GLASILO OBČINE IG LETNIK XVII • junij 2011 • Številka: 5
str. 3	Županov kotiček
str. 7	Ižanske žene s potico in pesmijo osvojile Bruselj
str. 25	Intervju z novim zdravnikom
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Spoštovani bralci in IraJUkA
Pred vami je zadnja številka Mostiščarja pred poletnimi počitnicami, zato smo v njej zbrali številne najave dogodkov v poletnih mesecih, saj bomo z vami spet šele septembra.
25. junija bo država Slovenija praznovala 20 let in v čast pomembni obletnici bo tudi na našem koncu potekalo kar nekaj prireditev. Delegacija Ižank skupaj z županom se je ob tej priložnosti udeležila sprejema na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju, o čemer so pripravili obširen prispevek, ki ga preberite v rubriki Aktualno. Na prireditve ob prazniku vabijo tudi društva, eni bodo prepevali na Krimu, drugi kresovali na Golem. Več dogodkov pa v našem koledarju prireditev.
Iz občinske hiše poročajo o koncu oz. poteku del pri rekonstrukciji Ižanke in pločniku na Igu, temi je tokrat posvečena tudi foto-reportaža. Delo je končala tudi komisija za sprejem otrok v vrtec - letos za kar nekaj otrok žal ne bo prostora. O svojem delu tokrat poročajo vaški sveti iz Strahomerja, Podkraja, Škrilj in Iga.
Poletje je čas počitnic, ki ga marsikdo radi preživi na morju, v gorah ali pa jo mahne na kakšno potovanje. Tisti, ki vas pot zanese v gore, ne spreglejte prispevka planinskega društva z nasveti za čim bolj varno planinarjenje. Mogoče pa idejo za izlet dobite tudi pri naših društvih, ki jih je pot poleg Bruslja vodila tudi na kolišča ob alpskih jezerih, Kočevsko in Jadran. Veliko se bo dogajalo tudi na našem koncu, zlasti za otroke, za katere bodo organizirani ustvarjalne urice in branje v knjižnici ter koliščarski tabor, kjer bodo lahko spoznali življenje naših prednikov. Z nestrpnostjo pa bomo konec junija pričakovali odločitev Unesca o vpisu kolišč na seznam svetovne dediščine.
Želimo vam prijetno branje in lepe počitnice!
Uredništvo Mostiščarja
Gasilske veselice v občini Ig			
			
	25. junij Akordi	PGD Tomišelj	
	Pred veselico bo ob 19. uri svečan prevzem novega gasilskega vozila.		
	2. julij Ansambel Vrisk	PGD Škrilje	
	Veselica bo ob vsakršnem vremenu, saj so organizatorji zagotovili šotor!		
	9. julij Mladi godci	PDG Iška Loka	
	23. julij Mambo kings	PGD Golo	
	3. september Veselica	PGD Staje-Kot	
Začetek veselic ob 20. uri.			
Vabljeni!			
Občinske prireditve v septembru
sobota, 17. september - IŽANSKI SEJEM v sodelovanju s Čebelarskim društvom Ig in preostalimi društvi v občini. Letos bo program popestrilo tudi tekmovanje.
sobota, 24. september - VRBICA 2011, tradicionalni pohod na stičišče štirih občin. Letos je organizator srečanja Občina Ig ob pomoči društva Claustra Alpium Iuliarum in TD Iška vas. Vabljeni!
Če bo slabo vreme, vas bomo glede prestavitve datumov obveščali prek naše spletne strani in s pisnimi obvestili.
	Koledar prireditev		
	sobota, 18. junij, ob 9. uri, Dom borcev in mladine, Zapotok	Tekmovanje za pokal Hribovski golaž	TD Kurešček
	sobota, 18. junij, ob 13. uri, vrh Krima	Srečanje pevskih zborov na Krimu	Društvo Fran Govekar Ig
	četrtek, 23. junij, ob 20. uri, Kulturna dvorana Golo	Koncert ob dnevu državnosti in kresovanje	KD Mokrc
3	četrtek, 23. junij, ob 20. uri, Mladinski dom na Igu	Utrinki s poti po nemških in švicarskih koliščih	Društvo Fran Govekar Ig
	petek, 24. junij, ob 21. uri, Tomišelj - igrišče	Rock konert s skupino Kalaia	PGD Tomišelj, KD Izviri Tomišelj
	sobota, 25. junij - nedelja, 26. junij, start ob 7. uri na Krimu	8. Pohod po mejah občine Ig	Društvo Fran Govekar Ig
	sobota, 25. junij, od. 16. ure dalje, Kruharjeva kapelica	Piknik ob dnevu državnosti	OO SDS
	torek, 12. julij, od 11. do 18. ure, knjižnica Ig	Poletna ustvarjanja	MKL - Knjižnica Ig
ZJ S	sobota, 16. julij, ob 5. uri	Gorska tura na Visoko Ponco (2.274 m)	PD Krim
	sobota, 16. julij in nedelja 17. julij, hipodrom Vrbljene	Konjeniška prireditev	KD Krim
1— «Л	torek, 9. avgust, od 11. do 18. ure, knjižnica Ig	Poletna ustvarjanja	MKL - Knjižnica Ig
13 5	sobota, 20. avgust, ob 10. uri, Resnikov prekop pri Igu	4. Koliščarski dan	Društvo Fran Govekar Ig
MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV.
Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj:	Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk:	Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Foto: Uroš Čuden Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe.		Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354.	
Drage občanke, spoštovani občani!
Dogaja se več in hitreje, kot sem predvideval za ta krizni čas, ki je ubogo Slovenijo pripeljal na rob finančnega zloma. V občini pa stvari potekajo, da jih komaj dohajam.
V eni od številk Mostiščarja sem obljubil, da vas bom sproti obveščal o poteku del, ki bodo potekala med letom v občini, in o projektih, ki bi jih radi speljali v tem letu. Pa se mi je pri nekaterih krepko zalomilo, saj so projekti prehiteli moje ažurno pisanje člankov (seveda v narekovajih, ki jim je botrovala tudi lenoba). No, lenoba ima tudi dobro stran. Marsikdo bi dejal - saj se samo hvali, iz vsega tega pa ne bo nič. Oseba, s katero sem se pogovarjal še pred začetkom rekonstrukcije Ižanske ceste in je ne bom imenoval, mi je v pogovoru pikro dodala: »Ižanko so že rekonstruirali, včeraj so dali dve fliki asfalta in jih povaljali kar z lopato.«
Ali je bilo v tem primeru prisotno nezaupanje ali kajdrugega, niti ni pomembno. Nič nimam proti kritikam, če so osnovane na argumentih, celo želim si jih, saj mi povedo, kje delam napake. Nekatere kritike pa so brez argumentov, nesprejemljive, iz njih izžareva sovraštvo in v dveh primerih celo grožnja z orožjem.
Kar nekajpripomb in kritik na moje delo seveda izhaja iz razočaranja posameznikov, ker mimo njih še ni asfaltne ceste, niso dobili prostora v vrtcu, ker ni zabojnikov za pasje iztrebke, ker je predraga voda (imamo najcenejšo vodo v državi), ker je sosed preblizu postavil ograjo, ker sosedov gnoj smrdi, ker so odvezani psi in še bi lahko našteval.
To pa so pripombe in kritike, ki jih je treba upoštevati in tudi reševati. Z vso resnostjo jih rešujemo, žal pa jih je preveč in denarja premalo, da bi vse to postorili čez noč.
Intenzivno tečejo priprave za gradnjo centralnega vrtca, ki naj bi bil zgrajen do septembra 2013. V letu 2012 bomo nadaljevali z asfaltiranjem še preostalih makadamskih cest. Rešujemo problematiko oskrbe s pitno vodo tam, kjer to še ni rešeno, in če želimo normalno oskrbo s pitno vodo bo to nujno treba podražiti, da se bodo pokrivali stroški dobave in vzdrževanje.
Obnova Ižanke	Foto: M. Podlipec
Tako sam kot tudi občinska uprava in občinski svet se trudimo, da bi bilo življenje v našem okolju kar se da prijetno. Da bi v vsakem tekočem letu končali čim več projektov, žal pa je vse odvisno od denarja. Ne načrtujemo projektov, za katere vemo, da jih v tekočem letu ne bo možno izpeljati. Močno stojimo na tleh in vsak evro porabimo koristno. Občina je minimalno zadolžena in vsi računi za leto 2010 so plačani - in to mi daje upanje, da bodo projekti, ki jih načrtujemo v prihodnjih letih, tudi realizirani kljub nekaterim kritikam in pomislekom, da ne delamo dobro in pošteno.
Negiranje vseh kritik so že realizirani projekti. Za to kratko obdobje v letošnjem letu se že marsikaj vidi oziroma je že veliko postorje-nega.
Naj ne zveni kot samohvala, če povem, da smo veliko truda vložili v že izvedene projekte, nad katerimi sem včasih že obupal. Gre za projekta, ki nista bila odvisna samo od nas, ampak in predvsem od posluha državnih institucij, ki meljejo zelo počasi. To sta rekonstrukcija državne ceste Ig-Ljubljana in odprtje še ene ordinacije splošne medicine v občini.
Nemalokrat sem odprl vrata na Ministrstvu za promet glede problematike Ižanke, ki je državna cesta. Kar nekaj ministrov se je v tem obdobju zamenjalo. Vsakokratni odgovor, ki sem ga dobil, mi je v ušesih škrebljal tudi ponoči! NI DENARJA! NI DENARJA! No, sem si dejal, če ne gre zlepa, bo šlo pač z grda (kot pravi lep slovenski pregovor), in glej ga zlom-ka, stvari so se premaknile, ko sem zagrozil z zaporo lokalne ceste Pijava Gorica-Ig.
To pa je bil samo en kamenček v mozaiku zahtev, ki smo jih dali župani ob 3A-razvojni osi od Ljubljane do Petrine na sestanku pri ministru za promet, na katerem smo zahtevali, da se nemudoma začne reševati ta problematika. Obljube so bile dane in rezultat je rekonstruirana cesta Ig-Ljubljana.
Nova ambulanta	Foto: U. Čuden
sem občankam in občanom čestitam ob
dnevu državnosti.
Ob tej priložnosti se ministru za promet Patricku Vlačiču iskreno zahvaljujem za dano obljubo, da se bo cesta rekonstruirala najpozneje do leta 2012. Da pa je tako zahtevna rekonstrukcija že končana, gredo vse pohvale in zahvale direktorju Direkcije za ceste RS Gregorju Ficku, Lilijani Hergi, vodji sektorja za vzdrževanje in varstvo cest, ter Pavlu Hevki, vodji projekta in glavnemu nadzorniku, ki so se s svojo ekipo skrajno resno lotili tako zahtevnega projekta. Zahvala pa tudi Cestnemu podjetju Ljubljana, ki je bil izvajalec tako zahtevne rekonstrukcije.
Dve leti tarnanja in vlaganja prošenjna Ministrstvo za zdravje je bilo potrebno, da smo pridobili še en zdravniški tim, ki smo ga tako potrebovali, da zagotovimo vsem občankam in občanom osebnega zdravnika. Tretjega maja je bila ordinacija odprta in daje možnost do osebnega zdravnika v domačem kraju, s tem pa so pridobljene vse vsebine, ki so bile načrtovane v Centru Ig. Upam in verjamem, da boste izkoristili to priložnost in s tem omogočili delovanje obeh ordinacij, ki smo si jih tako želeli. Sebe pa razbremenili dolgih čakalnih vrst ter potnih stroškov pri obiskih ambulant zunaj naše občine.
Projekt, ki še ni realiziran, bo pa zagotovo, je mestna proga 19 do Iga. Občina ima še kar nekaj dela na tem projektu, saj je treba urediti postajališče KPD ter postajališče pri Petrolu. Ne gre za velike posege, treba pa je zagotoviti vse tisto, kar zahtevata zakonodaja in varnost potnikov. Prvega septembra bo prvič pripeljal,
www.obcina-ig.si		3
		
kar bo velika pridobitev za vse nas, tako z vidika izrabe časa kot tudi finančno. Upam, da se ne bo kaj zalomilo! Z Mestno občino Ljubljana je vse urejeno, prav tako tudi večina vprašanj s podjetjem LPP. Nekaj usklajevanj nas čaka še pri voznih redih tako mestnega avtobusa kot primestnega. O vseh podrobnostih boste seznanjeni dodatno. Se vidimo na prvi vožnji!
Glede projektov, ki so financirani iz domačega proračuna, gre tudi vse po načrtu. Končuje se ureditev pločnikov na Ljubljanski cesti, ki bodo bistveno prispevali k večji varnosti v občinskem središču, seveda če bomo upoštevali vse cestnoprometne predpise in znake, ki bodo posta-
Razširjeno parkirišče
Foto: U. Čuden
NOVICE IZ OBČINSKE HISE
Pločnik na Igu
Glede na to, da ob regionalni cesti poteka glavna šolska pot, je občina začela izgradnjo hodnika za pešce. Obenem se bo obstoječi prehod za pešce prestavil skladno s prometno-tehničnimi normativi. Prav tako je treba zaradi neustreznih tehničnih elementov avtobusne postaje ob regionalni cesti to delno rekonstruirati. Hkrati se bo dogradilo tudi omrežje javne raz-
svetljave na predmetnem območju. Pri prehodu za pešce (skladno z izdelano projektno dokumentacijo) se bodo postavili tudi utri-palniki, ki bodo vidno označevali prehod za pešce.
Uroš Čuden, občinska uprava
vljeni za opozarjanje. Naj omenim, da smo pred kratkim podpisali pismo o nameri z Občino Grosuplje in Občino Škofljica o ustanovitvi skupne redarske službe, kar nam nalaga tudi zakonodaja. Predvidevam, da bo ta skupna služba začela izvajati svoje naloge s 1. 1. 2012, opremljena pa bo tudi z napravami za merjenje hitrosti. Kakšne bodo posledice za tiste, ki ne bodo upoštevali predpisov in omejitev hitrosti, ni treba razlagati, želja vseh treh občin pa je zagotoviti čim večjo varnost naših občanov.
Kar nekaj klicev v zadnjih dneh sem dobil, katerih vsebina vprašanj je bila »ali boš podru vse do Merkatorja«. To vprašanje je spremljal znak zadovoljstva. No, Mercator je še kar oddaljen, pa tudi potrebe po tem za zdaj ni, niti finančnih možnosti za odkup še katerih objektov. Za projekt, v katerem so predvideni parkirišče, pokrita tržnica za naše kmetovalce, park s tartansko površino za otroško igrišče, turistično informativni center ter še nekateri drugi elementi, je že izdelan in se bo začel realizirati prihodnje leto (trenutno se pridobivajo soglasja, ki so potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja), je dovolj površine. Ko bo vsa okolica Centra Ig urejena, bo to res prijeten kotiček, kjer se bo zbiralo staro in mlado.
Kar nekaj projektov nas še čaka v letošnjem letu, o njih pa na jesen, ko pridemo s počitnic in dopustov, ki so že pred vrati. Šolarjem želim kar največ učnega uspeha in razposajene počitnice. Vsem vam, drage občanke in spoštovani občani, pa prijeten dopust, kjerkoli in kakorkoli ga že boste preživljali.
Janez Cimperman, župan
Vabimo vas na uradno otvoritev Ižanke, ki bo v sredo 22. junija 2011, ob 12. uri,
pred bencinskim servisom Petrol Ig.
Obnova Ižanke
Od 18. 4. do 24. 5. 2011 je potekala sanacija nevarnih mesta na cesti R3-642/1360 Ig-Ljubljana (Peruzzijeva) od km 0,850 do km 3,950. Sanacija je obsegala:
-	rezkanje starega asfalta,
-	izdelavo nosilne plasti s penje-nim bitumnom,
-	nadgradnjo vozišča ceste v širini 5,70 m z nadgradnjo z AC 22 base B 50/70 A2 debeline 9,0 cm in SMA 8 surf PmB 45/80-65
A2 deb. 3,0 cm,
-	obnovo obstoječih talnih označb in opremo ceste,
-	postavitev varnostnih ograj,
-	ureditev odvodnjavanja. Investitor del je bila Republika
Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, izvajalec del pa Cestno podjetje Ljubljana, d. d. Vrednost izvedenih del je 1,4 mio eur.
Občina Ig
Urejanje pločnikov na Igu
Rekonstrukcija Ižanke
4		www.obcina-ig.si
		
novice iz občinske hiše	4	P
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 MOSTIŠČAR		
Sprejem novincev v Vrtec Ig
Tudi za šolsko leto 2011/2012 je bilo v Vrtec Ig oddanih več vlog za sprejem otrok, kot je predvidenih prostih mest. Zato je o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig.
Do 31. marca 2011, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2011/2012, je komisija prejela 166 vlog, od tega 134 vlog za otroke iz občine Ig in 32 za otroke iz drugih občin. Komisija je vloge razdelila po letniku rojstva, in sicer: letnik 2006 5 vlog letnik 2007 7 vlog letnik 2008 14 vlog letnik 2009 41 vlog letnik 2010 88 vlog letnik 2011 11 vlog
Komisija je obravnavala vloge skladno s Pravilnikom o sprejemu otrok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel občinski svet 9. 3. 2011 in je bil objavljen v Uradnem listu 25. 3. 2011 ter na spletni strani vrtca. V njem so navedeni kriteriji, na podlagi katerih je komisija točkovala posamezne vloge. V primerjavi s prejšnjim je bil v novem pravilniku dodan kriterij o dolžini stalnega bivališča v Občini Ig vsaj enega od staršev (dodatnih 5 točk, če je imel vsaj eden od staršev na dan 31. 3. 2011 čas stalnega prebivanja v Občini Ig najmanj 2 leti)
in spremenjen kriterij o stalnem bivališču staršev (oba starša s stalnim bivališčem v Občini Ig = 40 točk; eden starš stalno bivališče v občini Ig, eden starš pa v drugi občini = 30 točk). V ta namen je komisija uradno pridobila potrebne podatke iz upravne enote.
Komisija je začela delo v začetku aprila in končala 24. maja 2011. Na podlagi vseh kriterijev iz pravilnika je točkovala vse vloge, prispele do roka. V času dela je upoštevala vsa dokazila, ki so bila oddana z vlogami, in tudi vsa tista dokazila, ki so jih starši dopolnili vlogam dodatno do zadnje seje.
Glede na doseženo število točk je vrtec oblikoval prednostni seznam za posamezni letnik, na katerem so vloge razvrščene od najvišjega do najnižjega števila doseženih točk. Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar največje število otrok skladno s predpisanimi normativi, tudi s preoblikovanjem že obstoječih skupin ali s premeščanjem že vključenih otrok.
Za šolsko leto 2011/2012 je prostih 61 mest, in sicer: letnik 2006 2 mesti letnik 2007 1 mesto letnik 2008 5 mest letnik 2009 17 mest letnik 2010 36 mest letnik 2011 0 mest
Iz posameznega prednostnega seznama je vrtec sprejel določeno število otrok glede na prosta mesta. Preostali so bili uvrščeni
na čakalni seznam po posameznih letnikih rojstva za dodatni sprejem med šolskim letom, če se sprosti prosto mesto. Čakalni seznami veljajo do konca šolskega leta 2011/2012 in so objavljeni na spletni strani vrtca. Odklonjenih je bilo 105 otrok, od tega tudi vseh 32 iz drugih občin. Od 73 odklonjenih otrok iz občine Ig, jih 21 ne izpolnjuje starostnega pogoja.
Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig
Središče Iga krasi cvetje
Letos smo poskrbeli tudi za ureditev centra naše občine. Cvetlična korita krasijo krožišče in most, za kar je poskrbela Cvetličarna Ana. Občina Ig se cvetličarki Ani Marjeti Tomc zahvaljuje za ocvetličenje.
Občina Ig
Središče Iga krasi cvetje
Foto: Matjaž Zupan
Režijski obrat sporoča
Javljanje stanja vodomera
Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer:
-	na tel.: 01/280-23-14,
-	po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si,
-	prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si.
Kontrola stanja na vodomeru
Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu.
Kako opravite reklamacijo računa?
Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate:
•	po pošti:
na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig,
•	po faksu: 01/280-23-22,
•	po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si
• osebno na občini Ig v času uradnih ur.
Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času.
24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si.
Kako uredite spremembo plačnika storitve?
Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur.
Sprememba mora vsebovati:
-	verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev),
-	stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje.
Katja Ivanuš, občinska uprava
www.obcina-ig.si		5
		
