Leto vil., štev. 46 („jutro" xv., $t. 26oa> Ljubljana, ponedeljek 12. novembra 1934 Cwa t Dl* t~piavi>u>ivo i-juLnjiLna, tvnanjeva ulica 5. - Teleron št- 3122. 3123, 3124 3125, 3126. Inseratni oddelek Ljubljana Selen-burgova uL — Tel 3492 ID 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podru7'nca Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlle: v biSi dr. Baum-esrtn*>r1n 1 ■ Poitedeljska izdaja Dunaj v zadregi Pod vplivom avstrijskih in madžarskih legitimistični h krogov se avstrijska vlada še vedno ni odločila glede izročitve Perčeviča, čeravno se je dunajska kasacija izjavila za takojšnjo ugoditev francoski zahtevi Dunaj, 11. novembra, r. Zanimanje ■vse politične javnosti je sedaj osredotočeno na odločitev avstrijske vlade &!ede francoske zahteve po izročitvi polkovnika Perčeviča, o katerem je dognano, da je eden izmed glavnih organizatorjev marsejskega atentata. Kakor znano, so atentatorji pred iran-coskimi preiskovalnimi oblastmi izpovedali. da je polkovnik Perčevič po nalogu Paveliča izžrebaj v Veliki Kaniži atentatorje in jim dal nadaljnja navodila ter da je bil on eden izmed voditeljev teroristične akcije proti Jugoslaviji. Iskanje izhoda Na Dunaju ni danes več nobena tajnost, da je (iombosov poset v Rimu in njegov posvet z avstrijskimi državniki na Semmeringu veljal izključno vprašanju izročitve v marsejski zločin zapletenih teroristov. Posvet na Semmeringu sicer ni dovedel do nikakih konkretnih siklepov, vendar pa je, kakor se doznava iz zelo dobro poučenih krogov, avstrijska vlada zelo naklonjena stališču Madžarske, naj bi se teroristi ne izročili francoskim oblastem, da bi tako ne prišle na dan stvari, ki bi bile prizadetim državam in mnogim njihovim vodilnim državnikom skrajno neprijetne. Dr. Schtischnigg 2e septemberska razprava pred Društvom narodov ob priliki famozne madžarske pritožbe proti Jugoslaviji je dala evropski javnosti priliko, da se je poučila o pravem stanju stvari. Že takrat je bilo jasno dokazano, kje se zbirajo teroristi in kdo jih podpira. Preiskava o marsejskem zločinu pa je prinesla na dan še razne druge podrobnosti, tako da se evropska javnost ne da več varati s še tako spretno zasnovanimi manevri. Vpliv legitimistov Madžarska je sedaj pod osebnim vodstvom ministrskega predsednika Gombosa razvila naravnost obupno akcijo, da ne pridejo na dan še hujše stvari in smatra zato predvsem za potrebno, da se izročitev glavnih organizatorjev teroristične akcije za vsako ceno prepreči. Avstrijski in madžarski legitimistični krogi, ki se zavzemajo za obnovo habsburške dinastije, imajo seveda največji interes na tem. da bi ta madžarska akcija rodila čim večji uspeh. Zveze med legitimisti in avstrijsko vlado so prav tako dobro znane. Saj sede v avstrijski vladi najizrazitejši monarhisti s podkanclerjem knezom Starhember-gom in zunanjim ministrom baronom Berger-VValdeneggom na čelu. Vplivu teh krogov je v prvi vrsti pripisati, da je bila avstrijska vlada že od vsega začetka proti temu, da bi se ugodilo francoski zahtevi in da bi se Perčevič izročil francoskim oblastem. Sumljiva popustljivost V zadnjem časa, ko je postalo to vprašanje vse bolj pereče, so legitimistični krogi na Dunaju razvili izredno žilavo akcijo in delajo na to, da bi se Perčevič v nobenem primeru ne izročil francoskim oblastem. Avstrijski kan-celar dr. Schuschnigg je opozarjal na izredno težaven položaj Avstrije, ki je v mar^katerem pogledu docela odvisna od podpore Francije in izrazil mnenje, da ni v interesu Avstrije, da na ta- Perčec se še vedno skriva na Madžarskem Madžari bi se ga sicer radi iznebili, boje pa se, da bi ga drugod takoj aretirali višjim vatikanskim odlikovanjem. »Na-rodny Listi« izražajo začudenje nad tem, da je bil Gombos odlikovan baš pri tej priliki, ko je šel v Rim interve- HOOCUki/MU' uaj« ___ vsa' ponedeljek zjutraj. — roča se posebel m velja po po prejemana Din t-, po r&znafia. cih dostaviier>- Din 5.- mese^r Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. reieio. St 3122. 3123. 3124 4125 tn 312b Maribor: Josposka ulica 11. leJefoi St 2440. Celje: Strossnayerjeva uL 1. Tel. «5 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarlfu nirat zaradi zaščite marsejskih zločincev. To odlikovanje je zaradi tega Izzvalo v vsej evropski javnosti največje začudenje, zlasti še, ker so znane zveze med madžarskimi in avstrijskimi legitimisti in Vatikanom ter njihovo skupno prizadevanje za obnovo katoliške monarhije v Podunavju s Habs-buržani na čelu. Okolnost, da je Vatikan odlikoval Gombosa baš v tem trenutku, ko je prišel v Rim zaradj zaščite marse.isikih teroristov, daje temu odlikovanju vsekakor docela poseben značaj. Bilo bi vsekakor koristno in zanimivo, da bi Vatikan pojasnil, zakaj je bil GombSs prav za prav odlikovan. Praga, 11. novembra, r. »Narodni Listi« pišejo, da Madžarska z največjo ner-voznostjo pričakuje, kaj bo odgovorila Avstrija na francosko zahtevo po izročitvi Perčeviča, ki je bil najintimnejši sotrudnik Paveliea in generala Sarkoti-I ča in kateremu so dobro znane tudi vse i podrobnosti o zvezah Madžarske s teroristi. Če bi se vse te stvari razkrile, pišejo »Narodny Listi« potem bi bila Madžarska v zvezi z marsejskim atentatom še bolj kompromitirana, kakor je že dosedaj. Zato si Madžari na vse načine prizadevajo, da Avstrija ne bi izročila Perčeviča francoskim oblastem. Na drugi strani je docela zanesljivo ugotovljeno, da se zloglasni Perčec še vedno skriva na Madžarskem, in sicer na posestvu grofa Elemera Jankovicza. Madžarskim oblastem bi bilo najljubše, če bi se Perčec preselil iz Madžarske kam drugam, toda boje se, da bi ga v kaki drugi državi aretirali. Med madžarskimi in avstrijskimi oblastmi so se tudi že vršili razgovori o tem, da bi se Perčec tajno preselil iz Madžarske v Avstrijo. Ti razgovori pa niso dovedli do sporazuma, ker se avstrijska vlada boji, da bi ta stvar prišla na dan in bi bile avstrijske oblasti prisiljene, da ga aretirajo. Perčec je v zadnjem času že ponovno menjal svoje bivališče na Madžarskem, da bi se mogle madžarske oblasti izgovarjati, da ga ne morejo najti. kem vprašanju izzove konflikt s Francijo. Pri tem je opozarjal zlasti na še ne urejene razmere z Nemčijo in na to, da rimski protokoli niso rodili pričakovanih sadov. Zato so legitimistični krogi v zadnji dobi na vso moč podpiral! akcijo za dosego sporazuma z Nemčijo, da bi si Avstrija v skrajnem primeru zavarovala hrbet Pogajanja z Nemčijo so v polnem teku in Avstrija kaže docela izredno popustljivost. V dunajskih političnih krogih smatrajo, da je to v neposredni zvezj z akcijo Gombosa. Kasacija predlaga izročitev Iz previdnosti pa je dunajska vlada kljub temu, da je nekako že v naprej sklenjeno, da Perčeviča ne izroči, naročila dunajskemu kasacijskemu sodišču, da s pravne strani prouči francoske zahteve. Kasacijsko sodišče je po celodnevni razpravi sestavilo svoje poročilo in ga predložilo pravosodnemu ministru. Avstrijska vlada je izdala strog nalog, da morajo ostati sklepi in nezaslišan način kršila mednarodne pogodbe in se očitno postavila na stran zaščitnikov marsejskih zločincev. Kakor se doznava iz vladnih krogov bosta kancelar dr. Schuschnigg in zu- Mussolini predlogi kasacijskega sodišča v največji tajnosti. Kljub temu pa se je izvedelo, da je kasacijsko sodišče v svojem poročilu prišlo do sklepa, da je izročitev polkovnika Perčeviča tako po avstrijski zakonodaji, kakor po mednarodnih pogodbah ne samo na mestu, marveč tudi neobhodno potrebna, ker je iz dokazov, ki jih je predložila francoska vlada, nepobitno razvidno, da je bil Perčevič eden izmed glavnih organizatorjev marsejskega zločina. Viada je včeraj in danes razpravljala o poročilu kasacijskega sodišča, vendar pa ni prišlo še do nikakega sklepa, ker vladni krogi še vedno upajo, da se bo na kakršenkoli način posrečilo izogniti se izročitvi Perčeviča. Strah pred posledicami V treznih političnih krogih vlada zaradi tega nepojmljivega oklevanja avstrijske vlade veliko vznemirjenje, zlasti še, ker se je iz diplomatskih krogov izvedelo, da zavzema Francija v tem pogledu nepopustljivo stališče in da bo nastopila proti Avstriii z vsemi re-presalijami, ako bo Avstrija na tako Gombos nanji minister Berger-\Valdenegg že prihodnje dni odpotovala v Rim, da se še enkrat posvetujeta z Mussolinijem. Mussolini obišče Dunaj in Budimpešto4! Pariz, 11. novembra, r. Agencija Fournier poroča, da namerava Mussolini v kratkem posetiti Budimpešto in Dunaj. Po informacijah omenjene agencije je Mussolini obljubil madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu, da mu bo v najkrajšem času vrnil poset. Mussolini namerava poleteti z letalom iz Rima najprvo v Budimpešto, na povratku pa se namerava ustaviti na Dunaju. Poslužil se bo trimotornega letala, s katerim je nedavno sam pilotiral iz Rima v Florenco. Čudno odlikovanje Praga, 11. novembra, r. Ceškoslov. listi obširno komentirajo vesti, da je papež ob priliki poslednjega poseta v Rimu odlikoval madžarskega ministrskega predsednika Gombosa z naj- Obletnica premirja Jugoslavija se je obenem spominjala največjega tvorca miru, kralja Aleksandra Beograd, 11. novembra, p. Po vgej državi je bila danes proslavljena obletnica premirja z dvominutnim molkom in ustavitvijo vsega prometa Na pokopališčih so se vršile spominske svečanosti Ln zarativtio poklonila spominu vc?ikega tvorca mini. Francoski generalni konizul Gareau Je položil pred kraljevo sliko krasen venec s francosko in jueoslovensko trobojko. Topola, 11. novemO>ra. AA. Tudi danes so številna odposlanstva obiskala sveti grob jugoslovenskega naroda. Posebno Številna so bila odposlanstva iz bližnje in daljne okolice. Po mnogih krajih so se vršite posebne krajevne spominske svečano, sti. Blagopofcojnentti viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitolju so se tekom današnjega dne poklonili zastopniki gospodarskih krogov, odposlanci Subotice. delegati Jadransfke straže iz Svilajca in mnogi po-e*dinei. Kočane, 11. novembra. AA Tu je bila danes velika spominska slovesnost za bla. gopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Slovesnosti je prisostvovalo nad 6000 ljudi i z mesta in okolice. Spominsko slovesnost je priredil narodni poslanec Mita Dimi tri jevič. Po go-vorih rai?-nih govornikov je poslanec Dimitrijevič prečital zaobijniho, ki so jo prisotni sn. glasbo ponovili. V njej obljubljajo, da bodo ohranili spomin na viteškega kralja. da bodo čuvali Jugoslavijo in da bodo zvrsti Nj. Vel. kralju Petra IT. Spominska plošča v Maršeilleu Pariz, 11. novembra. AA. fe MarseiTlea poroča;*>, da so v bližini kraja, kjer sta padla blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uediinitelj in zunanji mimisrter Lcnis Barthou, pos+avili spominsko ploščo. Na njej so vklesane te-le besede: 9. oktobra 1934 Tu sta padla borca za svobodo in mir prijatelja Marseillea jn Francije, jugoslovenski kralj Aleksander I. in zunanji minister Louis BartKou. Načrti Nemčije Nemčija se pripravlja na novo zunanjepolitično akcijo — Hitlerjev zaupnik v Londonu London, 11. novembra. w. Pred p~r dne- j Lavalom o Posaarju. V razgovoru, ki je vi je prispel v London zunanjepolitični zaupnik kancelarja Hitlerja Ribbentrop Uradno naglašajo. da je njegov prihod v London docela zasebnega značaja. »Dailv Herald« pa poroča danes, da je Hitler poslal Ribbentropa v London, da bi stavil angleški vladi naslednje predloge: 1. Nemčija smatra, da ie glede na okoliščine. da razorožitvena pogajanja niso imela uspeha, posebno pa zaradi ničnosti izjave z decembra 1932 o enakopravnosti v oboroževanju Nemčije oproščena obveznosti po V. delu versailleske pogodbe. 