ošm'na plačana v gotovini Lete IV. V Ljubljani, v ponedeljek dne 9. februarja 1931. SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn šlvo: Kopitar/eva ul. it. biIII 1 eie/on it. 3487. interurban 3487 HoKoplsi se ne vraCajo Posamezna SI. 1 "Din, meseCno, Ce se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Dm, na dom In po «ošli aoslavljen lisi 5 Din. Celoletna naroč-nlna SO "Din. polletna 2Z D n, Četrtletna 13 I)ln. Inserati po dogovoru l/prava: Koptiar/et-a ulica si. o 11 Postni tek. ia< nn, CjubJj' nu 15.179 lelejon Atev. 25 49 Finžgar — poet zemlje in odpovedi Sijajna proslava 60-letnice pisatelja F. S. Finžgarja v ljubljanskem „Unionu t* Ljubljana, 8. februarja. Med ono malo naših zaslužnih mož, katerim izkažemo hvaležnost za njihovo delo še za časa življenja, smo danes na dostojen in iskren način uvrstili tudi pisatelja Franca S. Finžgarja, katerega 60 letnico praznujemo sedaj. Nocojšnja proslava tega jubileja v veliki Unionski dvorani se je spremenila v mogočno manifestacijo ljubezni Slovencev do naše besede in spoštovanja, ki ga gojimo proti njenim tvorcem in oblikovateljem. Zc pred osmo uro, ko jc bil napovedan začetek proslave, se je velika dvorana napolnila do zadnjega kotička. Zasedeni so bili vsi sedeži, napolnjena vsa stojišča in vsa galerija. Umevno je, da temu večeru niso prisostvovali le odlični meščani in javni delavci, temveč da so večino prisotnih tvorili prav oni, ki so jim Finžgarjeva beseda in njegova dela šla najbolj do srca, to so široke ljudske plasti. Pa tudi med odličniki smo opazili najbolj ugledne osebnosti, ki jih zmore naše mesto, tako kne-zoškofa dr. Rozmana, poleg katerega je sedel slavljenec sam, dalje zastopnika bana, prosvetnega šefa dr. Lončarja, divizijskega generala Iliča, predsednika višjega sodišča dr. Ro-gino, dalje odličnega slavljenčevega tovariša in sotvorca naše besede, pesnika Otona Zupančiča, za tem zastopnika mestne občine, podžupana prof. Jarca, komisarja OUZD dr. Kreka, predsednika Pokojninskega zavoda Vr-tovca, dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, predsednika Prosvetne zveze dr. Mohoriča in druge številne predstavnike javnih oblasti, korporacij, organizacij, javnega, kulturnega in umetniškega življenja. Naš najvišji prosvetni zavod, to je univerzo, pa so zastopali univ. prof. dr. Plečnik, dr. Ujčič, dr. Jesenko in dr. Polec. Med prisotnimi je bila posebno v častnem številu zastopana duhovščina. Dvorana je bila za proslavo zelo lepo okrašena. Nad odrom se je bleščala številka 60, pod njo pa z zlatimi črkami naslovi vseh važnejših Finžgarjevih umetnin. Proslava se je pričela z Webrovo slavnostno uverturo, katero je dovršeno igral orkester. Nato je občuteno recitiral Ivan Pen-gov Finžgarjevo idej in programa bogato prozo »Aloa cvete«, ki jo je objavil avtor 1. 1905., to je v ljubljanskem botaničnem vrtu po 100 etih vzcvetela aloa. V njej jc Finžgar simbo- liziral aloin cvet za razcvet naroda, ki po sto- | letjih temne preteklosti doživi luč in svo- , bodo. Zatem jc mešani zbor Ljubljane pod vodstvom dr. Dolinarja krasno zapel Adamičevo pesem »Tožba< in dr. Dolinarjev tretji del > Venčka slovenskih narodnih . Zadnja točka, pri kateri so prisotni poslušali same naše pristne domače pesmi, seveda sodobno harmonizi- j rane, so ustvarile v dvorani tisto občutje, ki ga je znal slavljenec v svojih delih tako točno zadeti, namreč občutje naše zemlje in našega ljudstva ter vsega polnega življenja, ki diha iz obojega. Orkester je nato zaigral še dr. Doli-narjeva -Mlada pota« Slavnostno predavanje O delu Franca S. Finžgarja, pregledano ob njegovi šestdesetlet-nici« je imel zatem ugledni kritik in literarni estet, urednik Doma in Sveta prof. France Koblar V devetdesetih letih preteklega stoletja se je izvršila v javnem življenju Slovencev ostra ločitev. Ta ločitev je obsegala vse strani našega življenja in tudi literature, v kateri obstoja, žal, še dandanes. Tedanji mladi ljudje so šli na dve strani. Prve strani vodja je bil Lampe, druge pa Aškerc. Oni, ki so šli z in za Aškercem, so šli svobodno v svet, lako Ivan Cankar in Oton Zupančič, oni, ki so šli pa za Lampetom, so ostali doma in se zazrli v domačo zemljo. Finžgar se dolgo ni mogel odločiti, na katero stran naj gre. Na eni strani jc hotel biti moderen in je pisal enako kakor Meško salonske povesti, uspel pa je in se bolj poglobil v kmetski povesti. Željo po velikem tekstu je izpovedal v črtici Video meliora proboqua . Njegova prva večja proza iz modernega sveta je po svoji zasnovi idealistična, ker v njej Finžgar ne označuje družbe na naraven način, ampak na idejen in moralen. Gospoda mu jc v njem nositeljica nemorale in antisocialnosti, delavstvo pa nositelj pravice in ljubezni. Finžgar je tedaj pričel izpovedovati svoje pojmovanje življenja: Družba naj bo zgrajena na krščanstvu, na osnovi družine in kmetskega stanu. Finžgar se ni poglobil v družbo, ampak v družino Zatem je Finžgar prišel do epičnega zanosa in jc s svojim romanom Pod svobodnim solncem postal nekak naš Homer. V »Naši krvi je poudaril našo samobitnost, ki nc želi sprejeti tuje kulture, temveč rasti iz svojega v lastno. Poudaril jc, da misel popolne svobode ni nikoli umrla v nas in da nismo nikoli bili malodušni. Izpovedal je vero, da pride dan, ko bo naš narod segel jugu v roke, ter jc s tem izpovedal Krekov program. Finžgar je šel dalje: v človečnost, in jo izpovedal v Dekli Ančki in v Bojih' . Golo samo pripovedništvo sc v njem neha, Finžgar prične gledati življenje v celoti in spoznavati, kako čudno med seboj sta v življenju sklenjen čednost in grehota. To spoznanje izraža Finžgar v Verigi , v Razvalinah življenja itd. V vseh delih tc vrste opisuje tragičnost, v katero zaide kmetsko racionalistično življenje. Pisatelj pa dviga prst kvišku k lepšim vzorom življenja. Zato jc v zadnjih svojih delili stisnjen in skoraj cerkven, tako v Belem žcninu< in v Stricih«. Končno je predavatelj očrtal še sintezo slavljcnca, po kateri naj med ljudstvom in inteligenco ne bo prepada. Narod mora svoje junake vzljubiti in rasti ob njihovi veličini. Finžgar nc analizira življenja, temveč vedno i dopušča, da se vidijo ideali, ki vodijo v živ- 1 Ijenje. Zato Finžgar nc zaide idejno nikoli v skrajnost. Tudi oblikovno noče Finžgar tja in pozna celo v obliki neko odpoved, dasi ga je večkrat mikalo, da bi svojo obliko razvil v skrajnost. Tudi v obliki kakor v ideji jc njegov ideal odpoved. Finžgar je ostal rajše slovesen in moder, kakor je v svojih delih postavil za ideal odpoved in delo in ga opisal v nekakem očetovskem stričevstvu. Tudi v tem idealu, ki ga je priznal celo za svojega lastnega, jc rad spremljal mladino in ostal pri tem sam mlad. Finžgarjevo delo je bilo pomembno ludi v boju za svobodo umetnosti in za boljše pojmovanje umetnosti. Veliko tega, kar imamo danes, razboritosti, ljubezni, spoštovanja in pravega umevanja veličine umetnosti, je Finžgarjevo delo. Finžgar je s svojim dejanskim delom izkazal svojo človeško polnost in zdravo naravo. Vse točke sporeda so žele burno odobravanje občinstva. Ob zaključku lista proslava šc traja. O celotni proslav: pa bo priobčil poročilo »Slovenec«. 50 letnica smrti K. M. Dostojevskega. Dne 9. februarja 1881 je v Peterburgu umrl slavni ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Njegova dela posebno romani Ra/kolnikov , Idijot in Hratie Karamazovi* — se štejejo med največja, kar jih premore svetovna literatura, in so mu zagotovila večen spomin. Šefa VZS llclgruil. S. febr. I. Danes popoldne od Iti ilo 1!