št. 3/2011
junij 2011
Uradne objave
Na podlagi Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 50/07), Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2010 (Uradni list RS, št. 25/10) in Statuta občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08), objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja
kmetijstva v občini Ig v letu 2011
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za delovanje neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in nekmetov povezanih v lokalna strokovna društva in društev, ki delujejo na področju razvoja podeželja, informiranja, podajanja in predstavitve vsebin povezanih z razvojem podeželja ter izvedbe strokovnih vsebin v sklopu prireditev na podeželju.
Skupni znesek razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov je 2.800,00 eur. Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Ig za leto 2010 na proračunski postavki 1011000 in 1011001, na kontu 412000.
Upravičenci za pridobitev sredstev po tem razpisu so pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisom, ki ureja društva, so registrirane in delujejo na lokalnem področju Občine Ig.
Merila za ocenjevanje vlog za izvajanje programa dela lokalnega društva: število članov društva, število članov/udeležencev na posamezni aktivnosti društva, delež lastnih sredstev pri izvedbi programa, program dela društva. Merila so dodatno opredeljena v razpisni dokumentaciji. Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložen k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si .
6.	Vlogo je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig, najkasneje do 8. 7. 2011. Pisne vloge morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in s pripisom »Prijava na javni razpis - društva 2011«.
Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala.
7.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na telefonu 01/280-23-24.
8.	Odpiranje vlog bo opravila komisija, ki jo bo imenoval župan. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog, se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa.
Datum: 2. 6. 2011 Številka: 330/005/2011
Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r.
1.
6. seja občinskega sveta
Rebalans, turistična taksa in redarstvo
Občinski svet se je 8. junija zbral na zadnji seji pred počitnicami, na kateri so potrdili dopolnitve letnih načrtov pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem in odlok o rebalansu proračuna, sprejeli so nov odlok o turistični taksi ter podali soglasje k ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ig, Grosuplje in Škofljica.
V dodatnih točkah dnevnega reda so obravnavali še prošnji športnega društva in občana. Športno društvo je Občino zaprosilo za uporabo parcele, na kateri bi lahko izvajali treninge bejzbola mlajših selekcij, za kar so svetniki dali zeleno luč.
Občan, ki po večletnih neuspešnih prizadevanjih za spremembo
namembnosti zemljišča na vodo-varstvenem območju iz kmetijskega v zazidalno, ni videl drugega izhoda, kot da se za soglasje obrne na občinski svet. Glavni problem, kot smo iz čustvenega odziva občana in razlage župana razbrali, je pravzaprav pridobitev soglasja Zavoda za varstvo narave, ki je gradnjo hleva na vodovar-stvenem območju za zdaj opredelil kot nezaželeno. Na prvi pogled manjpomembna stvar pa lahko zamakne sprejem Prostorskega plana Občine Ig, ki je sicer že v zaključni fazi, za več let, s tem pa tudi vse načrtovane gradnje - od vrtca, doma starejših občanov ter zasebnih gradenj.
Maja Zupančič
Župan	01 280 23 02
Direktor občinske uprave	01 280 23 04
Sprejemna pisarna	01 280 23 00
Družbene dejavnosti	01 280 23 10
Komunalne dejavnosti	01 280 23 12
Gospodarske dejavnosti	01 280 23 08
Kmetijstvo	01 280 23 24
Požarna varnost in zaščita	01 280 23 24
Turizem	01 280 23 18
Finančno-računovodska služba	01 280 23 06
Urbanizem	01 280 23 16
Režijski obrat	01 280 23 14
Medobčinski inšpektorat	01 360 16 24
6		www.obcina-ig.si
		
aktualno
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 MOSTIŠČAR
Ižanske žene s potico in pesmijo osvojile Bruselj!
Pa je le prišel dolgo pričakovani trenutek, ko je avtobus odrinil na dolgo pot ... proti Bruslju.
Začelo se je seveda mnogo prej, saj so priprave za to pot potekale zelo načrtovano in po vnaprej točno določenem scenariju.
Smer potovanja in cilji, ki jih z njim želimo doseči, so bili jasni zelo hitro. Da je to povezano z našo knjigo, ki je lahko nastala tudi zato, ker je bila sofinancirana s strani EU in programa Leader ter je bila tokrat spodbuda za spoznavanje delovanja EU, njenih institucij, je bilo pričakovano. Dodati je bilo treba še vso drugo, za vse udeležence zanimivo in nekako - tudi za vse - pomembno vsebino potepanja po Bruslju in njegovi okolici. Zagotovo je bilo to srečanje s številnimi Slovenci, ki živijo in delajo povsod, kjer so EU-institucije: Bruselj, Luksemburg, Strasbourg in kar najboljša predstavitev naših krajev, naše občine in ljudi, ki v njej živimo in delamo. Ob vsem tem še spoznati deželo in mesto, kjer naši ljudje delajo, nas predstavljajo na najvišji ravni in seveda spoznati najlepše srednjeveško mestece Brugge, se popeljati z ladjicama po njegovih kanalih - mestni vodni poti -, in seveda ves čas se imeti lepo!
Ker sta bila organizacija in izvedba v lastni režiji (tudi vodenje), smo uspeli pripraviti izlet in strokovno ekskurzijo precejceneje, kot če bi si pomagali z agencijo.
Na povabilo veleposlanika na Stalnem predstavništvu RS pri EU Rada Genoria je 13. maja letos v Bruslju potekal sprejem ob obletnici državnosti za Slovence delujoče v institucijah EU - in k sodelovanju smo bile povabljene tudi me! Tisti petkov večer je ostal v spominu vsem, ki smo se družili na Stalnem predstavništvu. Ni nas bilo malo, saj je bila velika dvorana premajhna za vse (okoli 350 uradnih gostov in 50 z Iga), zato so pripravili prostor za druženje tudi zunaj, v atriju pred dvorano.
Dišalo je po poticah (naših domačih), po drobnem pecivu (seveda tudi našem), po domači šunki in klobasah (Arvajevih), točilo se je slovensko vino (cviček), ki sta ga pripeljala cvičkova princesa in ambasador cvička gospod
Kuljaj (oče voditeljice Jasne iz oddaje Na Zdravje) ter novomeški župan Alojzij' Muhič, ves čas pa se je veliko pelo! Najprej povsem uradno, potem je pesem preplavila predstavništvo ... pozneje pa mi je Jernej, ki je zaradi obveznosti moral kar nekajkrat v svojo pisarno, povedal, da je bilo tisti večer zelo lepo »biti Slovenec in še Ižanec« - v Bruslju (morda je prav zato pohitel kar med sprejemom v znano prodajalno Mary po pralineje, ki jih vsak petek dopoldne prav tam kupuje belgijski princ, da bi nas vse na poti v Brugge vsaj malo razvajal). Imel je odprto okno in slovenska pesem, ki so jo vodile naše ižanske pevke, se je z atrija Stalnega predstavništva v Bruslju vila po ulicah naokoli. Pritegnili so vsi, ki so zmogli slediti neugnani moči naših pevk in pevcev, saj smo se jim pridružili vsi popotniki, tudi možje, ki so tokrat potovali z nami ter bili naša pomoč in opora na naši kar dolgi poti. In predvsem odlična družba - hvala, fantje!
Za dobro voljo pa smo s pecivom seveda poskrbele tudi žene in dekleta iz Društva žena in deklet na podeželju Ig ter pevke Ženskega pevskega zbora Ig, ki smo jih tokrat povabile k sodelovanju in skupnemu potepanju. Pecivo je bilo res izbrano, poskrbele smo za odličen in svež okus pa tudi za izjemen pogled na vse pladnje z dobrotami! Ko smo doma skrbno in premišljeno pakirale dobrote, sem naštela 34 vrst drobnega peciva, potem ga zaradi pomanjkanja časa (bilo je na dan odhoda) nisem štela več, pa je še vedno prihajalo ... da o poticah in drobnih štrukeljcih ne govorim! Hja, kot dobre gospodinje, čeprav smo bile tudi na izletu, smo s seboj pripeljale vse: od deske za rezanje, noža, prtičev za podlago na tasah, do hrena, ki sodi k šunki, zato je popoldne, ki je bilo namenjeno za pripravo na večerni dogodek, minilo hitro. Žene so hitele s sestavljanjem barvitih pladnjev, pevke so se upevale pod odločno in strogo taktirko njihovega vodje Iztoka Petriča (zato je bilo petje tako ubrano povsod, kjer smo navdušeno zapeli Zdravljico
in Odo radosti - obe himni in še marsikaj) .
Že sam pogled na dolgo mizo z našimi dobrotami je pričal, da smo z Ižanskega. Na vsakem pladnju je izstopal Ižanski medeni kruhek z grbom Občine Ig (hvala, Sabina!). Žene, ki smo stregle v naših društvenih oblekah, smo bile seveda tako posebne, da smo bile objekt fotografiranja tudi pri večernih gostih (upam, da se bo zdaj opogumila še kakšna žena in se odločila zanjo! Brez nje pri takih dogodkih res ne gre! In - 'odvečni' kilogrami niso noben izgovor!
Svoje je dodal še župan naše občine Janez Cimperman, ki je na povabilo veleposlanika Genoria v imenu vseh Ižancev pozdravil vse navzoče ter jim prenesel pozdrave iz domovine in našega kraja! V spomin na naše srečanje (po zagotovilih zagotovo ni zadnje!) mu je izročil posebno darilo: v lon-čevino odtisnjen simbol ženske (kako zgovorno - ižanske žene). Hvala, gospod župan! Promocija je odlično uspela!
Petek je bil namenjen EU, zato smo tako preživeli tudi dopoldne - v Parlamentu EU smo v živo spoznavali vso to 'evropsko zgodbo'. Rok Koželj, ki je prav zaradi naše skupine prišel iz Strasbourga že v četrtek zvečer (to je bil teden, ki ga parlamentarci preživijo v Strasbourgu), nam je v izbrani besedi in zelo duhovito predstavil za marsikoga pusto in nezanimivo delovanje EU in njenih institucij ter odgovarjal na številna tehtna vprašanja naših popotnikov in popotnic. Tu ne morem
mimo treh mladih deklet - vseh mlajših od 14 let -, ki so seveda imele mali privilegij, da so smele obiskati evropski parlament brez posebnih dovoljenj! Zato pa so pokazale veliko zrelosti in resnega zanimanja za težko temo. Postavile so kar nekaj zanimivih vprašanj ... Bravo!
Rok pa si je s prijaznostjo in vsem, kar je storil za nas, prislužil našo potičko s potičnico! No, prav ta je bila še kako primerno darilo za vsakogar, ki smo ga hotele posebejrazveseliti ali se mu zahvaliti na naš način! Med njimi je bila tudi veleposlanikova soproga Mersija Genorio, ki jo je še posebejrazveselila knjiga Ko zadiši po peki na Ižanskem. Še tisti večer nas je povezala s predstavnikom Društva Slovencev Naš dom iz Genka, ki je bil tako navdušen nad poticami in piškoti, da nas je prišel v nedeljo - tik pred našim odhodom - pozdravit pred hotel in nam za sladkanje na poti prinesel čokoladne pralineje in nekaj fotografij, ki jih je naredil na večer sprejema. No, Frans Huber je medtem že obiskal Ig in pogovarjala sva se o možnostih sodelovanja na področju potic in naše ižanske kulture.
Seveda pa se je vse začelo v četrtkovem jutru. Po prisrčnem srečanju z Jernejem, ki nas je pričakal na rondoju Schuman sredi evropskega kvarta, smo začeli v zajtrkovalnici ob domačih marme-
aktualno
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
ladah, maslu, jajcu in različnem kruhu. Nista manjkala sveže stisnjen sok pomaranč in - kava! Tu smo se srečali z Bruseljčani na prestižnem Sablonu. To je prav tam, kjer se Zgornje mesto Bruselj (tako se imenuje) dotika Spodnjega. Od tam smo se podali na triurno spoznavanje Zgornjega mesta, kjer čudovite zgradbe in parki pričajo o belgijski zgodovini (ne samo bruseljski) pa tudi o evropski sedanjosti, ter daleč naokrog do parka Laken, kjer v resnici prebiva kraljeva družina - seveda z avtobusom. Pozno popoldne pa je bilo namenjeno peš ogledu srednjeveškega Spodnjega mesta Bruselj. Barvite stavbe, hiše, ki jemljejo dih - da, Grand Place je nekaj posebnega. Mi pa ... še dobro, da smo imeli hotel v centru mesta, do koder smo lahko prišli peš ...
Sobota je bila namenjena obisku Severnih Benetk oziroma mesta Brugge. Mislim, da nas je vožnja z ladjicami vse prevzela, lepota srednjeveških stavb, bogata zgodovina mesta in vsi dogodki preteklih dveh dni pa so dali moč za še en 'nastop' sredi glavne-
ga trga v Bruggu - na Marktu. Zavihrala je ižanska zastava in zadonela je pesem iz 50 grl! In -pritegnila ekipo belgijske televizije! Obljubili so nam posnetek. Vrvež in množice obiskovalcev na mestnih ulicah sta za trenutek zamenjala mir in spokojnost v samostanskem parku in muzeju Beguinage v Bruggu. Tudi našim dušam tistega dne je to prijalo, ne samo beguinkam nekoč .
Nedeljsko jutro je seveda pomenilo slovo od Bruslja - ne samo od mesta, temveč tudi od Jerneja, ki je bil vse dni naša trdna bruseljska vez in opora. Posloviti pa se je prišel tudi gospd Frans, predstavnik slovenskih izseljencev v mestu Genk. Na poti domov prek Valonije in Luksemburga smo se z veselejm posladkali s pralineji, ki nam jih je prinesel za na pot. S kratkim postankom v vasici Schengen, kjer je bil podpisan znameniti schengenski sporazum, smo končali našo evropsko zgodbo. Ostali so spomin na prelepe zgradbe, na zgodbe o meščanih in srednjem veku, na čokolado od nekoč in
danes ter okus po pivu in čipke. Mnogo čipk!
V dneh, ki smo jih preživeli skupaj, na vseh kilometrih, ki smo jih prevozili, prehodili ali se kakorkoli družili, je bilo čutiti izjemno energijo povezanosti, dobre volje, dobrega vzdušja! Po Bruslju še diši po poticah, Slovenci se še pogovarjajo o nepozabnem večeru in razlagajo prijateljem .
Tudi Jernej je tiste dni doživljal na poseben način. Povezan z domovino, ponosen na Ižance!
Naj energija povezanosti in dobro vzdušje trajata, spomin na Bruselj pa ostane - še dolgo! In hvala - energija se vedno širi. Tudi meni ste jo dali. Vsi in veliko!
Nevenka Marija Kovač, Društvo žena in deklet na podeželju Ig
Ženski pevski zbor v Bruslju
ffo
^DRUŠTVO l/
FRAN GOVEKAR IG
Že sredi zime, ko smo se začeli pogovarjati o koncu letošnje pevske sezone, je med pevkami, ki so hkrati članice Društva žena in deklet na podeželju, vzniknila ideja, da bi se tudi naš pevski zbor pridružil njihovemu gostovanju v Bruslju. Ideja je bila sprejeta in predsednica društva Nevenka Kovač je v svoj načrt obiska vključila tudi nas. Bili smo navdušeni in z veliko vnemo smo se lotili priprav na to gostovanje, ki je za zbor pomenilo pravi izziv.
Končno smo dočakali težko pričakovani 11. maj, ko je avtobus pozno popoldne krenil z Iga. Pred nami je bilo 14 ur nočne vožnje in kljub bojazni, da bo utrujajoče, smo zjutraj kar čili prispeli v Bruselj, kjer nas je pričakal Jernej in nas popeljal do našega prvega postanka - tipične bruseljske zaj-trkovalnice, kjer so nam kava in hrustljavi rogljički povrnili moči. Pred nami je bil naporen dan. Dopoldne smo si mesto ogledali z avtobusom - vozili smo se mimo