2. Če velesile priznajo to stališče Nemčije, je Nemčija pripra\'ljena vrniti se v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco. 3. Če bo Francija pristala na to. bi Nemčija resno pričela razmotrivati o pristopu k vzhodnemu paktu v smislu francoskih predlogov List prista\'lja še, da bo Ribbentrop, če bo dobil v Londonu ugoden odgovor, potoval nato še v Pariz. Pariz, 11. novembra. w. Nemški poslanik v Parizu Koster je imel te dni ponovno razgovor s francoskim zunanjim ministrom Nov pokret avstrijskih hitlerjevcev Tajne organizacije narodnih socialistov znova razvijajo živahno akcijo proti režimu, ki je zaradi tega v velikih skrbeh Dunaj, 11. novembra, r. Listi poročajo, da je v zadnjem času znova oživela akcija avstrijskih narodnih socialistov. Njihove sicer razpuščene organizacije so začele znova delovati ter prirejajo tajna zborovanja in sestanke, na katerih razpravljajo o novi akciji proti sedanjemu avstrijskemu režimu. Kljub najstrožjim ukrepom vlade je naletela akcija narodnih socialistov v širokih plasteh na živahen odziv in zavzema znova za režim zelo nevaren obseg. V Maversdorfn in Schwarzachn so Imeli včeraj narodni socialisti javna zborova- nja, na katerih so pred več tisočglavo množico zažgali zastave z Dollfussovim lopatastim križem. V vladnih krogih je izzval ta pokret veliko vznemirjenje, zlasti še, ker postaja gospodarski in socialni položaj čimdalie slabši In daje to nasprotnikom režima mnogo gradiva za njihovo propagando Vladni krogi se boje, da pripravljajo hitlerjevci ponovitev julijskih dogodkov. Vlada je zato izdala vsem oblastem najstrožji nalog, nai pokret hitlerjevcev z vse strogostjo zatirajo. že drugi v teku enega tedna, je v imenu nemške vlade protestiral proti vkorakanju francoskih čet v Posaarje, če bi se med volitvami v Posaarju pojavili nemiri. Marca 1936 v Društvu narodov sprejeti sklep, na katerega se opira francoska vlada, še po nemškem naziranju nanaša samo na možnost, da bi francoske čete korakale preko saarskega ozemlja v takrat še zasedeni pas ob Renu. Z izpraznitvijo tega pasu pa je postal ta sklep brezpredmeten. Razen tega odreka državna vlada vladnemu predsedniku za Posaarje Knoxu pravico, da bi poklical francosko vojaštvo v Posaarje, keT je vprašanje tamkajšnje policije z ojačenjem po nevtralnih inozemcih končnoveljavno urejeno. O isti zadevi je imel tudi francoski poslanik v Berlinu Frangois Poncet, ki b-va sedaj v Parizu, dolg razgovor z Lavalom. Poncet se bo prihodnjo nedeljo z novimi navodili francoske vlade vrnil v Berlin Dr. Scha?ht pade! v nemilost? Berlin, 11. novembra, č. Poročajo, da se je H tler pokazal naklonjenega nasprotnikom dr. Schachta, ki očitajo guvernerju Državne banke slabo finančno politiko. Njegova politika naj bi bila le slaba kopija Rathenauove povojne gospodarske politike. Zaradi tega se že čujejo glasovi, da bo dr Schacht odstavljen Za njegovega naslednika označujejo poučeni polit čni krogi bivšega glavnega urednika lista »Ber-liner Borsenzeitung« in sedanjega državnega tiskovnega šefa dr Funka. Skoro gotovo pa se sprememba pn vodstvu nemške Državne banke ne bo izvršila pred 13. januarjem, ko bo v Posaarju plebiscit. Tajno oboroževanje Nemčije London, 11. novembra. AA. *Daily Mail« poroča da bo Nemčija v najkrajšem času dogradila največjo letalsko tovarno sveta. V njej bo zaposlenih 30.000 delavcev Druge tovarne «e nahajajo ob Raltskem morju Iz tovarne v Friedrichshafnu odleti vsako noč v neznano smer eno ali dvoie letal List smatra da dela zdaf v Nemčiji v tamošniih letalskih tovarnah najmanj 150 000 delavcev Nemčija bo imela leta 1935. naimani 25.000 letal. Mariborska Brazda v Jakopičevem paviljonu Slovesna otvoritev prve razstave mariborskih umetnikov v Ljubljani Ljubljana, 11. novembra. V Jakopičevem paviljonu je bila ob 11. uri slovesno otvorjena kolektivna razstava štajerskih umetnikov, zbranih v mariborskem klubu Brazdi, kj so jo priredili pod pokroviteljstvom svojega odličnega rojaka pomočnika bana dr. Pirkmajerja. K otvoritvi se je zbralo veliko število kulturnega obč:nstva, k-ar pr.ča, da zna Ljubljana ceniti kulturne in umetniške napore naše obmejne periferije. V imenu pokrovitelja, ki je b: Izadržan po nujnih poslih, se je udeležil otvoritve načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi proi. Breznik, nadalje predsednik mestne občine dr. Pu-c, višji državni tožilec Grasseli, finančni d -rektor dr. Valjavec, konservator dr. Štele in upravnik Zornian za Narodno galerijo, senator dr. Rožič in še mnogo drugega občinstva, zlasti narodnih dam. Številno so bili zastopani upodabljajoči umetniki naše metropole z mojstrom Jakopičem in predsednikom Društva upodabljajočih umetnikov g. (i A. Kosom na čelu, razstavljajoče nj hove tovariše iz Maribora pa sta zastopala Trstenjak in Jirak. V imenu Narodne galerije kot oskrboval-ke Jakopičevega paviljona je mariborske slikarje pozdravil dr. Štele. Dejstvo, da nastopa danes v središču slovenskega kulturnega življenja kar cela skupina inari-tborsk.b slikarjev, je izvajal med drugim je toliko bolj razveseljivo, ker se je malo pred svetovno vojno že zdelo, da bo Maribor kot slovensko kulturno žarišče kmalu umri Zadnjih petnajst let življenja tega •važnega obmejnega mesta pa nas ni prepričalo samo, da je znailo ohraniti to, kar so v Zgodovinskem društvu v najneugodnejših razmerah osredotočili naj' dealnejši -slovenski kulturni delavci takratne Štajerske. ampak da ima to mesto tudi srečno •ambicijo, postati ugledno kulturno središče na skrajni severni meji naše države. Posebno važno je dejstvo, da kaže to izrazito obmejno trgovsko središče pred vsei željo, da postane metropola slovenske duhovne kulture. Muzejsko in Zgodovinsko društvo, Banovinski arhiv, Študijska knjižnica, Mestni muzej in z vsemi temi ozko zvezani Časopis za zgodovino in narodopisje postajajo zavodi in ustanove, ki tekmujejo z najboljši™ v Jugosla-v ji. Poleg njih pa sta prav področji besedne m slikarske umetnosti tisti, kjer vseh teli petnajst let čutimo, kako se sunkoma uveljavlja želja po samostojnem življenju in izražanju. Zadnjii čas je že, da Lj-ucljana prizna te napore in poišče pot do bolj živahne izmenjave kulturnh uspehov med obema središčema. Razstava »Brazda« naj bo temu uspešen začetek. Na koncu je dr. Štelo prečital še pozdravno brzojavko predsednika Narodne galerije dr. Windisoherja, ki se mudi pravkar v Beogradu in ki prisrčno pozdravlja mariborske umetnike ;'n njih razstavo ter jitm želi obi'o moralnega in gmotnega usipeha. V kratkem govoru se je nato prof. Jirak zalivali' v imenu mariborskih umetnikov pomočniku bana za naklonjenost, da je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, dr. Stele.tu za prijazne želje, zlasti pa upravniku Zormanu, ki je z vso skrbjo in vnemo prevzel aranžma prireditve;. V obmejnem Mariboru je našim umetnikom naložena rosebna naloga, da propagirajo našo narodno umetnost in zato tudi upravičeno računajo na moralno in gmotno podporo v Ljubljani. Dobro bi bik>, da bi ljubljanski njihovi kolege vsaj vsako leto v moč nih skupinah razstavili v Mariboru, ker je ravno ob meji vsaka kuJturna prired tev velike važnosti. — Nato je načelnik proi. Breznik v imenu pomočnika bana izrekel iskrene pozdrave vsem, zlasti pa mariborskim umetnikom, in nadaljeval: Umetnost. ki je eden najbolj važnih činiteljev vsega kulturnega udejstvovanja vsakega naroda, se je tudi med Slovenci krepko af rmirala in prodrla v najširše sloje naroda. Od prve razstave slovenskih umetnikov pri Mietkeju na Dunaju pa do otvoritve te razstave je ogromen njen razmah. Ln na te,m razmahu imajo glavno zaslugo razstave, ki so razumevanje za umetnostna stremljenja popularizirale in poglobile. Ni točno, da bi se Slovenci malo zanimali za umetnost. Treba le le pogledati v stanovanja naših meščanskih slojev, pa boste videli, v kako velikem obsegu so že originalna dela naših umetnikov izpodrinila razne tuje reprodukcije. Delo na tem polju se mora nadaljevati in dela naših umetnikov bodo prodrla v vse kotičke naše domovine. Ljubljana je središče slovenske kulture v lutetraturi, glasbi in umetnosti. Ona je ognjišče, ki privablja k sebi umetnike vseh stanov. Zato je naravno, da je v to naše središče poslala svoje umetnike tudi naša severna meja, naš Maribor. Ne more biti dvoma, da bodo na današnjo prvo razstavo »Brazde« sledfle še druge. Prav tako pa želimo •pozdraviti v Ljubljani tudi ustvarjajoče umetnike z drugih delov naše širše domovine. Vezi morajo biti vedno močnejše, da bo ceilota trdna hi nerazdružljiva. Na koncu je orof. Breznik proglasa razstavo za otvorjeno. nakar je sledil skupen ogled. V vseh štirih prostorih Jakopičevega paviljona so Mariborčani razstavili nekaj nad 130 del. Veliko srednjo dvorano so zasedli Albert Sirk, kii se je udonil pri Sv. Lenurtu v Slov. goricah in ki razstavlja 27 oljnatih slik, akvarelov ln oglja, Kare' Jirak iz Mar bora, ki se je predstavil z 18 oiji in pasteh, ter Ivan Kos lz Maribora. ki razstavlja prav tako 18 del v olju. akvarelu, linorezu in risbi. V desni dvoranici ie nestor mariborskih slikarjev Anton Gvajc razstavil 40 oljnatih slik, p.r% težiiO po motivih iz naših Savinjskih planin in drugih slovenskih pokrajin. Oba prostora na levi sta zavzela France Košir iz Ptuja z 12 olji in akvareli in pa Anton Trstenjak, ki stalno živi v Pragi in ki izpričuje tako po snovi kakor po kvaliteti svojo svetsko razglednost, z 21 guaši in akvareli. O zanimivi razstavi, ki zasluži, da j Ljubljana posveti vso pozornost, bo »Jutro« še podrobno poročalo. Apaška zgodba v Ljubljani S pomočjo ženske sta ga izvabila v gozd in izropala Ljubljana, 1. novembra, Z Gorenjskega nekje se je pripeljal v Ljubljano čevljarček Jože, možak v najboljših letih, preprost, vendar radoveden, kako se imajo Ljubljančani. S seboj je '/zel precejšnjo vsoto denarja, ki jo je namenil za nakup raznih potrebščin, nekaj pa tudi za to, da se ozre za znanci po gostilnah. No, Jože ni stopil niti v gostilno, že je po končanih nujnih opravkih zagledal na Kongresnem trgu znan obraz. Ni prav vedel kdo ga pozdravlja; šele čez čas se mu je zazde.o, da mu sega v roko zna. nec iz vojaških let. »Ej, vraga, Jože.. .« ga je hitel pozdravljati znanec, »kje se pa ti sučeš po svetu naokrog, da te vidim šele po tolikih letih?« Jože z Gorenjskega se je znašel v zadre. gi, pa je dala beseda besedo in hitro se je spomnil narednika Andrejca. Svidenje se je moralo seveda primerno proslaviti. Andreje se je izkazal za imenitnega vodiča po Ljubljani. Vedel je za vse primerne lokale in tudi za take, kjer se toči dobra kapljica. Zavila sta v gostilno, ki jo je predlagal Andreje. Kmalu so se jima pridružili še drugi pivci in je Jože, vesel pozornosti, ki so mu jo vsi posvečali, rad odrinil za nekaj litrov. Dobra volja v znamenju vinca je terjala še druge prijetno, .rti. Jože je postajal čedalje bolj razpoložen, Andreje ga je pa podžigal. »Kaj pa dekleta, a?« Navdušena sta se oprijela nove misli in je Andreje takoj stavil svoj predlog. Po-mignil je še drugemu prijatelju in kreniti so v park pred sodiščem. »Tam se navadno shajajo čedna dekleta«, je menil Andreje. Niso se varali v pričakovanju. Zlasti ne Andreje, ki je znan navihanec in ki je že poprej vedel, da čaka tam prijazna Francka... Mračilo se je že, ko se je trojica moških v družbi pustolovske Francke, svojčas ponižne služkinje, doma z Dolenjskega, napotila, ven iz mesta proti šišenskemu gozdu. V gozdu pa je doživel Jože z Gorenjskega nekaj, česar ni pričakoval. Na. mestu prijateljev je imel okrog sebe naenkrat same sovražnike. Kakor bi trenil, sta ga obstopila še malo poprej prijazna spremljevalca, ki jim je sekundirala Francka »Kar po njem!