družinske skupnosti stanovanjskih hiš ali stanovanj, ki so privatna last plačajo enkratni znesek v višini 3000 din; — družinske skupnosti, ki živijo v družbenih stanovanjihj)!ačajo enkratni znesek v višini 1500 din; — lastniki osebnih avtomobilov plačajo enkratni znesek v višini 2000 din; — lastniki traktorjev do 21 KS, plačajo enkratni znesek v višini 1500 din; — lastniki traktorjev nad 21 KS, plačajo enkratni znesek v višini 2500 din; — lastniki kosilnic plačajo enkratni znesek v višini 500 din. Samoprispevek v delu znaša 50 delovnih ur na družinsko skupnost in se lahko izpolni v denarju in sicer po 60 din na delovno uro. Zavezanci,do!očeni od 4. do 10. a!inee,plačajo polovico določenega enkratnega zneska najkasneje do konca januarja 1979. leta, drugo polovico do konca marca 1979. leta. Samoprispevek v denarju se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, pokojnine, ki znaša manj kot je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče leto, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Za oprostitve samoprispevka v delu se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku. * glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.« 5. Svet krajevne skupnosti Dutovlje imenuje posebni odbor za izvedbo del, ki določi čas izvršitve samoprispevka v delu. 6. Izvajanje referenduma vodi volilna komisija za volitve delegacije v skupščino družbenopolitične skupnosti. Volilna komisija opravi neposredna tehnična dela za pripravo referenduma, določi glasovalno mesto, ugotovi izid glasovanja in razglasi izid referenduma. Pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. 7. Vrednost del, določenih v 1. točki tega sklepa, bo znašala 1,305.000 din, predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom v denarju,bo znaša! ! 300.000 din, v delu pa 5000 din. 8. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Dutovlje, če se večina vseh glasovalcev izjavi zanj na referendumu. 9. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila za asfaltiranje in ureditev poti v Dutovljah. 10. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Dutovlje, ki bo izvaja! tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo zbranih sredstev. 11. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Dutovlje, 20. novembra 1978 Predsednik KS inž. BOJAN VOVK, 1. r.