Ižanke smo zapele v Bruslju.
muzejev, spomenikov, cerkva, neštetih parkov, kraljeve palače in evropskih institucij. Nevenka in Jernej sta ob vsaki pomembni točki nanizala vrsto podatkov in zanimivosti iz zgodovine in sedanjosti. Ogledali smo si tudi Atomium, ki ga sicer pozna vsak od nas, toda šele tam smo lahko občudovali vso veličino te jeklene mojstrovine. Pred popoldanskim ogledom starega mestnega jedra smo se nastanili v hotelu, nato pa jo peš mahnili po bruseljskih ulicah mimo čokoladnic, pivnic in prodajalnic vafljev prek glavnega trga z množico zgodovinskih stavb vse do znamenitega bruseljskega fantka.
Tudi za pevski zbor je bil ta dan poseben, saj smo imeli spet priložnost zapeti v katedrali, kjer je petje poseben užitek, ki ga nudi enkratna akustika, pa tudi yaradi naključnih obiskovalcev, ki so nas zavzeto poslušali.
Petek je bil namenjen ogledu Evropskega parlamenta. Ob prihodu smo v preddverju pod zastavami vseh članic EU zapeli
Odo radosti in Zdravljico, ki na tujem zveni še boljmogočno. Sledilo je predavanje o organizaciji in delu evropskih institucij ter ogled parlamentarne dvorane, ki jo skoraj vsak dan vidimo na TV. Popoldne je minilo v pripravah na osrednji dogodek - srečanje na stalnem slovenskem predstavništvu. Redkokdaj imamo priložnost nastopiti pred tako velikim številom ljudi in s svojim nastopom smo se želele prav tako izkazati, kot so se dekleta in žene z dobrotami, ki so bile tudi prava paša za oči. Pred nastopom nam ja zborovodja Iztok Petrič dajal še zadnje napotke, saj je tudi on želel, da se predstavimo v najboljši luči. Ponovno sta zadoneli slovenska in evropska himna, v nadaljevanju pa še: Zapojmo pesem, Z vencem tem ovenčam Slavo, Dneva nam pripelji žar, Čej so tiste stezice, Pod rožnato planino in Zeleni Jurij. Pravo razpoloženje se je razvilo ob pokušanju slastnih dobrot in cvička, petju slovenskih ljudskih pesmi in znanih popevk pa se je pridružila večina povabljenih.
Pesem se je razlegala pozno v noč in to vzdušje bo vsem ostalo v nepozabnem spominu.
Naslednji dan nas je avtobus odpeljal v mesto Brugge, ki mu zaradi kanalov skozi mesto pravijo tudi severne Benetke. Najprej z ladjico po kanalih in potem
peš smo si ogledali staro dobro ohranjeno arhitekturo mestnega središča, glavnega trga Markt in Burg, cerkve z Michelangelovim kipom Marije z Jezusom in edine delujoče družinske pivovarne v centru Brugga.
V nedeljo se je naše potepa-
nje končalo, zjutrajsmo ponovno napolnili avtobus in se prek Luksemburga in vasice Schengen, slavne po Schengenskem sporazumu, odpeljali na dolgo pot proti domu. Naše potepanje je bilo prijetno, imeli smo se lepo. Zahvaljujemo se Nevenki in
Jerneju Kovaču, ki sta potovanje organizirala in vodila kot prava profesionalna turistična vodnika ter v to vložila veliko truda in energije. Želimo si še takšnih druženj.
Emilijana Meglič
Tekmovanje koscev in grabljic
Ižanke ponovno med nagrajenimi
Letošnje tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja je potekalo v lepem sončnem vremenu. Kot da se nam je hotelo oddolžiti za lanski dež, ko smo morali prireditev odpovedati.
V soboto, 11. junija, so se začele zbirati ekipe na hipodromu v Vrbljenu že zelo zgodaj. Prvi so prihajali razstavljavci, ki so pripravljali svoje stojnice s predstavitvijo društva, občine ali zavoda. Bolj ko se je bližala ura pol dvanajsti, bolj je bilo parkirišče polno. Pogled na Krim nam je dal vedeti, da dežja po vsej verjetnosti ne bo, tako da smo veselo pričakovali začetek tekmovanja.
Stojnice s sodelujočimi občinami se bile že lepo opremljene, našo občino pa so zastopali: TD Iška vas, TD Kurešček, Društvo Zapotok, Društvo upokojencev Ig, Društvo žena in deklet na podeželju Ig, Društvo Fran Govekar Ig, Čebelarsko društvo Ig. Poleg tržnice je bilo mogoče obiskati še muzejstarega orodja pod kozolcem, likovno razstavo in kmetijo v Strahomeru, nagrajeno z občinskim priznanjem.
Župan Janez Cimperman je pol ure pred začetkom prireditve na prizorišču sprejel vse vabljene župane občin, ki so sodelovale na tekmovanju - to so bile občina Brezovica, Borovnica, Log-Dragomer Ljubljana, Škofljica in Vrhnika. Prišli so skorajvsi župani razen iz Mestne občine Ljubljana, Vrhniko pa je zastopal podžupan. Prireditve se je udeležila tudi predstavnica MOP-a. Članice TD Krim ter Društva žena in deklet na podeželju Ig so jim pripravile nekaj 'na žlico' in sladke dobrote.
Točno ob 12h se je začela povorka skozi Vrbljene na hipodrom. Konjenici KD Krim je
Predstavitev ižanske ekipe Foto: Matjaž Zupan
sledila pihalna godba Bežigrad z mažoret-kami, nato so sledile kočije z župani in preostalimi vabljenimi, ki so jih vozili člani KD Krim. Sprevod se je nadaljeval z zapravljivčki in vprežnimi vozovi iz občin, sodelujočih na tekmovanju. Na njih so bile narodne noše in glasbeniki.
V etnološki povorki so se s svojimi vozovi predstavili TD Iška vas s tematiko kite iz sena, TD Krim s tematiko drvar in žaga in KD Izviri Tomišeljz enkratno predstavitvijo, kako so včasih kmetje vozili s konji seno in jim z dimom otepali brenclje - naslov njihove predstavitve je bil Mrva. Vsem pa so sledile še tekmovalne ekipe grabljic in koscev iz vseh sedmih občin.
Po uvodnih nagovorih, zaprisegi tekmovalcev in žrebanju startnih številk so se ekipe odpravile na tekmovališče.
Naprej so se pomerili kosci skupinsko, nato pa še grabljice skupinsko. Tekma je bila zelo živahna in tekmovalci so ob burnemu navijanju hiteli proti cilju, vendar je najboljši samo eden. Nato so se pomerili še kosci in grabljice posamezno. Tudi tu je bilo prisotnega veliko tekmovalnega duha.
Po tekmi je sledil še kulturno-glasbeni program, v katerem se ponovno sodelovale skupine iz vseh sodelujočih občin. Iz naše so se predstavili plesna skupina Viva iz Kureščka, oktet Orfej in Afrohtarji.
Vse bolj sproščenemu vzdušju je sledila še razglasitev rezultatov. Komisija se je na osnovi pregleda na terenu odločila tako:
KOSCI SKUPINSKO:
1.	OBČINA BREZOVICA
2.	OBČINA ŠKOFLJICA
3.	OBČINA VRHNIKA
4.	OBČINA IG
5.	MOL
6.	OBČINA LOG-DRAGOMER
7.	OBČINA BOROVNICA
GRABLJICE SKUPINSKO:
1.	MOL
2.	OBČINA LOG-DRAGOMER
3.	OBČINA IG
4.	OBČINA VRHNIKA
5.	OBČINA ŠKOFLJICA
6.	OBČINA BREZOVICA
7.	OBČINA BOROVNICA
KOSCI POSAMEZNO:
1.	JOŽE ŠKRABEC - OBČINA ŠKOFLJICA
2.	STANE TOMC - MOL
3.	BOŠTJAN BRAJOVIČ - OBČINA LOG-DRAGOMER
4.	JANEZ MODIC - OBČINA IG
5.	JERNEJ LENARČIČ - OBČINA VRHNIKA
6.	RADO JERINA - OBČINA BREZOVICA
7.	JANEZ JANŽELJ - OBČINA BOROVNICA
GRABLJICE POSAMEZNO:
1.	MARIJA SUHADOLNIK - OBČINA BOROVNICA
2.	JOŽICA BORŠTNIK - OBČINA BREZOVICA
3.	BERNARDA JANEŽIČ - OBČINA IG
4.	ANDREJA LENARČIČ - OBČINA VRHNIKA
5.	MARJETA ŽITKO - OBČINA LOG DRAGOMER
6.	LIDIJA PETKOVŠEK - MOL
7.	JELKA MODIC - ŠKOFLJICA
Pri ocenah in za končni rezultat so pri vseh kategorijah poleg doseženega časa na oceno vplivali še enakost reza, čistoča, poravnava in splošen vtis.
Vsem tekmovalcem čestitke, še posebej pa naši ekipi za doseženi dve 3. mesti, in sicer med grabljicami Bernardi Janežič in grabljicam skupinsko.
Naj še omenimo, da so naši kosci tako med skupinami kot med posamezniki dosegli 4. mesto in vse čestitke tudi njim. Naš kosec Janez Modic je na cilj 'prikosili' prvi, 24 sekund pred zmagovalcem, vendar so bile ocene pri enakosti reza, čistoči in poravnavi malo slabše, tako da je seštevek točk zadostoval za 'nesrečno' 4. mesto. In kdo je zastopal barve naše ižanske ekipe? Grabile so: Bernarda Janežič, Erika Janželj, Milenka Murgelj, Katarina Piškur, Stanka Stražišar, Marija Zdravje in Sonja Žagar.
Kosci pa so bili: Janez Janežič, Janez Modic, Alojz Murgelj, Ivan Kraljič, Janez Škulj, Jože Šteblaj in Jože Zdravje.
Vodja ekipe in trener je bil Štefan Pucihar iz TD Bober.
Čestitke še enkrat in zahvala vsem, ki ste pripomogli, da je tekmovanje uspelo, vsem sponzorjem (poimensko jih bomo omenili v prihodnji številki časopisa) in srečno občini Borovnica pri pripravi naslednjega - 6. Medobčinskega tekmovanja koscev in gra-bljic.
Marica Zupan
www.obcina-ig.si		9
		

»o
iz življenja vaških svetov
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Spoštovani župan!
Kot predstavnik Sveta vaške skupnosti Ig vas moram obvestiti o zahtevah in predlogih, ki sem jih prejel od občanov Iga. Predlogi so bili že posredovani prek predstavnikov vaškega sveta, a do zdaj še nismo dobili odgovora: • Prebivalce Rastuk močno moti zaraščena in blata polna struga potoka Gorklica (Draščica) ob glavni cesti. Ob prvem obilnem deževju bodo zaradi tega spet poplave, ki prebivalcem Rastuk onemogočajo stik z glavnimi
cestami, nastane pa lahko tudi večja gmotna škoda na objektih.
• Industrijska cona je nevarna, sajgre za gradbišče, ki mora biti kljub ustavitvi del zaščiteno. Na gradbišču so velike jame, polne vode, razlomljene cevi, ki štrlijo iz tal, ostanki gradbenega materiala, jaški niso zakriti in so globoki tudi več kot meter. Gradbišče ni zavarovano niti ograjeno, tako je vstop na ta del smrtno nevaren predvsem za otroke in živali.
•	Škurhova ulica še vedno ni asfaltirana - kje je problem in ali se rešuje?
•	Podan je bil predlog za postavitev smetnjakov za pasje iztrebke, ki naj bi bili nameščeni po celotni občini. Ker jih ni, se tudi zaradi tega pasji iztrebki ne pobirajo.
•	Kot predstavnik SVS Ig sem si zadal nalogo Varna pot v šolo. Otroci iz Rastuk vsak dan tvegajo svoje življenje na poti v šolo, prav tako pa tudi vsi drugi,
ki hodijo peš. Od Rastuke do šole in središča Iga manjkajo pločniki, cestni prehodi, oznake za omejitev hitrosti. Bomo res morali imeti poplave in smrtne žrtve, preden se bo ukrepalo? Kot predstavnik SVS Ig imam dolžnost, da sem vas o problemih, ki tarejo prebivalce Iga, obvestil in vas prosim, da nam odgovorite v prihodnji številki Mostiščarja.
Marko Hvale, predstavnik SVS Ig
Sestanek SVS Podkraj
V petek, 6. maja 2011, smo se vaščani in predstavniki SVS Podkrajzbrali kar na avtobusni postaji pod vaško lipo. Vaščani so bili navdušeni, saj je bilo tovrstno srečanje pod milim nebom prvič. Mizo in klopi so nam posodili domači gasilci, za kar se jim zahvaljujemo.
Po predstavitvi SVS Podkraj in pozdravu prisotnih smo prisluhnili problematiki in željam vaščanov. Med vsemi željami in potrebami so najbolj pereči naslednji:
-	naši otroci, ki se nimajo kje igrati in se zato zadržujejo na avtobusni postaji ob glavni cesti,
-	slaba oskrba z vodo v primeru požara - nujno potrebujemo
nov vodovod, - potrebovali bi tudi pločnike, saj je prometa ogromno. Celotno problematiko bomo reševali z Občino Ig.
Zahvaljujemo se vam za izvolitev in da ste se vabilu odzvali v tako velikem številu, prav tako za pripravljenost pomagati pri uresničevanju načrtov. Srečanje smo končali ob prijetnem kramljanju, obdani s čudovito naravo. Domov sta nas pospremila rahel vetrič in zahajajoče sonce. Še se bomo dobili pod vaško lipo!
Darja Perme, predsednica SVS Podkraj Foto: Jože Krašovec ml.
Dogajanje v Škriljah
Mesec je naokoli, zgodilo se je veliko lepega. Le kako se ne bi - od 21. aprila dalje so se začele priprave na praznike. Začelo se je z velikonočnim dogajanjem, 27. april je namenjen praznovanju v spomin na boj proti okupatorju in tako se je praznično dogajanje zaokrožilo s prvomajskim kreso-vanjem. Tako je prijetnih prazničnih dni za nekaj časa konec in zdaj nas večino čaka zaslužen poletni dopust, otroci pa so v pričakovanju šolskih počitnic.
Tradicionalno prvomajsko kresovanje
V Škriljah na Tlakah vsako leto pripravijo tradicionalno prvomajsko kresovanje - ne glede na
vreme, ki v zadnjih letih sicer rado ponagaja, a se ga tradicionalni udeleženci vsako leto z veseljem udeležijo.
Priprave potekajo že kakšen dan prej. Na tradicionalnem prostoru se pripravi les za kurjenje kresa, za morebitno slabo vreme se postavi šotor, da ne pokvari veselega vzdušja in razpoloženja, prostor se osvetli in ozvoči, da se pozneje razlegajo prijetne plesne melodije, in potem se čaka ... da napoči trenutek: 30. april točno ob 20.00 uri, ko je zbrana vsa vesela druščina, se prižge tradicionalni prvomajski kres v Škriljah na Tlakah. Tako se začne prvomajsko kresovanje ob prijetnih melodijah, zbrana družba se pogosti,
poveseli in pozabava.
Urejanje mlatilnice
V času, ko berete najnovejšega Mostiščarja, smo odstranili mla-tilnico in smo pred novimi izzivi: nadaljujemo ureditev prostora za otroško igrišče. Zadeva seveda ne bo tako odmevna kot stadion Stožice, saj ga bomo ustvarjali sami in s sredstvi, s katerimi lahko razpolagamo, sajga delamo za naše otroke, zato ste k ustvarjanju vabljeni vsi vaščani Škrilj. O zadevi vas bomo obveščali prek spleta in oglasnih desk oziroma se lahko pozanimate sami na spodnjem elektronskem naslovu. Na spletni strani si lahko ogledate fotografije prostora, ki ga urejamo pred
Prvomajski kres
odstranitvijo mlatilnice in po njej, seveda pa je potrebnih še nekaj pridnih rok, da bo prostor videti namenu primerno.
Za lažjo komunikacijo s SVS-jem je na voljo elektronski naslov: info@skrilje.si.
Članke si lahko preberete na spletni strani: /www.skrilje.si/.
Marina Plantan Foto: Helena Porenta
novice iz občinske hiše	4	P
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 MOSTIŠČAR		
Noč v Strahomeru
Zadnji petek v maju smo v Strahomeru organizirali veselico s sloganom Preženite strah in se nam pridružite v Strahomeru pri Igu, kjer ne bo manjkalo dobre pijače, hrane, tekmovalnih iger z nagradami in zabave z ansamblom Podkrimski falotje!
Kako so mladi prišli do ideje, da naredijo veselico, so se spraševali nekateri. Decembra je imel novi vaški svet prvi sestanek, kjer je od prejšnjega dobil podrobno poročilo o delu in finančnem stanju SVS Strahomer. Po poročilu so se malo zamislili, saj je bilo res veliko narejenega iz tako skromnega vaškega proračuna in nekaj doni-ranega denarja. V sproščenem pogovoru se je začelo govoriti o tem, da ne bi imeli v vasi samo letnega piknika in bi raje organizirali manjšo veselico ter izkupiček namenili za delo na vasi. Na čistilni akciji, kjer je bilo tako kot vsako
leto zbranih lepo število vašča-nov, je bila dana zadnja odločitev. Veselica bo, določili so datum in stekle so priprave. Udeležba na sestankih je bila v manjšem številu, določile so se naloge in vsak je izpolnil svoj del.
Res je bilo na naši veselici tako, kot je pisalo v sloganu. Kdor je bil pri nas v Strahomeru, lahko pove, da je bilo je zabavno in veselo, saj so se organizatorji izkazali. Ni manjkalo ne dobre volje ne plesa. Igrali so naši Podkrimski falotje, katerih člana sta tudi naša vaščana Jan in Gašper. Tako so urezali po
domače, da je bilo plesišče polno plešočih parov, ki so veselo vriskali in peli z njimi. Med odmori so organizatorji naredili tekmovalno kmečko igro. Izbrali so štiri trojke tekmovalcev, po eno dekle in dva fanta. Dekle je bilo na odru, fanta pa sta imela nalogo, da iz bal naredita stopnice, po katerih prideta do šopka, ki ga zadnji tekač izroči čakajočemu dekletu, ki je veselo spodbujalo svoja tekmovalca, da bosta prva prišla do nje. Da pa ne bi bilo to kar naravnost, je organizator postavil stožce, ki so fantom malo otežili tekanje z balami do svojih deklet. Vsi tekmovalci so dobili lepe praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Naj se na koncu zahvalim še vsem tistim, ki jih nismo našteli, saj bi bilo brez njih težko izpeljati veselico. Treba je bilo postaviti šotor, pripeljati in postaviti klopi in mize, za katere se zahvaljujemo za izposojo našemu gasilskemu društvu in tomišelj-
Sponzorji:
Tone Strelec, s. p
Topis, s. p
Servo com, d. o. o
IRNES gradbeništvo, d. o. o.
Gašper Šiver
Jan Glavan
Bonebo, d. o. o
GEB, d. o. o., Battery Energy drink Marc techna, d. o. o. Merkur, d. d.
Lektor'ca, Nataša Purkat, s. p. Tiskarstvo Jože Šivec, s. p. Miha Glavan Matija Božič
Rolta, Andrej Topolovec, s. p. Cvetličarna Ana, s. p. Čebelarstvo Pavel Petrovčič S - TMM Sistemi, d. o. o MVA, d. o. o
skemu PGD. Bale za tekmovanje smo dobili v Vrbljenu pri Janezu Modicu. Če smo koga izpustili, prosimo oprostite. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pomagali, da je veselica uspela.
Na snidenje drugo leto!
Vanja Glavan Foto: Vanja Glavan
Veselo rajanje v Strahomeru
SVS Strahomer se zahvaljuje vsem vaščanom za izkazano podporo novemu vodstvu pri dosedanjih delovnih akcijah v vasi Strahomer. Do zdaj smo uspešno opravili naslednje zadane cilje, počistili smo vaški prod, postavili temelj za novo električno rampo, popravili ograjo, ki je bila uničena pri poplavah, postavili nove smerokaze v vasi ter uspešno izpeljali vaško veselico (Noč v Strahomeru). Vsem vaščanom se še enkrat zahvaljujemo za dosedanje delo v vasi in se z lepo prošnjo priporočamo še za naprej.
SVS Strahomer
IZ ŽIVLJENJA STRANK
Politiki spreminjamo predznak
Slovenska ljudska stranka je 14. maja na svojem statutarnem Kongresu na Bledu soglasno brez glasu proti - sprejela nov Statut SLS. SLS je statut spreminjala prvič po letu 2000, ko sta se združili SLS in SKD. Namen novega statuta je, da omogoči bolj prožno in aktualnemu času primerno delovanje.
SLS je Kongres izkoristila tudi za praznovanje 23. obletnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, prve ustanovljene demokratične politične stranke po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Udeležence slavnostnega
dela Kongresa je pozdravil prvi predsednik SKZ Ivan Oman, ki je dejal, da to zdaj ni tista država, za katero je 23. decembra 1990 glasovalo več kot 90 odstotkov Slovencev.
Na Kongresu so vidno vlogo odigrali tudi člani občinskega odbora Ig. Kot delegati na kongresu smo bili prisotni Marija Župec kot predstavnica Ženske zveze SLS, Uroš Čuden kot član Sveta SLS in Štefan Gorenčič kot delegat iz OO SLS IG.
Župan Janez Cimperman pa je s strani predsednika stranke Radovana Žerjava prejel priznanje za dosežek
na lokalnih volitvah 2010, za kar mu tudi čestitamo.
Z ljudskimi pozdravi!
Uroš Čuden OO SLS IG
OO SLS Ig obvešča, da je bil v petek, 3. 6. 2011, sklican volilni občni zbor. Vsi udeleženci zbora so za novega predsednika OO SLS Ig soglasno podprli župana naše občine Janeza Cimpermana. Čestitke ob tem imenovanju! Več pa v prihodnji številki.
OO SLS Ig
Slovenska ljudska stranka
OO SLS IG čestita vsem občanom in občankam ob dnevu državnosti.
Preživite ga lepo z lepo mislijo na vse tiste, ki so stoletja gradili mozaik naše državnosti, in s prepričanjem, da bo Slovenska ljudska stranka tudi v prihodnosti ne le sopotnik, ampak aktiven ustvarjalec mozaika naše občine in države Slovenije.
OO SLS IG
www.obcina-ig.si		11
		
