"v,. Poštnina plačana v gotovini. T' «B < •Lice»! pilBB i-A3 iižBica, i ti mJ. li 1 i n 5Vn ^'TR.OFCOVMA. BORBA NEODVISEN STROKOVNI L-IST Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravnišivo: Ljubljana, Turjaški trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4*—. LETO II. LJUBLJANA, nedelja, 22. julija 1923. Štev. 27. Proletarijatu Slovenije! RUDARJI V STAVKI. Avantgarda slovenskega delavstva — trboveljski rudarji, so biti prisiljeni da stopijo v stavko, ker jih je trboveljska družba hotela izstradati in pahniti še v večjo bedo in pomanjkanje, kot so ga preživljali doslej. Boj za goli obstanek bijejo trboveljski rudarji s trboveljsko družbo. Vsled neznosnih življenskih razmer in vedno naraščajoče draginje so bili rudarji prisiljeni, da zahtevajo povišanje svojih minimalnih plač od 25.— na 36.— dinarjev pri IV. kategoriji, če niso hoteli pustiti, da jim žene in otroci poginejo od bede in pomanjkanja. Trboveljska družba, katere akcijonarji so za 1922 leto »zaradili« nad 900% dobičke, je odklonila zahteve rudarjev in jih s tem pognala v štrajk, računajoč, da že itak gladni rudarji ne bodo mogli vzdržati v borbi do zmage. Sodrugil Ta nakana trboveljske družbe se mora ponesrečiti! Rudarji morajo vzdržati v boju do zmage! Slovenski in jugoslovanski proletarijat mora priskočiti rudarjem v njihovem boju na pomoč in jim nuditi materijalne in moralne pomoči. Posebno rudarji v državnih rudnikih v Krmelju in rudarji iz južnih krajev morajo v polni meri priskočiti na pomoč, ker od izida tega mezdnega boja zavisi tudi bodoči ma- Pred štirimi tedni so rudarji vložili trboveljski družbi svoje zahteve za zboljšanje gmotnega položaja, ki je vsled naraščujoče draginje in pomanjkljive tabele za izračunavanje eksistenčnega minimuma postal nevzdrž-Ijiv. Upali so, da bodo akcijonarji trboveljske družbe, ki so za leto 1922 dosegli 900% dobičke, upoštevali tudi beden položaj onih delavcev, ki so jim prigarali te velikanske profite in da bodo ugodili zahtevam rudarjev, ki so zahtevali malenkostno povišanje mezd za 40% na dosedanje prejemke. Toda trboveljska družba, ki letno profitira težke milijone, se je postavila na popolno odklonilno stališče napram rudarskim zahtevam ter je hotela vladi dokazati, da je ta mezdni boj rudarjev — političen, za katerim stojijo samo komunisti, ne pa gladne množice rudarskega delavstva. To denuncijacijo trboveljske družbe so rudarji sijajno ovrgli na ta način, da so se vse rudarske organizacije brez razlike svetovnega naziranja in političnih prepričanj izrekle solidarne s stavljenimi zahtevami in da so rudarji napravili enotno fronto proti trboveljski družbi. Ko je trboveljski družbi spodletela nakana, da mezdno gibanje rudarjev proklamira za protidržavno in politično, si je od svojih agentov pustila napisati pismo, v katerem neki * odbor samcev«, ki ni nikdar obstojal, izjavlja, da je proti družinskim dokladam in da se vsled tega ne strinja s stavljenimi zahtevami. Samski rudarji so na vseh sestankih (shode oblasti ferijalni položaj rudarjev v ostalih podjetjih. V pričakovanju, da bode celokupen delavski razred Jugoslavije pokazal dejansko solidarnost s trboveljskimi rudarji, poživlja stavkovni odbor v sporazumu z Z. N. S. O. v s e v C. R. S. O. J. i n G. R. S. o r -ganizirane