« Naenkrat se je znašel Jože na tleh in vsi so mu preiskali žepe in mu pobrali vso gotovino. Potem je bilo čuti samo še nekaj hitrih korakov in Jože je v temini gozda ostal sam izropan čez čas šele se je popolnoma zavedel položil ja, zdirjal je v mesto in svojo zgodbo, zaupal prvemu stražniku. Dobro uro nato so Francko že precej omamljeno od vina sneli v znani beznici z naročja enako vinjenega Andrejca, ki mu je pomagal prazniti liter tudi pomagač line. Vso trojico so spravili na policijo, ki bo odločala o nadaljnji usodi drznih apašev. Jože z Gorenjskega se je odpeljal iz Ljubljane še istega večera. Nekaj svojega denarja, ki ga je še tiščal v žepu Andreje, je dobil nazaj, precej pa ga je ostalo v Ljubljani, kjer doživlja prezaupljiv človek z dežele včasih prave reči... Preizkušanje zemunskega mostu Beograd, 10. novembra O dovršitvi zemunskega mostu je »Jutro« že poročalo pred dnevi, naštevajoč, kaj je vse še treba dovršiti preden se bo mogel most vsaj deloma izročiti prometu. In to naj bi se zgodilo tja proti koncu tekočega meseca, celo poldrugo leto pozneje kakor je bilo prvotno določeno. Zemunsld most bd se bil namreč moral izročiti prometu že 8. jtmija 1933. leta, a da se izroči ob koncu tekočega meseca novembra, še ni tako gotovo, kakor se je mislilo. Pri podzidavanju starega poslopja državne tiskarne, ki so ga neki del morali podreti, da se je dobil prostor za dohod k mostu, in bi bila ta dela morala biti že zdavnaj dovršena., se je sedaj pokazala talna voda, pa je neobhodno potrebna drenaža teg*a zemljišča, da se vse skupaj ne razsede na mostovni dohod. Ta drenažna dela bodo seveda ovirala dela na dohodu samem, pa se bo stvar zopet zavlekla tja v mesec december, pri čemer pa je seveda še treba računati z vremenom, če nastopi dolgotrajno jesensko deževje, ne bo z otvoritvijo mostu nič niti v decembru. Most sam je, kakor je poročalo »Jutroc, seveda že dovršen in se v kratkem izvrši na njem obremenilni poizkus, ki naj dokaže, da mostovna konstrukcija odgovarja vsem potrebam in zahtevam mostovne gradbene tehnike. Most je zgrajen tako, da se mora ob primerni obremenitvi nekoliko posesti proti sredi. Pri poizkusni obremenitvi se most obremeni na sredi s 150 tonami, za kar se bo uporabilo 12 ve likih 12tonskih tovornih avtomobilov. Poleg njih bodo vozili čez most težki cestm valjarji in pojaše čezenj 800 popolnoma opremljenih konjenikov. Most nosi 37 debelih jeklenih kablov, ki je vsak spleten iz 185 tankih. Vsak veliki kabel mora ob tej poizkusni obremenitvi nositi po 357 ton, vsi skupaj pa okoli 13.300 ton. Posebna komisija je 2. t. m. pregledala dovršeni most in je temu pregledu prisostvoval tudi glavni predstavnik velike nemške tvrdke »Gutehoffnungshtitte« iz Oberhausena na Reni, ki je dobavila vso železno konstrukcijo in jo tudi montirala, ravnatelj Seemann, ki je izjavil, da je zelo zadovoljen z dovršenim delom. Obremenitveni poizkus pa se izvrši pod vodstvom znanega strokovnjaka dr. Mirka R o š a, profesorja na politehniki v Ziirichu in ravnatelja zavoda za preizkušavanje železnih konstrukcij. Umor brata in rop Oeljef 11. novembra. Na okrožnem sodišču v Celju je bila včeraj pred tričlanskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Božiča raaprava zaradi uboja, pred petčlanskim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. DoLničarja pa razprava zaradi roparskega napada. Javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Juhart, oba obtoženca pa je zagovarjal dr. Lovrec, odvetnišdti pripravnik v pisarni dr. Kalana. Lastnega brata je zabodel v srce Prvi se je zagovarjal 201efcni posestnikov sin Avgust Dežnikar iz Dobrovelj ip-ri Braslovčah. Dne 14. oktobra je bil obtoženi Avgugt Dežnikar s svojim bratom Francem, svojo sestro Marijo Uratnikovo in njenim možem Antonom Uratnikom ter še nekaterimi drugimi v hiši svoje druge sestre, Terezije Rovšaikove, v Stopmiku pri Vranskem. Vsi so pili žganje, vino ln šmarni-co. Ko je Urabnikova opazila, da je njen mož že precej vinjen, ga je prosila, da bi šel z njo domov v Braslovče. Ker je njen mož nI hotel ubogati, je šla sama domov. Njen mož je z ostalimi pil naprej. Urat-nik je pričel grditi «vojo ženo, ki je bila sama odšla domov. Franc Dežnikar se je zavzel za svojo sestro. Razburjen je pograbil bukovo palico in zamahnil proti svojemu svaku Uratniku, zadel pa je svojega brata Avgusta dvakrat po rokah. Avgust Dežnikar je razjarjen pograbil kuhinjski nož, ki je ležal na mizi, Ln zabodel svojega brata Franca naravnost v srce. Ranjeni brat se je takoj zgrudil in po po. teku četrt ure umrl. Obtoženec je priznal dejanje, zagovarjal «e je pa s silobranom. Sodišče je Obsodilo Avgusta Dežnik a rja zaradi prekoračenja silobrana po paragrafu 178-2 na 1 leto strogega za/pora in plačilo stroškov karzemskega postopanja. Nočni roparski napad Pri drugi razpravi se je zagmarjal 51-letaii, v Zabukovju rojeni Alojz P o ž n n, brezposeln kovaški pomočnik brez stalne, ga bivališča. Alojz Požam, ki je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, se Je letos 2?. septembra sestal v bližini Gornjega Olrreža pri Artičah z dvema moškima, ki ju ne p-ezna po imenu Dogovorili po se, da bodo napadli premožnega posestnika Janeza Go-liča v Gornjem Obrežu. V noči na petek 2S. septembra so se vsi trije splazili k Goličevi hiši. Odiprli so vrata, ki so bila znotraj zaprta z dvema zapahoma, in vsto. pili v vežo, kjer so čakali na lastnika. Go-lič je kmalu stopil iz sobe v vežo. Dva roparja sta ga takoj pograbila, tretji pa je imel pripravljene vile. Golič je zakričal, nakar mm je prihitel na pomoč njegov hlapec Anton Bratanič. Napadalci so se ustrašili in se podali v beg. Alojz Požun je na beg^i padel, nakar so ga ujeli. Požun je trdil, da ni napadel Golica in da tudi ni imel vil v rokah. Sodišče je obsodilo Alojza Požima zaradi roparskega napada po par. 328-2 na 2 im pol leta robi je ln na iagubo častnih pravic za dve leti. Sreska šolska vrtnarska in perutninarska razstava v Celju V dneh od 28. do 30. oktobra je vladalo v obsežnih prostorih okoliške deške šole v Celju živahno vrvenje. Vršila se je razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši celjskega sreza Svetla in obširna telovadnica je jedva zadoščala obširnemu materialu, ki je okusno razporejen nudil harmonično sliko vrtnarskega dela našega uči-teljstva. Prednja polovica dvorane je poželjivo vabila prijatelje sadja v izbranih pomoloških skupinah jabolk, hrušk, kutin, lešnikov in orehov. Naprednemu sadjarju so nazorno vzbujale smisel za trgovsko opremo sadja sicer ne številni, toda strokovno in zaeno nvkavno opremljeni sadni zaboji. Ravno v tem še tiči velika pomanjkljivost v sadjarski izobrazbi našega podeželja, da svojega, dostikrat prav krasnega sadja ne zna nuditi v trgovsko reklamni obliki odjemalcem. Kmečki sadjarji obiskovalci so ravno tu našli svoje najboljše zadoščenje, pa tudi pobudo, kajti prepričali so se, kaj se da tudi v celjskem srezu ki nima ravno prvovrstnih talnih in klimatičnih pogojev za sadjarstvo, doseči. Razumno negovanje sadovnjakov, primerna izbera sadnih plemen in vrst, dobro gnojenje, škropljenje ter skrbno obiranje sadja v jeseni so bili ne samo v dokončnem uspehu, ampak tudi v modelih, slikah, sadjarskem orodju, oso. bito pa v ljubkih pismenih, računskih in risarskih izdelkih šolarjev nazorno dokumentirani. Ravno v današnji delom ržni psihozi velikega dela mladine, ki se izogiba ročnega dela, je vzgoja šolske in odrasle mladine k ljubezni domačije, spoštovanju kmetiške-ga dela in subjektivni cenitvi domače • grudnih proizvodov važen moment za nadaljnjo zdravo miselnost našega naroda. Posetniki strokovnjaki in lajiki, zrasli na osnovah birokratično formalistične avstrijske šole, so izražali globoko priznanje učiteljstvu, ki stvarno in srčno praviL no razumeva vzgojne smotre naše vasi za intelektualni in gospodarski napredek. V teh malenkostih in drobnarijah se je zrcalila duševnost današnjega podeželskega učenca v njegovem pojmovanju kmeta v borba za gospodarski napredek. Povrtninska skupina sama po sebi ▼ tako pozni pri rodni dobi seveda ni mogla nuditi tekme šolskih vrtnarjev, toda v svoji slikoviti arhitektoniki je harmonično dopolnjevala celoten vtis. Načrti šolskih vrtov, fotografije in slike šolskih poslopij, vrtov, vrtnih skupin, oso-bito pa šolske mladine pri vrtnem delu so v obče zanimala. V svoji raznolikosti in pestrosti nudijo dobro osnovo za prvo knjigo o šolskih vrtovih, ki je na obzorju. V paviljončkih so razstavljali v mikavnih skupinah konservirano sadje in povrt-nino vseh vrst na razne načine. In smo videli prave buteljke ribezevega, borovničevega vina in brezalkoholnih sadnih sokov, sadne mezge in druge sadne dobrote, ki domujejo v naših šolskih vrtih. Tudi šolski čebelarji so imeli svoj oddelek, ravno tako učitelji hmeljarji; tudi ta sta bila privlačna in polna obiskovalcev. Sadjarstvo celjskega sreza ima svoje temelje v učiteljih sadjarjih, ki Jih po večini že krije gruda, toda njihova imena še hvaležno živijo v narodni tradiciji. Tri stenske table so navajale njih imena in v lapidarnih stavkih njihovo sadjarsko oranje ledine. Bilo bi umestno, da se opiše sadjarska zgodovina celjskega sreza T strokovnih listih. Razstavno arhitektoniko je zasnoval strokovni učitelj g. Fr. Vardijan iz šentjurske kmetijske šole po načelih plastične in barvne harmonije. Lepa telovadnica je na odru v žalno zeleni skupini spominjala na težke dni naše narodne bolesti za našim največjim učiteljem, blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. V sredi pestrosti sadja pa je sta! kip Nj. Vel. kralja Petra n. kot cvetka vse te mladosti in ljubezni plodne prirode. Pred vhodom v razstavne prostore so učitelji simbolično posadili sadno drevje v vseh fazah razvoja. Priznati je treba, da imajo danes šolski vrtovi toliko sadnega naraščaja, okrasnega grmovja, raznih ovi-jalk, trajnic, vedno zelenih dekorativnih rastlin v dežah. da nam ni treba iz tujine ničesar naročati Perutninska razstava je bila razvrščena v prizemnih prostorih šolskega prostora De si je veža dolga okoli 60 m, so se morale uporabiti tudi arkade, sicer bi ne bilo mogoče ugoditi razstav-ljalcem, ki so iztožili 70 skupin štajerske kokoši in kapunov. Razstavni odbor je odklonil vsako dru-goplemensko perutnino, omejil pa zaradi prostora in režijskih stroškov razstavljal, ce samo na celjski s rez, saj je tu tudi prvotna domovina racionalne reje ter prvovrstne domačegrudne vzhodnoalpske kokoši. Kmečki rejci, bilo jih je tri četrtine, so pokazali, kako pojmujejo celjski standard rjave štajerke. Po obliki, barvi, pasemskih znakih, osobito pa po teži so to bile kokoši, kakor si jih poželi naš kmet. Dobra, toda ne rekordna nesnost, telesna teia in izenačenost sta fundamentalni zahtevi našega kmeta, ki sta prišli na celjski razstavi do uveljavljenja in izraza. Doslej še ni bilo razstave, kjer bi se reprezentirala štajerska kokoš v takem obsegu in v tako odlični kvaliteti, dasi je morda mariborska razstava prednjačila glede podatkov o poreklu in nesni kontroli. Tu pa so bili kmečki rejci, ki so odnesli prve nagrade ravno vsled odličnega razvoja razstavljene perutnine. Perutninarski oddelek je imel vedno dosti obiskovalcev iz vseh slojev in prepričani smo, da ne bo nikdo teh več trdil, da je štajerska kokoš prelahka. Kraljevska banska uprava, občina Teharje in Celje-okolica. iz katerih slednjih je procentualno največji kontingent razstavljene perutnine, so naklonili vzornim pe-rutninarjem skupno 3900 Din nagrad, ki so se vrstile od 300. 200, 150. 100, 75, 60, 50 in 40 Din tako da je znašalo skupno število 50 Naravno je, da so odnesli pri tej tekmi nekateri perutninarji po 2 nagradi. V skupini A, ka je obsegala razstav-ljalce z nesno kontrolo in rodovnikom, je prejel 1 nagrado posestnik Ivan Pišek iz čreta pri Tehaijih. Drugi sta prejela šol. upravitelj I Gosak in ga. P. Pocajt iz Te-harij V skupini B kjer ni bilo podatkov o poreklu in nesnosti, so prejeli prve nagrade- Ivan Hartman iz celjske okolice, Blaž Kantušar, ter Alojzija Presker iz Te-harij. Banska uprava in zasebniki so pokupili mnogo plemenske perutnine po cenah, ki presegajo 50odstotno tržno blago. Vzorni rejec Ivan Hartman, za čigar lepo perutnino so se kar trgali, pa je prejel za petelina kar sto Din. Tudi kapuni, nameščeni v posebnem oddelku, so dobro odrezali in šli v denar po 20 Din kg žive teže. Za celjsko rejo se zanimajo tudi naše južne banovine ter so odposlanci iz savske banovine obžalovali, da so došli 24 ur pre pozno, kajti želeli so nakupiti 50 plemenskih živali. Bila je nevarnost, da bo razstava razprodana in da bo najlepše blago odromalo v druge kraje, kar bi našemu pe rutninarstvu ne bilo v korist. Perutninarsko razstavo je aranžiralo učiteljstvo celjskega sreza pod vodstvom šolskega upravitelja g. Gosaka iz Teharij. V rokah učiteljstva je tudi nadaljnja uspešna reja perutnine po srezu, ki utegne postati središče reje najlepše kokoši. Kakor na šolsko vrtnarskem je doseglo učiteljstvo tudi na perutninarskem gospodarskem delu velike uspehe, za kar mu gre vse priznanje. Na razstavi so se vršila tudi poljudna predavanja o pomenu šolskih vrtov, o nalogah učiteljstva za intenzivacijo reje štajerske kokoši, o sadjarstvu, čebelarstvu, kmečkem vrtu in o nalogah kmečkega pe-rutninarja v bodočnosti. O tej snovi je poljudno razpravljal stari perutninarski stro kovnjak višji živinorejski inšpektor gosp. Martin Zupane iz Maribora. Razstavo sta obiskala tudi zastopnika banske uprave načelnik inž. Josip Zidanšek ter banovinski nadzornik šolskih vrtov Andrej škulj. Razstavni odbor je izdal za razstavo lično propagandno brošuro z dobrimi članki, kjer se obravnavajo vprašanja vrtnarstva, kokošjereje, čebelarstva in kmečkega cvetličarstva. Stanovanjsko vprašanje v prestolnici Stanovanjske razmere v naši prestolnici so se v zadnjem časa brez dvoma precej izpremenilc. čemur je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo ob letošnjem novembrskem selitvenem roku. o katerem je »Jutro« že kratko poročalo, znatno manj selitev, kot jih je bilo v minilh časih, ko se je vršilo pravo pravcato »preseljevanje narodov«. Dočim jc bilo ob letošnjem majniškem selitvenem roku v samem sre-skem sodišču nad 2000 stanovanjskih odpovedi, sedaj tamkaj niso imeli skoraj nikakršnega opravka s takšnimi posli in po policijskih kvartih. kjer je bilo za 1 novembra