iz življenja strank
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Ig, pomemben v času rojstva Slovenije
Maja 1991 se je v 710. učnem centru Pekre pri Mariboru in 510. učnem centru na Igu začelo poskusno izvajanje vojaškega roka s prvo generacijo slovenskih nabornikov v novejši zgodovini naše države. Slovenija je bila takrat formalno še republika takratne Jugoslavije, a se je po uspešnem plebiscitu 23. decembra 1990 od nje že poslavljala in sprejemala potrebne osamosvojitvene zakone.
Vojska je eden od elementov države in državnosti. 15. maja, na dan, ko so prvi naborniki prišli na Ig, smo praznovali dan slovenske vojske, ki se je rojevala tudi na Igu, ob prazniku čestitam vsem pripadnicam in pripadnikom.
2. junija 1991 pa so prvi naborniki slovesno prisegli in eden od dogodkov ob 20. letnici praznovanj je bila tudi slovesnost na ta dan v ICZR na Igu, kjer danes potekajo drugačna usposabljanja predvsem za gasilce in civilno zaščito.
Z besedami velikega Slovenca dr. Franceta Prešerna, ki smo jih zapisali v svojo himno, vam iskreno čestitam ob dnevu državnosti:
»Komu najprej veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je,
sinov sloveče matere!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!«
Vsem želim, da bi v življenju vedno imeli pogum, kot smo ga imeli v prelomnih časih, in da bi se vedno zavedali, da je domovina domovina vseh in je od vseh nas odvisno, kakšna je danes ter kakšna bo jutri za naše otroke in vnuke.
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
»Drevo slovenstva raste tisoč let in zdaj je prišla velika pomlad, ko odcvetel je hrepenenja cvet in že zori svobode zlati sad.«
Janez Menart
SDS
Spoštovani!
Letos naša domovina Slovenija praznuje 20 let. Ob tem jubileju in dnevu državnosti vas vabimo na
PIKNIK,
ki bo v soboto, 25. junija 2011,
od 16. ure dalje pri Kuharjevi kapelici. (Na cesti Ig-Matena, ob koncu Gorice zavijete levo proti polju in se pripeljete do kapelice.)
Ob 17. uri bo krajši kulturni program, s katerim bomo počastili naš praznik.
Poskrbljeno bo za pijačo in hrano. Veseli bomo, če se nam boste pridružili. Piknik je namenjen vsem ljudem dobre volje in vsem, ki imate radi Slovenijo. Prosimo vas le, da se najavite na GSM: 031/235-982 (Tone).
Pridite, skupaj bomo preživeli prijetno popoldne!
OO SDS Ig
DRUŠTVA
Mravlje - Barje, ali te poznam?
^DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
Priden kot mravlja in pesem o hudi mravljici sta dva konca zgodbe o mravlji, ki nas jo večina pozna. Kaj pa vemo o njihovi komunikaciji, delitvi dela, rojenju mravelj in drugih vprašanjih? Aprila smo povabili Gregorja Bračka iz biotehniške fakultete, ki je edini strokovnjak v Sloveniji, ki se ukvarja z mravljami.
Verjetno je mravlja zanimiva za človeka, ker lahko nekatere vedenjske vzorce povežemo s človeškimi, podobno velja tudi za čebele. Morda to ni naključje, saj obe žuželki izhajata iz istega rodu kožekrilcev. Podobno kot pri čebeli se glava mravlje začne pri kolenčastih tipalkah, s katerimi mravlja voha. Večina vrst mravelj ne vidi dobro, zato so te tipalke ključne za gibanje v prostoru in komunikacijo z drugimi mravljami. Glavi sledi oprsje, na katerem je vseh šest nog. Opasje povezuje oprsje in zadek, s katerim mravlja
pušča sled vonja, ki drugim mravljam sporoča pot do hrane. Zato vidimo mravlje hoditi v vrstah. S feromoni označujejo tudi teritorij in dobivajo ukaze od matice. Večkrat tudi vidimo, da se mravlji srečata in pretipata oziroma povonjata s tipalkami. S tem se prepoznata, da prihajata iz istega mravljišča, v nasprotnem primeru se ena umakne. Poznamo tudi plenilske pohode med različnimi vrstami mravelj iz različnih vzrokov. Vzroki so lahko kraja hrane, širjenje teritorija ali kraja zaroda, ki ga odnesejo v svoje mravljišče
in ga uporabijo kot svoje delavke. Kolonije so lahko velike od nekaj deset do več milijonov osebkov. Bivališča si gradijo v tleh, lesu ali kupih iglic, ki segajo tudi pod zemljo. Mravlje so plenilke in mrhovinarke, trejo semena ali naseljujejo uši na rastlinah, od katerih pijejo sladke rastlinske sokove. Življenjski krog mravelj je enak drugim žuželkam, a matice in samci dobijo krila, se sparijo ter ustanavljajo nove kolonije. Samci poginejo, maticam odpadejo krila in začnejo leči jajčeca. Za učinkovitejše delovanje kolonije poteka delitev dela med delavkami: mlajše delavke so v mravljišču, medtem ko nevarnejša opravila, kot je iskanje hrane, opravljajo starejše delavke. Redkejše so večje delavke, ki jih pogosto napačno razumemo kot vojake - imajo
močnejše čeljusti, s katerimi trejo semena.
Čeprav so v človeških bivališčih lahko nadloga, so v naravi že zaradi svoje številčnosti pomemben člen pri ohranitvi biotskega ravnovesja.
Dejan Veranič
Dobrodelni koncert za malega Vida
Prečudovita ideja, ki se je porodila v glavi upravnega odbora KD Mokrc, je presenetila vse, ki živimo pod Mokrcom. Vsi smo vedeli za hudo bolezen našega malega junaka, vsi smo vedeli, da se z očkom in mamico bori za svoje malo življenje, pa nekako nismo znali pomagati. Ljudje smo pač taki, da si najprej postavimo vprašanje, kako to finančno znese taki mladi družini. Prijatelji smo želeli pomagati tako ali drugače, vendar smo se ob tako hudi bolezni počutili nemočne.
Potek lahko opišem tako, kot sem ga čutila, sajsem ob vsaki dobri misli na malega Vida opazila, da gre zdravje malemu borcu na bolje. Pa najbo dobrodelni koncert, sva z možem pritrdila. Nekdo, ki ni vsega spremljal, mi ne verjame, vendar je tisti trenutek prišlo obvestilo iz Italije, da so našli jetra za presaditev in da bo Vid v najkrajšem možnem času tudi operiran. V roku 12 ur od ideje o dobrodelnem koncertu je bil mali mož operiran. Skoraj nisem verjela. Že misel na dobro je prinesla in obrodila sadove. Pa naj bo, sem si dejala in se prepustila toku dogajanja.
Bilo je vse tako hitro, informacije so deževale, odzvalo se je veliko ljudi. Vsi so želeli pomagati. Gasilci, vaški svet, znanci, prijatelji, društva - vsi smo stopili skupaj.
Kdo bo nastopil? Vsekakor najprej domači: Žene in dekleta dveh vasi, Ansambel Mix, Podkrimski Falotje. Pozna še kdo koga? Ansambel Toplar, seveda pa ne smemo pozabiti, da želijo pomagati tudi iz vasi, od koder je doma mamica malega Vida. Od tam so z avtobusom prišli ljudski pevci iz Vrha Svetih treh kraljev in Otroški cerkveni zbor z Vrha. S seboj so pripeljali prijatelje in znance ter babice, prababice, dedke in pra-dedke. Zgodilo pa se je nekaj, za kar tudi sami nismo verjeli, da je možno. S pomočjo Saše Einsiedler sta se na naše vabilo odzvala Werner in Marko Vozelj. Za nameček nas je ponovno obiskal še Rok Ferengja. Kaj več smo si še lahko želeli? Dobili smo še nekajveč. Prišel je še naš mladi reper Ževža, ki je svoje otroške dni preživel v vasi Škrilje pri svoji babici.
Pripravili smo vse potrebno, za ozvočenje se nam je prijazno ponudil Marko Šteblaj z Iga, dekoracijo so nam pripravili v vrtcu Golo, potrebna je bila samo še polna dvorana in veliko dobre volje in pozitivne energije.
Na dan prireditve si takega odziva nisem znala niti predstavljati. V dvorano so prihajali ljudje, ki jih nismo niti poznali, taki, ki se prireditev udeležijo le redko. Dobrodelni koncert je ponovno povezal vse vasi in dokazali smo, da v stiski znamo stopiti skupaj ter pomagati tistemu, ki je pomoči resnično potreben. Bilo je nepozabno. Videti, slišati in občutiti to dobro energijo, to željo po dobrem, to je nekaj, kar mora človek doživeti sam. Skupaj smo se smejali in skupajsmo jokali. Vsi skupaj pa smo želeli samo nekaj -da mali Vid čim prej ozdravi.
Tako dolgo smo čakali s tem člankom tudi zato, da vam lahko danes povemo, da je naš mali Vid prestal najhujše, da se je njegovo zdravje stabiliziralo in da ga kmalu pričakujemo doma, takrat pa se bo za vašo dobroto, dobre misli in pozitivno energijo z svojim sončnim nasmehom lahko zahvalil tudi sam. Vse to sem vam
želela napisati, ko bo vse najslabše mimo. Upam, da je to pravi trenutek.
Rada bi se zahvalila vsem izvajalcem na koncertu, vsem, ki so nam pomagali pripraviti vse to, ki so žrtvovali svoj čas, svoje ime, svoje zveze in poznanstva, ki so dokazali, da so veliki ljudje. To so Werner, Marko Vozelj, Rok Ferengja, Ževža, Ansambel Toplar, Podkrimski Falotje, Ansambel Mix, ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi, Ljudski pevci iz Vrha, Otroški pevski zbor z Vrha in Saša Einsiedler, ki je vse skupajpovezala v prečudovito celoto smeha, radosti in solz ter upanja v vse dobro. Poleg vseh teh pa so v ozadju tudi tisti, ki ne želijo biti imenovani, a vemo, da vedno veliko naredijo za našo skupnost.
Vsega tega pa seveda ne bi bilo, če ne bi bilo vas, ki ste ta koncert obiskali. Hvala v mojem imenu in imenu društva KD Mokrc. Hvala pa tudi v imenu staršev našega malega Vida.
Lilijana Mavec, KD Mokrc
www.obcina-ig.si		13
		
ŽenskA od Ž do A na Igu
V okviru projekta ŽenskA od Ž do A sta 18. in 20. maja 2011 na Igu v prostorih, ki so nam jih prijazno namenili, potekali dve delavnici. Udeležilo se ju je sedem udeleženk. Prva delavnica je bila namenjena spoznavanju in prvim generiranjem idej, druga pa poglobljenemu razmišljanju o posamezni izbrani temi oz. področju, ki bi za kraj predstavljala največji razvojni potencial in bi povezala kar največ deležnikov.
Sprva smo razmišljale o tem, kaj je tisto, kar smo si vedno želele narediti za izboljšanje lastnega življenja ali za izboljšanje življenja v kraju, pa si tega nismo upale zaradi različnih vzrokov od strahu do pomanjkanja ustreznih sredstev. Udeleženke so skozi proces razmišljanja, kjer smo si dovolile sanjati, prišle do zelo zanimivih idej: različni jezikovni tečaji na Ižanskem ob robu Ljubljanskega barja, ko svojo okolico spoznavaš v tujem jeziku in jo lahko predstaviš obiskovalcem; čajanke z učenjem tujega jezika; tržnica, kjer
lahko domačini prodajajo svoje izdelke; Ižanska hiša, kjer bi potekala različna izobraževanja in kulinarični tečaji in kjer bi bil lahko vsak doma; popis ljudskega izročila, predvsem ljudskih pripovedk in bajk; knjiga o jedeh na žlico na Ižanskem; park z avtohtonimi rastlinami, kjer bi se lahko obiskovalci Iga na enem mestu seznanili z bogastvom Ljubljanskega barja, potem pa bi nadaljevali z raziskovanjem in prenašanjem znanja na druge; obujanje različnih običajev ter še in še.
Na drugi delavnici smo začele bolj intenzivno razmišljati o tem, kaj vse bi nam lahko ponudila Ižanska hiša in kako bi se lahko posamezni ponudniki in proizvodi med sebojpovezali. Napisale smo vizijo razvoja za Ižansko hišo, kot prostor za povezovanje in prenosa znanj ter vizijo razvoja kmečke tržnice, ki je pred leti že živela, vendar pa bi bila lahko v novi obliki prav tako prostor srečevanj, prodaje in povezovanja.
Pri delu nas je vodilo predvsem to, da je treba nekajdobrega narediti za kraj, da se bo še bolje razvijal, prav tako pa odpreti tudi
različne možnosti za sodelovanje posameznic in skupin.
V nadaljevanju nas čaka delo na vseh izraženih idejah, zato velja povabilo k sodelovanju. Vse tiste, ki vas omenjene teme zanimajo, vabimo, da se nam oglasijo, in z veseljem vas bomo vključili v naše nadaljnje aktivnosti. Zavedamo se namreč, da so ideje šele začetek, za realizacijo pa so potrebni premišljeni koraki in dobra ekipa, ki bo zavzeto in pridno nadaljevala začeto delo.
Maruška Markovčič Foto: Nevenka Kovač
SOŽITJE
med ITE1COI4 in ppr:
EK BP
lirn ——
ŽenskA od Ž do A je skupni projekt občin Ig, Ivančna Gorica, Grosuplje, Škofljica in Mestne občine Ljubljana, ki združeno delujejo v okviru programa LEADER in Lokalne akcijske skupine (LAS) Sožitje med mestom in podeželjem.
Vse dodatne informacije dobite pri: Nevenki Kovač, 031/872 327, e: kovac.nevenka@gmail.com Maruški Markovčič, 031/278 489, e: maruska.markovcic@gmail.com Marici Zupan, Občina Ig, 01/280 23 18, e: marica.zupan@obcina-ig.si Andreji Zdravje, Občina Ig, 01/280 23 24, e: andreja.zdravje@obcina-ig.si
Če hočemo ohraniti podeželje, potem pomagajmo, da bo na podeželju ostala žena; če bo ostala tam ona, bo ostal tudi mož. Če bosta na podeželju ostala mož in žena, potem bo tam tudi življenje. In kjer je življenje - tam je tudi prihodnost!
Blagoslov motorjev na Kureščku
Blagoslov je opravil Anton Košir.
Na Kurešček je prišla množica motoristov.
Foto: Jure Comino
Jezikovni tabor za nadarjene
Od 21. do 23. marca 2011 je v Planici potekal jezikovni tabor za nadarjene učence. Tabora so se udeležili učenci 8. in 9. razreda, ki so nadpovprečno uspešni na področju tujih jezikov.
Na taboru so potekale delavnice, ki so jih pripravili učitelji tujih jezikov Karmen Zorko (angleščina), Erika Zorko Müller (španščina), Boris Hozjan in Nataša Skočir (nemščina). Učenci so izdelali tro-jezični zemljevid Evrope, manjši štirijezični slovar z različnimi frazami, pri španščini in eni od nemških delavnic so se naučili nekaj osnov jezika, pri angleščini pa so se pogovarjali o glavnih značilnostih Evropske unije ter preverjali svoje znanje pri kvizu. Zadnji dan je učence obiskala gospa Susan Wilson z ameriškega veleposlaništva. Predstavila je svoje življenje v Virginiji, primerjala življenje v ZDA in Sloveniji ter odgovarjala na številna vprašanja učencev.
Prosti čas so učenci preživljali ob igranju različnih družabnih iger, poslušanju glasbe in branju knjig. Šli so tudi na nočni pohod, igrali Pictionary (igro hitrega risanja) in se smejali ob pantomimi. Ker je v Planici marca še sneg, so se lahko tudi kepali in sankali.
Učencem je bil tabor všeč. Tukaj je nekaj njihovih mnenj v angleškem jeziku:
I think that the program there was great, also the food and the teachers. But I was very disappointed about the rooms because they were quite small and everything was old. But the camp was great and I hope I'll go next year too. (Žan Debevec, 8. a)1
While we were in Planica, we had a great time. It was a lot fun and the food was pretty good. We also worked a lot, but it was still OK. I am very pleased that we were invited to the language camp in Planica. (Jan Glavan, 8. b)2
I think language camp was a great idea. I learnt a lot of different and interesting things. For example, now I can say what my name is in Spanish. The food was alright and the rooms were big and tidy. I am happy that I took part in this camp. (Nina Uršič, 8. a)3
Po prihodu s tabora so učenci na šoli pripravili tudi razstavo plakatov in fotografij, svoje vtise pa strnili v članke, ki bodo izšli v obliki časopisa.
Na taboru smo uživali tudi učitelji. Priložnosti za tako sproščeno in ustvarjalno druženje z učenci ni veliko, zato jih toliko bolj cenimo.
Nataša Skočir, Karmen Zorko
1 Mislim, da je bil program super, prav tako tudi hrana in učitelji. Razočaran pa sem bil nad sobami, kajti bile so dokaj majhne in vse je bilo staro.
Toda tabor je bil krasen in upam, da bom šel lahko prihodnje leto tudi. (Žan Debevec, 8. a)
2	V Planici smo se imeli krasno. Bilo je zabavno, hrana pa je bila dokaj dobra. Veliko smo morali delati, toda tudi to je bilo v redu. Zelo sem zadovoljen, da smo bili povabljeni na jezikovni tabor v Planico. (Jan Glavan, 8. b)
3	Organizacija jezikovnega tabora je bila super ideja. Naučila sem se veliko različnih in zanimivih stvari, npr. zdaj znam povedati, kako mi je ime v španščini. Hrana je bila v redu, sobe pa velike in urejene. Vesela sem, da sem sodelovala na tem taboru. (Nina Uršič, 8. a)
Udeleženci jezikovnega tabora
Prvi izlet - Kmetija pri Galu
V četrtek, 19. maja 2011, smo se Ribice in Račke odpravile na prvi izlet. Gal in njegova družina sta nas povabila na obisk in mi
smo se vabilu z veseljem odzvali. Ribice smo se tja odpravile kar peš, vendar nas dolga pot ni ustavila, Račke pa smo še majhne, zato
smo se proti kmetiji odpeljale z vozovoma. Tam so nas pričakale koze in poniji. Galov očka je priskrbel še sedlo, da smo se lahko
preizkusili v jahanju ponice Lole. Hvala Galovi družini za res prijetno doživetje.
Enota Gozdiček
www.obcina-ig.si		15
		
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Mini počitnice na Pokljuki
Starejše skupine iz enot Krimček, Studenček in Hribček smo preživele tri lepe in poučne dni na Pokljuki. Pod vodstvom animator-
jev smo spoznali življenje in delo planšarjev, delo oglarjev in lovcev ter izvedeli, da je tudi na Pokljuki šotno barje. Z zanimanjem smo
si ga ogledali. Zadnji večer smo imeli ples v pižamah - pižama parti. Pred odhodom domov smo iskali še skriti zaklad (lizike), ga
našli in se z njim posladkali. Polni lepih vtisov smo se vrnili v vrtec.
Ježki, Žabice, Čebelice, Ptički in Medvedi
Druženje z lovcem pri krmišču
Našli smo ga!
Kekčeva dežela
Mesec maj je letos poln novih stvari in doživetij. Poleg tega da smo bili na nepozabnih mini počitnicah na Pokljuki, smo se konec maja odpravili še v Kekčevo deželo na lov za Bedancem. Našli
smo ga, vendar ga nismo ujeli mi, ampak je on ujel naši Olgo in Silvo. Ampak mi, pogumni Medvedi, Ptiči, Čebele, Ježi in Žabe, smo ju rešili in s skovika-njem pregnali zlobneža. Srečali
smo tudi Brinclja, Kekca, Tinkaro, Rožleta in teto Pehto, ki pa ni tako grozna kot v filmu. Postregla nam je s čajem in dobrim sladkim kruhom ter nam celo razkazala svojo hišo. Čeprav je potovanje
po pravljični deželi trajalo debelo uro, je prehitro minilo celo za nas vzgojiteljice.
Medvedi, Ptiči, Čebele, Ježi in Žabe
Izlet z vlakom
V četrtek, 26. maja 2011, smo se otroci iz skupin Zajčki in Mucki odpravili na izlet z vlakom. Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano na železniško postajo in tam vstopili na vlak, ki nas je odpeljal v Kamnik. Med vožnjo
smo vsi lahko obiskali strojevod-jevo kabino, najbolj pogumni pa so še malo pohupali. V Kamniku smo odšli na grad, kjer je bil čas za malico. V okolici gradu pa nas je čakalo sladko presenečenje, ki so nam ga pripravili škratki. Kmalu
je napočil čas za odhod v vrtec. Odpravili smo se nazaj na železniško postajo in počakali vlak, ki nas je odpeljal nazaj v Ljubljano.
Vožnja z vlakom je bila zelo zanimiva in zabavna, predvsem pa nekaj novega za tiste, ki so se z
vlakom peljali prvič.
Otroci iz skupine Zajčki in otroci iz skupine Mucki
^^^ mttlna Г I knjiinio
I Ш ljubijo
Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran!
Dragi mladi bralci!
Boste tudi vi letos Poletavci?
Poletavci - poletni bralci ste samostojni mladi bralci, stari med 7 in 12 let, ki boste do septembra brali pol ure na dan, skupaj 30 dni. Berete lahko karkoli in kadarkoli. Vsak dan, vsak drugi dan ali po kakšnem drugačnem zaporedju. Pomembno je le, da je skupni seštevek bralnih dni 30 in da prebrano beležite v seznam bralnih dni, ki ga prejmete v knjižnici.
Če boste izpolnjene sezname oddali v knjižnici ali ji poslali po elektronski pošti, boste čisto vsi povabljeni na zaključno prireditev, ki bo konec septembra, kjer vas čaka nagrada - majica s potiskom. Izžrebali bomo tudi lepe nagrade, eden izmed vas pa bo še posebej vesel, saj bo žreb določil nekoga, ki se bo odpeljal z novim mladinskim kolesom.
Juhuuuu, branje je pa res zabavno!
Tadeja Kavčič, MKL - Knjižnica Ig
rmcslnj knjižnica Ijubljsnai
POLETJE IN POČITNICE BODO POLNE PUSTOLOVŠČIN IN DOGODIVŠČIN.
DRAGI OTROCI, VABIMO VAS V KNJIŽNICO IG NA POLETNA USTVARJANJA:
V	TOREK, 12. JULIJA in
V	TOREK, 9. AVGUSTA, MED 11. IN 18. URO.
Risali bomo na majice (BELE majčke prinesete s sabo) in platnene vrečke, ustvarili pisan poletni nakit, izdelali okrasje, ki nas bo še dolgo spominjalo na poletje, ter še in še.
Zabavno in ustvarjalno bo! Pridite!
DELAVNICE SO BREZPLAČNE, NAMENJENE PREDŠOLSKIM in OSNOVNOŠOLSKIM OTROKOM. INFORMACIJE IN PRIJAVE: ig@mklj.si, 01/286-33-88.
www.obcina-ig.si		17
		