> se je vršila seja Vrhov, zakonodajnega sveta. Y pretresu je bil predlog zakonu, n razširjanju zakona o ribolovu bivše kraljevine Srbije na Črno goro. Dalje so je načelno govorilo o pretCogu zakona o knjižnicah. Kot referenli .so prisostvovali seji v imenu socialnega ministrstva dr. štampar, gener. inšpektor, v imenu kmet. ministr. -vetnik dr. Ho-zidar Popndif, tajnik Dušan šarič, v imenu rudar ministrstva višji inšpektor liojko Koprivnik, v imenu pravosod. ministrstva načelnik Kulger. upravnik Narodne biblioteke Mil. Zesevič, v imenu fin. ministrstva šef odseka Boža Mijužkovič. Prihodnja seja je določena na 17. I. ni. ob 1 pop. Na dnev nem redu so podrobnosti predloga zakona o knjižnicah. Delavsko zborovanje Zagreb, 8. febr. ž. Danes dopoldne se je vršilo v Metropol kinu veliko delavsko zborovanje. na katerem je govoril dr. Zivko Topa-lovič o vprašanju socialnega in delavskega zavarovanja. Govornik je posebno naglasi I, da so delavci danes najsolidnejši temelj edinstva Jugoslavije. Po njegovem govoru je bila na dnevnem redu razprava o novem načrtu zakona za socialno zavarovanje. Zimsko - športne prireditve Janša poslovil državni rekord v skakanju Smušhi tek na 30 hm Boh. Bistrica, 8. februarja. V Bohinju se je vršil danes dopoldne smuški tek na 30 km. Ta tek je Zimskosport-na zveza izvedla kot prvi del državnega prvenstva. Imel bi se sicer vršiti v Kranjski gori, ker je pa zapadel svež sneg, se je tekma vršila v Bohinju. Bila je to nekaka odškodnina marljivim Bohinjcem, ker so mednarodne tekme bile odpovedane. Snežne razmere so bile prav dobre, le škoda, da ni zapadlo več snega. Start in cilj sta bila pri Sv. Janezu. Vsega skupaj je starlalo v treh skupinah 37 tekmovalcev, od katerih so razen štirih prispeli vsi na cilj. Med tekmo se je vršila ogorčena borba med Janšo in Godcem. Zmago je sicer odnesel Janša, vendar mu je bil Godec tik za petami. Janša je imel slabo mažo, medtem ko je Godec pravilno mazal. Ing. Janša je pa zlomil smuči, pa je vseeno z rezervno smučko, ki jo je dobil od kontrole, privozil četrti na cilj. Splošno so doseženi časi prvoplasiranih v vseh treh skupinah dobri. Na cilj so prispeli po skupinah: 1. skupina (9 tekmovalcev): 1. .loško .lan-ša (I) '2:17:04, 2. Tomaž Godec (Bohinj) 2:18:28, 3. Stane Brvar (Ljubljana) 2:27:03, 4. ing. Janko Janša (Bled) 2:32:33, 5. Režek Boris (Ilirija) 2:33:18, 6. dr. Stanko Kmet (LSK) 2:39:50, 7. Tone Banovec (Ilirija) 2:43:32, 8. Leo Knap (Ilirija) 2:50:33, 9. Lado Tinta (Ilirija) 3:09:21. 2. skupina (2 tekmovalca): 1. Jakopič Albin (Mojstrana) 2:21:44, 2. Gašperin Jože (Boli ni") 2:33:05. 3. skupina (17 tekmovalcev prispelo na cilj): 1. Lovro Ženiva (Gorje) 2:32:19; 2. Anten Murovec (Bohinj) 2:34:11; 3. Černe Ivan (Gorje) 2:34:43; 4. Stane Frank (Ljubljana) 2:38:09; 5. Ivo šoštarič (Ilirija) 2:41:38; 6. Len Markel (Bratstvo) 2:41:44. Popoldne so se vršili na Hanssenovi skakalnici propagandni skoki. Udeležba je bila majhna. Startal je samo Šramel. Vsi drugi so pa odšli na skakalno tekmo SK Bleda. Na tej skakalnici, ki ima pravilen nalet, ie Šramel pokazal, kaj zna. Njegov najdaljši skok je bil 36 metrov. Skakalne tekme S. K. Bleda Bled, 8. febr. Na največji skakalnici v državi, ki je bila zgrajena po načrtih ing. Janše, so se vršili propagandni skoki. Na lej skakalnici se je prvič skakalo iu so vsi pričakovali z velikim zanimanjem, kako dolgi skoki se bodo posrečili. V naši državi se ni še nikomur posrečil skok 38 metrov, kakor se je to zgodilo danes. Samo s polovico zaleta je skočil Joško Janša 38 metrov. Ako bi pa vzel cel zalet, bi preskočil gotovo precej nad 40. Padcev je bilo zelo malo, kljub temu da tekmovalci niso imeli i dosti treninga. Rezultati skokov so: 1. Joško Janša (Ilirija) s r-koki 29.5 in 38 m, 2. Franc Palme (Ljubljana) s skoki 27 in 32 r.i. 3. Tomaž Ravhekar (Bratstvo) 25 iu 29.5, Jakopič (Dovje-Mojstrana) s 25 in 28 ni, 5. ing. Janko Janša (Bled) s 27 in 29 m. fi. Srečko Jagodic (Bratstvo) z 19 in 12 m. S to skakalnico, ki bo v slučaju ugodnih snežnih razmer omogočala skoke črez. 60 metrov, imamo res prvovrstno skakalnico. Obenem je pa tudi lep spomenik marljivemu klubu. Otvoritev vatikanske radio p o sta' e Rim, 8. febr. s. V četrtek, dne 12. februarja bo na slovesen način otvorjena vatikanska radio postaja Sv. oče sam in Marconi, ki je podaril postajo Vatikanu, se bosta udeležila otvoritve. Marconi in jezuit Gianfrancesci žc od 30. januarja t. 1. dalje delata vsak dan poizkuse in predvsem preizkušata zvezo z najbolj oddaljenimi ameriškimi, azijskimi in afriškimi postajami. Med otvoritvijo bo imel Marconi primeren govor, nakar bo sv. oče papež, ki bo imel tudi nagovor po radiu, imenoval Marconija za člana papeške akademije znanosti. Vse govore pri otvoritvi bo postaja oddajala po vsem svetu. Dosedanji Doizkusi so iz- nadli nrnv dobro Španski parlament sklican 25. III Volitve bodo I. marca — Zanimiv boj med rnonarhisti in republikanci Madrid, 8. febr. kk. Uradni lisi objavlja danes dekret, da je parlament sklican na dan 25. marca. Volitve v poslansko zbornico bodo, kakor se je predvidevalo, dne 1. marca, še včeraj so mnogi dvomili, ali bo kralj podpisal dekret o sklicanju parlamenta. Dekret označuje bodoči parlament kot izredni parlament . ker nima samo rešiti važne probleme, temveč izpremeniti tudi ustavne in zakonite določbe, seveda pa vse v okvirju obstoječega režima . Vprašanje: republika ali monarhija torej ne bo prišlo v razpravo, kar so zahtevali republikanci in drugi, ki sedaj proglašajo bojkot volitev. Dalje je sklenil ministrski svet, da se takoj zopet dovoli svoboda govora, tiska in zborovanja. Druge ustavne garancije pa ostanejo še suspendirane, n. pr. one, ki se tičejo aretacij, hišnih preiskav itd. Posebna nota, ki jo je izdala vlada, naglasa, da se je storilo vse, da se bodo mogle volitve vršiti popolnoma nemoteno in brez vplivanja. Niti vlada Nov bančni škandal v Parizu Pariz. 8. febr. kk. Včeraj je bil v Parizu odkrit nov velik bančni škandal. Aretirana sla bila lastnika provinc. Hantjue de Guyene et du Uouerge, ki nimata nič manj kot 150 podružnic po srednji Franciji. Da prikrijeta svoje težkoče sta poneverila okoli 14 milijonov deponiranega denarja. Ves primanjkljaj se ceni na 'JO milij. Med aktivi pa so našli v blagajni celih 500 frankov. Londonski pomorski pakt v nevarnosti Pariz, 8. febr. kk. V mornariškem odboru poslanske zbornice je prišlo do konflikta. V programu za gradnjo ladij za prihodnje leto hoče sprejeti francoska vlada gradnjo nove serije oklopnih križark, in sicer naj bi le kri-žarke imele po 23.000 ton. Razen tega hoče vlada graditi v tem letu dve srednji križarki po 10.000 Ion, tri torpedne rušilce, več podmornic in nekoliko specialnih ladii. Če Id sama uiti nobena oblast se ne bo vmešavata, tudi svobodna politična propaganda je neomejena, stilno zakonite določbo se morajo spoštovati. Sicer bodo nastopila sodišča. Č'e bi prišlo do nemirov, ,jili bodo olblasti najostreje zatrle. Z razpisom volitev se začne sedaj silno interesanten boj med imnarhisti in republikanci, ker gre prav za prav samo za boj med tema dvema strujama. Z obeli strani se že napovedujejo politični shodi. Republikanci, socialisti in drugi sicer ne bodo šli na volitve, vso svojo propagando pa koncentrarajo na to, da dosežejo čini najmanjšo udeležbo pri volitvah in s tem disk red iti rajo parlament. Radikalni elementi delajo z vso silo na to, da razbijejo vlado, dn povzročijo zopetno proglasitev vojnega stanja, s čimer bi onemogočili volitve, kar pa se n že ne bo moglo doseči. V zadnjih dneh je uilo mnogo oseb izpuščenih iz litijskih -aporov, med drugimi 80 dijakov. Francija v smislu želje vlade zgradila prihodnje leto tudi samo eno oklopno križarko po 23.000 ton, bi bil uničen londonski pomorski dogovor, h kateremu Francija in Italija nista pristopili. V tem primeru bi bila namreč Anglija prisiljena, poslužiti se garancijske klavzule, da obdrži dosedanje razmerje moči nasproti Franciji. Nov umor v Sofiji Sofija, H. febr. A A. Danes je bil v Sofiji ubil .lorilan Uljurkov, član makedonske organizacije mi-hajloviatičnegu krila. Ubili sla ga dve osebi, ki sla se po umoru lakoj sami prijavili ohlasteiu Morilca sta oddala ua Uljurkova okoli 'JO reuilverskih slrelov. Osebne vesti Ki-lgrad, 8. febr. 1. Z odlokom prom. niinistv. sla postavljena: za uradnika ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v 5-11 Karel Korošec, zu uradnika železniškega ruvnnlelislvii >. '/»irrehii v 5-U Miroslav Jazbec z&roievalna politika Amerike Ftrcs/t^osho-iiaUfanski sporazum predpogoj uspeha konference leta 1932 Washini)lon, S. februarja, s. Govor angle-š-u«»a mornar.