Goriške vesti. L Dr. Anton Dermota. .1 Iz Gorice poročajo: V nedeljo ob pol petih popoldne je umrl v Gorici odlični slovenski publicist, odvetnik dr. Anton Dermota. Pokojnik je bil pristaš socialnodemokratiške stranke, a je bil obenem tudi zaveden' Slovenec, posebno v zadnjem času je krepko podpiral naša društva in bil tudi član naših prvih narodnih društev. Svoje narodno naziranje je tudi uveljavljal v socialn«>demokraški stranki ter bil na čelu ljudi, ki so hoteli tudi med socialnimi demokrati razširiti narodno zavednost. Svoječasno je bil dr. Anton Dermota urednik »Naših Zapiskov« in njegovi uvodniki so zbujali splošno pozornost Kot urednik »Naših Zapiskov« je uvedel v svoj list stalna poročila o šolstvu in o gibanju učiteljstva. Ti referati so bili strogo stvarni in objektivni, izpričevali so Ijubezen urednkovo do naprednega slovenskega učiteljstva in umevanje njega dela, bojev in naporov. Ko je dr. Oermota odložil uredništvo, se je dotedanje stališče »Naših Zapiskov« temeljito izpreobrnilo — na slabšo stran. — Bil je tudi precej časa dopisnik za »Slovansky Prehled«, kjer je priobčil celo vrsto zanimivih člankov. Dr. Anton Dermota je bil med prvimi slovenskimi dijaki, ki so ustanovili slovensko dijaško kolonijo v Pragi. Plod njegovega bivanja v Pragi je njegov prevod »Magdalene« in pa brošura »Kaj hočemo«, pri kateri je sodeloval poleg dr. Lončarja. Vpliv te brošure je bil povsod velik, posebno ugoden pa je bil pri mladini, kjer je ustvaril podlago za poznejo narodno-radikalno strujo. Dr. Dermotova in dr. Lončarjeva zasluga je tudi, da smo se seznanili z naziranjem čeških realistov in da smo spoznali njih najodličnejšega pesnika Macherja. — Dr. Dermota je bil šele 38 let star. Temeljita naobrazba, neomahljivost in njegova znana osebna prijaznost mu je zasigura|a odlično mesto med goriškimi Slovenci. Žal, da je prezgodnja smrt končala delovanje mladega doktorja, ki ga bodo goriški Slovenci gotovo pogrešali. Blag in časten spomin ljubeznivemu in simpatičnemu dr. Antonu Dermoti! —g— Deželna vinska pokušnja. Povodom IX. avstriškega vinorejskega kongresa, ki se vrši od 5. do 13. septembra 1914, se priredi v Gorici poleg razstave strojev in priprav za vinarstvo pokušnja goriških vin. — Namen te pokušnje je, da se seznanijo vinarski veščaki in vinski trgovci z našimi vini in da se s tem pospeši prodaja. Obenem pa ima pokušnja tudi namen, nuditi domačim vinogradnikom, da se seznanijo v preizkuševanju vin in da se zbudi med njimi nekaka konkurenca v pravilnem kletarstvu. — V ta namen se obrača podpisani odbor do naših vinogradnikov, da se v čim večjem številu udeleže te pokušnje z dopošiljanjem vina lastnega pridelka. — Od vsakega vzorca naj se vpošlje vsaj po 6 steklenic, držečih 7/i0 1 vina. Ena teh steklenic se uporabi za predpokušnjo, ena za kemicno preiskavp, ki se izvrši brezplačno, ena za pokušnjo preizkuševalne komisije, ostale pa za pokušnjo udeležnikov vinarskega kongresa in domačih vinogradnikov, ki pridejo k pokušnji. — Pri dopošiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v takozvanih renskih steklenicah, črno y bordostektenicah. Odbor da vinogradnikom take steklenice kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago. — Za najboljša vina se bodo delila razna priz nanja in darila. — Kdor hoče svoje vino  vposlati na razstavo, naj javi to do konca  maja t. I. predsedništvu IX. vinorejskega  kongresa v Gorici (deželni dvorec.) —  Odbor odpošlje svojedobno sam po vino. — Za dobo razstave se dajo razstavija cem tudi kioski na razpolago, v kater morejo svoje vino razprodajati. Koliko znašala najemščina za kioske, določi ra stavni odsek. —g—Učiteljska vest. M. Jugova Oseka je dobila zaradi bolezni enmesej dopust. — Dopust je dobil nadučitelj še ferjanski L. Likar, in sicer do konca le —g— Pravico javnosti je dobila kliška šola za ženska ročna dela, ki je ustanovila Elisa Frinta v Gorici. —g— Tatovi v žoli. V Ronkah udrli tatovi v šolsko poslopje in odne šolskemu slugi suknjo, črevlje, uro in kaj drobnih stvari. Vrednost ukraden« blaga znaša kakih 100 K.