Pomlad je tu
Pomlad je tudi letos končno prišla v naše kraje. V torek, 5. aprila 2011, smo se učenci podaljšanega bivanja odločili, da bomo sadili in sejali na gredico in v skalnjak. Pridne deklice in tudi kakšen fant smo priskočili na pomoč pomladi in dodatno ozelenili površino ob vrtcu Mavrica. Posadili in posejali
smo zelišča, rože, redkvice, korenček ... Začasnim vrtnarjem sva spremljavo delali Zala in Leja, ki sva peli slovenske pesmi - to sva poimenovali poceni radio (večino časa sva ležali). Pridite si ga ogledat!
Zala in Leja, 4. razred
Očistili smo trato.
Urejanje gredic
TURIZEM
Kateri bo najlepši v 2011
Tudi v letošnjem letu bomo v naši občini nadaljevali ocenjevanje vasi, kmetij in stanovanjskih hiš ter na jesen ob dnevu turizma podelili nagrade in priznanja najlepšim.
Vabimo, da se pridružite vseslovenskemu tekmovanju v urejanju svojega okolja v kraju, kjer bivamo. Ker iz izkušenj prejšnjih
let vemo, da se nekateri res zelo potrudijo za videz hiše in njene okolice, upamo, da bo letos takih še več. Napredek je v določenih krajih viden vsako leto.
Komisija se bo odpravila na ogled že zelo kmalu, zato pozivamo posameznike, društva, vaške svete in druge, da izberete v svojem kraju najlepše, izpolnite pri-
javnico in jo pošljete na Občino Ig. Posamezniki se lahko prijavite tudi v društvu, ki deluje v vašem kraju, ali predstavniku vaškega sveta. Prijavnico dobite tudi na občini Ig in na naši spletni strani www.obcina-ig.si.
\ Slovenija /
Veselilo bi nas, če nas tudi samo obvestite, kje je kajposebnega, vrednega ogleda. Le pogumno!
Marica Zupan, občinska uprava
Ižanski sejem 2011
Občina Ig tudi v letošnjem septembru pripravlja Ižanski sejem, in sicer v soboto, 17. septembra.
K sodelovanju vabimo že zdaj vse, ki bi se želeli predstaviti s svojimi izdelki ali kakšnimi drugimi dejavnostmi. Vsak razstavljavec bo imel na voljo stojnico/mizo.
Kdorkoli želi na sejmu razstavljati ali prodajati, je lepo vabljen, v prvi vrsti domača društva in posamezniki, dobrodošli pa so tudi razstavljavci iz drugih občin.
Prireditvi bi radi dali navdih prijetnega domačega vzdušja, zato vabimo k sodelovanju vse, ki bi s
svojo prisotnostjo ali predstavitvijo spominjali na nekdanje sejemske čase.
Vabljeni tudi gostinci s svojo ponudbo.
Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, lahko po faksu
01/280-23-22 ali po e-pošti info@ obcina-ig.si. Prijavnico dobite tudi na Občini Ig in na spletni strani občine Ig (www.obcina-ig.si). Za vse dodatne informacije pa smo vam na voljo na tel.: 01/280-2318.
Marica Zupan, občinska uprava
18		www.obcina-ig.si
		
Občina Ig,
Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
PRIJAVNICA
Podpisani _
se kot:
□	lastnik
□	predstavnik vaškega sveta
□	član turističnega društva
□	drugo
(ustrezno označite v kvadratku)
prijavljam na izbor
Najlepši kraj, najlepša hiša in kmetija v Občini Ig v letu 2011
ime in priimek lastnika oz. kraja
naslov
Kratek opis, kaj prijavljate (hišo, kmetijo, kraj)
Datum:_Podpis:_
Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01/280-23-22 ali po e-pošti: info@obcina-ig.si.
Občina Ig,
Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
PRIJAVNICA
IŽANSKI SEJEM
Ig, sobota, 17. september 2011
Naziv in točen naslov podjetja, s.p., društva, skupine ali posameznika
Kontaktna oseba
Telefon, elektronska pošta
Kratka predstavitev vaše ponudbe oz. predstavitve na sejmu
Prijavnico lahko pošljete po pošti na naslov občine, na faks: 01/280-23-22 ali po e-pošti: info@obcina-ig.si ali marica.zupan@obcina-ig.si. Vašo prijavo pričakujemo do 9. septembra 2011.
Kraj in datum:_Podpis:_
www.obcina-ig.si		19
		
Obisk koliščarskih muzejev
V Društvu Fran Govekar Ig že več let teče projekt V deželi koliščarjev, v okviru katerega želimo približati obdobje nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega barja domačinom in obiskovalcem naše občine.
V okviru projekta v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in arheologom dr. Antonom Veluščkom izvajamo predavanja Barje, ali te poznam, izdali smo serijo z razglednicami, za katere je ilustracije prispeval Ivan Jerom, ter pobarvanko Koliščarji z Velikega jezera, ki jo je z ilustracijami opremil Zvonko Dobovšek, dr. Anton Velušček pa je prispeval besedilo. Posebejponosni smo na stalno razstavo v Mladinskem domu in koliščarski tabor za otroke.
Največ zanimanja pa je vzbudila prireditev Koliščarski dan, ki jo je lani obiskalo več kot 1.200 obiskovalcev od blizu in daleč.
Da bi našo ponudbo še izboljšali, smo se štirje člani Društva Fran Govekar Ig v začetku maja 2011 odpravili na ogled koliščarskih muzejev v Nemčiji in Švici.
Za našo občino in celotno Ljubljansko barje je taka ponudba enkratna priložnost za promocijo, še posebej če bodo ižanska kolišča skupaj z avstrijskimi, italijanskimi in švicarskimi uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine pri Unescu.
Alenka Jeraj
^—'DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
Utrinke s poti po nemških in švicarskih koliščih vam bomo predstavili v četrtek, 23. junija 2011, ob 20.00 v Mladinskem domu (Troštova 15) na Igu.
Vabljeni, da skupaj z nami spoznate, kako druge države vključujejo v svojo turistično ponudbo najdbe iz koliščarske dobe in predstavljajo obdobje koliščarjev.
V DEZElliHOlMRJEV
Koliščarski tabor za otroke
Tudi letos bomo taborili na Barju ob Resnikovem prekopu, kjer je bilo odkrito najstarejše kolišče in kjer bo potekal 4. Koliščarski dan. Tabor je namenjen otrokom v starosti od 8 do 15 let, lahko pa se nam pridružite tudi starši. Spoznavali bomo zgodovino Barja in njegove posebnosti, izdelovali makete kolišč, se naučili zakuriti ogenj, navijati prejo, kuhati po koliščarsko, izdelovali posodo in okrasje iz keramike, se vozili s kanuji po Ižici, klepetali in prepevali ... Obiskali nas bodo tudi taborniki.
Kdaj?
>	Od 12. do 14. avgusta 2011
>	Dobimo se v petek, 12. avgusta, ob 17.00 na bencinskem servisu na Igu, nato se bomo podali proti Mahu in postavili tabor. Vabimo tudi starše, da se nam pridružijo na spoznavnem večeru. Končali bomo v nedeljo, 15. avgusta popoldne (predvidoma ob 17.00).
Kaj moram imeti s seboj? Spalno vrečo, baterijo, primerno obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hlače, sprej proti komarjem ...) in veliko dobre volje.
Kolikšna kotizacija? Simboličnih 20 EUR, za vsakega naslednjega otroka 15 eur.
Kdo zbira prijave? Jožica A. Demšar - GSM: 030/648-910, in Alenka Jeraj - GSM: 051/374-475 do 5. avgusta 2011. Tabor bo v vsakem vremenu. Če bo dež, bo program temu prilagojen.
Pridružite se nam!
v..............—»—»	к
Ker itll Draltvo Fran Govekar I; ljudem približati ta del zgodovine, bo *
v soboto, 20. avgusta 2011 \
(v primeru slabega vremena pa 21.81011) organiziralo že
4. KOLIŠČARSKI DANI
-TTW1-S4
l^č. ^DRUnvoi' ^ I ^ FRAN GOVBCARIG^,-
SLIKARSKA RAZSTAVA
V okviru 20. Govekarjevega večera je bila v Knjižnici Ig odprta razstava del slikarja Milana Šubica na temo Barja. Razstava bo na ogled še do 18. julija. Vabljeni!
Em)
^druSTVO V
"Rodila se je tvoja sreča, zdaj pa čuvaj jo skrbno, je kot rožica dehteča, v ljubezni vas družila bo."
Članice in člani Društva Fran Govekar Ig čestitamo družini Borovničke Tine Škulj, ki se je povečala za novo članico Kajo. Vsem želimo veliko prijetnih skupnih trenutkov.
Društvo Fran Govekar Ig
20		www.obcina-ig.si
		
svet okoli nas
	
	mm
	
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 MOSTIŠČAR
Pohod upokojencev na Mirno goro
Mesec maj je pravi čas za sprehode po naravi, zato smo se na odboru za pohodništvo odločili, da osvojimo najvišji vrh Bele krajine, 1.047 metrov visoko Mirno goro.
V	sredo, 4. maja 2011, smo se ob 7. uri zbrali pred gasilskim domom na Igu in napolnili avtobus. Šofer Tone je že vnesel podatke v navigacijsko napravo, smer poti: Novo mesto, Semič, Vrčice do Planine. Vreme je bilo primerno za pohod, čeprav je ponoči deževalo. Prvič smo se ustavili v Semiču.
V	hotelu Smuk smo popili prvo kavico in čaj. Sredi semiškega trga smo si ogledali obrambni zid, ki je nekoč ščitil prebivalce pred turškimi vpadi. Zgrajen je okoli župnijske cerkve sv. Štefana, ki je prvič omenjena leta 1228.
Naš beli lepotec s 50 potniki je odpeljal iz Semiča do naselja Vrčice, kjer smo pri cerkvi Marijinega rojstva (zgrajena pred letom 1686) zavili levo na makadamsko cesto. Peljali smo se še 4 km do vasi Planina (745 m), ki je bila 20. 4. 1944 požgana in je ostala skoraj zapuščena. Zdaj jo delno obnavljajo kakor tudi cerkev sv. Elije iz leta 1730.
V	Planini je bil ustanovljen tudi Partizanski invalidski pevski zbor. Od tu dalje smo odšli peš po lepo označeni gozdni učni poti do planinskega doma na Mirni gori (1.000 m) in nato še na sam vrh (1.047 m). Steza, po kateri smo hodili eno uro, je bila zaradi dežja na določenih mestih razmočena in blatna. Večina pohodnikov si je privoščila tiste dele prehoditi po brezpotju med grmovjem in smrekami. Tako smo vsi varno prišli na cilj.
V	koči nas je pričakalo pravo presenečenje. Prisrčno nas je sprejela in pozdravila Marina, ki je oskrbnica tega planinskega
doma, do lanskega leta pa je bila oskrbnica koče na Krimu. Zelo dobro se poznamo, zato je bilo snidenje toliko bolj prisrčno. Na častnem mestu v koči so razstavljene 'medalje' Matijevih nočnih pohodov na Krim, ki jih krasi še velik pokal iz Krima. Tudi vrečke od sladkorja imajo napis Planinski dom na Krimu. Počutili smo se, kot da smo doma.
Hrana in pijača sta zelo dobri in po nizkih cenah. Kdor si želi ogledati Belo krajino, mora obiskati Mirno goro, saj do koče pelje lepa široka cesta in je tako možen dostop z avtomobilom ali celo z avtobusom.
Le nekaj metrov od planinskega doma na Mirni gori so od leta 1993 stali komajprepoznavni ostanki obodnih zidov cerkve sv. Frančiška Ksaverja. Kamenje originalnih zidov so leta 1954 zdrobili za nasutje ceste, nekaj pa so ga porabili za zidavo novega planinskega doma. Cerkveni zvonik so nadzidali in ga spremenili v betonski razgledni stolp. Leta 1993 so cerkev delno obnovili in jo pokrili, da ne propada. V zvonik so leta 2004 obesili manjši zvon, posvečen miru in vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Kako je nastalo ime Mirna gora? Na mestu, kjer je danes oltar Sv. Frančiška Ksaverja, naj bi bila pred tem votlina ali prepad, iz katere je zmajbruhal nevihtne oblake in točo. Ko je sedem let zapovrstjo toča uničevala pridelke Kočevarjem in Belokranjcem, so sezidali nad votlino ali prepadom cerkev v čast sv. Frančišku Ksaverju, ki je ustavil točo. Goro so po umiritvi neviht in toče preimenovali v Mirno goro. To se naj bi zgodilo med letoma 1622 in 1630, ko so zgradili to svetišče. V dolino smo se vračali po drugi daljši gozdni učni poti, tako da smo lahko prepevali in vriskali do avtobusa.
smučišča Bela, ki je v naselju Gričice in Gače. Zaradi časovne stiske smo pot nadaljevali čez Komarno vas in se v bližnjem križišču gozdnih cest ustavili. Peš smo se odpravili prosti partizanski bolnišnici Zgornji Hrastnik, ki je več kot pol ure daleč v kočevskih gozdovih. Bolnišnica ja začela delovati februarja leta 1943 ter je imela več barak in prostorov za operacijske posege, za okrevajoče ranjence in zdravstveno osebje. Glavni zdravnik je bil Janez Milčinski - Peter. Skupno se je zdravilo več kot 400 večinoma težkih ranjencev. 69 ranjencev je v bolnišnici umrlo in so jih pokopali v bližini omenjene bolnišnice.
Nazaj smo se vračali po isti poti, da ne bi zamudili predvidenega časa odhoda avtobusa. Ker je naš pohod potekal po območju, kjer so več kot 600 let živeli kočevski Nemci, sem pohodnike v avtobusu seznanil z njihovo zgodovino in v nadaljevanju predstavljam kratko vsebino. Okrog leta 1300 je dal grof iz Ortneka ukaz, da se naseli na 840 km2 velikem področju otok z nemškimi kmeti z imenom Kočevje. Tako je nastalo mesto Kočevje in še 171 manjših krajev, ki so se podelili na Gornjo pokrajino - z mestom Kočevje in srednjimi vasmi kot večji kraji, Spodnja pokrajina z Mozljem in Koprivnikom, Zgornja pokrajina s Kočevsko Reko in Gotenico in Gozdna pokrajina s Starim Logom in Maršel s Črmošnjicami. Mesto Kočevje se prvič omenja 1. maja leta 1363. Kočevski Nemci so morali svojo novo domovino braniti pred Turki in drugimi napadalci. V času druge svetovne vojne so Italijani zasedli celotno
IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
kočevsko območje. Nemci so se z Italijani dogovorili, da jih večino preselijo na Štajersko. Leta 1945 so morali vsi Kočevski Nemci pod težkimi izgubami in po krvavem davku brez vsega zbežati. Danes Kočevarji živijo v Avstriji, Nemčiji, ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugih državah. Vse te Kočevske Nemce povezuje ljubezen do svoje izgubljene domovine, v kateri so živeli več kot 600 let. Izdajajo svoje glasilo BAKH-POT, glasilo Društva Kočevarjev staroselcev.
Prepis iz 20. številke tega glasila: »Na robu majhne vasice v dvorišču ob kamnitem vodnjaku stoji kmetica in moli proti nebu. Še zadnjič spušča vrv s škafom, da se napije čiste mrzle vode saj ne ve, ali se bo še kdaj vrnila pod oboke stare hiše, ki sta jo z možem in otroci z veliko truda in ljubezni zgradila. Majhna, a topla, saj so sleherni večer posedali za pečjo in jedli pečen kruh, še vroč, da je dišalo po vsej hiši.
Zasliši se otroški glas, mati, sedite na voz. Telo se upogne pod težkim bremenom žalosti, ko zapušča svoj dom. V daljavi že sliši pisk lokomotive na železniški postaji in škripanje železniških vagonov. Objem otroka ji daje moč in upanje za srečo. Stiski rok z vprašanji, ali se bomo še kdaj vrnili v te lepe kočevske gozdove. Saj smo vendar Kočevarji.«
Jože Krašovec Foto: Janez S. Vrhovec
Operacijska miza v partizanski bolnišnici Zgornji Hrastnik	Med potjo domov smo se zapeljali iz Črmošnjic še do			
		Skupinska slika v vasi Planina		
	www.obcina-ig.si			21
				