škega ministra Alexnndra v . ;i idi)ji zbornici, v katerem je opozoril na oja-ivno angleško pomorsko oboroževanje za slu-e j. če se Francija in Italija ne bi končno spo-ir/,unieli, so tu sprejeli mirno, čeprav se s tem uamigava na možnost, tla se Anglija ne bo držala londanskega pomorskega dogovora. . lerald Tribune, izvaja, da so v Wasbingto-pd daleč od tega, da bi kritično gledali na i/juve Alexandra. Smatrajo jih leinholj kol začetek nove akcije, dn bi končno pripravili Francijo in Italijo rio sporazuma. List pravi dalje, da Amerika in Anglija v tem soglašata, ker se obe bojita, da ue bi bili zopet prisiljeni k živahnejšemu lekmovanju v oboroževanju. To ni nobeno presenečenje, pač pa koristno potrdilo vesti, da bo to pot Angliji prepuščena prednost, da izvaja prijateljski ; pritisk ua Rim in Pariz, kakor hitro se bo j francoska vlada stabilizirala. Nato se bo zopet pojavil Gibson. Čeprav poroča list, da ima Gib-son proste roke in da je postal pasiven samo radi vladnih težkeč v Parizu, vendar je očividno prejel navodilo, da se zaenkrat drži rezervirano. Tn soglaša tudi z vlogo, ki' jo hočejo sedaj prepustiti Angliji, Gotovo pa je, da bo aineiišica vlada odobrila vsa sredstva, ki so zmožna odutrnniti Konflikt. Amerika vlada je prepričana, da jo juajmh razorožitvene konference lela 1032 mogoč ie pod tem pogojem. ostaleni pa Amerika ne prikriva svojega pesimizma glede na razorožitve1!) konferenco. Zalo tu Ti odklanja sklep, da bi i bil za predsednika konference izvoljen Američan. Herald Trilune končno poudarja, da smatrujo Združene države razorožitev rta morju za veliko/ bolj važno življenjsko vpr.šutije kakor pa razorožitev na suhem. Reforma kotedarja Dunaj, 8. febr. s. Te dni se je vršila v uradu zveznega kanclerja seja zastopnikov raznih ministrstev, kjer je poročal izvedenec Društva narodov za reformo koledarja, Colsvvord. o stanju te reforme. V Ženevi se bo letos koncem oktobra vršila mednarodna konferenca in zavzela svoje stališče k temu vprašanju. Društvu narodov je predložen načrt, po katerem bi koledarsko leto, ki bi veljalo za ves svet. ol stojalo iz 13 mesecev po 28 dni. Novi, trinajsti mesec bi se imenoval Solnce . 3G5. dan bi kil prestopni dan in bi bil mednarodni dan miru in počitka. Vsaka štiri leta bi se med šesti in sedmi ntesec uvrstil so en prestopni dan. Velika noč bi bila vedno lo. aprila. Pred pust bi trajal neizpremenjeno od 0. januarja do 8. marca. Avstrijska vlada je Cotsvvordu obljubila, da bo vprašal za mne-iie v prštev prihajajoče faktorje in o tem mročala Društvu narodov. 25, februar Berlin, 8. fehr. s. Berliner Tageblatt« poroča: Komunistična internacionala je za 26. februar napovedala po vsej Evropi demonstracije brezposelnih. Po radiu je pretekli petek govoril iz Moskve neki sovjetski govornik o važnosti lega dneva. Po vseli deželah Evrope morajo brezposelni preplaviti ceste s svojimi vrstami. 25. februar naj bi bil prvi dan velikega boja. Ta dan bosta kapitalistični kladi Pilsudskega in Briininga spoznali moč komunistične stranke. Moskovski radio poro-■a, da sn bile, pri podobni demonstraciji že smrtne žrtve. L pati je, da se bodo demonstranti povsod junaško borili, ne da bi se umaknili pred policijo. V Nemčiji je gospodarski položaj zn akcijo zelo ugoden. Znano je, da se fašisti v Berlinu pripravljajo na protisunek. Nerška komunistična stranka pa |im bo pokazala, da so berlinske ceste in ulite njene. : Proielarij it Nemčije je prinrav-ijcn! je končno dejal moskovski govornik. K'*a'fs*'a obfožu'e Ženeva, 8. febr. s. V komisiji proti tiži-vu-ju opija je zastopnik Kitajske Vu Kajseng spravil v razgovor staro pritožbo Kitajske proti tajnemu uvažanju opojnih strupov iz Evrope. Poudarjal je. da so gotova pristaniška središča tihotapstva. Da se to zatre, je neobhodno potreben mednarodni nastop. Tihotapci stanujejo v inozemskih koncesijah ali pa tam iš-e.jo zr.šMte pred kitajskimi oblastvi. Prosil je zastopnike dotičnib inozemskih vlad, naj v svojih koncesijah zntro tiiMnp-tvo opojnih strupov. Kitajski zastopnik je dalje opa-zoril, da so bile v oktobru in novembru v Šanghajn zaplenjene tri pešiljatve iz Trsta in Carigrada v skupni vrednosti 71) milijonov dinarjev. Medtem ko znaša skupna postavno dovoljena svetovna potrel ščina heroina 7f0 kilogramov na leto, se ga je v neki evropski državi samo v enem letu pridelalo 8000 kg. 40 ljudi v smrtni nevarno sli Novink. 8. febr. A A. Iz Buffala ob jezeru Wyoming poročajo, da je odtrgal vihar na jezeru ledeno pl ščo, na kateri se je nahajalo 40 ribi sv ler jo odgnal proli sredi jezera. Dasi ,,e ledeni veter bril s hitrostjo PO km na uro In odnašal ploščo •/. divjo hitrostjo, .jo reševalcem vendar uspelo rešili 20 ribičev. Za ostalih 20 ne vedo. flil jih bodo megli rešiti. En ribič je zdrsnil s plošfe v vodo ter utonil. Preishavu radi atentata ma Mumo-linija še vedno brez rezultatu Rim, 8. febr. s. Policija, ki preiskuje nameravani atentat na Mussoliniju, meni, kolikor je dozdaj mogla izvleči iz atenlutorja Schir-ruja, da jc le-ta, vrnivši se iz Amerike, dolgo časa bival v Franciji in v Belgiji. Schirru pravi, da je zamislil atentat na Mussolinija v Franciji in da je obe bombi, ki sta se pri njem našli, izdelal v Churleroyu v Belgiji. Policija pu temu ne verjume, ker je čisto nemogoče, du bi kdo prinesel s seboj iz inozemstva v Italijo dve veliki bombi, nc da bi se to odkrilo pri preiskavi prtljage na carinarnici. Zato je mnenja, da je Schirru bombe izdelal v Italiji sami. Schirru slejkoprej trdi, da je at-nt-l na Mussolinija zamirlil sam, česar pa policija absolutno ne verjume, v čemer utegne imeti pr v. Dognano je, da je Schirru, preden se je pojavil januarja meseca v R mu, bival v drugih italijanskih mestih, kjer je imel pogovore in posvete z. zarotniki. Schirru je imel, ko je dospel v Rim, s seboj samo toliko denarja, da jc mogel plačati v hotelu za dva tedna. Potem je pričakoval, da se mu pošlje denar iz neznanega vira. Mogoče pa je tudi, kakor sumi policija, da je imel Schirru v Rimu znano osebo, ki je zanj dvigala na nakazilo denar iz neke banke. V Rimu je nastopal atentator kot tujec, je jako malo govoril in ludi ni preveč zapravljal, da ne bi obrnil preveč pozornosti nase. Občeval jc pač s tremi varieteiskimi »umetnicami«, med njimi z Aladjarko Volkonski, ni jih pa ravno prtveč razsipno obdaroval. Ženske nieo v nobeni zvezi z. atentatom ki ga je mislil Schirru izvršiti, ko bi se peljal mimo njegovega hotela Musrolini v avtomobilu. Peklenska stroja, ki ju je imel Schirru spravljena v svojem kovčku, sta jako umetno izdelana. Eden eksplodira na udar, drugi pu na užig. Slednji je posebno nevaren, ker od užiga do razleta ne pretečejo več kakor tri sekunde. Interesantno je, kako so Schirruja ujeli O tem pripoveduje policist Ciani, ki leži ranjen v bolnišnici, sledeče: »Mi smo imeli že dalj časa osebno označbo tega nevarnega človeka: blond, oči piave, pravi anglosaksonski tip, kar je zelo čudno, če se pomisli, da je Schirru po krvi in imenu pristen Sardinec, rojen I. 1849. v kraju Padria blizu PozzomaggiOrc. Končno smo izsledili, da se nahaja z neko plesalko v hotelu Colouna. Po opisu, ki so mi ga daii uslužbenci hotela, sem takoj spoznal, da je res on. Nato sva šla jaz in moj tovariš Tassi |ki je tudi ranjen) zvečer v hotel, kjer nama je portir t poročil, du se Schirru nahaja z neko žensko v sobi št. 50. Ogibajoč se vsakega škandala, sem pcslal portirja k njemu, naj pride doli. Schirru je prišel miren in smehljajoč sc in govoril mešanico angleškega in španskega jezika, pritvarjajoč se, du ne razume italijansko. Jaz sem mu rekel, nuj mi pokaže bivališčnico tujcev, nakar mi je rekel, da je nima, ker je še premalo časa v Rimu, da pa imu ameriški petni list v pclnem redu. Nato sem mu rekel, da mora iti z menoj na komisa-rijat, čemur se je takoj pokoril. Iz pripovedovanja plesalke pa vemo, do jc takoj, ko je bil poklicen, vzel s seboj revolver, ki ga je prej nabasal in ga nezavarovanega vtaknil v hlačni žep na hrbtu. Nu poti mi je predlagal, naj gremo z avtomobilom, kar sem odklonil. Povabil naju je ludi v kavarno, čemur seveda nisva sledila. Pred komisarjem je ponovil, da je ameriški Spanec in se ves čas smehljal, dokler mu ni konvsar iznenada rekel: Vi niste ne Španec, ne Amerikanec, ampak anarhist Schirru. ki ga že dolgo iščemo! Kar se je potem zgodilo, se je odigralo v par sekundah. Jaz sem padci od krogle zadet na tla.