lanskega leta cclo nekaj nad 400ravili krvavice in tolste gosi v zavesti, da Ljubljančani Martinovo radi proslavi, jo s pojedinami Si socialne preorietntacije gibljejo naš zdravništki sta n Neno^reden Dovod zborovanju je dal načelni sklen državnega sanitetnega sveta, ki je na vprašanje vlade, na kakšen način naj se obdavčijo zdravniki, ki imajo po več služb, od^ovo. ril. naj se v takšnem primeru smatra glavna zaposlitev v banovinski, državni služb' ali p-edobno, za službo, od katere se plačuje uslužbenski davek, ostale za-ipcslitve pa naj se šteieio za zasebno prakso Na podlagi tega sklepa, ki ga je fi-nančni minister odobril, so davčne urra-ve izračunale davčne predroise. ki v številnih primerih za nekajkrat presedajo vsote, kakor so jih zdravniki plačevali doslej Mnogi govorniki *»o na skupščini zahtevali, da se mora zbornica odločno zavzeti preti stališču zdravstvenega sveta. Na komu je bilo sklenjeno, da naj odibor izdela podrobno utemeljeno vlosro. ki bo nato izročena na odločuiočih me stih Gneča in navdušenje pri „Snegulčici" Kakor lani ob tem Času. ie Narodno gledališče tudi Ieto6 pričelo zdai, ko ee bliža sezona decembrske razgibanosti prazničnih prireditev, delati e noživljeno aktiviteto in in z razširjenim programom. Tako so bile da neg v dramskem gledališču druga za drugo kar tri predstave Ob 11. uri dopoldne je bila premijera priljubljene otroške pravljične igre »Snegulčice« v režiji prof. šesta Ilisa ;e bila nabito polna in lahko 6e reče, da je bilo danes dopoldne v gledališču približno enkrat več ljudi kakor jih gre vanj. Vse lože. vsi sedeži v parterju, na balkonu in galeriji so bili čez mero pre-natrpani, povsod so malčki sedeli mamicam na kolenih ali pa jim viseli na ramah- V parler «o na obeh straneh postavili še po eno vrsto rezervnih stolov Bil je velik in vesel praznik otrok in njihovih mamic. Drobna publika ee ie od 6rca zabavala ob pijanem svetu dvorjanov, dvorjank. pravljičnih gozdnih bitij in pestrega drobiža, ki je na dvoru lepe. a trdoerčne mačehe kraljice za postrežbo in zabavo, obenem pa je ves čas trepetala za usodo lepe male Sne* gulke, ki si je tako lahkomiselno drugo za drugim nakopavala pogubo, ivraljično Snt guleiro ie igrala V. Juvanova, njeno trclo-srčne mačeho M. Danilova, princ iz daljne dežele, ki na smrt obsojeno princeso čisto ponevedoma in po nerodnosti otme. pa ie Hans Haaptniann: bil Jan. Med malim občinstvom je bilo mnogo iskrenega navdušenja in na nevarnih mestih tudi dovolj resno mišljenih solza. Misel, tla naj bi teater ob nedeljah dopoldne posvetil malemu občinstvu svojo pozornost, se je izkazala za prav posrečeno in najbrž smemo upati, da bodo naši malčki to zimo deležni še več tako lepih matinej. Popoldne so v dramskem gledališču dajali znano francosko komedijo >Migo, dekle z Montparnacar. zvečer pa veličastno Rostandovo napoleonsko dramo »Orlič«. V operi pa. kjer je žel pred polno hiso mnNo. vidiš... In ko bo najprijetnejše, se bova začela zibati v čolnu kakor za šalo, dokler se čoln ne zvrne. Pa umreš in ne veš ničesar o tem.« Ta igTa a smrtjo pa Je spet spravila dekle nekoliko iz ravnotežja. »če je to le res .« je zadvomila. »Meni je pripovedoval nekdo, ki je nekoč utonil. . to se pravi skoro utonil,« je popravil Maks, »ne vem več tako natančno, toda čudovito lepo je bilo Kakor nekako zvonjenje je bilo. kar je pri tem slu šal... in cvetlice in solnce in same lepe nage ljudi je videl...« »Fej!« je rekla Greta ln se sramežljivo obrnila od spremljevalca. »če nočeš z menoj, pa po j dem sam,« je pojasnil Maks, »a to ni tako fino -.. in potem ... tudi ne napravi takšnega vhsk« na druge kakor če bi ota skupno umrla.«' Dekle je napravilo šobo: »Saj nisem re. kla. da nočem... Ti, Maks, kaj pa če je pekel?« »Takšna neumnost!« se je zaničljivo zasmejal. »Tega ne verjame noben izobražen človek več! Tcf^e samo iznajdba kapitalistov!« a »Zakaj pa sl,/j se potem učili v šoli!« je pripomnila Greta plaho. »Seveda! Kapitalisti imajo tudi vpliv na §olo in že skrbijo za to, da natreskajo takšnih neumnosti v otroške glave, ki so potem vse zmešane. Le nikar se ne boj... Bral sem o tem debelo knjigo; meni naj nihče ne gobezda o peklu in o duši in o podobnih čenčah!« Ker pa je še vedno videl plašno razmišljanje v Gretinih prestrašenih očeh, je skleni! to nevredno tovarišico zaničevati, in dejal je ves ogorčen: »Ti še nisi zrela za kaj takega .. pa pojdem v nedeljo sam... neumna gos!« Potisnil je dekle v stran in odkorakal z rokama v hlačnih žepih po cesti. Greta se je čutila hudo užaljeno, vendar pa mu je v krajši razdalji sledila Ko je zdajci obstal, da bi si hladnokrvno prižgal cigareto, ji je začela ugajati njegova junaška ravnoduš-nost nasproti smrti tako zelo, da se je ponižno spet pritihotapila k Maksu. Stopicala je nekal trenutkov poleg njega, ki se je delal, kakor da je sploh ne vidi. in se je sramovala svoje malodušnosti. Na cestnem oglu, na katerem sta se morala posloviti, je potegnila Greta svojega ljubimca za ro. kav: »V nedeljo... deset minut pred deseto tukaj,« je rekla. Maks jo je pomeril od pet do glave: iPl-ška. .!« »Pa vendar hočem umreti.« je kljubovala med solzami. »No. naj bo.« je velikodušno dejal Maks. »samo da boš prinesla s seboj koš dobre volje!« če boš tulila, te pustim v gozdu in umrem sam...« ★ Zemlja se je bila tisto nedeljo posebno svečano okrasila za smrt obeh zaljubljenih predmestnih otrok Vsaj zaljubljenca sta si tako tolmačila premagujoči blesk majskega solnca. svečano miganje brezovih FILATELIJA Predlog za nove znamke s sliko kralja Petra II. Vsi veliki državni dogodki pokažejo svoj učinek tudi pri filateliji. Vsaka sprememba v državni obliki in osebi vladarja ima za posledico zamenjavo poštnih znamk s tako sliko, ki jasno kaže nastalo spremembo, če razmotrivamo znamke, ki so bile v rabi na sedanjem ozemlju Jugoslavije od leta 1850 dalje do današnjih dni, nam dokumentarno pokažejo tako ves historiat borbe za uedinjenje, kot posamezne faze teh borb. Od turških, srbskih in črnogorskih ter preko avstrijskih, ogrskih in bosanskih znamk pridemo do hrvatskih in slovenskih znamk, izdanih ob času prevrata, končno pa do prvih skupnih znamk, v početku z označbo »Kraljevina Srba. Hrvata i Slovenaca«, a od leta 1931 dalje z definitivno označbo »Jugoslavija«. Kakor nam znamke iz predvojne dobe in znamke, izdane za časa vojne, s svojimi pridevki jasno prikazujejo odvisnost °d tujih dinastij in vladarjev, tako nam pokažejo prve znamke po prevratu v svojih slikah alegorijo Svobode, sužnja, ki trga verige sužnjosti. slogo treh sokolov in svi-tajcčo se zore boljše in slovanske bodočnosti. Prve skupne znamke nam pokažejo vzvišene slike kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra: že leta 1923 vidimo na znamkah sliko sedaj tako tragično umrlega kralja Aleksandra I., a leta 1931 prvič tudi sliko tedanjega prestolonaslednika Petra v sokolskem kroju. Kakor so vse te spremembe v življenju našega naroda pustile sledove na državnih znamkah, je tudi grozna tragedija v Mar-seilleu pritisnila svoj žalostni žig Dosedanje znamke s sliko kralja Aleksandra I. se ne bodo več tiskale. Preostale zaloge teh znamk se opremijo s črnim robom. Tako pokažejo znamke s črnim robom že blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Veliko državniško in nacionalno delo kralja Uedinitelja se nam sicer na naših znamkah ne prikazuje v po- sebnih slikah kot je to obič?j v drugih državah, vendar moremo pri pazljivem pregledu jasno opaziti obeležje cele etape od uedinjenja pa do tragične smrti vladarjeve. V letu — 1918-19 so v državi v rabi znamke s plemenskim značajem. — v bivših srbskih in črnogorskih pokrajinah zadnje srbske znamke, izdelene na Krfu, v hrvatskih krajih znamke z napisom »Hrvatska«, v Bosni bivše znamke s pretiskom. v Sloveniji pa znamke z označbo »Država SHS«, izdelane v Ljubljani; te raznolične znamke nadomeste skupne znamke Srba, Hrvata i Slovenaca, ki se 1. 1931 umaknejo največji tvorbi blagopokojnega kralja — Jugoslaviji! To svoje največje delo je mora! Veliki kralj zapečatiti s svojo mučeniško krvjo ,in baš na to nas bo vedno spominjal črn rob, znak žalosti. Na junaški prestol Karadjordjevičev je stopil mladi kralj Peter n. Nova era v državnem življenju ima za posledico tudi novo ero v naši filateliji: odslej se bodo tiskale poštne znamke s sliko novega suverena. Vsaka sprememba znamk pomeni velik dogodek, ne samo v naši domači filateliji, marveč tudi v oni vsega sveta. Znamke s sliko Nj. Vel. kralja Petra n. se bodo uvrstile v milijone albumov zbirateljev vseh delov sveta. Zato pa je tudi iskrena želja jugoslovenskih filatelistov, da se te znamke umetniško izgotove, da nam bodo v tu- in inozemstvu v čast in ponos, saj se jih ne uvrsti zgolj mehanično v zbirke, marveč se jih tudi proučuje in komentira. In to zanimanje noj nova izdaja še poveča! Milijoni filatelistov naj se pri pogledu na ljubki obraz našega mladega vladarja spomnijo na gnusen zločin, ki mu je vzel očeta in voditelja, pa tudi brezskrbno mladost. I * Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani je sklenilo zato na predlog svojega predsednika zaprositi jugoslovenski filate-listični savez v Beogradu, da se na pristojnih mestih zavzame za to, da bodo nove znamke izdelane dovršeno umetniško in je tudi samo odposlalo svoje predloge. Tajnik društva je izdelal načrt bodočih znamk, kakor jih kaže naša reprodukcija. Slika Nj. Vel. kralj Petra ET. je posneta po najnovejših portretih, ki jih je izdelal letos na Bledu naš umetnik Božidar Jakac in so vzbudili Najvišje odobravanje in zadovoljstvo Ti portreti so za izdelavo znamk izredno prikladni. Predstavljajo sliko Nj. Vel. kralja Petra n. v profilu in en face. Poleg običajnega besedila je na levi strani napis »čuvajmo Jugoslavijo« kot trajen odziv na zadnje besede umirajočega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Izdelava znamk je zamišljena v plemenitem tisku (bakrotisku ali podobno). Predlog slovenskega filatelističnega društva ne izključuje, da se za bodočo serijo frankovnih znamk, osobito morda za nižje vrednote, ne bi uporabili tudi drugi motivi, kakor n. pr. reprodukcije najlepših jugoslovenskih pokrajinskih slik. S. V. * SK>vensko filateli^ično društvo ima svoje redne društvene sestanke vsako sredo ob 20.30 v posebni dvorani restavracije »Zvezda«, člani, filatelisti in gostje vabljeni. — Dopisi za Slovensko filatelistično društvo naj se naslavljajo na tajnika g. Slavka Veselica, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14. gel nihče več videti?« »Dokler ne pri pluje parnik.« je odvrnil Maks in se umaknil s svojimi mračnimi očmi plašno prežečemu pogledu dekleta. Njun mali čoln je plaval kakor zapuščen sredi velike vodne površine. Strašno zapuščen___ Zdaj je potegnil Maks vesla k sebi v čoln... »še ne. 5e ne,« je prosjačila Greta, »počakaj. dokler ne zaide solnce.« Maks je pokazal čez jezero. Tam se je bil pokazal črn oblak nad vodo. »Ladja,« je rekel, »ko se približa, zave-slava v vodno brazdo ... in ...« Za kakšno sekundo je Greta čisto otrpnila; potem je prikimala živahno in rekla s skoro prešerno veselo vnemo: »Da, da!« Maks je nezaupno zaškilil proti njej in Greta je videla, da mu je stopila kri prav do senc. Potem sta se oba zanimala še samo za parnik. ki se je počasi bližal. »Ti,« je govoril Maks, »morda nama spustijo reševalni čoln. če ti bo žal umreti, nimam nič proti temu, če se daš rešiti.. .c »In ti?« je vprašala Greta prežeče. »Jaz? Saj £em vendar mož!« se je ba_ hal Maks Tedaj sta zaslišala topotanje mogočnih ladijskih koles in po dolgem se izravnavajoči valovi so nemilo udarili ob čolnič samomorilcev Z divjo hlastnostjo je zgrabil Maks vesla m veslal s tako močjo, da je brizgajoča voda udarjala Greti v obraz. Greta se je z eno roko obupno oprijemala klopice ob krmilu, z drugo pa je držala robec, mahala z njim in kričala čez jezero; »Pomoč, pomoč!« »Drži gobec, neumna goska!« je sopihal krčevito veslajoči dečko, »še tega bi bilo treba, da bi umrl s teboj. strahoj>etka!« Šele zdaj je opazila, da se njun čoln hitro pomika od parnika proti bregu. Sedela sta si nemo nasproti in se merila s sovražnimi, zaničljivimi pogledi. Drug drugega sta sovražila za prestani strah, a nista se upala drug z drugim obračunati, dokler je pljuskal ob čoln ta nevarni element. Ko je Greta čutila pod seboj spet trdna tla, je dejala prezirljivo: v Tak strahopetec!« Dal ji je zaušnico. Potem sta šla, vesela, da živita, vsak po eni strani široke ceste nazaj v plesno dvorano. Maks je glasno in napačno žvižgal melodijo iz neke operete v večerno tihoto Greta, ki je škilila s plašno prezirljivim pogledom proti njemu, je mrmrala melodijo neke stare poulične psemi. ★ Ko sta se s prvim jutrnjim vlakom vra. čala v mesto, je hotelo naključje da sta si sedela v istem kupeju nasproti Na ra. mah Maksa je slonela kuštrava elava dre majoče Klare, glava možica s kepa sto no go pa je počivala na mladih prsih Grete Razdražena in čuječa varovalca svoje nive sreče sta gledala v zadregi a drzno drug mimo drugega v blesteče maisko iutr^ 415 si ž