Ћ	k	svet okoli nas	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Goli otok in sv. Grgur
Občinski odbor SDS nas je v nedeljo, 29. maja 2011, popeljal na ekskurzijo na Goli otok in sv. Grgur. Ker članstvo v stranki ni bil pogoj, je bil avtobus hitro poln. Potrebovali smo še dodatni avtobus s 15 sedeži.
Odpeljali smo se proti morju po mostu na Krk do kraja Punat. Tam smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali proti Golemu otoku. Vidljivost je bila izjemno dobra. Mornar Tvrdko nam je naštel otoke, ki smo jih lahko videli -poleg Krka še Rab, Cres in Lošinj. V daljavi so bili obrisi Oliba in Silbe.
Goli otok leži v Kvarnerskem zalivu med otokom Rabom in celino. Zaradi svoje gole, neprijazne narave je ostal nenaseljen. Med prvo svetovno vojno je Avstro-Ogrska tam zgradila taborišče za ruske ujetnike. Taborišče so jugoslovanske oblasti ponovno odprle za informbirojevce oz. vse tiste, ki jih je nedemokratična komunistična oblast v nekdanji državi ocenila kot nasprotnike sistema. Prve zapornike so pripeljali na Goli otok 9. julija 1949. Med njimi je bil tudi Andrej Aplenc, ki se nam na ekskurziji ni mogel pridružiti, smo pa na avtobusu prebrali intervju z njim. Mnogo članov komunistične partije ni moglo kar naenkrat sprejeti, da Sovjetska zveza ni več
njihova vzornica, vse pogosteje pa so se znašli med zaporniki posamezniki, ker jih je nekdo ovadil za dejanja, ki danes ne veljajo za prekrške, pogosto pa tudi v prejšnjem sistemu niso. Mnogo jih ni vedelo, zakaj so sploh zaprti, a so bili poslani na prevzgojo na Goli otok. Namen sistema ni bil umoriti zapornikov, temveč jih psihično zlomiti. Miličniki so si olajšali delo, saj so dosegli, da so se zaporniki mučili med sabo, posebno novinci so okusili njihovo krutost. Če kdo v špalirju novincev ni udarjal dovolj močno, se jim je lahko kar pridružil. Zaporniki so bili s skrajnimi fizičnimi in psihičnimi pritiski prisiljeni v to, da so počeli moralno in etično nesprejemljiva dejanja, zaradi katerih so izgubili samospoštovanje in pozneje o dogodkih z Golega otoka dolga leta niso govorili. 'Napredovali' so le tisti, ki so ovajali sozapornike in druge. Goli otok je deloval vse do leta 1988.
Pristali smo pred gostilnico in se sprehodili med delavnicami, kjer
so zaporniki obdelovali predvsem kamenje, imeli pa so tudi mizarske delavnice, katerih izdelki so bili namenjeni izvozu. Delavnice in stavbe danes propadajo.
Šli smo do prostora nekdanjih barak in med potjo videli prekrasne kaktuse. Tudi nekaj dreves je, saj so jih v dolgih letih vzgojili zaporniki. Otok je še vedno nenaseljen, srečali smo le nekaj ovac in bežečih zajcev. Tam smo se sprehajali v opoldanskih urah in smo si lahko predstavljali, v kako neznosnih razmerah so živeli taboriščniki, slabo prehranjeni in ob stalnem pomanjkanju vode, ki je na otoku ni.
Z nami je bil France Cukjati iz
Zagorja ob Savi oz. Kisovca, ki je na Golem otoku preživel tri leta in šest mesecev (1958-1960), ker je skozi okno vrgel Titovo sliko. Povedal je, kako so bili lačni in kako so se gnetli v sobah, po 200 zapornikov skupaj. Niso se smeli pogovarjati med seboj, tako da je šele po enem letu izvedel, da sta v isti sobi še dva Slovenca. Za vsak prekršek, skok v morje ali kaj podobnega, je moral zapornik za 7 ali 14 dni v samico. Da jim ne bi bilo treba delati, so nekateri zaporniki pojedli žlico in morali so jih operirati. Na otoku je bila ambulanta in več zdravnikov, ki so bili prav tako zaporniki oz. oficirji, Veliko je bilo poškodb, ker so izčrpani, lačni in žejni zaporniki delali v kamnolomu praktično brez orodja, večinoma samo z rokami. Tudi miličniki, ki so varovali zapornike, so bili tam po kazni.
Po podatkih je bilo na Golem otoku med 15 in 40 tisoč ljudi, med njimi več kot 600 Slovencev. Pravi podatki bodo znani šele, ko bodo na voljo arhivi iz Beograda. Veliko zapornikov je umrlo in še danes se ne ve, koliko in kje so pokopani.
Po kosilu smo odpluli še na Sv. Grgur, kjer je bilo žensko taborišče, vendar nismo iskali njegovih ostankov, temveč so najpogu-mnejši preizkusili, kako toplo je morje. Vrnili smo se čez Delnice in Kočevje ter si polni vtisov obljubili, da se še odpravimo skupaj na podobno ekskurzijo.
Udeleženec ekskurzije Jožef Jerome iz Bresta je celotno dogajanje posnel in pripravil DVD, ki ga lahko za 10 eur naročite pri njem na GSM: 041/267-221.
Tončka Jeraj Foto: Alenka Jeraj
Obvestila Kmetijsko svetovalne službe
Rok za oddajo zahtevkov za govedo
1. 6. 2011 se začne rok za vlaganje zahtevkov za govedo za leto 2011. Redni rok traja do vključno 30. 6. 2011, pozneje pa bo možno oddati vlogo v zamudnem roku do vključno 25. 7. 2011, kjer se višina subven-cijskega plačila zniža glede na število delovnih dni zamude.
Zahtevki za posebno premijo za 1. obdobje
Vlaga se zahtevke za moške živali, ki so bile zaklane v RS ali izvožene zunaj držav članic EU v obdobju od 1. 1. 2011 do vključno 31. 5. 2011.
Posebnost so živali, ki so bile odpremljene v države članice EU, saj se zahtevek zanje vloži še vedno na ročno izpolnjenem obrazcu, ki se dobi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo http://www.arsktrp.gov. si/, rubrika Obrazci in navodila. Zahtevke za take živali je treba skupaj z originalnim potnim listom poslati na AKTRP, še preden žival zapusti območje RS. Ker je bil za take živali zahtevek že vložen na ročno izpolnjenem obrazcu, vloge prek aplikativnega sistema Vnos vlog za GOVEDO ni treba oddati.
Zahtevki za ekstenzivno rejo ženskih govedi za 1. obdobje
Vlaga se zahtevke za krave, ki so telile v obdobju od 11. 12. 2010 do vključno 31. 3. 2011.
Tudi pravi čas košnje je zelo pomemben. S staranjem trave se zmanjšujeta njena prebavljivost ter vsebnost beljakovin, vitaminov in mikroelementov, čeprav je skupna masa starejše trave večja. Mleko in meso ne nastajata iz slabe krme, ampak iz čim več in čim bolj kakovostnih hranilnih snovi (beljakovin, vitaminov, rudnin ...), ki jih stara trava ne vsebuje dovolj.
Optimalni čas za košnjo na našem območju je:
-	dvokosni travnik - prvih deset dni junija
-	trokosni travnik - zadnjih deset dni maja
-	štirikosni travnik - druga dekada maja
Treba je vedeti, da se začne trava konec maja ali v začetku junija hitro starati in jo moramo zato čim prej pokositi. Takoj po košnji travnik pognojimo s pribl. 200 kg KAN/ha, da trava še zraste do poletne pripeke in suše.
Vzgoja in gnojenje aktindije (kivija)
Večkrat se znajdemo pred zagato, katero poimenovanje rastline (in sadeža) je pravilno, aktinidija ali kivi. Obe poimenovanji sta načeloma pravilni. Bolj primerno poimenovanje za rastlino in sadež je aktinidija, nič pa ni narobe, če ju poimenujemo kivi.
Pravočasna košnja
Kmečka gospodarstva, predvsem tista, ki se ukvarjajo z govedorejo, vedo, da je osnova uspešne in ekonomsko upravičene proizvodnje doma pridelana krma. Travinje, ki ga imamo kar 60 % kmetijskih zemljišč, nam daje naslednje oblike krme: pašo, svežo travo, travno silažo in seno.
V	poletnem času izkoriščamo svežo travo (najbolje bi bilo skupaj s pašo), hkrati pa si bomo pripravili travno silažo ali kakovostno seno, ki ga bomo potrebovali v zimskem obdobju. Travniki, predvsem barjanski, morajo biti založno gnojeni in vodno regulirani, za pravilno rabo organskih in mineralnih gnojil pa moramo odvzeti vzorce zemlje in jih dati v kemično analizo, ki nam pove, kako pravilno gnojiti (glede na vsebnost fosforja, kalija in mikroelementov).
Če je zarasla travniška ruša dobra in jo kosimo le enkrat ali dvakrat, jo pognojimo s takim NPK-gnojilom, ki ima čim manj dušika, če travnik kosimo trikrat, pa gnojimo s takim gnojilom, ki vsebuje več dušika. Spomladi travnik uredimo s travniško brano in po vsaki košnji dogno-jimo z dušikom (KAN-om). Če je travna ruša zelo slaba, pa lahko vanjo dosejemo nove trave, ki jih v zemljo samo potlačimo brez brananja.
V	začetku maja začnemo v travni ruši zatirati plevele. Uporabljamo herbicide, ki so ekološko neoporečni, čebelam in drugim koristnim žuželkam pa prijazni, saj s tem preprečujemo onesnaževanje podtalne vode in nalaganje strupenih snovi v zemljo. Vedeti moramo, da manj odporne plevele v travi uničimo že s pravilnim gnojenjem. Vse kmetije, ki so usmerjene v prirejo mleka in mesa, morajo imeti ustrezno pognojene travnike, s katerimi lahko pridelajo kakovostno krmo, ki je tudi najcenejša, in si s tem zmanjšajo stroške proizvodnje.
Travnik je najbolje izkoriščen s pašo. Pridelovanje travne silaže je dražje (za travno silažo se uporablja prvi in tretji odkos trave), še dražje seno (pospravimo ga prvi ali drugi dan po košnji in ga damo na sušilno napravo), najdražje pa je sušenje sena na tleh, še posebej če seno zmoči dež. Stroški proizvodnje glede na škrobno vrednost ali vsebnost beljakovin se v takem primeru ne pokrijejo s ceno mleka ali mesa.
Aktinidija s svojo veliko vegetativno bujnostjo in visoko rodnostjo vsako leto izčrpa iz zemlje velike količine hranil, zato moramo skozi letno gnojenje v tla vrniti vse tri osnovne elemente: dušik, fosfor in kalij. Največje so potrebe po dušiku. Kalij izboljšuje organoleptične lastnosti in velikost plodov, fosfor pomaga pri diferenciaciji popkov, in to v korist mešanih, iz katerih nastanejo cvetni popki.
Za racionalno gnojenje moramo dobro poznati vsebnost zemlje, kar dosežemo s sezonskimi ali letnimi laboratorijskimi pregledi vzorcev zemlje. Letno dohranjevanje z organskimi hranili se izvaja trikratno, in sicer: prvič z jesenskimi deli, drugič pred pričakovanim pričetkom vegetacije in tretjič konec maja. Jeseni gnojimo z NPK-gnojili v kombinaciji 7 : 14 : 21, in sicer 800-900 kg/hektar v gostih nasadih, v redkih nasadih pa od 550 do 650 kg/hektar.
Pred začetkom nove vegetacije spomladi dodajamo 250 kg/ha Uree (pribl. 180 kg/ha v redkejših nasadih). Urea ima pri gnojenju prednost pred KAN-om, ker se dušik v njej počasneje izpira kot v KAN-u. Gnojenje v polni vegetaciji maja se izvaja s kombinacijo NPK-gnojil v razmerju 18 : 9 : 9 in v količini 500 kg/ha (v redkejših nasadih 400 kg/ha) ali s KANom 400 oziroma 300 kg/ha.
Gnojenje s hlevskim gnojem opravimo vsako četrto ali peto leto v količini 10.000 kg/ha dozorelega gnoja.
Skupna lastnost vsem vrstam gnojenja je, da se gnojila ne smejo dalj časa zadrževati na vrhu zemlje. Takoj ko pognojimo, moramo opraviti plitko oranje in zaoravanje gnojil, s čimer preprečimo njihovo izpiranje in odplakovanje. Oranje zahteva precej natančnosti, da ne poškodujemo korenin, ki so pri aktinidijah bližje površini. Gnojimo vzdolž vrst in nikoli blizu stebel.
Za aktinidije je ugoden nevtralni pH zemlje, z vnosom hranil pa tudi mi znižujemo pH tal. V kisla tla dodajamo več organskih gnojil, ker tako zemljo obogatimo s humusnimi kislinami, ki trajneje znižujejo pH. V tla lahko vnašamo tudi listje, slamo in ves rastlinski material, ki ga dobimo s košnjo na travnikih.
Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec
www.obcina-ig.si		23
		
	1	dobro je vedeti	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Novice iz KP Ljubljansko barje v mesecu maju
G Pohod po Ljubljanskem barju
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo letos skupaj s TD Barje pripravili 7. Pohod po Ljubljanskem barju. Tokrat je pot pohodnike popeljala iz Notranjih Goric, natančneje izpred sedeža KPLB ob stari in novi strugi reke Ljubljanice, mimo Malega Placa do športnega parka v Bevkah, kjer so se pohodniki lahko okrepčali z enolončnico. Na 12 kilometrov dolgi trasi so pohodnikom štirje vodniki predstavili marsikatero zanimivost o Ljubljanskem barju, reki Ljubljanici, Malem Placu in o sami vasi Bevke. Lepo pomladno vreme je kljub obilici drugih rekreativnih prireditev po Sloveniji na Barje pritegnilo okoli 200 pohodnikov. Dober odziv obiskovalcev na spremenjeno in bolj razgibano traso je potrdil pravilnost te odločitve in že razmišljamo o naslednjem pohodu.
G 24. maj - evropski dan parkov
Ob evropskem dnevu parkov, ki ga obeležujemo 24. maja v spomin na ustanovitev prvih zavarovanih območij narave v Evropi, je KP Ljubljansko barje obiskal minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, dogodka pa so se udeležili tudi direktorji in zaposleni v ostalih slovenskih parkih ter predstavniki barjanskih občin, nevladnih organizacij, ministrstev in drugi. V uradnem delu je zbrane nagovorila gostiteljica, direktorica KP Ljubljansko barje, Barbara Zupanc. V svojem govoru je poudarila pomen ohranjenega okolja in narave z vidika sodobnih človekovih potreb, obenem pa opozorila na še vedno precej mačehovsko vlogo države ter drugih inštitucij v odnosu do parkov in njihovih upravljavcev. Med drugim je poudarila, da vsi slovenski parki (narodni, regijski in krajinski) iz državnega proračuna za svoje delo, vključno s fiksnimi stroški poslovanja in plačami vseh zaposlenih, dobivajo približno enako kot državo stane razpis enega referenduma.
Q
Zbrane je pozdravil tudi župan občine Brezovica Metod Ropret, minister Žarnić pa je poudaril pomen parkov v lokalnem okolju, ki se je pokazal za mnogo večjega od prvotno začrtanih namenov.
Ker v KP Ljubljansko barje pričakujemo pozitivno odločitev o vpisu kolišč na Unescov seznam svetovne dediščine, je na to starodavno kulturo udeležence spomnila uprizoritev nekaj odlomkov iz Jalnovih Bobrov.
Ljubljansko barje
■- KRAJINSKI PARK--
Dan parkov se je končal s kolesarskim izletom v smislu promocije traj-nostnih oblik mobilnosti in splošne skrbi za čistejše okolje v zavarovanih območjih narave. Udeleženci so dan sklenili z ugotovitvijo, da je potrebno veliko več sodelovanja in izmenjave izkušenj med različnimi slovenskimi parki, sajse bolj ali manj vsi ukvarjajo s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, obenem pa so obveznosti in pričakovanja javnosti do parkov vse večji. Ali je treba razmišljati o formalni ustanovitvi skupne parkovne asociacije, pa bo tekla beseda na načrtovanem jesenskem posvetu slovenskih parkov, ki ga bomo prav tako gostili na Ljubljanskem barju.
Sodelujemo tudi pri projektu vpisa kolišč pri Igu na seznam Unescove kulturne dediščine. Gre za transnacionalno kandidaturo šestih alpskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Vpis dveh skupin kolišč na Ižanskem na Unescov seznam svetovne dediščine bo šele drugi vpis slovenske naravne in kulturne dediščine na to prestižno listo. Vpis bo pomenil tako veliko priznanje slovenski arheološki stroki kot tudi veliko obveznost za KP Ljubljansko barje, ki bo upravljavec obeh lokalitet.
Vlada RS se je na seji 19. maja seznanila z analizo stanja o delovanju javnih zavodov na področju zavarovanih območij narave in s predlogom za njihovo racionalizacijo, predlagano s strani Ministrstva za okolje in prostor.
Iz sklepa Vlade sledi, da ta podpira predlagane usmeritve in izbolj-www.obcina-ig.si
šave na področju upravljanja zavarovanih območij ohranjanja narave z namenom povečanja učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnih zavodov. Predlagani ukrepi se nanašajo predvsem na racionalizacijo poslovanja javnih zavodov upravljavcev zavarovanih območij narave, vendar ne v smislu kadrovskega zmanjševanja, saj se v večini parkov že zdaj soočajo z velikim kadrovskim primanjkljajem.
Vlada podpira ustanovitev združenja oziroma zveze parkov, načrtovane za leto 2012, ki naj temelji na ohranitvi samostojnosti upravljavcev
in vpetosti v lokalno okolje, omogoča pa naj večjo povezanost na vseh področjih delovanja dela, zlasti v smislu skupnega nastopanja, izmenjavi izkušenj ter znanj in medsebojni pomoči posameznih upravljavcev.
Med sklepi je pomembna tudi ugotovitev, da se na državni ravni nadaljuje z ustanavljanjem zavarovanih območij narave, predvsem pa da se nadaljuje z že začetimi aktivnostmi za ustanovitev KP Kamniško-Savinjske Alpe ter KP Radensko polje.
Krajinski park Ljubljansko barje
ZDRAVJE
Intervju z novim zdravnikom
Pred kratkim smo na Igu dobili dolgo pričakovanega dodatnega zdravnika splošne medicine. V okviru Zdravstvene postaje Ig, ki deluje v Centru Ig, je svojo ordinacijo odprl Stanislav Ostanek, dr. med, spec., ki smo ga ob tej priložnosti povabili na intervju.
Vaša ambulanta je odprta dober mesec dni. Kakšen je bil odziv pacientov?
Moram reči, da je odziv zelo pozitiven. Ljudje, ki za ambulanto že vedo in me poznajo, tudi radi pokomentirajo, češ da je bil že čas; marsikdo tudi vpraša, kdaj in kako se lahko registrira. Do sredine maja, ko je bilo prvič objavljeno v Mostiščarju, so za ambulanto vedeli le redki posamezniki, zdaj pa ve vedno več ljudi in tudi odziv je temu primeren.
Pridobili ste koncesijo za opravljanje dejavnosti splošne medicine, torej si vas lahko ljudje izberejo za svojega osebnega zdravnika. Kakšen je postopek za to in koliko pacientov lahko sprejmete?
Postopek je preprost - če še nimate izbranega osebnega zdravnika, se oglasite v naši ambulanti s kartico zdravstvenega zavarovanja in podpišete izjavo o izbiri osebnega zdravnika oziro-
ma pokličete (ali pa se oglasite osebno) v ambulanto, kamor ste hodili do zdaj, in prosite, da vaš zdravstveni karton pošljejo na naš naslov. Za dodatne informacije oz. če so nejasnosti, lahko pokličete v ambulanto sestro Adrijano (tel. 01/2802-328), lahko pa tudi pridete na informativni obisk.
Prej ste bili zaposleni v zdravstvenem domu. Je bila odločitev iti na svoje težka? S čim ste se ukvarjali tam?
V ZdravstvenemdomuLjubljana sem bil zaposlen 18 let. Ves ta čas sem delal v ambulanti splošne medicine, bil sem izbrani osebni zdravnik približno dva tisoč pacientom. Leta 2003 sem končal specializacijo iz splošne medicine. Poleg splošne medicine sem delal tudi v specialistični ambulanti za sladkorno bolezen, kjer sem vodil bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2. Kljub mojemu odhodu sem z zdravstvenim domom Ljubljana sklenil dogovor o nadaljeva-
nju dela v sladkorni ambulanti. Tako zdaj enkrat tedensko poleg redne vsakodnevne ambulante na Igu delam tudi v ambulanti za sladkorne bolnike na Metelkovi. Odločitev o prehodu med zdravnike zasebnike ni bila preprosta. Po eni strani ni preprosto pustiti ljudi, ki si jim bil zdravnik vrsto let, in spet začeti od začetka, po drugi strani pa mi to, da sem začel na svoje, pomeni poseben izziv.
Ambulanta je odprta vsak delovnik, nudite pa tudi obiske na domu. Komu so namenjeni in koliko stanejo?
Obiski na domu so namenjeni predvsem bolnikom, ki zaradi starosti, invalidnosti ali pa tudi drugih razlogov težko pridejo ali pa sploh ne morejo priti v ambulanto. V takih primerih so obiski na domu za bolnika brezplačni, ker so kriti iz sredstev zdravstvenega zavarovanja.
Poznamo vas tudi kot člana občinskega sveta, kjer sodelujete že četrti mandat. Očitno vam ni vseeno za vaš domači kraj in občino ...
Da, res sem svetnik že četrti mandat - predvsem zaradi želje
sodelovati pri tem, da postane občina Ig ljudem prijazen kraj, med drugim tudi v smislu zagotavljanja zdravstvene oskrbe, ki zajema tako zdravljenje kot preprečevanje bolezni. Vendar pa zdravje po definiciji ni samo odsotnost bolezni, ampak širše gledano pomeni nekakšno splošno dobro počutje, ki je v veliki meri odvisno tudi od okolja, v katerem živimo. In če naše okolje pripomore k temu, da živimo manj stresno in bolj zadovoljno življenje - pa naj bodo to varne šolske poti, dobre povezave z mestom, različne možnosti za rekreacijo, kulturne dejavnosti, prijetna druženja -, to prav tako pripomore h krepitvi in varovanju zdravja.
S čim se ukvarjate v prostem času, če ga sploh kaj ostane?
Zadnje mesece sem bil res zelo zaposlen z opremljanjem ambulante in s premagovanjem različnih administrativnih ovir, tako da sem letos kolesarjenje precej zanemaril, vendar nameravam to vsaj delno še nadoknaditi. V hladnih mesecih pa sem ljubitelj teka na smučeh.
Maja Zupančič
SPLOŠNA MEDICINA
Stanislav Ostanek, dr. med., spec.
Banija 4 (Center Ig), 1292 Ig Telefon: 01/280-23-28, faks: 01/280-23-26 E-pošta: stanislav@ambulanta-ostanek.si Spletna stran: www.ambulanta-ostanek.si
Delovni čas:
Ponedeljek: 13.30-19.30 Torek:	7.30-14.00
Sreda:	7.30-13.30
Četrtek: 7.30-13.30 Petek:	7.30-13.30
19.30-20.30 hišni obiski 17.00-18.00 hišni obiski
www.obcina-ig.si		25
		