« Schirru se tudi sedaj obnaša z uprav cinično mirnostjo in je skrajno nevaren človek. Pclicija je prepričana, da jc bil najet kot človek, ki je vsega zmožen in nima najmanjšega ozira, od zelo razpredene zarote antifašistič-I nih elementov, ki ima svoj sedež v Parizu ali v Belgiji, svoje somišljenike pa tudi v Italiji. Maksltn Gorki o zapadni Evropi Moskva, 8. febr. j. Sovjetski listi objavljajo periodična pisma Maksima Gorkija, ki živi v Sirrentu v Italiji v lastni vili. Gorki vedno odločneje in ostreje nastopa proti bur-žujski ureditvi zapadne Evrope. Življenje za-padne Evrope opisuje Gorki v mračnih barvah in ker piše iz Italije, smatra sovjetska javnost njegovo opisovanje zapadno-evropske-ga življenja za vtise neposrednega opazovalca. V eni zadnjih številk Izvestij . je napisal | članek pod naslovom O cinizmu , pod katerim seveda razume cinizem življenja v za-' padni Evrcpi. Piše med drugim takole: . Ved-j no pogosteje se rušijo banke, vedno bolj kradejo bankirji, katerim zvesto pomagajo oh ni j vlade in parlamenta, pokorni sluge kapitala. Luksuzno življenje magratov po Evropi in Ameriki išre večino novih ekslravaganc, u.ji-hove zabave so vedno bolj in bolj trapaste in nosijo pečat popolne razbrzdanosti in pokvarjenosti. Nedavno je neki časnikarski modrec dejal, da je napredek industrije eče delavstva, toda pozabil je dodati, da je buržu- azija razvratna mačeha delavskega razreda. Milijoni delavcev, njihovih žen in otrok stradajo, dečim se milijoni ton pšenice ne morejo nikomur prodali in se uporabljajo kot kurivo.. .c Nadalje navaja Gorki, da se v zapa im Evropi množi število zločinov iu samomorov, cele družine izginejo in niso redki slučaji, da oče in mati, preden sama umreta, p bijeta še svoje otroke, da v malomeščanskem svetu ne ostanejo brez nadzorstva in lačni. — Posebno ostro ironizira Gorki zapadno-evropsko socijalno demokracijo in 11. internacijonalo, katero naziva ^-slabokrvno in nesposobno«. Konec svojega članka je posvetil G-tki ostri kritiki gesla o : svobodi, enakosti in bratstvu. Za popolnoma brez "astk, piavi. -smatram vse one besede o všečlovečanski resnici ljubezni, ki so bile izgovorjene v dneh, ko v Versaillesu razpaljene nacijonalne mrž nje planile vedno močneje, ko evropski kapitalisti s forsiranim oboroževanjem pripravljajo novo svetovno vojno .. S'rom Jugoslavije Otrok za/gul samega »obe. Iz Moslarja poročajo o težki nesreči, ki se je pripetila v hiši nekega lludžiosniunov ita. Medtem, ko je bila vsa njegova družina zaposlena nekje zunaj, je bila domu sama njegova enoletna oŽcrka Hutidta. Ko so se domr.čl vrnili domov, tee .jim je nudil strašeu prizor, llatidf.a »o jc biln samo sebe Zažgala in jo bfla tedaj Že vsu v plamenih, Domači »o bili ,ako prestrašeni, da jim nlll im misel ni prišlo, da bi re>lll dpklclce. ki Jo gorelo pred njihovimi eemi, in v kratkem času ni ostalo od nje drugega kakor zogljenelo truplo. Srbski kima iuinill Hcjalnieu za kuruto. T« dni je seljuk M, Sto k tč iz vasi Uranieevo v duma* di.ji prejel od Uprave za zaščito industrijsko lastnine patent za svoj Izum — sejaluico za sejanja koruzo, ki je plod njegovega napornega triletnega dela. Njigova sejalniea je taka, dn se lahko pritrdi na vsak plug in jo sploh ravnanje z njo zelo enostavno. Prednost nove aejalnice ju tudi v tem, da njeno delovanje nI odvisno od suhih let. Odkrita razbojniška tolpa pri Hanjalnki. Policija je zasledila opasno razbojniško tolpo, ki ima na vesti neštev ilne tatvine in vlome in kakor vue kaže, ludi ver roparskih napadov, med drugim tudi roparski napad, ki je bil izvršen lansko leto nu et-fi v Baujaluko. Vodja tolpe, ki se jo skrivala v gozdu pri samostanu trapistov, je neki pro-sluli Franjo Kufner. Tolpo je zajel orožniški narednik Vldoje Bjalica. Otroku rešil ii plamena. V vasi Melinl pri Bunjaluki je te dni izbruhnil požar v hiši Spa-soja Kragulja. V trenutku, ko so plameni objemali že vse poslopje, Je slučajno prišel mimo vaški knez Drnič. Začni je obupen otroški jok. Tukoj je skočil v hišo in našel v nekem prostoru štiriletno deklico, ki .je stala sredi sobe, in so jo že objemali plameni. Knez jo pograbil doto in jo odnesel iz goreče hiše. Neku.j trenutkov zu tem se je porušil strop, nakar jo hiša pogorela do tal. Osvot« /, bombo. Iz Varvarinn poročajo: Tukajšnji posestnik Stojadin Živkovič je priredil tc dni v svoji hiši hišno zabavo iu ju povabil na njo tudi Miodraga Mihajlovien. Ko se je Miodrag napil iu začel Žaliti domačine, ga je gospodar vrgel ven. Miodrag je sklenil strašno maščevanje. Oez nekaj časa so je vrnil z bombo ter jo vrgel proti hiši. Bomba se je odbila od streho in padla pod okno. Stojadiuovn ženu jo cula udarec, odprla je okno ter se nagnila ven. V lem trenutku je bomba eksplodirala in jo raznesla. Miodraga so prijeli, vendar taji strašno dejanje. Tragična smrt jugoslovanskega Časnikarja v Vmeriki. Iz Angelesn poročajo: .loško Dulotlč, lastnik in urednik novoosnovaitegrt lista Jugoslo-venski glasnik v Los Angelesu. je bil pretekli teden napaden v svojem stanovanju, ravno ko jo ekspediral prvo številko novega lista. Neznani morilci so ga pobili na tla in mu prizadejali toliko ran, da je naslednjega dno zjutraj izdihnil, no da bi prišel loliko k zavesti, da bi orisa! zločince. Ženska, ki ie p-ačalii svojemu sosedu 3UU ili-niirjev, da .Ic ubil njenega moža. Nedavno jc Le-skovacko sivi išče prvo stopnje obsodilo na 20 let robi,je Vaško Kostič iz vr.si Brezovica, ki jo 20. oktobra preteklega lila plačala svojemu sosedu Lazarju SlojiIkoviču 300 dinarjev, da je ubil njenega moža Vlajka. Stojilkovič jo bil prav lako obsojen ua 20 let robije. Vaška je svoj zločin priznala. Branila so je tako-Ie: > Vlajko me je vedno zapostavljal in so jezil nad menoj. Tudi me je zverinsko pretepal, tako da sem morala večkrat za več dni v posteljo. Naposled sem sklenila, dn so mu csvetini in dala sem l.azaru 300 dinarjev, da mi ubije moža. Dve uri pozneje je Lazar storil svojec — Stojilkovič pn nasprotno taji iu trdi, da je Vaška sama ubila svojega moža. Apelucijsko sodiČe v Skoplju pa -Je obsodilo Vaško nn smrt iu izjavilo, da se Lazarju no moro dokazati sodelovanja pri umoru. Ubil dve metra dolgega volka. Skozi celo letošnjo zimo je bilo opažal i v gozdovih okrog Duge Kesu večje uli manjše črede volkov. Lovska društva so organizirala več lovov na nje, vendar so ostali brez uspeha. Te dni pa se je nekemu tamkajšnjemu lovcu posrečilo, da je z enim samim strelom ubil ogromnega, dva metra dolgtgc volka. Umor po te'e!onu Knjigovodja Molek je hotel ravno končati svoje delo za tisti dan, ko ie nenadoma stopil v sobo njegov še! in dejal: Gospod Mo!ck, ne gre drugače: danes boste delali še eno aH dve uri. Silno veliko dela je.« Z veseljem, gospod šell« je uslužno odvrnil Molek in odnrl blagajniško knjigo, ki jo je pravkar zaprl. Prosil bi vas le, če smem telefonirati svoji ženi, da pridem nekoliko pozneje domov.« Seveda, kar telefonirajte! Tako silno se nam tudi ne mudi.« Molek je stopil k aparatu in se zvezal s svojim stanovanjem. »Ti? Da? Cuj, d aga Emilija, danes bom... No, kaj pa je to?