n kost zalila vse navdušenje in navijanje za okroglo u^nje. V Ljubljani so He.rmežani drugič poskusili srečo v boju za točke. Nasprotnik je bi manj nevaren in tako so spravili prav zadovoljiv in tudi zaslužen izktip ček. Za zdaj so sicer še v spodnjem delu tablice, toda imajo še veliko bodočnost — vsaj giede odigranih tekem. Ilirija se ;e vrnila med nekdanje sotek-mcce in jo ie že prvi poziv stal obe točki. Igre z Rapidom — in še na igrišču v Ljudskem vrtu — so zanjo menda že v naprej izgubljene. Tako je bilo tudi včeraj: pravijo sicer, da je imela še mnogo prilike za premeno iz da, toda manjkalo ji ie vsega. Skoda jih ie, vseh točk. Cakovčani se vztrajno držijo doma in so včeraj spet spravili dve točki, to pot v tekimi proti Mariboru. Vsekakor j'e njihov dosedanji izkupiček točk že zgovoren dokaz, da so v^aj na svojih tleh kos vsakemu nasprotniku. Počakati je treba zdaj še na toliko zunanjih nastopov. Železničarji in Celjani so se pomerili na celiski Glazif. Menda po krivdi sodnika so Mariborčani dobili obe točki in potlsniili Celjane s častnih mest, toda dosedanji nastopi obeh enajstoric dajejo slutiti, da bodo letos med kandidati za vrhunec tabele prav ogorčene bitke in pičle razlike. Današnji rezultati so skoraj do temeljev prevrgli prvenstveno tabelo, ki kaže do prihodnje nedelje naslednjo si ko: ČSK 4 3 10 16:4 7 Železničar 3 2 1 0 8:4 5 Rapid 5 2 0 3 10:10 4 Celje 5 2 0 3 8:9 4 Maribor 3 111 7:8 3 Svoboda 5 1 1 3 9:24 3 Hermes 2 10 1 6:4 2 Ilirija 1 0 0 1 0:1 0 V naslednjem so naša poročila: Hermes : Svoboda Mb. 4:1 (2:0) Igrišče Hermesa je bilo drugo prizorišče nogometne, predstave v Ljubljani, in sicer sta se tamkaj — brez predigre, ker je bil teren zaradi dežja preveč razmočen — v boju za točke srečali enajstorici Hermesa in mariborske Svobode. Zanimanje za tekmo je bilo — kljub obupnemu vre. inenu — še precejšnje in nekaj sto vztrajnih gledalcev je tudi za Hermesovim plo. tem sledilo posameznim fazam te skrajno naporne in do zadnjega odločne bitke za številke v tabeli. S kratko zamudo sta enajstorici zavzeli pred sodnikom g. Pfundnerjem mesta v naslednjih postavah: Hermes: Oblak, Klančnik, Pepč-:k. Fer. jan, Zalokar, Kretič, Kos. Brodnik, Košenina, Mokorel, Kariž. Svoboda: Dražhaber, Novak, Strnad, Vcršak. Kaleč, Filipič, Tičar, Selinšek, Stern, Daško, Tomažič. Hermes, ki je nastopil v nekoliko »obnovljeni z formaciji je bii razen kratkih presledkov močnejši del na igrišču. Vse bolj kot kaže rezultat je oila vidna njegova premoč do odmora, ko je tudi za. streljal aii pa zamudil vrsto zrelih pozicij in zvišanje rezultata. Po odmoru se je tehtnica kar začetkoma nagnila nekoliko v korist gostov, toda pezneje so bili domači spet krepki gospodarji na polju. Kot celota enajslorica kljub tej vidni premoči in zasluženo doseženi zmagi ni napravila pre. pričevalnega vtisa in mislimo celo, Ja bo morala v resnejših tekmah iztrebiti še nekaj zelo kvarnih podrobnosti. Tako je napad — ki je bii v ostalem pod manj posrečenim vodstvom sicer dobrega Košeni-ne le na trenutke povezan — zaradi nepotrebnega zavlačevanja in igračkanja zaigral mnogo dragocenih pozicij, čudno šib. ka točka je bil kljub najlepšemu golu dneva Mokorel. Krili sta se uveljavljali z manjšo ali večjo srečo, vsekakor je bil Kos na desni često na slabšem. Zadnji gol pa je v lepem odstotku njegovo delo. Kril. ci so prekosili same sebe in so vzdržali — posebno v ofenzivnem delu — glavni napor, ki je vendarle potreben tudi za to zmago. Branilski par z vratarjem je opravil dobljeno v zadovoljstvo, toda vedeti je treba, da Svobodin napad v nekaterih fazah igre sploh ni bil resno kos svoji nalogi. Končno pa je vsa igra — to velja kijpa enako za oba nasprotnika — suno trpela zaradi hudega naliva in zmerom mehkejših tal, tako da se pravo razmerje sil obeh enajsto ric po tem »plavanju« niti ne da dobro oceniti. Novinec v tej konkurenci, mariborska Svoboda, ki se je kljub kričečim disonan. cam v posameznih rezultatih držala do danes sredi med gornjo in spodnjo hišo. nas ni mogla prepričat! o sv°ji kakovosti. Moštvo dičijo predvsem velika požrtvovalnost, silen elan in dobra kondicija, toda s tehnične strani — vsaj danes — niso mogli nuditi niti oddaleč toliko kot Hermežani. Napad je »plavak z nekaj skromnimi izje. mami na vsej črti. krilce pa je rešil enake usode neutrudljivi Kaleč, ki je bil najboljši mož na polju in mu gre gotovo levji delež zasluge, da Mariborčani niso doživeli hujšega. Obramba je bila preveč obremenjena, je pa kljub temu žilavo vztrajala do konca, in gotovo ni najslabši del moštva. Vratar je storil, kar je mogel; zdel pa se je nekoliko nesiguren in bi se pred boljšimi strelci najbrže ne izmotal tako poceni. Vidi pa se, da je enajstorica vzela svojo prvenstveno nalogo z najresnejše strani in jo je treba že zaradi tega sma. trati za tekmeca, s katerim bo imel vsak nasprotnik vsaj toliko opravka, da si ž njeno pomočjo ne bo mogel fabricirati količnika. Morda sem in tja kateri... kot si ga je že ČSK na domačih tleh! potek igre je bil tipično prvenstveni. Malo nervoze, malo tipanja, potem pa H. zaigra prvo vi. jolino. že v 7. min. uvede svojo serijo kotov — do konca polčasa se jih nabere »samo« 9 — toda branilci so skoraj vselej na mestu. V 16. min. dobi Mokorel lep pas od Kariža, pošlje »volley« ostro na mrežo, levi branilec doseže, toda samo podaljša nad vratarjem. 1:0 za H. V 20. min. je eno. minutni molk v počastitev spomina Nj. Vel. kralja Uedinitelja. Hermes nadaljuje kanenade, strelja celo v vrhnji drog, toda žoga se zmerom spet vrača v sredino ali na kote. V 27 min. se v gneči pred vrati »izcimi« splošno priznana roka in Brodnik pretvori enajstmetrovko v zasluženi — 2:0 za H Do odmora je vsa igra pred go_ lom Svobode, toda vrat ne najde nihče. Tik pred odmorom so gosti na Hermesovi strani, kjer izsilijo kot, toda žoga pride do igralca šele na nasprotni strani igrišča. Po odmoru — zdaj pa lije prav kot iz škafa — se kar od prvega žvižga odtrga Svoboda in poizkusi nekaj ofenzive, toda brez uspeha. Potem gre spet H. v na.pad in v 15. min. je Košenina na strelu. Močna in težka žoga uide vratarju pod roka- mi 3:0 za H. Gostje »zavozijo« takoj nato usnje pred samim vratarjem mimo dro. gov, pozneje se slični prizori ponavljajo še nekajkrat. Tla so razmočena in vsako preračunano ravnanje z žogo je izključeno. v 35. min. »poleži« Košmerl Daška za več metrov daleč v blato; enajstmetrovko tolče Stern med drogove 3:1 za H. Tik pred koncem se posreči Hermesu lep napad z desne; Košenina pošlje Kosa v ogenj, slednji »centrira;, žogo dobi Mokorel in efektno postavi končni rezultat. Prav dober sodnik je bil g. Pfundner, ki pa v ostalem ni imel najtežje naloge — kolikor tudi njega ni zadelo skrajno ne. ugodno vreme. V II. razredu KOrotan : Keka 4:3 (3:1) Ta prvenstvena tekma se je vršila na igrišču Reke. Obe moštvi sta zaigrali zelo energično, dasi je razmočeni teren zelo oviral lepo igro. Zmago je odločila boljša obramba Korotana. Obisk zaradi slabega vremena ni bil posebno velik, teda še to občinstvo je v taki obliki * navijalo« za domače, da je vredno vse graje. Klubovo vodstvo bi moralo skrbeti, da v bodoče na igrišču ne bo takšnih gledalcev, ker takšni nastopi ne škodujejo samo slovesu klu_ ba, temveč športu sploh. Jadran : Grafika 2:1 (1:1) Prvenstvena tekma, ki se je vršila kot predtekma prijateljske tekme na igrišču Primorja, je prinesla obojestransko zelo šibek nogomet. Zmago je izvojeval odločnejši Jadran. Slovan : Sl°ga 4:3 (4:0) Slovan je bil tehnično boljše moštvo in je zmago zaslužil. Igra je bila zelo fair. Mars : Svoboda 4:0 (3:0) Mars je bil ves čas v premoči. Na tekmi je prišlo do neljubih incidentov. Sodnik g. Galič zelo slab Rapid : Ilirija 1:0 (1:0) Maribor, 11. novembra. Prvenstvene tekme še vedno vlečejo Ne glede na vse neugodne okolnosti se je danes zbralo na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu okrog 81)0 gledalcev, ki stf pri. sogtvovali napeti borbi. Ilirija je vedno atrakcija, ki se je naše občinstvo ne more ubraniti. Tudi ta tekma je bila v resnici prvenstvena borba za točke, igralo se je ves čas temperamentno, živahno in ostro in tem.p>o ni ponehal do zadnjega žvižga. Nekaj minut po napovedanem času sta nastopili moštvi v naslednjih postavah: Rapid: Kosem.Barlovič, Antoličič-Fuč-kar, Seifert. Golinar-Heller, Klipstadter. PrLnčič, Baumel, Vidovič. Ilirija: Malič-Unterreiter. Brglez-Lah IT. Sočan, Pogačnik-Jug, Slapar, Župančič, Žitnik. Rihar. Začetek je bil prav posrečen, čeprav je bala igra enostranska in jo je dirigiral Rapid, ki je pol ure sam prevladoval z le. pimi in smiselnimi potezami in valil napad za napadom na ilirijanski gol. Vendar so bili ti napadi precej šablonski in taktično deloma napačni, ker so vsi igrali na Baumla, kar se ni obneslo. Kljub temu je bil vsak napad leip za ok0 in je razodeval nekaj smisla za inteligentno igro. Proti konen prvega polčasa se je pa konč. no Rapi'du izčrpala zaloga energij in je iprecej popustil. Le sem in tja se je enajstorica pozneje znašla in prihajala v napad, a večji del se je Rapid omejil na obrambo in je proti koncu igre to formacijo še ojačil z igrači prve linije in zače! uvajati zavlačevulno taktiko. V prvem napadu so si Rapkiovci zasigurali majhen naskok, ki bi ga pa lahko za dva ali trj gole povečali, če bi napad izkoristil mno. go zirelih situacij. V drugem polčasa pa je moral Raipi'd posvetiti vse svoje sile obrambi, da ni utrpel rzguite. S pičlo zmago so RaipJdovci lahko prav zadovoljni. O moštvu Rapdda se ne da reči, da bi bila izenačena enajstorica, kajti v vsaki formaciji je nekaj vrzeli. Razen obrambe ni zadovoljila nobena formacija. Srednja vrsta je mnogo trpela zaradi šibkosti srednjega krilca, a tudi njegova partnerja danes nista bila na višini. Vsa krilska vrsta je igrala preveč defenzivno, v napadu pa je bil najslabši Klipstadter, ki je igral v drugem polčasu na desnem krilu. Notranji trio je prepočasen. Ustvaril si je sicer nekajkrat lepe situacije pred ili-rijanskim golom, toda jih ni znal izrabiti. Pri vsem moštvu pa je pohvaliti zlasti start, ki pa je bil često preoster. Tudi v igri z glavo so si lepo pomagali. Ilirijani so začeli precej indolentno in So se dali presenetiti po svežem startu nasprotnika, ki ga niso mogli preprečiti, niti zajeziti njegovih kombinacij. S tom so ge spravili v podrejen položaj in se niso mogli ves prvi polčas popraviti. V drugem polčasu pa so bili anataio v premoči, a se niso mogli prav zciajti. Nobena poteza ni bila solidno zgrajena in nič ni bilo videti samostojnosti v igri. Moštvo je igralo brez pomisleka, brez pre. udarnosti in brez ambicije. Ko se je nasprotnik v drugem polčasu iztrošil, so imeli dovolj prilike in časa, da bi imi jo za-godli( pa so opustili priložnost in tako izgubili dve dragoceni točki. Najbolj nr. učinkovit je bil napad, v vsem kvintetu ni bilo izrazite točke. Na obrambi je dolgo slonel velik del. Opravila ga je sicer dobro, a z veliko muko i® silnimi napori. KriLska vrsta je imela mnogo posla z nasprotnikovo napadalno vrsto; šele ko je začela startati, se ji je posrečilo razbiti nasprotnikove kombinacije. Zaigrala je dobro zlasti v drugem polčasu, ni pa našla razumevanja v napadu. Po današnji igri je zopet potrjena domneva, da Ilirija na igrišču v Ljudskem vrtu ne zna ' igrati kakor običajno. Zato si je Rapid izbral prav ta prostor. Igra je potekla v najlepšem redu in ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Edini gol je zabil v 28. min. prvega polčasa Prinčič. Sodil je g. Nemec objektivno in z malimi pogrešikami tudi dobro. Ob tej priliki je igral Bark/vič za barve svojega kluba že tristoto tekmo in so mu klubovi fumk. cionarji pred tekmo izročili lop« spominsko darilo. V pred tekmi so igrali subjuniorji Ra pida in Maribora; zmagali so mali Mariborčani] s 4:0. Dopoldne se je na igrišču železničarja vršila zadnja tekma za jubilejni pokal I SSK Maribora, in sicer med mladlnama železničarja in Maribora. Zmagala je mla. dina Maribora z 2:1. Ker pa ima železničar v skupnem tekmovanju