Šola zdravja na Igu ugasnila prvo svečko
V petek 6. maja 2011, smo praznovali prvo obletnico skupine Ig Društva Šola zdravja. Z nami so se veselili tudi člani društva iz skupin Vrbljene-Strahomer, Livada, Domžale, Vir, Kamnik in BS7 Ljubljana. Dobili smo se kot običajno ob 7.30 pri gasilskem domu na Igu in telovadili. Samo število ni bilo običajno, saj nas je bilo v krogu več kot 60. Telovadila je tudi povabljena zdravnica Štefančičeva. Prišli so tudi gledalci.
Po telovadbi je vse prisotne pozdravila vodja naše skupine Ana Podržaj. Zahvalila se je Jožici Černič, ki je Šolo zdravja pripeljala na Ig, in Zdenki Katkič, predsednici Društva Šola zdravja, ki je opravičila dr. Nikolaya Grishina, ustanovitelja društva. Predsednica Zdenka Katkič je čestitala Ani Podržaj in Niku Javorščku za uspešno vodenje skupin v občini Ig. Jožica Černič je izrazila veselje, da sta iz skromnih začetkov nastali kar dve skupini, skupina Ig in skupina Vrbljene-Strahomer.
Do ustanovitve skupine Vrbljene-Strahomer (oktober 2010) je vodil skupino Ig Niko Javorščak, nasledila pa ga je Ana Podržaj. Pozdravila sta nas tudi predsednik DU Ig Lojze Kobal in predsednik Odbora za šport in rekreacijo pri DU Ig Stane Zadnikar. Dobili smo priložnostna darilca - srčke, ki jih je naredila naša članica Marija Virant. Pripravili smo prigrizek, čaj, kavo in pijačo, da smo lahko nazdravili obletnici. Pri pripravi pogostitve sta nam prijazno pomagala Martin Gerbec in Janez Piškur.
Dogodek so ovekovečili fotografi: Janez Vrhovec, DU Ig, Janez Praprotnik in Aldo iz društva Šola zdravja.
Zakajpa sem napisala, da je skupina upihnila prvo svečko? Članice skupine Livada so nam spekle pravo torto z znakom Šole zdravja.
Veselo smo zakorakali v drugo leto delovanja. Naša skupina šteje 19 članov, dnevno nas telovadi od osem do 16.
Pridružite se nam, telovadimo vsak dan od 7.30 do 8.00 ure pri gasilskem domu na Igu, razen ob nedeljah in praznikih.
Tončka Jeraj
Jutranja telovadba
IŽANSKA PAŽARNA
Novosti pri Civilni zaščiti v občini Ig
Nekaj časa je minilo, ko se je bolj malo slišalo oziroma pisalo o Civilni zaščiti v naši občini. Opazili pa ste nekakšno živahnost, aktivnost in predvsem občasne odsotnosti vaših bližnjih, sosedov ali prijateljev. Hodili so na izobraževanje, na izpopolnjevanje in predvsem na sestanke v okviru popolnjevanja enot v sistemu zaščite in reševanja.
S ponosom lahko rečemo, da nam je uspelo, novosti pa so po področjih take:
Enote prve pomoči
Sestavljajo jih pripadniki Civilne zaščite, ki so opravili 75-urni tečaj za bolničarje. Zaradi velikega interesa, ki je bil rezultat potrebe po takih ljudeh v naši občini, se jih je izšolalo že 83!
Organizacijsko so porazdeljeni po teritorialnem principu:
1.	Enota - Vodja Irena Pucihar, področje hribov (Golo, Škrilje, Zapotok, Selnik, Suša, Visoko, Rogatec).
2.	Enota - Vodja Tilen Pucihar, področje Iga, Kremenice, Sarskega, Iške Loke, Matene in Dobravice.
3.	Enota - Vodja Boštjan Gačnik, področje Iške, Iške vasi, Strahomera, Vrbljena, Tomišlja, Podkraja, Bresta.
4.	Nerazporejeni, se pa vključujejo v večje akcije in vaje - delavke in delavci v šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
Iz vseh teh članov pa so formirane tri tekmovalne ekipe, z dvema pa svoje znanje primerjajo z drugimi na različnih tekmovanjih, in to z velikim uspehom - letos že desetič! Drugo leto predvidevamo izvedbo še enega tečaja za bolničarje.
Poverjeniki CZ
V naši občini so poverjeniki Civilne zaščite obenem predsedniki ali njihovi namestniki pri vaških
svetih. Nekaj težav z evidentiranjem smo imeli zaradi dvojnih volitev, zdaj pa smo kompletni in opravili smo že izobraževanje za poverjenike v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig, s katerim odlično sodelujemo (vedno skupaj in enotno!) z našo Gasilsko zvezo. Naloge poverjenikov so v normalnih razmerah preventivnega značaja, v izrednih razmerah pa se vključujejo v reševanje. To so ljudje, vredni vsega zaupanja, poznate jih, seznam pa je priložen.
Kinološko področje
Pri izvedbi različnih vajste opazili tudi udeležence na štirih nogah - reševalne pse. V naši občini imamo kar nekajprizna-nih in usposobljenih reševalcev, s katerimi smo se dobro ujeli in izpopolnili naše možnosti pomagati ljudem tudi tako. Če bo še čas in dobra volja, bomo sodelovanje dopolnili še z drugimi - specialnimi reševalci.
Anton Pucihar
Seznam poverjenikov po vaseh, ki so v letu 2011 opravili dvodnevno izobraževanje Brest: Franc Nered Dobravica: Boštjan Piškur, Robert Mavec
Golo: Monika Benkovič Kraševec Ig: Jože Glavan, Tone Strelec, Katja Zdravje
Iška: Mojca Kučič, Grega Dežman Iška Loka: Mateja Uršič Iška vas: Toni Žagar, Janez Rupert Matena: Simonca Stražišar Zupančič, Matej Rupert Rogatec nad Želimljami: Martin Gregorič Sarsko: Marko Malavašič, Anton Krnc
Strahomer: Klemen Glinšek Suša: Jože Pečar, Jože Krnc Škrilje: Melita Puc, Bratislav Mladenović
Tomišelj: Jože Kraševec Visoko: Jožica Amadea Demšar Vrbljene: Anže Kumše Zapotok: Tomaž Kenda, Marko Petric
26		www.obcina-ig.si
		
XVI. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK
Stopničke nam niso ušle
Člani civilne zaščite smo se v soboto, 28. maja 2011, udeležili 16. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je letos potekalo v Logatcu. Sodelovalo je 12 ekip.
Ižansko občino sta zastopali dve ekipi. V ekipi Ig 1 so svoje znanje pokazali naslednji bolničarji: Gregor Virant (vodja ekipe), Boštjan Bukovec, Vesna Podlipec, Karmen Pucihar, Martina Pucihar, Anita Tegeljin Sabina Uršič, za ekipo Ig 2 pa so združili moči: Boštjan Gačnik (vodja ekipe), Nastja Dvoršek, Tjaša Kodba, Andrej Kuralt, Jure Mavec, Tone Podlipec in Mojca Škulj.
Organizatorji (Izpostava URSZR Ljubljana, občina Logatec in Območno združenje Rdečega križa Logatec) so pripravili štiri delovna mesta. Ekipe smo svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Na prvem delovnem mestu se je zgodila nesreča pri žganjekuhi (oskrba opeklin), na drugem delovnem mestu je
kolesarka trčila v otroški voziček (zlom golenice, nezavest, oskrba dojenčka). Tretja nesreča se je zgodila pri delu na žagi (amputacija roke, oživljanje z uporabo avtomatskega električnega defi-brilatorja (AED), pnevmotoraks), četrta pa na igrišču pri vrtcu (zlom ključnice, raztrganine). Ekipe prve pomoči smo si med preverjanjem usposobljenosti lahko ogledale pravilno uporabo zajemalnih nosil. Preizkusili pa smo se tudi v vožnji monocikla.
Sodniki so po preverjanju sešteli točke in razglasitev rezultatov smo vsi že nestrpno pričakovali. Ekipa Ig 1 je nepri-
Čestitke našim bolničarjem za doseženi 3. in 5. mesto na regijskem preverjanju ekip prve pomoči. Župan Janez Cimperman
čakovano zasedla odlično 3. mesto, ekipa Ig 2 pa je zasedla zelo dobro 5. mesto. Ponovno je zmagala ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, ki se bo udeležila Državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči.
Na tem preverjanju smo bolničarji svoje znanje obnovili, ga praktično uporabili ter preverili njegovo pravilnost. Celoten dogodek je potekal v zelo prijetnem vzdušju, za kar so poskrbeli organizatorji in mi - bolničarji z dobro voljo in nasmehom na obrazu.
Anita Tegelj
Mesto Ekipa		Št. točk
1.	OZ RK Ljubljana	3.685
2.	OZ RK Kočevje	3.275
3.	Občina Ig 1	3.250
4.	Občina Kamnik	3.165
5.	Občina Ig 2	3.000
6.	Občina Logatec	2.990
7.	OZ RK Vrhnika	2.870
8.	OZ RK Logatec	2.685
9.	Občina Kočevje	2.620
10.	Občina Mengeš	2.610
11.	Občina Domžale	2.600
12.	Občina Dol pri Ljubljani	1.925
Graja sodnikom gasilskega tekmovanja na Turjaku
Dejstvo je, da sodniki vsako leto znova in znova sodijo v prid ekipam društva, katerega člani so sami, da so še vsi iz 'stare šole' in novih pravil sploh ne poznajo oziroma jih ne upoštevajo.
Sporno spajanje cevi na tleh
Za primer nepoznavanja oziroma neupoštevanja pravil lahko navedemo letošnje tekmovanje, ki je bilo 21. maja na Turjaku. Prisodili so nam kazenske točke za spajanje sesalnih cevi na tleh. Če bi bili sodniki izobraženi svojemu položaju primerno, tega ne bi storili, saj bi vedeli, da vse ekipe, ki sodijo v sam vrh na državni in svetovni ravni, spajajo sesalne cevi pri tleh (ravno toliko, da se pod cevi lahko položi list papirja) ter nato dvignejo, da lahko cevi tudi zapnejo s ključi. Proti nepravično prisojenim kazenskim točkam zaradi spajanja sesalnih cevi na tleh smo takojpo končani vaji spisale pritožbo, v kateri smo napisale, da imamo fotografijo, ki dokazuje nasprotno, vendar nas po tej fotografiji ni nihče povprašal. In zakaj ne? Razlaga je, da so vsi trije sodniki enotnega mnenja glede vaje. Namjnam nekdo razloži, kako si lahko uspeš zapomniti nastope
24 ekip tako podrobno, da lahko ovržeš vse pritožbe, ki so bile proti sojenju?
Za konec pa bi rade še povprašale sodnike, kako so nam lahko prisodili kazenske točke zaradi spajanja na tleh, ko pa smo na lastne oči videle, da so tako spajala tudi dekleta iz nekega drugega društva, a njih za čuda niso kaznovali. Sodnikom polagamo na srce, da se za naslednje tekmovanje izobrazijo svojemu položaju primerno, obiščejo tekmovanje v kakšni drugi regiji, morda celo državno tekmovanje, saj jim bo le tako zrastel ugled dobrih in pravičnih sodnikov, ki jim zadnja leta tako drastično upada.
Članice A, PGD Brest Foto: Rok Javoršek
www.obcina-ig.si		27
		
Gasilsko tekmovanje
Prostovoljno gasilstvo je v Škriljah močno zastopano, vendar menim, da bi bilo lahko še bolje. Gasilstvo je skupnost, ki temelji na prostovoljnosti in solidarnosti, ki pa danes iz dneva dan bolj izginjata iz naših krogov. Večina med nami niti ne ve, kdaj gasilci izvajajo prostovoljna dejanja, saj teh ne obešajo na veliki zvon, ampak storijo, kar je treba, in so zato lahko pogosto tarča kritik, zakaj niso storili prej, več ... in kaj vem, kaj še.
Ko hodijo med nami in se predstavijo, da zbirajo za gasilce za veselico, ki jo pripravljajo, pa nihče ne pomisli, da delajo dobro delo za vse. Zakaj? Veselica ni zabava za gasilce, to je zabava za ljudi, za nas, ki jim izkazujemo zaupanje in podporo s svojimi prispevki. Z izkupičkom, ki ga zaslužijo z organiziranjem veselice, si gasilci uredijo primernejše pogoje za opravljanje svojega poslanstva tako za gasilce otroke in tiste prave gasilce.
Letos bomo veselico pripravili 2. julija 2011 na istem prostoru kot lansko leto, za zabavo pa bodo poskrbeli člani ansambla Vrisk. Na veselico v Škrilje vas vljudno vabimo in vam obljubljamo, da vam ne bo žal. Se vidimo!
Čeprav je priseljevanje v naše kraje veliko, med priseljenimi ni zanimanja za prostovoljne gasilce, pogosto pa naletim na vprašanje, kakšne interesne dejavnosti so na voljo v vasi za otroke.
Tu, dragi straši, se vam ponuja priložnost, da svojim otrokom ponudite članstvo v gasilskih vrstah. Otroci s tem dobijo družbo, ker so še majhni in jih moramo pripeljati, se seznanimo tudi starši - otroci se tako učijo vrednot in vrlin, hkrati pa imamo druženje tudi mi.
Tako postanejo druženja tradicionalna in takšno druženje smo imeli 21. maja 2011, ki se nas ga je udeležilo kar nekaj tekmovalcev, sajsmo zastopali skoraj vse
tekmovalne kategorije: članice in člani A, članice B ter veteranke in veterani. Z uvrstitvami smo zelo zadovoljni. Ob tej priložnosti čestitamo tudi drugim tekmovalnim skupinam GZ Ig za njihove uvrstitve. Veseli smo, da se vsaj enkrat letno srečamo skupaj.
Po stari navadi se po končanem tekmovanju udeleženci PGD Škrilje zberemo pred gasilskim domom, kjer nas čaka pogostitev, za katero vedno zelo okusno poskrbi Franci. Recesijsko obdobje je očitno minilo, ker je imel na
voljo novega kuharskega pomočnika Bata. Oba sta skrbela za naše želodčke.
Naših tradicionalnih srečanj se udeležijo tudi predstavniki Gasilske zveze Ig in veseli smo, da se odzovejo našemu povabilu. Želeli pa bi, da bi tudi oni v prihodnje mislili na naše veteranke in njihovo odlično udejstvovanje ter na za to zaslužene nagrade. Pokal, pokal, pokal. Hvala.
Marina Plantan, PGD Škrilje Foto: Matej Lenič
PLANINSKI KOTIČEK
Poletne nevarnosti v gorah
Sezona obiskov gora bo počasi na vrhuncu. Naj vas spomnim na nekaj nevarnosti, ki prežijo v gorah v tem letnem času.
V prvi polovici poletja višje v gorah pretežno na severnih straneh velikokrat naletimo na krajša ali daljša snežišča, ki lahko velikokrat zelo nevarna za zdrs. Zato je zelo priporočljivo, če ne že nujno v prvem delu poletja, da imate seboj dereze in pohodniški cepin. S cepinom si lahko pomagate tako, da si naredite stope za noge, uporabite pa ga lahko tudi kot zavoro pri morebitnem padcu. Hoja z derezami je lahko še kako nevarna, in sicer se nam zelo hitro zob dereze zatakne za hlačnico. Če jo odnesemo samo z raztrgano hlačnico, smo lahko srečni, po navadi velikokrat pride do padca, posledično pa zdrsa -in poškodba je tu. Ko hodimo z derezami, moramo hoditi z noga-
mi bolj narazen. Na južnem snegu se nam zelo rada na spodnjem delu derez nabere kepa strjenega snega, pravimo ji cokla, ki tudi privede do nepričakovanega zdrsa, čeprav imamo na nogah dereze.
Druga velika nevarnost v gorah poleti so padajoči kamni. V začetku sezone je še posebno nevarno, ker je zima naredila svoje. Gorniki v svojem žargonu rečemo, da pot ali smer še ni 'spucana', kamne lahko sprožijo živali, človek, močan veter ali pa se sam od teže in poškodbe zime odtrga. Ko vidite, da je velika možnost, da bo kdo nad vami sprožil kamenje, počakate na varni razdalji ali se umaknete iz vpadnice predvidenega padca kamenja ter po
potrebi poiščete naravni zaklon, kot je previs nad vami ali stena. Zato je zaščitna varnostna čelada obvezen sestavni del opreme vsakega gornika, in sicer tako, da je na izpostavljenih mestih na glavi,
in ne v nahrbtniku.
Tretja velika nevarnost so nevihte in strele. Kakšno bo vreme in kolikšna je nevarnost neviht se je treba vsekakor informirati že
28		www.obcina-ig.si
		
laninski kotiček
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 | MOSTIŠČAR
doma in to je eden od bistvenih delov priprave na turo. Danes je o vremenu veliko govora tako na TV, radiu in časopisih, vendar se je dobro pozanimati bolj lokalno natančno, in sicer, kakšno bo vreme na vaši predvideni turi. To informacijo dobite na različnih spletnih straneh dovolj natančno za lokacijo vaše predvidene ture. Možnost imate tudi za neposreden telefonski pogovor z dežurnim prognostikom za nekaj drobiža. Vedeti moramo, da nevihte v gorah nastanejo zelo hitro, zato je dobro, da pozorno opazujemo dogajanje na nebu in razvoj nevihtnih oblakov ter da smo pozorni na morebitno naelektre-nje ozračja, ki ga lahko zelo dobro čutimo. Če nas zajameta nevihta in grmenje (ali če predvidimo, da se bo to zgodilo), pa se čim prej varno umaknemo iz grebenov,
vrhov in klinov ter odmaknemo od izpostavljenih dreves, jeklenic in žičnic. Takrat je najbolj varno, če se namestimo na območje z majhnimi drevesi ali melišče, če nas je več, se namestimo posamezno, in ne skupaj, pohodni-ške palice odmaknemo dalj od sebe, sedemo na suh nahrbtnik in počakamo, da mine. Najbolj varno zavetje je v koči ali bivaku, proč od odprtih vrat ali oken. Dobro je tudi poznati pravilo 30-30, ki opozarja, da obstaja možnost udara strele, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo, in gromom, ki ga slišimo, manj kot 30 sekund, s turo pa ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar smo videli zadnji blisk in slišali zadnji grom.
Četrta nevarnost je sonce in dehidracija. Dolgotrajna izpo-
stavljenost soncu brez potrebne zaščite lahko privede do vročinske kapi in sončarice. Zato je dobro, da smo oblečeni temperaturi primerno, da si zaščitimo glavo s pokrivalom, pijemo veliko izotoničnih napitkov ter se zaščitimo pred UV-žarki. S seboj v torbici prve pomoči pa imejmo tudi zaščitno folijo, ki nam lahko koristi kot senca ali pa kot toplotni ovoj pri podhladitvi.
Nevarnosti v gorah bi še lahko naštevali. Izpostavil sem nekaj tistih, ki se mi zdijo bistvenejše in za katere obstaja velika verjetnost, da se boste v gorah srečali z njimi. Naj vas tudi spomnim na nezgodno zavarovanje ob nesreči ali za reševanje, ki ga kot član PD Krim pridobite avtomatsko prek PZS. V društvu imamo za izposojo na voljo zaščitne varnostne čela-
de, varnostne pasove in samova-rovalne komplete in naj vam ne bo odveč izkoristiti to možnost.
Želim vam predvsem varne, prijetne in lepe letošnje obiske planin in gora.
Hkrati vas tudi vabim 16. 7. 2011 na gorsko turo na Visoko Ponco, 2.274 m, ki kraljuje nad planiško skakalno velikanko in Belopeškima jezeroma na italijanski strani. Več informacij je na www.pdkrim.si ali pa pokličite na 041/638-616 ali pišite na bostjan@iskAAdventure.si.
Prijave so obvezne. Glede na zahtevnost ture je udeležba omejena.
Boštjan Gačnik, planinski vodnik in predsednik PD Krim
14. Tek na Krim
V nedeljo 29. maja 2011, je ljubljanska postaja Gorske reševalne zveze Slovenije priredila že 14. Tek na Krim. Sobotne nevihte so pregnale soparo in v svežem nedeljskem jutru so se dvočlanske ekipe zaprašile iz Strahomera na Krim.
Rezultati
Moški:
Idealne vremenske razmere in odlična pripravljenost najhitrejše ekipe so prinesle nov rekord teka. Za pot čez Kramarco, za katero je na kažipotu predvidenih 2 uri in 10 minut hoje, sta člana GRS Jezersko Anže in Milan Šenk potrebovala le dobrih 37 minut.
Na cilju so vse ekipe opravile še preizkus znanja prve pomoči. Tokrat so morale oskrbeti namišljenega ponesrečenca, ki je imel po hudem udarcu v glavo motnje zavesti in krvavečo rano na glavi. Po oceni zdravniške komisije so
to nalogo vsi dobro opravili, tako da nihče ni dobil kazenskih minut zaradi pomanjkljivega znanja prve pomoči.
Po uspešno izvedenem teku se GRS Ljubljana za pomoč zahvaljuje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrbljene-Strahomer, Turističnemu društvu Krim, marka-cistom PD Krim Jožetu Krašovcu, Srečku Golobu, Jožetu Zdravje in SVS Strahomer.
Zahvala pa gre tudi podjetjem, ki so prispevala praktične nagrade in s tem izrazila zahva-
1.	GRS Jezersko I (Anže Šenk, Milan Šenk)	37 :	43
2.	GRS Škofja Loka III (Janez Kavčič, Stane Stanonik)	43 :	10
3.	AO Železničar I (Peter Bajec, Marko Erčulj)	43 :	38
Ženske in mešane ekipe:			
1.	GRS Škofja Loka I (Lea Oblak, Jože Kordiš)	47	59
2.	GRS Ljubljana II (Polona Meško, Robi Držan)	49	11
3.	TTSO Jezersko (Anja Stenovec, Primož Šenk)	50	15
lo reševalcem za njihovo požrtvovalno delo v gorah. Letos so nagrade prispevali: Apollonia, Veit Team, Sind, Itak, Fructal, Mitol, Vinarstvo Škrjanec, Kemira, Avto Triglav, Iglu, Dumo, Annapurna, Anthron, Endress & Hauser, Roiss
dva, BTC, Porsche Verovškova, Zavarovalnica Triglav, Litostrojska koča - Marjan Krajnik.
Miha Peternel, vodja tekmovanja Foto: Martin Česnik in Zlatko Grželj
Zadnji del proge poteka po strmem kolovozu.
Prva pomoč
www.obcina-ig.si		29
		