« je nenadoma vzkliknil. -Halo, slišite vi, zašli ste v mojo zvezo. Govorim s številko .. Nenadoma pa je utihnil in prisluhnil.. . Slišati je bilo dvoje moških glasov. Vmes pa kakor iz velike daljave tenki glas njegove žene, vendar sta moška glasova popolnoma prekričala njenega. G'obok moški glas je spregovoril: »Torej, dragi Kaminski, prišel sem do sklepa: Gruntar mora umreti!« Drugi pa je odgovoril z nekobko višjim glasom: Jaz pa ne soglašam s lem. Grun-ar ostane prav lahko pri življenju. Naposled ga lahko tudi na kak drug način prisiliva, da bo molčal. Jaz sploh rišem za umor.« »Ti . .. seveda li! Ti hočeš snloh vedno več vedeti. Jaz pa ne vidim nobene druge možnosti. Gruntar mora izginiti! Iu sicer takoj! Prepusti meni to skrb. Dobro sem premi-.lil vso slvar. Pozneje mi boš še hvaležen za to.« No, pa na) obvelja tvoja! Spraviva Grun-tarja n-"> kak način s sveta! Samo kako? Strup?« (o hi bila velika neumnost. Tega bi ne verjel noben človek. Zvabiti ga je Ireba v kako samotno ulico in tam ga Bine in Tine enostavno pobijala na tla.« Razburjenost Molka, ki je slučajno prisostvoval temu strašnemu razgovoru, je rastla od besz-ds do besede. Naposled se ni moge! več vzdržati in je na vso moč zakričal v telefon: »Morilca! Le pazila sel Jaz sem ...« V tem trenutku se je zveza prekinila. Sbfali je bilo samo nervozni glas njegove Enblij?, kateremu pa Molek ni odgovoril, nego je pograbil klobuk in planil ven. Pridrvel je na ne bližjo policijsko stražnico. Zgrudil bi se na tla, da mu niso podstavili stol. Prva beseda, ki jo je bruhnil iz sebe, je bila: >-Umor! Umor!« Preudarni stražniki so najpreje mislili, da je mož pijan, in so ga začeli leno pogovarjati, naj gre lepo domov, ki-jr se bo lah' o mi-"o prespal, toda Molek se ni da! pregovoriti. Ne! On ve več! Je slišal oo telefonu. Gruntar... Naposl-d so ga peljali h komisarju. V ra»lrga"ih stavkih j« nri-novedoval svojo zgodbo. Koirb"ar se je smehljal. Zadeva je nrecej č"dno zvenebi. Dragi gospod, pojdiLjubi gosnod, pojdit" mirno domov, Grnntar ho ostal pri življenju. Niti las se mu ne bo skrivil. Toda, da bosle ponolnoma pomirjeni, vam povem še tole: Z molim prijatc!j"m Hafnerjem piševa namreč kriminalen roman in Gruntar je ena glavnih oseb. Lahko noč!«- Zveza avtobus. podjetij Jugoslaije Zanimiv ustanovni občni zbor v Zagrebu — Pritožbe lastnikov avtobusnih podjetnikov proti preobdavčenju Zagreb, 8. febr. ?.. Na predlog Zadruge avtobusnih podjetij v Ljubljani se je danes dopoldne v.šil v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu ustanovni občni zbor Zveze avtobusnih podjetij Jugoslavije. Prisotni so bili v imenu Zadruge avtobusnih podjetij dravske banovine načelnik g. Jože Magir.ter \v Ljubljane, tajnik g. Ljudevit Veti-cajz in g. Franc Neralič kot delegat mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. Zagrebška dirStva so zastopali dr. Vrankovič, And res i/. Crikveniee, Cipser, Bedjanac, Prasnički in Peter Zrinjski iz Zagreba, Hajtirler Iz Splita. .Terko Culič kot delegat pripravljalnega odbora Zveze avtobusnih podjetij primorske banovine. dr. Stjepan BjelončiČ kol delegat Društva avtobusnih podjetij zetske bauovine, Me-lod Kujič, delegat Društva avtobusnih podjetij iz Sarajeva, Salej Denld<*t kot prvi |»d-predsednik, Majo Gračanin kot drugi podpredsednik in odbornik A ca Popovič od t) rušiva avtobusnih podjetij donavske banovine iz Novega Sada. Dr. Vrankovič je ob pol II kot. predsednik zagrebškega Društva avtobusnih podjetij otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in prosil g. Ga,jo Gračanina, da naj predloži referat, ki ga je že imel pred štirinajstimi dnevi v Ljubljani. G. Gračanin, ravnatelj Putnika< in podpredsednik novosudskega društva Zveze avtobusnih podjetij, je jedrnato opisal slabo stanje vseli avtobusnih lastnikov v državi. Posebno trpi v donavski banovini avtobusni promet, ker ga tlači neobičajno veltk državni in banovinski davek. Sedaj je že sprejet zakon o prometu z motornimi vozili. Novosad-sko društvo je ukrenilo vse potrebno pri centralnih oblasteh v svrho intervencije za zaščito avtobusnega prometa. Novosadski delegat je bil pri predsedniku vlade ter je le-ta pokazal mnogo razumevanja iu deloma uvnže-va) stališče lastnikov avtobusov, češ, da naj se ta obrt ne smatra kot svobodna obrt, ter je v tem smislu izšlo ludi uredba, po kateri se ne bodo dale nove koncesije onim, ki ogrožajo že obstoječi promet. Dalje je govoril g. Gračanin o davčnih težkočah ter se odločno izjavil proti nameravanemu povišku dajatev na 25%, ki jih zahteva prometni minister. Borba ,ie zelo težka in tudi delo je zelo težko. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 8. febr. Ako smatramo za .'.dogodke« samo razne kriminutue slučaje, zločine, vlome in nesreče, potem moremo mirno reči, da je bila današnja nedelja v Ljubljani brez takih s dogodkov* . Zelja mncgih je, da lil bila Ljubljana vsak dan res tako brez dogodkov, 1 akor je bila današnja nedelja. Ako pa smatramo za vrsto dogodkov življenje samo, potem moramo reči, da je imela Ljubljana danes izredno živahen dati in da je uživala to lepo radostno življenje s polno vedrostjo iu z veselim srcem. Mislimo predvsem na zimski šport, kateremu skoraj izključno je bila današnja nedelja Ljubljančanov posvečena. Še ni dolgo tega, ko so Ljubljančani smatrali za čudaka vsakogar, ki se je v nedeljo dopoldne odpeljal, ctorožen s smučini. na gorenjske hribe, meto da bi, kakor so delaU vsi »pametni« ljudje, ostal lepo »ri lopli peči in varoval svoj revmatizem, alt pa, da bi stopil v gostilnico ter počasi srebal četrtin" o segretega cvička. Da se je mladina do 12 let sanl ala po rožniškem in golovskem po-fcočju, se je zdelo žs še umevno, sodbe pa je bil kriv vsakdo starejši, ki se je tudi spustil v te užitke zime. Če pa se je kdo na Rcžniku pojavil s smučmi, pa je itnel že toliko občudovalcev, kolikor je bilo gledalcev. Dandanes, komaj po nekaj letih, je to vse drugače, šele dar.es je Ljubljana spo:nala, kako mogcčen je poslal tabor zimskih športnikov ili kdo vse od uglednih starih gospodov in dam pa do najrevnejših študentov iti celo mladih rokodelskih pomočnikov se je naučil smučanja. Morda bo čez nekaj let v Ljubljani bela vrana tisti, ki ne bo maral za krasne užitke na snegu, temveč se bo v najlepšem snegu zapiral med štiri stene. Prav tako, kakor so tdli bele vrane pred nekaj leti trije, štirje smučarji, ki so se vadili v tem športu na Rožniku. Nešteto smučarjev, inorda jih je bilo celo 1500, se je davi odpeljalo v razne smeri. Največ seveda v Kranjsko goro, v Rateče, v Mojstrano, pa tudi v Selško in Poljansko dolino, dalje v okolico Kamnika, na vrhniške hribe, malo manj sicer na Bloke, bolj redki prijatelji zimske samote in sovražniki najnovejše smučarske inllacije pa so jo mahnili v morda najidealnejšo smučarsko pokrajino — v valovilo, nizkih hribov in položnih ozkih dolin bogato Dolenjsko. Vreme je bilo za smučarje idealno. Ni čuda, da so se prišli v Slovenijo smučat in sankat tudi gostje z juga, Zagrebčani in od vsepovsod, celo iz Belgrada so bili vmes. Cel vla'c samih smučarjev in saukačev je v zgodnjem jutru pasiral Ljubljano in odpeljal južn,jaške prijatelje zimskega športa na Gorenjsko. Vsi, tako Slovenci kakor tudi Hrvati in Srbi, so bili s smuko nad vse zttdo-voPni in mnogo se jih je utaborilo po ranih hribov«' ih gostilnah ter planinskih kočah kar za cel teden naprej, prav po geslu: :»Carpe liem , dokler je sneg tu. Drugače je v Ljubljani predpitn v polnem razmahu. Snoči in nocoj je imela Ljubljana polno prilik, so nanoreti in navrteli Ena najbolj uspelih iu drstejnih pa je b la zibava Družabnega kluba v soboto zvečer v hotelu »UuioJK. V dotiuvski banovini je radi prevelikih obremenitev do danes projiadlo več kot deset podjetij. Govoril je o pravilniku, ki bo Izšel z zakonom, ter je zahteval, da nuj lil se la pravilnik Izdelal v sporazumu /. avtobusnimi lastniki. Prosil je, du naj zbor odločno zahtevi, da se merodajni faktorji ozirajo na mnenje | avtobusnih podjetij. Ker