delavce, da na skupnih shodih manifestirajo za upravičene zahteve trboveljskih rudarjev in da se po v sodi prične z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za stav kujoče, katere se bo delilo samo onim, ki se vsled bolezni ati enakih nesreč niso mogli dovolj pripraviti na dolgotrajno stavko. Nabrane prispevke je pošiljati na upravnišivo Strokovne Borbe, ki je razposlala tudi nabiralne pole in poštne položnice. Rezultat te nabiralne akcije bo objavljen v Strokovni Borbi. Sodrugi, pokažite kapitalistom, da smo proletarci solidarni in to ne samo v besedah ampak tudi v dejanju. Rudarji morajo in bodo zmagali, ker za njimi stoji celokupen delavski razred Jugoslavije. Živela zmaga rudarjev! Stavkovni odbor rudarjev. prepovedujejol protestirali proti takim nekvalificiranim sredstvom v mezdnih pogajanjih in povsodi so se izrekli za zahteve tudi samski delavci. Tudi ti plačani agentje , ki so poskušali hujskati samce, niso mogli uspeti, da bi napravili med rudarji razdor, ker rudarji se dobro zaveda j o, da so močni in nepremagljivi, dokler so enotni in da se ne smejo pustiti speljati na led od agentov trboveljske družbe. Kako je inž. Heinrich izzival rudarje na prvih dveh pogajanjih, smo v »Strokovni Borbi« že poročali. Da so take izjave zastopnika družbe rudarje ogorčile, se ni čuditi. še bolj pa kot na prvih dveh pogajanjih je izzival rudarje ravn. Skubic, bivši avstrijski generalštabni oficir, sedaj mogočen ravnatelj »nacijonalizira-ne« trboveljske družbe. Medtem, ko je na drugih pogajanjih inž. Heinrich predlagal, da odpadejo družinske doklade in da naj znaša minimalna mezda pri III. kategoriji 40 Din, je inž. Skubic šel s svojim predlogom še nižje. On je predlagal, da naj bodo mezde samo 39 Din, poleg družinskih doklad pa naj odpade tudi nabavni prispevek. Po predlogu ravnatelja Skubica bi bila minimalna plača pri rudarju z dvema otrokoma za 2 Din na dan manjša kot doslej, a pri delavcu s pet otroci za 5.60 Din nižja kot doslej. Ravnatelj Skubic je zahteve proglasil za pretirane. Toda, ko človek vidi, da rudarji ne zahtevajo več kot 36,41, 47 in 51 Din na dan, kar znaša le 4.50 do 6.30 Din na uro in da druga podjetja plačujejo svoje delavce po 10 do 15 Din na uro, spozna, da zahteve niso nikakor pretirane, ampak celo pod povprečnimi zaslužki ostalega delavstva. In doklade? Za ženo 15.50 Din in za vsakega otroka 12.50 Din dnevno, ali je to pretirano? Ali se more danes kdo preživljati z 10 ali 15 Din dnevno? Rudarske zahteve niso pretirane! Ko je poleg gori omenjenega predloga, po katerem bi se imele sedanje plače znižati mesto zvišati, vstal ravnatelj Heinrich celo proti temu, da bi prišlo v tabelo za izračunavanje minimalne mezde tudi milo, mleko, jajca itd., češ da te potrebščine niso potrebne za rudarje, so zastopniki rudarjev uvideli, da je vsak poskussporazuma nemogoč z ravnateljem, ki odreka svojim delavcem pravico do mila, mleka in jajc. Zaupniki so brezuspešen rezultat pogajanj sporočili rudarjem v.revirjih, ki so v znak protesta stopili spontano v stavko, ki je izbruhnila v petek, dne 20. julija zjutraj. Pokrajinska vlada je za petek, 20. julija sklicala zopetna pogajanja, ki pa še niso končana, ko gre to poročilo v tisk. Če bo trboveljska družba pokazala dobro voljo, da je