Avstrijsko-ogerska nagodba. i. Da bi nas Slovane ob steno pritisnili, razdelile so se 1. 1867. dežele, podložne habsburški kroni, v dve skupini, v avstrijsko in ogrsko, čeS, tukaj naj vladajo Nemei, tam Madžari. Vsaka se vlada za-se — dualizem — le troje imata skupno: 1. zunanje stvari, to je, da je država nasproti drugim nerazdeljena, 2. voiaštvo in 3. denar, kolikor ga je treba, da se pokrivajo skupni troški. Radi tega imamo v državi razven ministrov, služečih v vsaki polovici, še tri ministre, ki imajo na skrbi omenjene tri skupne stvari. Kar imata polovici skupnega, in kako je vsaki z ozirom na drugo postopati, določuje nadrobno takozvana *nagodba,» ki se pa sklepa le za deset let in se torej ima vsako deseto leto ali neizpremenjena ali izpremenjena obnoviti. Posvetovati se o njej in sklepati, kakšna naj končno obvelja, imata pravico in dolžnost delegaciji, to sta odseka obeh državnih zborov; seveda ima ta sklep vladar Se potrditi. Obnovila se je nagodba 1. 1877. in 1887.; ali lani ni bilo več mogoče, našim in ogrskim zastopnikom se pogoditi, in radi tega je moral vmes poseči vladar in storiti, do česar ima v takem slučaju pravico: nagodbo je neizpremenjeno na svojo roko podaljšal za jedno leto. Ob jednem pa je ogrska vlada nam zapretila, da si bode sama, t. j. brez ozira na nas uredila svoje gospodarstvo, ako se nagodba ne bode sklenila do 1. maja 1898. No, da Košutovci hrepenijo po onem trenutku, ko bi Ogrska z Avstrijsko ne imela nič več opraviti, to vemo dobro, ali ta stranka še ni tako močna, ila bi ogerski vladi narekovala; onim pa, ki so v Ogrski pravi gospodarii, to je židom, se pa gotovo ne mudi tako; kajti čim dalie traja staro stanje, tim več milijonov dob6 od Avstrije; in zdaj se njim zdi, da iz nas niso izsesali Se zadnje kaplje krvi ter bode še vsaj nekoliko let nekaj iz nas dobiti. Grožnja je torej bila prazna; govoril je le ogrski napuh, ki ima nas za bedaste hlapčke. Zakaj pa lani ni bilo mogofie nove nagodbe dognati? Na Madžarskem vladajo židje, in kar le hočejo, to se mora zgoditi in se tudi zgodi; hoče pa žid vedno in vedno denar ali imetek splob; ljudstvo, ki je gotovo bolje poSteno, nima odkritosrčnih in dobrohotnih mu zastopnikov in torej ne pride do besede. Pri nas je to od zadnjih državnozborskih volitev sem hvala Bogu nekoliko drugače, le da naSim poslancem, ki imajo najboljšo voljo, da ubogeinu ljudstvu opomorejo, nemško liberalni, prusaški, židovski in socijalnodemokratski sovražniki delajo toliko ovir, da je bil doslej ves njih trud zaman. Ali nagodbe z Ogrsko lani le ni bilo mogoče dognati, ker so se naši zastopniki preodločno ustavljali, da bi nas židje še dalje molzli. Če pa ni prišlo do take nagodbe, to se pravi zopet do take, ki bi Ogrom dala pisano pravico, nas guliti, lani, tudi letos ne bo, kajti nasprotja med Avstrijsko in Ogrsko postajajo od dne do dne huja. In zakaj ? Kratko: Ker Ogrska smatra, da je Avstrija le za to na svetu, da v lastno končno pogubo služi zgolj njenim koristim, in ker to misel tira naprej, ne oziraje se na našo skrajno nevoljo in bedo, v katero nas je zavlekla. Dostojen in pošten človek se le prehitro razvadi, in bi se žid v tridesetih letih ne? Ali nagodba se mora narediti, če država naj ne razpade. Zato je naša vlada v seji poslanske zbornice dne 20. aprila predložila podrobne predloge, tičoče se nagodbe z Ogrsko, ki se naj od naše strani sprejmejo. Te predloge je bila poprej določila z ogrsko vlado, in radi tega je tudi ta istodobno svoji zbornici predložila doslovno iste predloge, ki obsegajo velikansko število zakonov in določb, tako da bi bilo pač treba dolgotrajnega napornega ter resnega delovanja, ako bi hotel državni zbor to prevažno, v ljudsko-gospodarsko blaginjo tako globoko segajočo stvar modro dognati. Po vladnih predlogih sklenila naj bi se pogodba za dobo do konca leta 1907. V njej je doloCena vsaka najmanjša stvarica, ali jednega, ki pa je prevelike važnosti, vendar ne izreka, namreč, koliko odstotkov skupnih troškov naj v prihodnje pade na nas, koliko na Ogre. Ni se pozabilo, to bi uže ne bilo mogoče, ampak število odstotkov, ki jlh ima vsaka polovica plačati, imata določiti posebna, zgolj v to svrho izvoljena odbora in ta se doslej nista mogla zjediniti. Posvetovala se bodeta zopet in sicer skupno 5. in 6. junija na Dunaju. Doslej smo mi plačevali 70%, Ogri le 30%. Po pravici, po strogi pravici, ki ne gleda ne sem ne tja, bi nam pripadalo le 58%, Ogrom 42. Toda Ogri dolgo časa niso hoteli sliSati, da bi tudi jeden krajcar več dajali, zdaj so uže vendar 72% k svojim 30 primeknili. Žid je pač žid. Skupni troški znašajo na leto črez 100 milijonov; lahko je zdaj približno izračuniti, koliko smo preteklih 30 let raorali židom po krivičnem v nenasitne malhe zmetati, če vzamemo le 100 milijonov, plačevali smo skoz 30 let ogrskim židom po 12 milijonov; to znaša 360 milijonov; kolika vsola bi to danes blla z obresti! Kaj pa nas še čaka, če nočemo pripustiti, da Avstrija razpade, kajti vladar srae po zakonih nagodbo le jedenkrat in sicer za jedno leto podaljšati? 0 ta nesrečni dualizem, ki ga je izmislil peklensko zlobno židovskoliberalni duh, nemški in ogrski!