še ni btlo Zveze avtobusnih podjetij Jugoslavije, je novusadsko društvo ukrenilo potrebne koruke. du zaščiti interese lastnikov avtobusov. Dalje je govoril j o davku ua prekomerno izkoriščanje cest tur j navajal, da zahtevajo sedaj naknadno prispevke radi prekomernega Izkoriščanja cest | Se iz preteklega leta. Ta odredba težko zude-j ne mnoga naša podjetja, ki niso v preteklem I letu računala s tem izdatkom, ter »o prevažala i potnike oti nizkih cenah. Da bo ta prispevek I velik, je razvidno iz dejstva, da je moralo poku podjetje iz Novega Su^a plačati 80.000 i Din za vsak avto. tudi Če ni bil v prometu. Poleg tega pa nameravajo banovini' še uvesti tfl%ni davek n« brutto dohodke. Nato je govoril tajnik Zadruge avtobusnih podjetij iz LJubljane, g. Vrvenj;. Pozdravil je vse navzoče ter podal žalostno statistiko težkega stanja avtobusnega prometa, V dravski banovini jo (iS podjetij s 135 avtobusi v vrednosti 30 milijonov Din. Država že sedaj dobiva od ttjili ogromne dohodke pri uvozni carini na avtobuse, na olje In na pnevmatike. Upoštevajoč še razne druge dohodke in predvsem direktni banovinski davek. Ima državi od avtobusnih podjetnikov ogromno vsoto 3't milijonov Din. Govoril je nadalje o važnosti avtobusnega prometa /.a dvig turizma. Ožigosal je, da »e po eni strani skuša dvigniti turizem. na drugI pa uničevati avtobusna podjetja, ki imajo faktično največ znslug za dvig tujskega prometa. Delajo se pravilniki in zakoni, no da bi vprršali one, ki so prt tem inj-več interesi rani. Podban dravske banovine navaja, da Je v proračunu določena vsota ttd milijonov Din za vzdrževanje cest. Od teli pa dobiva s strani avtobusnih podjetij le I milijone. SIcer je Jasno, da avtobusna podjetja ne kvarijo toliko cest kakor avtomobili, ki drve po cestah z ogromno brzino. Nato je go\orii g. Venca j/, naprej o mnenju naših službenih krogov, Češ. da privatna prometna podjetja nisi) ravno neobhodno potrebna. Navaja priliko \ drugih naprednih državah, kjer Jo povsod avtobusni promet v privatnih rokah, kjer pa lo ui, jo v.-s promet pasiven. Končno jo predlam.il deputai i jo, ki hI šl« k NJ. Vel. krulju in predsedniku vlado ter trgovinskemu ministru, Iti naj bi prosila /n zaičlhi avtobusnega prometu. U. Magister, predsednik /.ttdrugo I/ LJubljano, jo tudi govoril o težkočah avtobusnega prometa, o novih davkih, kl bodo skoraj gotovo iijn-opuslill tri oMrtlno dosoduijth podjetij. '!■>% davek 'ho prav gotovo /,a promet katastrofalen. Nttvfjal Jo številko, po katerih jo ra/.vldno, da plača neko podjetje v dravski banovini H4.00«i Din banuvlnskoga davka, 7000 Din trošarino, 'J'20.000 Dan za mitnice, 84.0T0 Din državnega davka. 12.0(10 Din občini; in ako k temu prtštejote za zavarovanje, pride do gorostasne številko 1,800.000 Din! In pri trnu niti še ni navedel no bencina, ne pnevmatik hi ne osebja. Naglašal jo veliko važnost •/.vh/i, ki lit) skrbela, da bo prometni postopek v vsoj državi enoten, ter za to, dn bo avtobusni prntliot brIV uspeval. Direktor Putnl' u< iz Zagreba je naglašal potrebo, d« iiaj so zberejo številčni podatki. Doputat ii«, ki bo šla v Belgrad, naj so potem teh s lov I (k po-lužujv. Govorih) -ta šo gg. Cipser Iti čnllo, nakar so hI I ti sprejela pravilu tri jo bita dotoCena članarina. Dopoldanska seja jo trajala do pol eno ler so je tedaj prekinila. Popold ne ob pol 4 so |e občni /bor nadaljeval In jo ' il Izvoljen za predsednika Zveze avtobusnih podjetij Jugoslavije dr. Milan Vr-banič, za podpresednikn g. Gračanin Iz Novega Sada in Milim Begovič i/ Zagreba, za tajnika dr. Vladimir Vrankovič iz Zagrebu, za blagajnika De/.ider Šalaj i/. Novega "Sada in Aca Popovič i/, Bolgrada. Odborniki so: gg. Magister iz Ljubljano, cučlč Iz, Sarajevu, Draganič, Cipser, An«' o i/ Kostanjevice in Stjepan Bjelon-čič iz Dubrovni' u. Nato jo odposlal občni zlsir pozdravne brzojavko predsedniku vlade, trgovinskemu iu vojnemu ministru. Določila se je delegacija /a Belgrad. kl bo posetila predsednika vlade, da mu bo obrazložila priliko in nenritlko avlo-bu«nnga prometa v ntiAi kraljevini. Smušha tekma S. K. Železničarja Maribor, H. februarja. Prva smuška prireditev S. K. Železničarja, ki se je danes vršila s startom In ciljem prt Treh ribnikih, je sijajno uspela. Na startu prt paviljonu ob Treh ribnikih se Je zbrala že davno pred napovedanim časom ogromna množica ljudstva, tako da je bilo težko vzdržati red. Točno oh 14 so slar-tali seniorji. Starter g. Bergant je poslal na tli km dolgo prego 50 smučarjev. Od teh je prišlo ua cttj 48. Zvezo je zastojial tajnik mariborske pod-zveze g. Parma. Doseženi rezultati so hiti: L Sentorji v konkurenci, 1« km: 1. Iteller (S. K. železničar) 1:14:45, 2. llartlieb (Železu.) 1:18:12), 3. Staček (Železu.) 1:21:18 II. Seniorji izven konkurenci- 1(1 kin: 1. Pin-ter (Mariborski smučarski klub) 1:15. 2. Dolin-šek (S. 1». D. Marlbor-Ruše) 1:10:52. 3. Djamonja (S. K. Maribor) 1.:20;54, 4. Podgornik (T. S. K. Triglav) 1:20:7. III. .Iiitiiorji v konkurenci. 1« ton: 1. Horvat (Žel.) 1:27:35. 2. Herir (Žel.) 1:30:33. 3. Pni/. (Zel.) 1:33:5. IV. Juniorji izven konkurence, lfi km: I. Stopar (S. K. Maribor) 1:21:5, 2. ŠtrOs (T. S. Triglav) 1:27:29, 3. Oovedič (T. S. Triglav) 1:30:19. Po tekmi st; je vršila v restavraciji ..Pri Treh ribnikih razdelitev nagrad in so dobili zmagovalci lepa spominske darila. 3. Slacek (Železu.) 1:21:18. valci lepa spominske darila. Zgodba o lastninski pravici Sodnih (e rabil 20 tel, preden ie izreke! razsodbo Iba se je začela leta 1858 In sicer je tedaj t (tnliiaimkl krati ie zavedal ti Zgodba se je začela leta 1858 In sicer je tedaj neki bredntk iz Le Havra obrnil pozornost francoske vlado na neki otok v Tihem Oceanu, šlo jc »a majhen skalnat otok. ki ima pet kvndr. kilometrov površine in leži 1SCO kilometrov zapadno od Mehike. Brodnik je predlagal francoski vladi, naj otok okupira; kol plačilo pn -i jo izgovoril morebitno izrabo zemljišča. Nekaj mcsecev pozneje je priphil v ondotne vode francoski parnik »Coat de Kervcgilen", našel otok, pristal in zasadil v skale francosko trikoloro. Pretekla so tri teta. Brodnik ir, Lo Mavre-« je opustil misel na izrabo otok«, zakaj v njegovih načrtih ga je ovita I guano (jitičji odpadki), ki je pokrival ves otok meter visoko. Medtem pa so se pojavili lepega dne na otoku Amerikanoi, Iti so takoj spoznali vrednost ptičjih odpakov in so usla-novili družbo, sostojeeo iz treh mož. ki naj bi izrabljala guano zn pridobivanje fosfatov. Seveda so Američani ludi proglasili otok z« svoje ozemlje. Francija seveda s tem niti malo ni bilii zadovoljna in je sporočila ameriški vlr.di. da je otok nn vsak način njena last. Tu da je bil že leta 18"8 poročnik z ladje :>Coat de Kerveguen in če ima kaka zastava pravico vihrati ua otoku, poleni je to samo francoska trlkolora. No in leta 1807 je w«shing-tonska vlada priznali! vse lastninske pravice glede otoka Clipperlon — tako so ga namreč krslili -Franciji. Nekega dne. bilo je lo v začetku lega .stoletja, pn je pristala na otoiju mehtkanska vojna ladjn »Detnokrnta«. odkrila na njem življenje in enostavno aretiral« vse tri zastopnike družbe za izrabljanje ptičjih odpadkov .Seveda jo zasadila mi otoku tudi mehikaneko zastavo. Kuko »o se podjetni ameriški državljani sporazumeli z. mehiško vlado, ni znano; znano je le, da se Je kmalu nato ustanovila mehikanska družba za izrabljanje ptičjih odpadkov. Začel se jo prepir. Francozi so nagtiikali: .Mi smo jM-vi. Me hi ca ni pa: Mi smo najbližji. Naposled sta se obe stranki sporazumeli v toliko, da nuj prepir razsodi pravičen sodnik in sta se zcdinili r.u italijanskega kralja. T« naj razsodi, kdo pride vpoštev kot lastnik otoka, uli oni, ki dekpztfjc svojo lastninsko pravico s časom nit oni. Iu io izkazuje • Orostornm Italijanski kralj de je zavedal težavne iu važne naloge in je najpreje sklenil prebrati vse akte, k' so se tekom dolgih lei nabrali o a*«i Clipperlfm ta katerih je bilo za celo knjižnico. \ približno dvajsetih letih je končal italijanski kralj svoje težavno delo in 4. I. ni. je iialijanski poaluitlk «rot Maiizoni obiskal Briandn in mu sporočil, elljaja. 