dve točki več je izročil načelnik Maribora železničarjem lep pokal. Železničar: Celje 3:2 (la) Danes popoldne se je vršila na Glaziji pred 600 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med mariborskimi železničarji in domačo enajstorico SK Celja. Rezultat je zaradi drugega gola za železničarje, ki je padel iz očitne ofside pozicije, nerealen. Gostje so nudili dobro tehnično in kom-binatorno igro in so bili tudi boljši v startu, ki pa je bil preoster. Celjani so igrali boljše kot v preteklih tekmah, toda napad je bil premalo odločen in ne povezan ter je zaigral najmanj tri zrele pozicije pred na. sprotnikovim golom. V prvem polčasu :n tudi v uvodu drugega polčasa so bili domačini v premoči. Vodstvo je dosegel že v 4. min Paulin za ž., toda Gobec je že minuto kasneje iz. enačil. V 9 min. so igralci in občinstvo z enominutnim molkom počastili spomin za pokojnega kralja Uedinitelja. Igra je nato valpvila s polja na polje in po nekaj krepkih napadih Celja je Gobec v 20. min. dosegel drugi gol za svoje barve. Rezultat se do odmora ni več menjal. Po odmoru so spet pritiskali Celjani, toda v 12. min. je ž. izvedel prodor in Paulin iz of side pozicije zabil drugi gol za ž V 15. mm. je bil hudo bleziran celjski vra. tar. kar je dalo občinstvu povod, da je vdrlo na igrišče. Po teh burnih prizorih so Celjani popustili, 2. pa izrabili priliko ter po Lešniku v 28. min. povišali rezultat na 3:2. Vsi nadaljnji napori Celjanov, da bi izenačili, so ostali brezuspešni. Koti 5:3 za ž. Tekmo je sodil g. Cimperman iz Ljubljane, v prvem polčasu objektivno, po odmo. ru pa precej površno. Občinstvo je često protestiralo proti njegovim odločitvam. Razburjenje se tudi po tekmi ni hotelo poleči, tako da je morala policija izprazniti Glazijo. Vedenje občinstva je bilo vredno vsega obžalovanja. Atletiki : Jugo-^avija 7:1 (8:0) Dopoldne je bila na Glaziji pred 200 gledalci drugorazredna prvenstvena tekma, ki so jo Atletiki z lahkoto odločili zase! Zmagovalci so v vseh ozirih prekašali na. sprotnike. Sodil je g. Seitl. ČSK: Maribor 4:2 (2:0) čakovec, 11. novembra. Igra je bila od začetka pa do konca lepa in fair za točke. Obe moštvi 6ta ge borili resno ln vsak po svojih najboljših močeh. Maribor je bil v prvem polčas« ■precej dober, ni pa imel sreče in nje.gov napad tudi ni znal izrabiti mmogo zrelih situacij. Čeprav je Mla igra poootaoma izenačena, so domačini v 20. in 42. min.. obrakrat po levem krilcu Bašu. flospgl' dva gola. V drugem polčasu so Mariborčani sicer prevzeli iniciativo in se je na. pad za napadom valil proti čakovcu, ven- Ligaš je imel prijateljsko tekmo Enajstorica Primorja je imela včeraj v gostih moštvo Gradjanskega iz Karlovca in zmagala s 5:2 — »Voda« je pokvarila igro in obisk Naliv je na žalost preprečil boljši obisk. Kljub neverjetno slabemu vremenu pa se je zbralo na igrišču okoli 300 ljudi, ki se jim je hotelo videti igro našega ligaša. Niso bili razočarani. Protivnik ni bil toliko šibak, kot bi se bilo po njegovi prove. nienci moglo pričakovati, in je prisilil domače moštvo, da je moralo dati res vse iz sebe, če je hotelo doseči ta rezultat. K temu sta obe moštvi v sicer zelo fair igri šli z nepričakovano energijo in žilavostjo na delo ter v hudi borbi s težkim zemljiščem predvedli razmeroma jako dober nogomet. S četrturno zamudo, ki jo je zakrivil sodnik, na katerega sta morali moštvi v dežju čakati, se je igra pričela in sta moštvi nastopih v postavah: Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I. —Zemljak, Slamič. Boncelj—šlamberger, Pupo. Bertoncelj II. Janežič. Petelin. Gradjanski; Katalančič—Filipčič, Mata. kovič VI.—Mihelič. Našič, Matakovič SI. —Baloš S., šuljagič, Balaš B., Hripko, Si-koronja. Igra je bila, kakor rečeno, zelo fair, zato pa nikakor ni zapadla v monotonost. Nasprotno, bila je od začetka do konca skoraj prvenstveno borbena, deloma tudi ostra, a vendar prijateljska. Takega pote. ka in v takem stilu bi si želeli tudi v važnih prvenstvenih borbah, pa bi si nogomet pridobil mnogo prijateljev. Igralci so se morali boriti na razne strani, največ s terenom. Nikoli si niso bili na jasnem, kam bo žoga ubrala svojo pot, s koliko močjo jo je treba suniti, da bo prišla na zaželjeni cilj. Odtod so bile kombina. cije zelo pomanjkljive in netočne, s podajanjem na male distance se ni prišlo ni. kamor. Prvi polčas je bilo igrišče še nekam uporabno in so bili poskusi kombinacij po sredi vsaj razumljivi. Močvirje v drugem polčasu pa je imperativno narekovalo igro z dolgimi pasovi po krilih in sta tudi obe moštvi ubrali to taktiko. Stranski krilci so imeli pri tem Izredno težak posel in mu skoraj nobeden ni bil kos. S kril so tudi padli po večini vsi goli drugega polčasa. črno-beii so bili takega treninga že zelo potrebni. Nevzdržne razmere v savezu so letošnje državno prvenstvo upropastile. Tako se ligaši zatekajo k prijateljskim izhodom iz zadrege, kajti če kje, velja v nogometu pravilo, da je zastanek istoveten z nazadovanjem. Naš ligaš je tudi v nekompletni postavi pokazal svojo moč. Predvsem je bila tokrat kompletna obramba pozitiven del moštva, ki Je bil od začetka do konca neprestano v gibanju in svoj posel opravil na zadovoljstvo. Vsa tro. jica se je dobro razumela in se medsebojno spopolnjevala. Nasprotnemu napadu, ki ni bil slab, ni dala, da bi si ustvaril kako šanso, en gol je bil dobroplasiran prost strel, drugi je rezultiral iz nerodne situacije, ustvarjene po nemogočem terenu. V srednji vrsti je opravil ogromno koristno delo Slamič, najboljši krilec na terenu. Taka tla mu menda zelo prijajo. Zemljak je dal svojo standard-igro, Bonclju se pa ni ljubilo, krilo mu je vedno uhajalo. Napad je dal zlasti v prvem polčasu dobro igro. Tokrat se je razigral Pupo in je briljiral deloma z igro v polju, še bolj pa s svojimi bombami. Vratar je imel v njem zelo tež. kega nasprotnika V drugem polčasu sta zaostali obe krili, tudi Pupo ni bil več prav pri močeh. Ne glede na vse to smo bili z igro zadovoljni Karlovčani so se predstavili kot simpatično provincij*ko mo&tvo. Velik plus so imeli v dobri kondiciji. vzdržali so do konca v tempu, ki ni hotel popustiti niti za trenutek. Pri tem so bili žilavi in vztrajni in niso niti pri stanju 0:3 kapitulirali; narobe popravili so rezultat že na 2:3 in šele v poslednjem delu igre so se morali vdati vsesplošnemu pritisku doma. čega moštva. Ugajala je pri gostih predvsem ožja obramba. V prvem polčasu je bil v njej gotovo najboljši mož desni branilec, ki je sigurne držal svojo stran in še konstruktivno posegal v napadalno delo Tudi vra. tar se je pokazal — kot je že običaj pri provincijskih moštvih — za zelo uporabnega; držaJ je nekaj prav težkih strelov, ki bi jih bil lahko brez zamere tudi spustil. V halfih so bili gostje bolj šibki. Zlasti stranska krilca nista bila obrambi v veliko oporo, bolj sta pazila na napadalno stran svoje naloge. Napad je napravil vtis, da bi bil proti šibkejši obrambi dovolj opasen. Sicer si ni izdelal skoraj nobene šanse pred golom, toda v polju je kombiniral kar zadovoljivo in v igri s krili — bolj kot po sredi — precej nevarno prenašal igro. Nekaj o poteku. Score je otvoril Pupo v 16. min.; s solo-akcijo se je prebil skozi ovire in iz znatne razdalje opalil težko bombo, ki je pod vratarjem našla pot v mrežo. Potem zelo dol. go ni bilo nobenega dogodka, šele v 32. min. je zopet Pupo v poziciji za strel, toda stvar se mu ne posreči, žoga pride k Pepč-ku, ki jo iz zelo nerodne in težke pozicije sune neubranljivo v mrežo. V 40. min. je tretji gol plod uspešne kombinacije: žogo centrira šlamberger polvisoko, Janežič jo z glavo pasira Pepčku, ta jo tudi z glavo povzame in iz neposredne bližine plasira mimo vratarja. V drugem polčasu dosežejo gostje v 13. min. nepričakovani uspeh. Hassl in Ber. toncelj zakrivita škarje, levo krilo bije prost strel iz nenevarne pozicije, toda žoga najde v opasni krivulji zgornji kot in rezultat je zmanjšan na 3:1. V polju imajo domači sicer premoč, toda ozemlje pred golom gostov je globoko preplavljeno in ne da napadu, da bi kaj izkoristil. Nasprotno se v 24. min. prebije nasprotni napad preko levega krila do gola, Bertoncelj še nekoliko pomaga centrirati in od desne zveze preko srednjega napadalca gre žo_ ga v mrežo, 3:2. Takoj zatem se primor-janski napad kar vsidra v jezeru pred nasprotnikovim golom, žoga gre samo po dva tri metre sem ali tja, naposled pošlje Slamič malo jačji odbojni udarec visoko tik pod prečko, vratar sicer odbija, ali čisto dar so prejeli še en gol. šele v 28. min. je Priveršek znižal na 3:1, toda že v naslednji minuti je Galovič zvišal na 4:1, a končni rezultat je postavil Bernek v 26. min Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno in sploh odlično Tekma se je končala brez najmanjšega incidenta. Pupotu na nogo in v naslednji desetinki sekunde je žoga v mreži. Po sredi v napa. du ne cvete jo rožice, zato gre Pepček na levo krilo, in res mu odtod uspe v 31. min. udarec: lep center z desne pobere >volley< in ga neubranljivo plasira, postavil je končni rezultat 5:2. Sodil je g. Pevalek zelo dobro. Beograd : Sofija 2;Z (1:0) Sofija, 11. novembra. Na igrišču Junaka se je vršila danes pred 12.000' gledalci medmestna tekma Beograd : Sofija. Beograjčani so igrali zelo lepo in so tudi zasluženo prišli v vodstvo po Lojančiču. Rezultat se do pavze ni spremenil. Po odmoru so Bolgari po Lozanovu izravnali, toda Stevovič je spet zabil vodilni gol za Beograd. Bolgari so nato napeli vse sile, da bi izenačili kar se jim je posrečilo šele tik pred koncem igre po zaslugi beograjskega branilca Mitroviča. ki je zagrešil hud foul. Gostje so skušali še enkrat povišati, toda prehitela jih je sodnikova piščalka. Tekmo je vodil domačin g. Došev. Ostale nogometne tekme Zagreb: Slavija (Varaž-din) : železničar 1:0 (0:0)! 1500 gledalcev, igra je bila do 30. min. drugega polčasa brez gola, nato pa so Varaždiii'i zabili edini in zelo 1«P gol dneva. Domači so bili zaradi tega popolnoma potrti in do konca zelo slabi v igri. Tekmo je sodil g. Bažant, ki m« očitajo ne razpoložen je proti gostom. Drupa kvalifikacijska tekma, ki se je tudi končala z zmago Slavi je, tako da je zdaj drugi finalist za tekmo z Gradjansikim za državno ligo. Beograd: Jugoslavija : G rad jamski 1 :0 (1:0). Zemun: Bask : Sparta 4:1 (3:0). šibenik: Hajduk (Split) : Osvit 2:1 (1:0). Sarajevo: Sašk : Hajduk 1:1 (0:0). Dunaj: Avstrija : Švica 3:0 (2:0). To-k-ma za mednarodni pokal. 30.000 gledalcev. Prva dva gola sta padla do 16. min. prvega polčasa, tretji pa takoj po začetku drugega polčasa. Praga: židenice : Prostjejov 1:1, DFC : Bohomians 1:1. Starta : Kolin 2:1, Sla-via : Čechie-Karlin 11:3, Teplitzer FC : SK Plzen 4:1, Viktorija (Plzen) : Klad-co 3:1. Budimpešta: Hungaria : Kippest 1:1. Szeged : Bocskay 3:1, III. okraj : Attila 0:0, Ujpest : »11« 3:0, Ferenczvaros : Sonoksar 2:0( Somogv : Phobus 1:1. Rim: Italija B : Avstrija B 8:1 (1:1). Bern: Viemma : SC Bern 5:0. Lugano: SC Lugano : FC Milauo 5:4. Curih: Švica B : Reprezentanca Tirolske 7:1 (3:0). * ASK Primorje (nogometna sekcija). Da- neA ob 20. seja sekc-ijskega odbora pri Rebcu. Nov državni rekord dr. Narančiča. N» la)ik< atletskem mitingu v Zagrebu se je ■posrečilo našemu dolgoletnemu atletu in rekorderju dr. ix'arančiču zboljšati državni rekord prof. Ambrozvja v metu disika od 44.H> m, ki je ostal neizprempujen od leta 1925, na 44.52 m. Otvoritev prvega smučarskega doma v Bosni. Na planini Cropolsko blizu Sarajeva je bil včeraj svečano otvw;en prvi smučarski dom v teh krajih. Otvoritvi je prisostvoval general Djukič v imenu ministrstva za telesno vzgojo, številni zastopniki planinskih in športnih društev iz Sarajeva in mnogo turistov. Huda nesreča nemškega letala Bruselj, 11. novembra, č. V bližini Gdan- ska se .ic pripetila huda letalska nesreča. V pretekli noči ie padlo na tla veliko nemško vojno letalo. Kakor poročaio nemški listi, je bilo ubitih pet oseb, belgijsko listi pa imajo poročila, da ie bilo na letalu. k.i je izdelek Junkersovih tovarn in ie tipa »Goring«, poleg pjiota in mehanika 14 oseb, letalski inštruktor in 13 gojencev neke nemške letalske šole. Vsi so se ubili- 700 ribičev pogrešajo BeoL, 11. novembra. AA. Zaradi hudega viharja v pokrajini Nandu se je potopilo tudi več ribiških čolnov. Okoli 700 ribičev pogrešajo. Največji državni dolg Pariz, 11. novembra. AA. Iz Washingto-na poročajo, da znaša ameriški državni dolg po poročilu finančnega ministrstva 25.495.702.294 dolarjev. To je največji dolg države, kar ga pozna zgodovina. V Nemčiji še nad 2 milijona