zelena bratovščina
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Oh, ta naša perjad
V prejšnji in tokratni rubriki zelene bratovščine se z opisi nekaterih vrst ptic zadržujem predvsem na nižinskem predelu našega lovišča (Barje, dolina Drage ...). Tokrat bom pobližje predstavil ptice, ki so z lovskogojitvenega vidika za lovce zelo pomembne.
Fazan (Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur. Zgodovina pravi, da so ga iz matične Azije prinesli že stari Grki, z gojitvijo in širitvijo fazana po Evropi pa so se najbolj ukvarjali Rimljani.
Samec se loči od samice po obarvanosti perja, daljšem repu, ostrogah, teži in velikosti. Od fazanke, ki je manjša in bolj enotno rjavo-sivo obarvana, ga ločimo tudi po letu. Njegovo perje je pretežno rjave barve, medtem ko je glava zelena in modra. Okoli oči ima perje rdeče barve. Rep je sestavljen iz 18 peres, od katerih sta srednji dve precej daljši od preostalih. Noge ima močne, dolge okoli 12 cm, sive barve, pokrite z roževinastimi luskami različnih velikosti. Trije sprednji prsti so povezani s krajšo kožico. Kremplji na nogah so močni, koničasti in malo ukrivljeni. Kljun je močan, svetlo sive barve in malo upognjen. Odrasel fazan samec doseže v povprečju 80-90 cm dolžine, pri čemer pripada repu 45-50 cm. Z razprtimi krili meri 70-80 cm. Samica doseže dve tretjini velikosti samca. Samec tehta od 1,25 do 2 kg, samica pa od 0,80 do 1,20 kg. Ima zelo dober in oster vid. Oči ima velike, rdeče in z okroglim obročkom. Njegovo vidno polje je zelo široko, vidi tudi navzgor in navzdol. V mraku in ponoči slabše vidi. Izostren ima tudi sluh, sliši na velike razdalje in zazna vsak najmanjši šum.
Fazan je poligamna žival. V času razmnoževanja se pari fazan z več fazankami. Tudi fazanka ni zvesta samo enemu samcu. Pri fazanu traja nagon po parjenju najmanjdva meseca, pri fazan-kah pa približno 20 dni. Gnezdo je na tleh, po navadi na mestih, kjer je primerno kritje in dovolj hrane, v gozdičih, na polju, ob robu gozda, izbira mesta pa je odvisna tudi od stopnje vegetacije. Fazanka vali 24 dni. Fazanje mladiče do desetega tedna starosti imenujemo kebčki.
Poljska jerebica (Pedrix pedrix). Tako samec kot samica sta podobno obarvana. Poljska jerebica je rjasto rjave do rjasto sive pepelna-te barve. Glava je bolj rjave, hrbet pa bolj sive barve. Po prsih je pepelnato sive, trebuh pa svetlejše sive barve. Peruti so pretežno rjasto rjave barve s temnimi in svetlimi odtenki ter svetlimi progami. Repna peresa so rdečkasto rjave barve. Kljun je siv, noge pa modro sive barve. Okrog oči imata oba spola rdečkasto ozko progo, ki je pri samcu nekoliko večja in v času parjenja zelo pordeči. Samec ima na prsih temno obarvano perje v obliki podkve. Tako liso imajo lahko tudi nekatere stare samice, vendar je manj izrazita. Na splošno je samec nekoliko svetlejše barve kot samica. Po videzu lahko spola zanesljivo razlikujemo po različno obarvanem krovnem perju na ramenih. Samec ima na peresih vzdolžno belo liso, samica pa poleg te še več prečnih
belih prog. Samec ima tudi bolj pokončno držo. Poljska jerebica meri približno 31 do 38 cm, tehta pa približno 340 do 500 gramov.
Poljska jerebica se premika večinoma po tleh in izredno hitro teče. Leti razmeroma dobro in hitro, vendar le nizko nad tlemi in na krajše razdalje. Od čutil ima najbolje razvit vid in sluh. Poljsko jerebico uvrščamo med enoženske (monogamne) vrste, kar pomeni, da se samec pari le z eno samico. Par ostane skupaj praviloma vse življenje. Parjenje se začne v marcu, če je zelo toplo vreme, pa tudi že februarja. Maja znese samica 15 do 25 jajc, ki jih vali 24 dni.
Čeprav ima gojena poljska jerebica lovno dobo, je v naši LD ne plenimo, ampak jo v lovišče vlagamo. Hkrati pa se tem pticam poskuša zagotoviti čim boljše življenjske pogoje.
Raca mlakarica (Anas pla-tyrhynchos) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in sub-tropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Živi v najrazličnejših vodnih habitatih, od močvi-rijin vodnih tokov do ribnikov v središču mest. Voda je njihovo življenjsko okolje, ki jim pomeni varnost in jim prinaša hrano, čeprav včasih zaidejo tudi na polje.
Samci v svatovskem perju izstopajo od skromnejših samic. Imajo temno zeleno glavo z belim vratnim obročkom in rjave prsi. Hrbet in peruti so svetlo sivi, spodnja stran pa je še svetleje siva. Črni
zadek zaključujeta dve navzgor zakrivljeni notranji repni peresi, ki jima pravimo krivčka. V letu je glava videti črna, temno modro zrcalo je na sprednji in zadnji strani občrtano z belo progo. Samica je podobna drugim samicam rac, ki se hranijo na gladini, od njih pa se loči po temni kapi, temni očesni progi in oranžno rumenem kljunu. So rjavo obarvane, z značilnim grahastim vzorcem, ki je varovalnega pomena zlasti tedaj, ko vali jajca (pribl. 28 dni). Ko mine pomlad, se tudi samci obarvajo podobno kot samice, od katerih jih najlažje ločimo po tem, da imajo rumeno obarvan kljun, medtem ko imajo samice oranžno rjavega.
Dvorjenje se začne že pozno jeseni, tako da so pari lahko oblikovani že decembra ali januarja. V tem času pogosto vidimo, kako za raco leti več racmanov. Race lahko začnejo nesti jajca že februarja, običajno pa od konca marca do sredine maja. Raca znese približno 7 do 17 jajc, redkeje več. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega, lahko tudi tretjega, a je število jajc vedno manjše. Gnezdo največkrat naredi ob ali na vodi, vali pa le samica.
Cenjene bralke in bralci. Prihaja čas, ko si bomo vsi skupajmalo odpočili. Poletne počitnice so praktično pred vrati in mislim, da si bo tudi uredniški odbor našega Mostiščarja vzel malce zasluženega odmora.
Uživajte v poletju, pred jesenjo pa smo ponovno skupaj - tudi v kotičku zelena bratovščina.
Jani Šivc
	Fazan (Phasianus colchicus)	Poljska jerebica (Pedrix pedrix)		Raca mlakarica (Anas platyrhynchos)
30			www.obcina-ig.si	
				
Rokomet
Sladka zmaga na zaključnem turnirju mini rokometa
V soboto, 21. maja 2011, smo se udeležili zaključnega turnirja v mini rokometu. Zbrali smo se ob 9. uri zjutraj pred športno dvorano na Igu. Dobre volje smo se odpravili na turnir, ki je potekal v dvorani RK Krim na Galjevici. Ko smo se preoblekli in pripravili na nove izzive, je sledila predstavitev vseh 20 ekip in zaobljuba fair playa. Bilo je super, saj je bilo v dvorani dobro vzdušje.
Končno se je začelo tekmovanje. S prvimi tekmeci smo dobro opravili. Že drugo tekmo smo igrali proti našim največjim riva-lom iz Ormoža. Tekma je bila zelo napeta, žal pa nam je zmanjkalo nekaj športne sreče, in zato smo izgubili. To ni bilo nič hudega, saj smo imeli pred seboj še dve tekmi. Obe ekipi smo z lahkoto premagali in zasedli 2. mesto v skupini, kar je bilo dovolj za napredovanje v četrtfinale. Od tu naprej pa so sledile najpomembnejše tekme. V četrtfinalu smo opravili z ekipo iz Velenja s petimi goli. Preboja v polfinale smo se zelo veselili, toda zavedali smo se, da tekem še ni konec.
V polfinalu smo naleteli na ekipo iz Škofljice, ki je bila naš nasprotnik že na področnem tekmovanju. Tudi Škofljico smo premagali s petimi goli razlike in se uvrstili v veliki finale. Na drugem
igrišču smo si pogledali zaključek druge polfinalne tekme med Trebnjem in Ormožem. Po izenačenem rezultatu in kazenskih strelih so imeli več sreče Ormožani in se uvrstili v finale.
Čakala nas je še najpomembnejša tekma dneva - finale! Dvoboj za naslov državnega prvaka v mini rokometu. Naš nasprotnik je bil ponovno Ormož. Bili smo stoodstotno pripravljeni in odločeni, da zmagamo. Tekma se je začela. Bila je zelo napeta. Vodili smo celo tekmo, nekajkrat tudi za tri gole, pa so se Ormožani proti koncu vseeno približali na en gol. Ko je na semaforju kazalo 8 sekund do konca tekme, smo zadeli in povedli za dva gola prednosti ter se že začeli veseliti naslova državnih prvakov. A tekme še ni bilo konec. Ormožani so v zadnji sekundi zadeli še enkrat, vendar to za zmago ni zadostovalo. Tako
smo naše večne rivale premagali z golom razlike. Vsega je bilo končno konec in postali smo novi državni prvaki!
Od veselja smo proslavljali še ves dan.
Jaka Glavan
Nekaj misli soigralcev:
Pred zaključnim turnirjem v mini rokometu sem bil precej napet, toda ko smo osvojili 1. mesto in postali državni prvaki, sem bil zelo srečen in ponosen. Damir Hajrić
Z rokometom sem začel šele letos, zato sem vesel, da so me soigralci lepo sprejeli. Na finalu sem užival. Martin Možek
Pred tekmo z Ormožem me je bilo malo strah, da bi izgubili. Ampak to se ni zgodilo. Bili smo zelo zadovoljni. Andraž Ornik
Vsako tekmo smo igrali bolje, se prebili v finale in tam pokazali odlično igro. Ko je bilo vsega konec, smo se zelo veselili naslova državnega prvaka. Brina Ambrož
Vse tekme so bile zanimive, še posebej pa finale, v katerem smo zmagali. Gašper Kozin Zver
Dobro razpoloženi smo se odpravili na turnir, kjer smo z dobro igro osvojili to, kar smo si vsi po tihem želeli, naslov državnih prvakov. Od veselja smo vsi objeti skakali po igrišču ter komaj čakali na podelitev medalj in pokalov. Brin Cimerman
Najbolj me je bilo strah tekme z Velenjem. Če bi izgubili, bi bilo za nas konec tekem. Daniel Palačković
Najbolj mi je bilo všeč, ko je v finalu zatulila sirena, zmagovalci pa smo bili mi. Žan Škerjanc
Pred turnirjem sem upal, da bomo prvaki. Imeli smo zelo dobre nasprotnike, ampak smo jih premagali in se zelo veselili 1. mesta. Kristjan Židanek
Po zmagi smo vsi pritekli na igrišče in skakali od veselja. Haris Slomić
Ekipa OŠ Ig
Stojijo:
trener Dejan Vujić, Jaka Glavan, Damir Hajrić, Brin Cimerman, Gašper Kozin Zver, Andraž Ornik, Kristjan Židanek, pomočnik trenerja Andrej Ambrož
Čepijo:
Dani Palačković, Martin Možek, Brina Ambrož, Žan Škerjanc in Haris Slomić
www.obcina-ig.si		31
		
KD MOKRC rn OBČINA IG
vabita na jubilejno
10. KRESOVANJE in KONCERT, bi bo џ četrteb 23.6.201f ob 20.00 uri v kulturni dvorani Gasilnega centra
SKUPAJ BQMQ POČASTILI DAM DRŽAVNOSTI toPfflMl HRF
Nastopili bodo: iendif wwsfci zboi lin in dtbltlfl d vil vali
igottL
KRESOVANJE
Gv\)
DRUŠTVO l/
Društvo Fran Govekar Ig v sodelovanju s Planinskim društvom Krim in
'društvo«' Društvom Odmev Mokrca
FRAN GOVEKAR IG
vabi na tradicionalni
8. pohod po mejah Občine Ig
v soboto, 25., in nedeljo, 26. junija 2011.
Tokrat se bomo že osmič v počastitev dneva državnosti naše domovine Slovenije, ki letos praznuje 20 let, podali na dvodnevni pohod po mejah Občine Ig. Pot tehnično ni zahtevna, vendar je zaradi dolžine in konfiguracije terena naporna in je primerna za pohodnike, ki
imajo kondicijo in so vajeni daljše hoje. Letošnja trasa pohoda: Krim, Ustje, Vrbica, Petelinove doline (tu se bomo udeležili proslave ob prazniku), gozdarska koča pod Mokrcem, Kurešček, Visoko, Rogatec, Želimlje, Rogovila (tu bomo predvidoma prenočili), počivališče Mah, Grmez, Kožuh, Lipe, Tomišelj, Krim. Zbor pohodnikov bo na parkirišču pod vrhom Krima ob 7.00.
Prijavnina je 30 eur in vključuje: organizacijo in vodenje pohoda, spominsko majico, zajtrk, štiri tople obroke in osvežilne pijače. Poskrbljeno bo tudi za prevoz opreme in morebitnih obnemoglih pohodnikov. Za opremo za nočitev (šotor, spalno vrečo ...) poskrbijo pohodniki sami.
Prijave in informacije na GSM: 041/408-706 (Marjan) in 041/770-207 (Pavel).
Spoštovani ljubitelji konj!
Konjerejsko društvo Krim vas vabi na dvodnevno prireditev, ki bo
v soboto, 16., in nedeljo, 17. julija, na hipodromu Vrbljene.
V soboto si boste lahko ogledali spretnostno jahanje, v nedeljo pa bo pred začetkom kasaških dirk in dirk Slovenske hladnokrvne pasme slavnostna povorka in podelitev priznanj, saj KD Krim praznuje 25. letnico svojega delovanja.
Po končani prireditvi bo poskrbljeno tudi za zabavni program z glasbo.
Vljudno vabljeni!
32		www.obcina-ig.si
		
najvišje gorstvo nasvetu
nasprotje spraševanja
Člani
hrvaške stranke prava
majhno omelo
beneški trgovec (niccolo)
jezdenje
dolgo
Črno	letovišče
oblaCilo	v Črni
duhov-	gori
nkov
električna morska riba
fotograf "fi*™1 žnidaršlc
fizikalna kouclna z enoto
vat
igralec gibson
.Človek
šibke kon-stitucije
islamski duhovnik
prebivalci najzahod. afriške države
sosedi CRKEF
prednik ircev
obdobje treh let
vseznal
primorska priloga h golažu
kozje parjenje
leblan-	nekdanji
cov	sovjetski
detektiv	voditelj
lupin	brežnjev
varoval. naprava na stopnišču au balkonu
nižji ženski pevski glas
danski režiser von trier
film franceta štiguca izleta 1966
atletski rekvizit
za metanje kamerman
afriška
CREM) BLAGA, UNESEK ZEMSKA 2AB0J 7«
drzava mrliča
grad na gorjancih
delavec, ki hodi na dnino
prodna puščava v sahari
avstralski noj
napadalec
sprejemna au oddajna rtv naprava
pevka horvat
pripadnica nežnejšega spola 1karjev oče
antigo-
nina sestra enaki črki
p rist as golote
umetni radioakt. element
današnja perzija
nikalnica
obrok odplačila dolga in obresti naziv
letalo edvarda rusjana
mirno življenje v sožitju z naravo
tehnični delavec
pri snemanju filma
do, ?, mi
kravja izjava
igralca guinness in
baldwin
mejna reka med bosno in hrvaško
Informacije o nar Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@salomon.si
Že v prodaji!
Salomon d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje
J
AMANDUS - film Franceta Štiglica z Borisom Kraljem v glavni vlogi, CONTI, Niccolo dei - beneški trgovec in raziskovalec Azije v 15. stoletju IGALO - črnogorsko letovišče pri Hercegnovem, ISMENA - Antigonina in Polinejkova sestra, Ojdipova hči
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
www.obcina-ig.si		33
		
Mihaela Mavec, s. p.
Brest 33a, Ig Tel.: 01/286-23-62
JEDI S PRAVEGA ŽARA vsak dan od 11. ure dalje.
Poleg slastnih pizz iz krušne peči zdaj
tudi jedi s čisto pravega žara. V ponudbi so tudi kalamari in solate.
Imamo prostor za zaključene družbe in letni senčni vrt.
Obvestilo
Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 12. septembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 24. avgust 2011.
Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si
oz. na naslov:
Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig.
w
Občina Ig
Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
Uradne ure sprejemne pisarne:
ponedeljek: od 8. do 12. ure
sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
petek: od 8. do 12. ure
V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah.
Telefon: 01 280 23 00
_MALI OGLASI_
Turistično društvo Iška vas išče za svoj podmladek (od štiri leta dalje) izkušeno vodjo za poučevanje otroške folkorne skupine v dvorani v Iški vasi. Več informacij na tel.: 031/263-045, Karmen
Nudim kakovostne inštrukcije angleškega in nemškega jezika. Tel: 051/312-001
ZAHVALA
Ob smrti mame
ANGELE URŠIČ
iz Iške Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče, za maše ali v dober namen.
Hvala tudi gospodu Vrhovcu in gospe Silvi Dolinšek za pogrebna opravila in pomoč.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Pozdercu in
ministrantoma za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam
pomagali.
Uršičevi iz Iške Loke
Pogrebne storitue
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
-	pevci, glasba
-	venci, cvetja, sveče
-	urejanje grobov
-	urejanje dokumentacije
-	prevozi v pogrebnem spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617
Košmerl-Mandeljc, s. p.
Trgovski center RAKOVNIK Dolenjska 43, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53
CVETJE
VENCI
IKEBANE
LONČNICE
DARILA
34		www.obcina-ig.si
		
Cesta Ljubljana - Ig z novo podobo
GLASILO OBČINE IG • junij 2011 MOSTIŠČAR
Novozgrajeni pločnik na Ljubljanski cesti s svetlobno označitvijo prehoda za pešce Povečanje parkirišča pri Centru Ig
Foto: Uroš Čuden, Miha Podlipec

ГГ^
Kosci in grabljice
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2011
Kosci v akciji
Tretje uvrščene ižanske grabljice
Sodelujte v nagradni igri PRIDNE MRAVLJICE in si priigrajte brezplačno gorivo!
Foto: Maruša Švigelj, Matjaž Zupan ^ Visoko
kakovostna
dobavi
L ON\V
Ob vsakem obisku naše trgovine ali črpalke ne pozabite izpolniti kupona, ki ga oddate na blagajni.
30. junija bomo izžrebali srečne dobitnike BREZPLAČNEGA BONA ZA GORIVO na našem bencinskem servisu
v višini: 1 X 100 €, 2 X 50 €, 3 X 20 €.
V času trajanja nagradne igre vsi kupci ob nakupu nad 50,00 € prejmejo promocijsko majico. Nagradna igra traja od 17.6. do 30.6.2011.
Na našem bencinskem sevisu poleg trgovine z gradbenim, tehničnim in kmetijskim materialom TERRA-RB na Igu, lahko natočite: EUROSUPER 95,
EURODIESEL D-2, KURILNO OLJE, ekstra lahko, AdBlue* dodatek za tovorna vozila in avtobuse.