24 letnega brezposelnega hlapen Alojziju Belila je neki delavec napp-del z nožem in mu prizadejal dve nevarni rani v rebrn in želodec. Nemalo senzacijo so imeli danes na policiji: oživel je zopet znani mariborski vampir, slikarski pomočnik .1. K., ki je lansko leto i/.vrši! v ponoČnih urah veliko napndov na dame iz uglednih mariborskih družin. Končno se je posrečilo K ujeti. Obaojeti ie bil u« poldrugo leto zapora, pozneje pn so g« pogojno odpustili. V noči nn ii"-detjo pn se je zopet |Hiinvil v Cankarjevi ulici Ko se je učiteljica N. N. vračala okoli polnoči domov, jo je K. nenadoma napadel. Pri veznih vratih ji je iztrgal ročno torbico ter jo na barbarski način oldofutnl. Omenjena učiteljica je začela vpili ua pomoč, nakar je K. oh bližajočih so korakih izginit v temi obkoiodvorskih ulic. Pričel se je lov za nasttntkoni In so K. končno vendarle aretirati Že lansko leto io. K. skozi pol let« ogrožal javno varnost v gotovih delih mesta in ni celo niti obstal pred svetostjo pokopališču. V interesu prebivalstva in javne varnosti jo. da se slični poizkusi obnavljanja lanskoletnih slučajev enkrat /ji vsele preprečijo. Okoli poldneva -o ie vračal 35 letni potnik Franc Klavšo v spreirslvu psa v svoje stanovanje na Aleksandrovi cesti 12. Ko je pri 1'npeku prekoračil ulic o, jo zagledal Iz sosednjo cesto prPin-iati avto. Rešiti jo hotel svnjpga psn, lodn prt tem ga je avto podrl na tla ler mu prizadejal težke poškodbo na čelu, n« obrazu in zlasti nu zgornji čeljusti. Z istim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Vinska pohušn u prirejena od Centralne vinarnc d. d. v Ljubljani, traja 5e danes 9. februarja v Unionski kleti Družba JURIJA" Duna.ska cesta St. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Dvaiset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. OSEMNAJSTO POGLAVJE. 15 4000 milj pod Tihim oceanom. Drugega dne, 18. novembra, sem se bil od naporov preteklega dne popolnoma popravil. Podal sem se na ploščino »Nautilusa«, kamor sem dospel ravno v trenutku, ko je ladijski poročnik zaklical v odprtino v ladjo svoj vsakodnevni stavek v nerazumljivem jeziku. Zdaj mi je prišlo na misel, da bi se tak stavek utegnil nanašati na položaj morja in da v tem slučaju bržčas pomeni: »Ničesar ni videti!« V resnici je bil ocean pust in prazen. Nobena jadra se niso videla na obzorju. Grebeni otoka Crespo so bili že davno zginili iz vida. Morje, ki je vsesavalo vase barve prizme, izvzemši modrih žarkov, jih je odsevalo v vse smeri in se odelo v čudovito lep indigo. Na valujoči površini pa se je v pravilni prizmi videl širok moariran pas. Bil sem ves zatopljen v občudovanje tega pre-lestnega prizora, ki ga je nudil ocean, ko se je pojavil kapitan Nemo. Zdelo se je, kakor da moje navzočnosti ne opazi. Naredil je nekaj astronomskih opazovanj in ko je bil gotov, se je naslonil na ohišje z žarometom in ogledoval široko gladino morja. Med tem se je bila na ploščišču »Nautilusa« zbrala posadka — dvajstet matrozov, vsi krepki in stasiti, kakor vliti iz brona. Prišli so, da potegnejo iz vode mreže, ki jih je bil »Nautilus« čez noč vlekel s seboj. Posadka je bila, kakor je to pač pri ladjah, ki plovejo po oceanih, splošen pojav, sestavljena iz ljudi vseh narodov; vendar pa sem opazil, da med njo ni bilo nobenega ncevropejca. Zdelo se mi je, da vidim Irce, Francoze, nekaj Slovanov ter ene*a Grka kreškega tipa. Sicer pa ti fantje niso veliko govorili in so se posluževali tistega posebnega jezika, ki ga je rabil poročnik, kadar je sporočal v ladjo svoja opazovanja. Mornarji so izvlekli mreže na palubo. Vrečam podobne mreže so bile istega tipa, kakor se rabi ob norveških obalah in ga imenujejo »Travvl« ali Kurre« Predstavljajo lijaku podobno mrežasto vrečo. Ena odprtina je zaprta po dolgem debelem tramu, druga pa po krajšem. Za ta konec je mreža privezana na ladjo po debelem konopcu. Mreža sama je pritrjena na smukah, po katerih drsi po mokrem dnu. Na ta način mreža morsko dno popolnoma izčisti in pobere vse, karkoli sreča na svoji poti. Ko so se nreže na palubi razgrnile, so nudile očesu čudovit pogled- Tu so se nahajali »morski hudiči« ali žabja riba, ki si je zaradi svojih zabavnih kretenj zaslužila ime vodnega glumača; potem črni »kommersoni«, ki imajo dolge lovke; pestro barvane rožene ribe z rdečimi počeznimi progami; ježarice, ki imajo ostre kljunu podobne čeljustnice ter se hranijo z bodicami; olivobarvne lamprete; s srebrnimi luskami pokrite ribe-rilčarice; trichiure, kojih električna moč ni nič manjša od one električnega skata in jegulje; rjavo-progaste notoptere; zelenkaste vahnje*; krasne, modro in srebrnopikaste lokarde; takozvani karanks, ki ima ogromno glavo in je dolg en meter, ter trije veliki tuni, ki so znani tako po svoji veliki hitrosti kakor po okusnem mesu. Mreže so bile ujele gotovo za 1000 funtov rib. To je bil briljanten uspeh, čeprav me ni presenečal. Zakaj te vrste mreže polovijo ogromne množine, zlasti če jih ladja dolgo vleče za seboj. Vrh ega je »Nautilus« po svojih električnih žarnicah ribe kar-moč privlačeval nase. Živeža najboljše kakovosti smo torej imeli v izobilju. Posadka je ribe takoj spravila v kuhinjo, kjer so jih deloma pripravili sproti, pretežni del pa seveda usolili. Ko je bil lov končan in zaloga zraka obnovljena, sem mislil, da se bo »Nautilus« zopet potopil in nadaljeval svojo podmorsko vožnjo. Že sem se hotel podati v ladjin trup do moje kabine, kar se kapitan Nemo obrne k meni, rekoč: »Poglejte ta ocean, gospod profesor! Ali ni v resnici živ? Danes je nežen ko ženska, jutri pa se bo penil v divjem srdu. Včeraj je spal ko mi, danes pa se je istotako zbudil.« Zatopljen v res diven prizor, sem molčal, kapitan Nemo pa je nadaljeval, kakor da govori samemu sebi: »Glejte, pod poljubi solnca se zbuja kot žena; pripravlja se na nov dan. Zanimivo je opazovati igro njegovega bujnega ž vljenja. Učenjak Maury ima čisto prav, ko trdi, da morje živi od iste vrste toka, v katerem kroži kri v živalih.« Kapit; :mo je delal dolge odmore med stavki in nadaljev »Da! Oce.. ima pravi pravcati krogotok. V to svrho mu zadostujejo toplota, sol in njegovi lastni molekuli. Toplota povzroča različno gostoto vode, radi česar se ustvarjajo morski tokovi in protitokovi. Izhlapevanje, ki je v severnih del;h enako ničli, v ekvatorijalnem pasu pa najmočnejše, povzroča stalno izmenjavo med tre včoimi in polarnimi vodami-Razun tega sem opazo^ui one tokove, ki gredo iz površine v. globino in iz globine nazaj na površino ter predstavljajo dihanje oceana. Molekul morske vode, ki se je na površini ogrel, hiti nazaj v globino, k er pri 2 stopinjah pod ničlo doseže maksimum gostote, se potem zopet ohladi, postane zaradi tega lažji in se vnovič dvigne na površino. Posledice tega pojava boste opazovali na tečaju in razumeli, zakaj radi tega zakona skrbne narave voda zmrzne samo na površini.« Na tečaju? sem si sam dejal. Ali nas ta predrzni človek misli povesti do tečaja? Kapitan, ki je bil med tem dolgo molčal, motreč morje, ki ga je tako natančno in neprestano proučeval, je zopet začel: »Soli, kakor veste, gospod profesor, se v morju nahajajo v ogromni množini. Ako bi morju vzeli vse soli, ki jih v raztopljenem stanju vsebuje, bi dobili maso 4 in pol kubičnih milj. To se pravi, da bi, razprostrta po vsej zemlji, tvorila plast, visoko 10 metrov. Toda ne mislite, da je narava nakopičila sol v morju le iz gole kaprice! Ne! Ampak sol stori, da je morska voda menj gosta in s tem preprečuje, da ne bi veter odvzel morju prevelike količine hlapov, ki bi kraje zmernega podnebja naravnost preplavili. Na ta način igra morska sol v gospodarstvu zemel ske kroglje izredno važno vlogo ohranitelja ravnotežja.