pripravljena plačati svoje delavce tako, da bodo mogli živeti kot ljudje, smo prepričani, da bo stavka že v soboto končana. če pa je trboveljskim akcijonarjem, med katerimi se nahaja tudi nekaj slovenskih »rodoljubov«, več za 900 % profite, kot za življenje 10.000 rudarjev, tedaj bodo pač rudarji prisiljeni, da V. V onih deželah, kjer se nahajajo delavci raznih narodnosti, se morajo komunisti boriti za to, da pripadajo vsi delavci vseh narodnosti in ras eni enotni zvezi. Toda v tem boju proti narodnostnim predsodkom med delavstvom, morajo pa komunisti z isto odločnostjo nastopiti proti onim elementom, ki hočejo pod praporom mednarodnosti ovirati svoboden razvoj zatirane narodnosti. Tam, kjer so delavske mase vsled dolgoletne nacijonalistične gonje razdvojene in podeljene v dva nacijona-listična tabora, morajo komunisti s posebno pažnjo zavzeti se za vsak nastali spor in ga ublažiti, ker bi se v nasprotnem slučaju samo podvojil narodnostni boj med delavstvom, ki bi zelo oviral združenje revolucijonarnega proletarijata. VI. Cepljenju strokovnih organizacij potom reformistov (Amsterdamcev) se moramo z vso odločnostjo upreti. Če izključijo posamezne grupe ali celo cele zveze, se mora vse mere preduzeti, da se drži izključene skupaj in posku- vstrajajo v borbi do konca — do popolne zmage. Trboveljska družba bo gotovo poskušala, da pod raznimi pretvezami dobi v svoje revirje vojasivo, kakor je to poskušala tudi pri drugih mezdnih gibanjih. Upamo, da državne oblasti ne bodo dopustile, da bi se vojaštvo vpo-rabljalo za take posle, ki so nevredni vojaškega stanu. 7.a vzdrževanje miru in reda ni potreba v revirjih niti vojaštva niti žandarmerije. Rudarji se zavedajo, da je v njihovem lastnem interesu, da se vzdrži red in mir in ga bodo znali tuui sami vzdržati kakor so ga vzdržali sami tudi doslej, kadar so bili v mezdnem boju. Na trboveljski družbi je ležeče, kako do Igo bo trajal rudarski štrajk. Kadar bo pristala na plače, ki bodo z osigurale pošten obstoj delavstva, bo štrajk končan, rudarji pa niso voljni več, da bi stradali in poginjali za profite a k č i j o n a r-j e v. če že morajo poginiti, bodo storili to raje doma v svojem stanovanja, skupno s svojo družino, kot pa v rovu, garajoč za gospode, ki niti ne vedo, kje so revirji. Z ozirom na alarmantne vesti o nameravanem puču, ki ga pripravlja baje Radič in drugi političarji, izjavljajo rudarji ponovno, da je njihov boj samo mezdni boj in da bo stavka takoj završena, čim jim bodo zasigurane mezde, ki jim bodo zagotovile pošteno človeško življenje. Strogo bodo pazili rudarji na to, da njihov mezdni boj ne bo izkoriščala katerasižebodi politična skupina v svoje strankarske namene. siti moramo vse, da se jih sprejme nazaj. Nikdar ne smemo opozicijonalne elemente, ki simpatizirajo z izključenimi, potegniti iz organizacij. V deželah, kjer obstojajo reformi-slične in revolucijonarne. strokovne organizacije, se morajo izključene grupe pridružiti revolucijonarnim strokovnim organizacijam. Vendar pa se morajo tudi v teh deželah izključeni posamezniki ali izključene grupe boriti za sprejem v svoje organizacije. Vil. Razširjena seja kominlerne poziva celokupen strankin tisk, da pazljivejše zasleduje delovanje revolucijonarnih strokovnih organizacij in delovanje