ljudi brez kruha Berlin, 11. novembra. AA. Vzlic neobhodnemu znižanju delavstva v nekaterih kategorijah podjetij v tem letnem času je Število nezaposlenih v Nemčiji vendarle padlo za 3.000 in znaša konec prvega tedna novembra 2,268.000. Nova turška petletka Carigrad, 11. novembra. AA. List Aksam poroča, da pripravlja turška vlada novo gospodarsko petletko. Bistveni del tega načrta bo posvečen sistematični elektrifikaciji Turčije. Svetovna plovbena konferenca London, 11. novembra. AA. »Financial News« prinašajo vest, da se v kratkem sestane v Londonu svetovna konferenca za plovbo. Na dnevnem redu je znižanje svetovne tonaže, občutna znižanje državne subvencije in drugo. Objave Poseben strokovni tečaj za hotelsko obratovodstvo Vam aadd možnosti, da si izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobi, te potrebno usposobljenost za službe v po-gostinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajničarka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj Itd. Začetek tečaja 20. t. m. — Vsa pojasnila daje Trgovslki učui zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-K. Prevratni dnevi ob Jadranu Kako smo prišli ob Trst in Reko n. V zadnji ponedeljski številki »Jutra« smo opisali prevratne dogodke v Pulju in prihod italijanske vojske v največjo vojno luko bivše monarhije. Nekako slično se je ob prevratu leta 1918. izvršila tudi okupacija največjega trgovinskega pristanišča in obenem največjega slovenskega mesta Trsta. Odbor za javno varnost in Narodno vijece v Trstu 30. oktobra 1918. leta je dobil tržaški namestnik od dunajske vlade ukaz, naj zapusti mesto in celotno upravo izroči legalno konstituirani vladi. Istega dne se je ustanovil v Trstu Odbor za javno varnost, Jd je sestajal spočetka iz samih Italijanov, in sicer iz dvanajst nacionalistov in dvanajstih socialistov. Na zahtevo Slovencev se je kasneje izpopolnil še s štirimi slovenskimi delegati: dvema narodnjakoma in dvema jugoslovenskima nacionalistoma. Ta odbor 28 članov je predstavljal legalno konstituirano vlado mesta Trsta. Naslednji dan je prevzel od tržaškega namestnika celotno javno upravo, nato pa je cesarski namestnik še isto popoldne zapustil Trst. 31. oktobra je imenovalo Narodno viječe v Zagrebu dr. Otokarja Ribara za prea-sednika Narodnega viječa v Trstu. Poveljstvo mornarskega bataljona, komande min in narodne garde revolucionarnega odbora za javno varnost je prešlo v poverljive roke pomorskega kapetana Petra Pavla Vu-četiča, ki je kot neposredni soudeleženec pred leti v reviji »Jadranski straži« točno opisal potek okupacij Trsta. Med drugim pravi: »že 30. oktobra so se začeli v Trstu veliki neredi ki so ogražali varnost življtenja in imetja. Od Narodnega viječa in revolucionarnega odbora za javno zaščito v Trstu ustanovljena narodna garda niti od daleč ni mogla biti kos nevidnosti od plenilcev, ubijalcev in lačne sodrge, ki je ogra. žal a javni red in mir. Prebivalstvo je gla-dovalo, ker avstrijska oblastva Trsta niso bila dovolj oskrbela s hrano. Antanta naj zasede Trst Zaradi teh okolnosti je odbor za javno varnost naprosil Narodno viječe v Trstu 31. oktobra 1918., naj bi mu dalo na razpolago torpedovko, s katero bi pooblašče-nici odšli v Benetke prosit Antanto, naj zasede Trst in mu pomore s hrano. Prošnji je Narodno viječe še isto popoldne ugodilo in stavilo odboru za javno zaščito na razr polago torpedovko št. 3 pod nastopnimi pogoji: 1. Torpedovka izkrca tri parlamentarcu, delegate odbora za javno zaščito, in to enega od italijanske narodne stranke, drugega od italijanske socialistične stranke in tretjega od jugoslovenskega Narodnega, viječa v Trstu. 2. Poleg imenovanih delegatov se vkrca še član Narodnega viječa v Trstu, ki bo zastopal lastnika ladje, to je Centralno narodno viječe v Zagrebu. 3. Pomoč in okupacija se m°r» zapro. siti od Antante in ne od Itadije same, v kti-kršnem smislu se bo glasilo tudi polno-močje parlamentarcev. 4. Za delegata tržaškega Narodnega viječa je odbor za javno varnost imenoval 'dr. Josipa Ferfoljo, zastopnik lastnika broda je bil dr. Ljubomir Tomašič, vodstvo ekspedicije pa je bilo poverjeno ka-petanu Vučetiču. Zastopnika italijanskih frakcij sta bila Marko Samaja in Alfredo Cailliiii. Vsi imenovani so se vkrcali še isti dan na jugoslovensko torpedovko št. 3., ki jo je 7. velikimi težkočami opremil kapetan Vu-četič, potem ko je udušil ;n zatrl sabotažo nezanesljivih avstrofilskih elementov. Ki so mu grozili s smrtjo. Ob pol 7. zvečer je poslal kapetan VuCe-tič na poveljstvo aaitentine mornarice v Benetkah radijsko brzojavko s sporočilom, da namerava poslati jugoslovensko Narodno viječe naslednji dan, to je v petek i. novembra, torpedovko, da se dogovori z Antanto zaradi hudega položaja Trsta. Odgovor je bil po vol jen: glasil se je: >Zelo dobro, zelo dobro«. In 1. novembra 1. 1918. je naša torpedovka št. 3 ob 5.20 zjutraj odplula proti Benetkam. Okoli 7. zjutraj je dospela v višino Gradeža, odkoder so jo pričele obstreljavati avstroogrske ba.terije. ker so opazile na njeni krmi srbsko zastavo. Spredaj je vihrala mala bela parlamentarna zastava. Tržaški parlamentarci so bili v zelo težavnem položaju. S kopnega topovske krogle, morje posuto z minami, avstrijskimi in italijanskimi. Kdo je vedel zanje! Plavale so v globini treh metrov, medtem ko se je torpedovka po-greznila le 2.8 m globoko. In s polno paro 90 rezali valove proti Benetkam. Ladjo so upravljali trije oficirji in deset zanesljivih mornarjev, navdušenih narodnjakov Dalmatin cev, ki so se prostovoljno javili za to pot. Okoli 9. zjutraj se je torpedovka približala dogovorjenemu mestu sestanka. Najprej se je pokazalo pet aeroplanov, o katerih so spočetka mislili, da so avstrijski, šele kasneje so spoznali, da so italijanski. Med aeroplani in torpedovko so se izmenjali pozdravi. Malo za tem so se pojavile štiri italijanske torpedovke v bojni črti tn pripravljene na strel. Med poveljniki so se izmenjali ukazi in navodila in odpluli so proti Benetkami. Pred vhodom v luko se je morala naša torpedovka ustaviti. Bila je ves čas pod najstrožjim nadzorstvom svojih spremljevalk. Tržaška delegacija v Benetkah O pol 1. popoldne so tržaškim delegatom po parlamentarnem običaju zavezali oči in italijanski kapetan bojnega broda Etto. re Rotta jih je z motornim čolnom odvel v Benetke pred admirala Marzolo. Odposlanci so se legitimirali s svojim pismenim pooblastilom od odbora za javno varnost v Trstu ter nato razložili vzroke svojega parlamentarnega odposlanstva. Delega*- Marko Samaja je obširno opisoval žalostni in težavni položaj, v katerem je bil Trst Avstrijska oblastva, da so zapustila Trst. izročivši vso oblast odboru za javno zaščito, v katerem so zastopane vse stranke v Trstu, italijanske in slovenske. Prejšnja oblastva da se niso dovolj- no pobrigaia za aprovizacijo mesta in tako je Trst zdaj povsem brez nrane. Pobrigam se niso tudi nič za organizacijo javne varnosti v svrho vzdrževanja reda in miru, kakor tudi ne za gospodarski položaj mesta, tako da je mestno prebivalstvo na milost in nemilost izročeno razbojnikom in nedisciplinirani soldateskL Ropi, tatvine, uboji in požigi da se vedno bolj množe, položaj je vsako uro slabši, nevarnejši. Odbor za javno zaščito da je sicer organiziral policijsko službo, sestoječo iz občinskih stražnikov prostovoljcev in malega števila zanesljivih slovenskih vojakov, ali to skromno število še zdaleka ne ustreza stvarnim potrebam. Skratka, mesto da je obsojeno na glad in končno propast, če ne pride nujna pomoč. Zaradi tega da je pn-šel v Benetke svoje brate prosit v imenu italijanskega narodnega f^ija v Tritu, naj pride Italija okupirat Trst in naj oskrbi mesto s hrano; Delegat Alfredo Callini je popolnil sliko žalostnih tržaških razmer, naglašal potrebo nujne pomoči Trstu ter prosil v smislu pooblastila za posredovanje Antante au Italije v »pOrazumu z Antanto. Delegat dr. Josip Ferfolja se je popolnoma pridružil gornjim pojasnilom in zahtevam svojih dveh tovarišev, v kolikor se je to tikalo gospodarskega in varnostnega položaja Trsta kakor tudi nujne pcmoči z živežem in zdravili, medtem ko je v političnem pravcu in v zadevi okupacije Trsta on kot odposlanec odbora za javno zaščito v Trstu in na podlagi pismenega mandata in pooblastila prosil za intervencijo Antante, a ne Italije Same, kakor je to zahteval delegat Samaja. Glede na razna sporna državnopravna in politična vprašanja jadranskih pokrajin med Italijo in Jugoslavijo, kar vse da bo rešeno šele na mirovni konferenci, on kot zastopnik jugoslovenskega Narodnega viječa ne more pristati na začasno okupacijo Trsta po Italiji, razen v primeru, da bi Italija za to dobila nalog cd Antante. Poveljnik Benetk je vzel izjave delegatov na znanje, nato delegate vljudno pogosto ter jim obljubil odgovor za naslednji dan. Drugo jutro 2. aovembra je poslal na parlamentarno torpedovko svojega pomočnika z obvestilom,' da so bile zahteve delegatov sporočene Antantnim vladam. Ob pol 12 dopoldne so delegati že dobili na torpedovko pismeni odgovor, podpisan od šefa glavnega štaba italijanske vrhovne komande generala Diaza, ki se je glasil: »Poslal bom nujno pomoč v Trst.« Neposredno za tem, ko je pomočnik admirala Marzole. kapetan vojnega broda conte Dentice di Frasso, izročil delegatom na krovu torpedovke odgovor generala Diaza, je zahteval, naj mu naši pomorski oficirji na karti zaznamujejo svobodno prekomor. sko pot od Tilmenta do Trsta, kar so poveljnik naše torpedovke Vučetič in njegova dva oficirja, kapetan Gebauer in Ante Račič. storili. Po oni min prosti progi so morale Antantne vojne ladje pluti iz Benetk v Trst, ako so ga hotele doseči brez škode Zastopnik lastnika ladje, to je Narodnega viječa, dr. Ljubomir Tomašič je poslal iz Benetk na naslov Jugoslovenskega Narodnega odbora v Parizu preko komandanta admirala Marzole dve brzojavki: eno o prihodu torpedovke v Benetke, drugo o odhodu in uspehih delegacije. Parlamentarci so odpluli iz Benetk v nedeljo 3 novembra 1. 1918. ob 7. zjutraj in dospeli v Trst istega dne ob 2. popoldne, šli so naravnost v odbor za javno zaščito, ga obvestili o svojem delu ter mu izročili pismeni odgovor generala Diaza. Trst je zasedla italijanska vojska Dve uri kasneje so že priplule v Trst prve italijanske torpedovke pod poveljstvom generala Karla Petitti di Roreto. Pripeljal se je na torpedovki »Audace« ter izjavil, da je prišel v Trst, da ga osvoji in zasede (per diritto di conquista e di occupazione). Tako se je izvršil pohod italijanske vojske v Trst 3. novembra 1. 1918. ob 4. popoldne, torej trinajst ur za tem, ko je na ita. janski fronti istega dne ob 3. zjutraj službeno prenehalo streljanje in so se ustavile sovražnosti. Isti večer je imel tudi odbor za javno zaščito svojo zadnjo sejo. Prečitalo se je poročilo delegatov parlamentarcev o njihovem posredovanju za pomoč Trstu, nato pa je predsednik odbora Valerio sporočil, da je po odredbi generala Petitti di Roreto odbor za javno zašči+o razpuščen. Trst se je izpremenil v Trieste. Reka najprej v naših rokah Za Trstom največje pomorsko trgovsko mesto bivše monarhije je bila Reka. Od svojih 42.000 prebivalcev leta 1918. je štela najmanj polovico Jugoslovenov, ki pa niso imeli primernega vpliva na mestno upravo, ker so Madžari Reko kot svoj »corpus separatum« sistematično potujče-vali in favorizirali v mestu vsakogar, samo ne Jugoslovena. V nasprotju s Trstom je bila Reka obilno založena z živežem in vojnimi potrebščinami, saj je preko Reke monarhija zalagala svojo vojsko v Albaniji. J V Macdonald, ki je kot angleški oficir v prevratni dobi živel na Reki, trdi, da je bilo tamošnjih skladiščih in ladjah ob italijanski okupaciji živeža in vojnega materijala najmanj za pol milijarde kron. Satmo tobačna tovarna je imela gotovih izdelkov za dvajset milijonov kron. Vse to smo mirno prepustili Italijanom, čeprav smo bili sedemnajst dni mi gospodarji Reke. Prvi so na Reki svojim tlačiteljem odrekli pokorščino vojaki Jelačičevega pehotnega polka 79., ki so se v vojašnici že 23. oktobra 1 1918. uprli ter izvesili hrvaško zastavo. Odprli so ječe reškega tribunala, osvobodili politične jetnike in s tem dali znak za splošen upor. Splošno zbeganost so kot povsod izrabljali temni elementi ter pričeli nasilstva. Reški Italijani in italijanaši so urno sestavili svoj narodni svet, nazvan Consig-lio Nazionale, ki ga je vodil dr. Grossich starejši. Sami brez moči so pričeli takoj drugo jutro po vojaškem uporu pogajanja z Narodnim viječem na bližnjem Sušaku. ki mu je predsedoval dr. Andre Bakarčič. 