« Kapitan Nemo je zopet prestal, potem je začel korakati po palubi in se vrnil k meni. »Kar se tiče močelk*, te!1- milijard majčkenih bitij, od katerih se v eni sami kapljici nahajajo milijoni in od katerih šele 800 000 eksemplarjev tehta en miligram, njihova vloga ni nič manj va na. One vsrkujejo soli, si priličijo trde sestavine vode in dajo kot pravi tvorci apno vsebujočih mas obliko koralam in madreporom. Na ta način se svojega mineralične^a hraniva oropana vodna kapljica olajša, se zopet dvigne na morsko površino, kjer vsrka po izhlapenju osvobojene soli in tako zopet postane težja, tako da se vnovič potopi v globino, kamor prinese močelkam s seboj novih snovi, da jih použijejo vase. Odtod dvojno tečenje, odzgoraj navzdol, odzdolaj navzgor; odtod neprestano gibanje in življenje, bogatejše ne.^o na kopnini, daleko bohotnejše in brezmejnejše; življenje, ki se razvija in razširja po vsem oceanu, v najmanjšem njegovem delcu.« Kapitan Nemo je bil tako navdušen, tako prevzet od tega predmeta, tako naravnost preobražen, da sem tudi jaz bil globoko ganjen. »In zato,« je nadaljeval uprav s strastjo kapitan Nemo, »je edino v oceanu mogoča prava svoboda! Jaz bi razumel, če bi se pod morjem gradila cela mesta, zakaj le ta bi bila v resnici neodvisna. In če bi se kakšen tiran ...« Ni končal svojega stavka. Potem ko je strastno zamahnil z roko, se je pomiril in kakor da hoče odgnati neko strašno misel ali spomin, se je obrnil do mene z vprašanjem: s S ci; nj- 1 e 'Zi 1' O — * 0> f- — ^^ -T. C0 3 ■ T i _ a — G. a -S s Sfc = ff 5«, ea-l: % z « > £ 3 HI > N tO > ... ~cs c>N Hp-*r= 3 s-'— ' " 5» « ■»C«« I— S It ?{£•£ t-2. C D , . — ? f f-Sosr — to N ° :£°2 S-00 "C . fr g si' Čl I*?*"3 »Šrt&af "j' r; S ;r -i » P TO 3 D« •» ° 5 5 < „w P-P to — < r" S CS I n Kj c r-1 •> rt n oc! — • x __ »i ry eis S S» ? P-rf Dr. San Jatsen O velikem reformatorju govori zadnja leta vsa 1 Kitajska in tudi ostali svet. Dr. Sun Jatsen, tako ija imenujejo Angleži ali kakor ga običajno na-zivljejo Francozi Suen Wen in moderni Kitajci Sun Čungšan, se jc rodil 12. novembra 1866 kot sin siromašnih kmetskili staršev v južni Kitajski v okolišu Makao. Še kot mladenič po prvih letih navadne ljudske šole je kazal neko razboritost in si je stavljal vsaki stvari svoj početek in namen. Odgovori na vsakojaka vprašanja ga niso zadovoljili. Še manj potem, ko je pri svojem bratu, trgovcu v Honolulu na Havajskih otokih, obiskoval | protestantske šole in se do dobra seznanil z an- i gleščino. Brat sam se je bal, da bi ga šole ne odtujile kitajski mentaliteti. Poslal ga je domov. V mladcu je pa vrelo, uporniški duh se je v njem že razgreval in javno je šibal državni ustroj, davke, mandarine, se rogal malikom. V nčki pagodi si je dovolil nečuveno drznost. Molivcem malika je zaklical: »Kako morete moliti lesene malikel Ti lesenjaki so itak brez moči, pa naj bi nam živim stvarem delili pomoči!«-Maliku je odtrgal prst in preplašeni množici pridigal: »Sedaj lahko spoznate, kakšen bog je varoval našo vas. Prst sem 1 mu staknil, pa se še zdrznil ni!« To je bil očiten upor in hudodelstvo javnega pohujšanja in s tem si je mladi brezbožnik nakopal pregnanstvo. Zbežal je v Hong-kong in tam izpopolnjeval svoje študije v protestantskem zavodu in se tam dal tudi krstiti. V tem zavodu je dozorevalo tudi njegovo poznejše revolucijonarno poslanstvo. Dinastijo Mandžu je že takrat smatral za mrtvo in za zlo Kitajske in ko je dosegel čast doktorja zdravilstva in si nadel naziv dr. Sun, se ni posvetil zdravniškemu poklicu, ampak je postal oznanje-valec revolucije. Iz vrst svojih prijateljev in pristašev je osnoval društvo za vstajenje Kitajske, ki naj bi uničilo dinastijo, ustvarilo republiko in njeno moč v nacionalni stranki. Svoje načrte je hotel izvesti že leta 1895., ko je izbruhnila kitajsko-japonska vojna. Poizkus se mu je izjalovil. Povsod ga je zasledovala cesarska policija in od tedaj je živel pravo ahasversko življenje. Klatil se je po Japonskem, v Honolule, navduševal kitajske izseljence za demokracijo. Njegove ideje pa niso osvajale. Romal je v Ameriko, se zagrizel v besede glaso-vitega predsednika Lincolna, da naj bo vlada iz *oeceriisho in holonlfalno blago umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnblfani Novost! Tribuna dvo-kolos ..Snchs"-molorjem posebno močno, okvir nizek.z močnejšopneumatiko, motor v sredini montiran z dvoino prestavo in spojko. l»/4 K. S. Vozi 3U do tO km na uro in porabi 2 litra goriva nn 100 kri. Dobi se tudi sam motorček, kateri se lahko na na-adno motao kolo montira. Cena prav nizka, ceniki ■anko. »TRIBUNA* F. H. L. tovarna dvokotes in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovškn cesta Stev. 4. Za. T«, frjlr WuXi,filMS 6 (A. rtlA/UKjJt. V Itf&Cjmn. •i jifli v Slov. lisf«s! Modroce otomane, divatie, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Nar be tapotnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev 16 (pri >Levu<). Edini slovenski z?Dod brez injega kapitala ie onna zauaroualnica o Lfnbliani, v lastni paSači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in {arah. ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo. Iz Amerike ga je zaneslo v Evropo. Pa že takrat je našel v demokraciji nepopolnost, v demokratičnih državah je namreč cvetela beda. Rešitev Kitajske je videl v trojnem »izmu«, in sicer v nacionalizmu, v de-mokratizmu in socializmu. Odtod njegov San Min-čuj, ali Trojni izem (Triple Demism). Vlada pa je bila pozorna nanj in leta 1896. so ga na kitajskem poslaništvu v Londonu z zvijačo ujeli. Na njegovo glavo so bile razpisane visoke nagrade. Gotove smrti ga je rešil njegov profesor Jakobin Canta-lie. Poguma pa dr. Sun le ni izgubil. Odšel je leta 1898. na Japonsko, da bi odtam sejal svoje revolucionarne ideje na Kitajsko. Ni si pa pridobil pristašev. Zboljšalo se je leta 1900. Takrat je morala Kitajska plačati evropskim velesilam velikanske vojne odškodnine in trpel je seveda narod. Tedaj se je narod jel nagibati idejam dr. Suna, predvsem pa kitajsko dijaštvo. O kitajski republiki se je že javno govorilo in gibanje pod duševnim vodstvom Sun Jatsena je bilo vsak dan opas-nejše. Sam se je moral pred oblastmi sicer skrivati, bežal je iz Japonske, preblodil ves svet, niso pa mogli več zatreti njegovih idej, V svetu je iskal opore in se nadejal tudi denarne pomoči, l eta 1911. je izbruhnila revolucija in uspehi revolucije so bili vidni. Padel je Wučang, Šanghaj in Nanking. Toda dr. Sun se ni vrnil v domovino, angleško vlado je pregovoril, da je kitajskemu ccsarju odrekla posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev, nasvetoval ji pa tudi, naj ovira Japonsko, da ne bi podpirala dinastije. To mu je uspelo. Po teh uspehih se je vrnil v domovino in se leta 1911. izkrcal v Šanghaju, kjer so ga sprejeli kot svojega preroka. Nekaj dni nato jc bil izvoljen za predsednika mlade republike. Čast pa je od^žil po 45 dneh in jo poveril svojemu prijatelju Juan Šikaju, sam pa romal po domovini in oznanjal nauke trojnega »izma« in snoval načrte, da industrializira Kitajsko in jo preplete z železnico. Da bi bil nalogi kos, je prevzel službo generalnega ravnatelja železnic. Med njim in pa predsednikom Juan Šikajem se je prijateljstvo izprevrglo. Šikaj je dal baje ! ustreliti dva pristaša dr. Suna, nakar mu je dr. Sun Jatsen pisal: »Postal si izdajalec domovine in kot sem se boril proti mandžurskemu cesarju, se bom odslej boril proti tebi.« Vzplamtela je revolucija in zmagal je Šikaj, dr. Sun pa je moral | bežati. Šikaj se je leta 1915. dne 3, decembra hotel dati oklicati za cesarja, namera se mu pa ni po-I srečila, ker je bil na skrivnosten način umorjen, : Po njegovi smrti je Sun postal vrhovni general, diktator in predsednik nove kantonske vlade. Sun : je hotel izvesti načrte bodočnosti Kitajske, povsod je moledoval za pomoč, toda nihče se ni odzval vabilu. Oklenil se je končno boljševiške Rusije, ki je poslala Borodina in Galena, da organizirata kantonsko armado in vlado. L. 1924. se