opozicijonalnih revolucijonarnih manjšin in frakcij v reformističnih organizacijah. Posebno važnost je polagati izdajanju agitatorično - propagandne slrokovne literature. Pošiljati je Ireba redna poročila o gibanju v posameznih deželah, da bi se izkušnje v eni deželi moglo izkoristiti v mednarodnem gibanju. Vlil. Vsak član K. t. je dolžan bili aktiven član svoje strokovne organizacije ozi- Rudarji v boju za svoj obstanek. Strokovno vprašanje na seji razširjene eksekutive komunistične internacionale. (Konec.) men» roma opozicijonalne frakcije. Delovanje komunistov v strokovnih organizacijah mora biti v skladu s programom Rdeče Strokovne internacijonale. Vse sekcije K. I. morajo napeti vse sile, da združijo celokupen organiziran prolelarijal pod prapor R. S. I. IX. Razširjena seja K. 1. sprejema z odobravanjem na znanje dogovor med transportnimi delavci in med kovinarji in poziva vse komunistične stranke, da podpirajo najenergičnejše vsako akcijo za ujedinjenje razcepljenega strokovnega pokreta. Podpirati morajo inicijativo transportnih delavcev in kovinarjev in skrbeti, da pride tudi po ostalih strokah do enakih dogovorov, ki pripravljajo pot tudi k organizatorič-nemu ujedinjenju strokovnih organizacij. — Obratno ravnateljstvo juž. žel. svojini uslužbencem in delavcem. Izigravanje železničarjev. Akcijski odbor juž. žel. je vložil pred kratkim časom pri obratnem ravnateljstvu spomenico, v kateri je opozoril na razne krivice, pod katerimi Irpc železničarji in v kateri je pozival obratno ravnaleljstvo, da ne prikrajsuje železničarjem pravic, do katerih imajo po zakonu in službenih predpisih pravico. Na io spomenico je obratno ravnateljstvo odgovorilo. Odgovor ima sicer datum z dne 10. junija, zaupniki so ga pa sprejeli šel 12. julija. Kako znajo gospodje pri južni železnici zavijati resnico, bo vsak železničar razvide! iz odgovora. Komentarja ta odgovor ne potrebuje. Obratno ravnateljstvo juž. žel. Ljubljana. Štev. 5018-1-23. Ljubljana, 10. jun. 1923. Predmet: Rešitev raznih vlog splošnega personalnega značaja. Akcijskemu odboru juž, železnice v Ljubljani. Naslov nam je predložil pred kratkim več vlog v pretres, odnosno v rešitev. Pred podrobno razpravo pa se nam v pravilno presojo našega stališča zdi potrebno, da označimo one smernice, katerih smo se pri presoji personalnih vprašanj ves čas morali držati. 'že od ustanovitve obratnega ravnateljstva sem je stal upravni svet na stališču, da jc treba v personalnih zadevah povsem slediti vzgledu državnih železnic. Bila je sicer to želja in zahteva osobja samega, ni pa dvomiti, da se je že upoštevalo okolnost, da se podjetje podržavi. Naslovu je dalje znano, da se nahajamo v stadiju podržavljenja. Tu pa so tri činjenice, katere že obvezno pripravljajo in usmerjajo ko-nečni prehod v državni obrat. Te so »Regime provisoir«, veljaven od 1. januarja 1921, »Beneški dogovor«, dogovorjen v juliju 1922 in »Rimski akord«, sklenjen v marcu 1923. Že »Regime provisoir« uvaja možnost državne finančne kontrole. »Beneški dogovor« in »Rimski akord« pa že določata striktno, da je vsaka izprememba v položaju osobja mogoča le, če v to privoli država po svojih zastopnikih v upravnem svetu Ker gre od 1. januarja 1923, takorekoč ves obrat že na račun države, je s stališča teh