30. oktobra je sušaško Narodno viječe prevzelo kraljevsko ogrsko gubernijo na Reki, o čemer je bil takoj sestavljen zapis- nik. Reška mestna uprava je bila spočetka poverjena predstojniku kr kotarskega oblastva na Sušaku Konstantinu Rojčevi-ču, ki je kasneje prevzel upravo javne varnosti, dočim je osrednje Narodno viječe v Zagrebu med tem imenovalo posebnega velikega župana za Reko. Madžarsko. italijanska Fiume se je umaknila jugoslo-venski Reki, na mestnem stolpu in na na. mestnikovi palači je zavihrala naša trcboj-nica, veliki župan dr. Rihard Lenac je prevzel oblast. Vse tc se je vršilo z neverjetno naglico in mirnostjo, ki je zaprepa-stila našemu življu prej toliko sovražne tujce. Madžari so po večini pobegnili. Italijani in italijanaši pa jo se zgrnili okoli svojega voditelja in reškega župana dr. Via mlajšega ter skupno s- svojim laškim narodnim svetom po radiu zaprosili italijansko vojno mornarico, ki je bila tedaj že v Pulju. za zaščito Prihod Italijanov Seveda se tudi v tem primeru niso pustili »zastopniki Antante« dvakrat prositi in 4. novembra sta zapluli v reško pristanišče dve italijanski vojni ledji s križarko »Ema-nuele Filiberto«. Admiral Raineri je izjavil našemu velikemu županu, da je prišel ščitit svoje sonarodnjake na njihov poziv, ker so se vršili v mestu nemiri. Ta očitna pretveza je streznila reške Ju-goslovene, ki so zavezniško mornarico pozdravili ob njenem prihodu v reško luko z ogromno množico 25.000 reških in okoliških naših ljudi z nad štiristo prapori. Na mestnem stolpu so prišleki sneli našo tro. bojnico in jo nadomestili z italijansko tri-koloro Pa je nekdo snel spet trikoloro in izvesil našo trobojnico. Nekaj časa sta plapolali z mestne hiš3 celo obe narodni zastavi, pa že drugi dan po prihodu Italijanov naše ni bilo več na stolpu. Sicer se pa v mestno upravo one dni Italijani niso niti najmanj vmešavali. Da se primerno zaščitijo naša oblastva ter vzdrži ta rea in mir, je sušaško Narodno viječe zaprosilo Zagreb in vrhovno vojno poveljstvo v Beogradu, da pošlje na J Reko potrebno število srbskih vojakov. In prišli so. 15. novembra je strumno korakal v mesto drugi bataljon 5. pehotnega polka pod poveljstvom podpolkovnika Ljubomira Mak-simoviča. Nepopisno je bilo veselje našega naroda, silen je bil njegov ponos, a neizmeren je bil strah reških italijanašev m admirala Raineri ja. Čeprav so isti dan pri. plule na Reko tudi angleške in francoske vcjne ladje, to italijanskega admirala m skrbelo, le bataljon srbskih vojakov mu je delal preglavico. Takoj je zahteval, da s« umaknejo 10 km z Reke. Naše čete so se morale umakniti In pričela so se pogajanja med predstavniki zaveznikov in naših oblastev, ki so se končala tako, da so se naše čete 17. novembra res umaknile z Reke 10 km daleč. Pri tem se je admiral italijanske vojne mornarice obvezal s častno besedo, da italijanske čete ne bodo zasedle Reke. Pa se je dogodilo še istega dne ob 4. popoldne, ko se naše, to je srbske čete, še niso niti povsem umaknile od mestnih zidov, da so se na drugem koncu mesta že tihotapile na Reko italijanske brigade >Granatieri« m »Sessia«. čez dva dni so še preostali do-brovoljci primorskoobrambnega oddelka pod vodstvom podpolkovnika Petra Teslioa na višje povelje zapustili Reko, ki je bila s tem rešena jugoslovenskega varuštva ter je z vsem svojim silnim bogastvom nemoteno padla v roke »Zmagovalcem«. Od 17. novembra 1. 1918. za tuji svet nI več Reke, obstoja le še Fiume. jadranski. TEDEN DNI FILMA Smrt kosi v Hollywoodu Po neštevilnih senzacijah, ki so bile v zadnjih letih zvezane z obstojem tega mesta, se je letos Hollywood zresnil. Saj je bile letošnje poletje za Hollyvvood čas strahu in žalosti. Zlasti meseca julija je skoraj vsak dan umrl kakšen znan odličen filmski igralec. Smrtni vzrok nekaterih je doslej še nepojasnjen. Omenimo naj samo najvažnejše igralce in igralke, ki jih je pokosila smrt. Prva je bila velika igralka materinskih vlog Marija Dresslerjeva. ' "V ioV^-i i Marija Dresslerjeva v svojem prvem večjem filmu »Anna Christie« Bila je hči nekdanjega nemškega častnika, ki se ie po poroki z neko Angležinjo preselil v Kanado in se tam s težavo preživljal kot učitelj glasbe Marija je prišla na svet leta 1870 v Cobourgu. Nikoli ni bilo denarja pri hiši, njena otroška leta so zasenčevale večne skrbi njenih staršev. Ko je nekoliko dorasla, se je godilo njenim staršem tako slabo, da je morala izrabiti vsako priložnost, da je sama kaj zaslužila. Pridružila se je neki potujoči gledališki družbi in tako prišla od dna navzgor, kakor toliko danes slavnih ameriških gleda, liških in filmskih zvezd. Ko je nekoč gostovala v ho!lywoodskem gledališču, je dobila ponudbo, da bi nastopila v filmu. Tam je bila partnerica nekega komika, ki je bil takrat še skoraj ne. znan Tem bolj pa je znan dandanes: bil je sam Charlie Chaplin Vendar pa je ostalo samo pri tem filmu, ker je morala gledališka družba odpotovati drugam. Ko je izbruhnila vojna, je začela prirejati povsod po državi gledališke predstave za ranjence Ko pa se je po končani vojni hotela vrniti k gledališču, je dobila povsod zaprta vrata Občinstvo je takrat zahtevalo nove vrste zabavo. In zlasti samo mladost in lepoto. Tedaj se je začel zanjo hud čas čakanja pomanjkanja in večnih denarnih zadreg. Toda še je bilo dosti ljudi, ki so verjeli v Marijino umetniško poslanstvo. Slavni ka-rakterni iralec Lon Chaney je večkrat opo. zoril vodilne gospode pri družbi MGM na nadarjenost te igralke, toda gospodje so se je spomnili šele takrat, ko je bil Cha. ney že mrtev in ko so potrebovali za Angleško verzijo filma »Ana Christie« igral, ko, ki bi predstavljala staro vlačugo iz pristanišča. Ko so začeli ta film igrati, je prestala ta žena, ki je deslej ni hotela angažirati nobena družba, v najkrajšem času najbolj iskana igralka. Takrat je bila Marija že v 57. letu Od njenih najboljših filmov so evropskemu občinstvu najbolj znana dela »Tuja mati« in »Ema, bii*er družine«. O Mariji Dresslerjevi govore, da je ne. koč izrekla tele prelepe besede: »Tisti ljudje dobe od življenja največ, ki mu največ dajo.« Tudi ona je imela bogato življenje Za njo žalujejo milijoni ljudi, toda tega niso mogli pokazati. Kajti po njeni želji ni nihče zvedel za dan in uro njenega pogreba. pokopali so jo tiho, na skrivaj. Morda se nekateri prijatelji filma še spo. minjajo Lewa Codya, ki je bil eden naj-priljubljenejših filmskih komikov Amerike. Umrl je med delom pri svojem zadnjem filmu »Shoot the Works«. Podlegel je srčni bolezni, ki mu je že dolga leta grenila, življenje. ★ Malo dni nato se je smrtno ponesrečila njegova partnerica v istem filmu. Usoda jo je zadela pn neki skrivnostni avtomobilski nesreči šele v dvajsetem letu je bi. la in leta 1930 so jo proglasili za »Miss Universum«, najlepšo ženo sveta. Pred kratkim je lepa Dorothy Dell podpisala svojo prvo pogodbo za film. Zanimivo je, da je že pred tremi leti ta igralka na čudežen način ušla smrti. Takrat bi so bila morala udeležiti izleta na jahti nekega bogatega Američana. V po. slednjem trenutku pa je lastniku jahte sporočila, da je ne bo. Neznana slutnja ji je ta izlet odsvetovala. Dve uri nato se je jahta potopila in večina udeležencev izleta je našla smrt v valovih. ★ Lilian Tashmanova, ena najbolj znanih zvezdnic nemega filma, žena, ki so jo ime-ninovali »najelegantnejšo gospo v Holly. woodu«, je prav tako iznenada umrla. Njeni filmi so danes že skoro pozabljeni, vendar pa se je je nedvomno še marsikdo spominjal iz filmskih dram, kjer je bila partnerica najznamenitejših ameriških karak. ternih igralcev. Bila je poročena z igralcem Emundom Loweom. * Rusa Colombo, ki je bil po Bingu Cros-boyu najpriljubljenejši pevec v radiu in se udejstvoval tudi v filmu, kjer so ga kritiki proglasili za naslednika Rudolfa Valentina, je umrl, ko je nekega dne padel iz majhne višine. Zaradi njega se je dala lepa zvezdnica Carola Lombardova ločiti od svojega mo. ža VVilliama Powella. Russ Colombo se je ponesrečil teden dni po poroki z njo. ★ In serija smrti menda še ni zaključena. Edwina Boothova, glavna igralka v filmu »Trader Horn«, leži že dve leti. Obolela je na neki neznani tropski bolezni, ki si jo je bila nakopala pri tem filmu. Tudi onjej pravijo zdravniki, da ne bo več dolgo živela. * Zdaj ne govore v Hollywoodu ni več o pikantnih sporih med Marleno in njenim režiserjem Sternbergom, ali pa o Greti in Roubenu Mamoulianu, ali pa o Gloriji Svvansonovi in Herbertu Marshallu. Molče in molk pomeni vprašanje k usodi s>Who will be the next?« »Kdo bo naslednji?« „Mala trafika" V kratkem bomo videli v Ljubljani prav lep film ki bo nedvomno zbudil med občinstvom dosti zanimanja Imenoval se bo »Mala trafika« in igralci, ki v njem nastopajo pričajo, da bo film res prvovrstno delo. Imena: Willy Fritsch, Kathe von Na-gy, Adela Sandrock, rajna Hansi Niese, Hans Moser in drugi pokažejo v njem vse svoje znanje Vdova Petrino^a ima majhno trafiko na Dunaju in dve hčeri. Starejša, Leonija, je poročena z uradnikom Antonom, mlajša, Gerti, pa se prav tedaj vrača po izpitu k svoji materi Tam izve, da je začela lahkomiselna Leonija ljubimkati z nekim grofom Marenzijem. Slučajno pride grof Ma-renzi v malo trafiko, da bi odondod tele. foniral. Tedaj se mu pridruži Gerti, da bi preprečila sestanek med grofom in Leoni jo. Vse poskusi da bi se je otrese, pa se je ne more Iz tega nastanejo zapleti, ki pa se naposled razpletejo v splošno zadovoljstvo. Filmske novosti V kratkem bo izdelan najnovejši film Vlaste Buriana »Zlato tele«. Izdelujejo ga v dveh verzijah, nemški in češki. V nem. ški verziji bo igrala glavno žensko vlogo Dolly Haas. Jackie Ccogan je bil angažiran za celo vrsto filmov z Divjega zapada. V Ameriki izdelujejo nov film iz Schu-bertovega življenja. Glavno vlogo bo imel večkratni partner Grete Garbo Nila Ast-her. Družba Universal pripravlja nadaljevanje filma »Frankenstein« Imenoval se bo »Frankensteinova nevesta«. Glavno vlogo bo igral spet Boris Karlov. Nejgova partnerica bo Mae Clark Mae VVest, ki je doslej igrala večinoma vloge zapeljivk in žena dvomljive vrednosti. je dobila veliuo vlogo v filmu »Zdaj sem dama« Resi^er Aleksander Korda izdeluje v Londonu film »Jožef in njegovi bratje« po znanem romanu Thomasa Man na. Film bo izdelan v barvah. Filmske zanimivosti Gustav Diessl. ki je ostal v nepozabnem spominu pc svoji vlogi v filmu »Temnici«, se mudi zdaj na Himalajskem pogorju, kjer izdeluje neka nemška filmska družba zanimiv film. V Ameriki so začeli listi Hearstovega koncerna kampanjo proti veliki filmski umetnici Greti Garbo, ki pa bo najbrž ostala brez uspeha in ji bo več koristila kakor škodovala. V Holly*voodu zaposlujejo 220 stalnih filmskih pisateljev. Družba Metro, ki ima največ zvezdnikov, ima tudi največ takih pisateljev, namreč 65, ki imajo vsi stalno plačo. Pri Paramountu jih imajo 51, 32 pri družbi Warner Brothers, 22 pri Foxu, 18 pri Columbiji, po 16 pa pri družbah Universal in RKO. Mlada filmska igralka Truus van Aal-ten, ki smo jo včasi večkrat srečali v nemških filmih, je zdaj najbolj zaposlena igral, k apri holandski filmski družbi >Cineto-ne«. Johen Gilbert se je nedavno ločil od svo. je četrte žene Virgmije Bruce. Dati ji je moral 42.500 dolarjev odpravnine in še precejšnjo mesečno rento. Lupe Velez se je ločila od svojega moža Jonnyja Weissmiillerja, znanega igralca iz »Tarzana« in nekdanjega svetovnega prvaka v plavanju. Kot vzrok ločitve navaja moževo surovost. Georgetta Bancroftova, hčd znanega ameriškega karakternega igralca, ki je pravkar dovršila svoje 17. leto, je začela igrati v filmu in obetajo ji prav lepe uspehe. Včasih je imela blesteč nos, včasih debele plasti pudra, kar je bilo videti še grše. Če bi bila le poznala skrivnost »mat odraza«! Navadni pudri absorbirajo naravno vlago kože. Potem se kaj hitro pretvarjajo ▼ blesteče testo. Kemiki pa so iznašli način proizvodnje pudra, ki »ne apsorbira«. To je patentirani način Tokalona. Zato že enkratna uporaba pudra Tokalona daje baržunast videz nalik rožnatim listom, ki ostane ves dan. Dražesten »mat odraz« pudra Tokalona Vam bo dal trajno ljubkost tako naravnega videza, da bo ostal puder sam popolnoma neopažen. Recite grdemu blesku zbogom, zbogom za vedno recite debeli m grdi plasti pudra. Kupite Se danes škatlo pudra Tokalona. Mali oglasi ftH33HEEB! Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo • posebnimi vhodom, od Jutra« Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskamo d. d. tot tfekarnarja Franc Jeaertek. - Za maeraim del je odgovoren Alojz Novak. - Val y LjubljaDt