zastopnikov seveda umljivo, da jim služijo pri presoji in odločitvi kot merilo razmere državnih železnic in da nam izpodbijajo vsak predlog, čim vsebuje ta kako iznremembo v prejemkih ali organizaciji našega osobja, katere niso v skladu z razmerami pri državnih železnicah. Zato jc ugotovitev raznim prošnjam uslužbcnstva v smeri izprememb ali zbolj-šania položaja osobja preko mere državnih železnic že v naprej izključeno in so vsi taki predlogi obratnega ravnateljstva brezpredmetni. Toliko na splošno v pojasnilo. Naša pripomba k uvodu: Južni žclczni-čarii so si od 1. 1907 do 1912 priborili precejšno poboljšanje svojega položaja in izrecno se v okrožnici 385 a in še pozneje v drugih okrožnicah navaja: vsako poboljšanje pri drž. žel. se ima izvesii tudi za juž. žel. Izednačcnje se ne sme urediti na ta način, da bi bito na škodo uslužbencev ter se imajo vse njihove pridobitve čuvati. Strogo ic na to paziti, da ne bi bili pri napredovanju prikrajšani. V odgovoru obr. ravn. iuž. žel. se navaja, da sc je io izvršilo na željo osobja, kar pa ne odgovarja resnici. Osobie jc želelo poboljšanja, obr. ravn. je pa uvedlo poslabšanje. Osobje jc zahtevalo, da se doklade urede analogno državnim železničarjem, juž. žel. sc temu upira. Zakaj ne daste strojnemu in vlako-spremnemu osobju odškodnine za zamude po vzorcu srbskih železnic? Zakaj ne daste poleg kilometrine in nagrade še posebno nagrado za sledenje premoga po vzorcu srbskih železnic? Ta nagrada znaša mesečno od 1000 do 1600 Din in drž. žel. v Zagrebu jc imela po tem vzorcu sedaj izplačati to nagrado, ali jo je odposlala nazaj na ministrstvo saobraćaja, češ, gotovo se je ono zmotilo, ter zahteva še ponovno dovoljenja,^ ako se sme to izplačati. Obr. ravn. juž. žel. trdi, da sedai ni več »Regime provisoir« in da stoji pod državno kontrolo. Vprašamo: Ali jc tudi za novo leto stalo pod kontrolo? Govori se, da so si neki gospodje med seboj delili razne nagrade do 40.000 Din. Ali je to tista kontrola? Vprašamo obr. ravn. j. ž., ali je tudi uvaževalo državno kontrolo dne 13. t. m., ko se je razpravljalo o nagradah za sledenje premoga do 40.000 Din. Verjetno je, da ni bilo čuti o tej kontroli, ker je bil pregost dim v sobi, tako da je silil pri vsaki špranji na prosto. Volitev v odbor bolniške blagajne. Konkretno pripominjamo k predlogu naslova glede volitve odbora bolniške blagajne, da je zadeva v obravnavi s »Središnjim uredom« v Zagrebu in bo po našem mnenju, čim bodo dani pogoji, ugodno rešena. Pripomba. Obratno ravnateljstvo je v bolniško blagajno enostavno imenovalo zastopnike delavstva. Verjetno je, da se boje izvoljenih zastopnikov. Govori se, da bi si potem ne mogli deliti razne nagrade po 10.000 Din za vzorno upravljanje bolniške blagajne. Kraške doklade. Predlogu za izplačilo 10% kraške doklade od dinarskih plač ni mogoče ugoditi. »Prevedba« predvideva samo izplačilo starostnih doklad v dinarski valuti. Ker tudi državna železnica te doklade ni prevedla, je po uvodnih pripombah umljivo, da jih mi ne moremo prevesti. Isto velja o močvirski dokladi. Pripomba. Upravni svet na Dunaju se je striktno izrekel, da ako se kako poslabšanje izvrši pri drž. žel., da juž. žel. tega ne bo storila. Gospodje pri obr. ravn. v Ljubljani pa tega nočejo uvaževati, kar je upr. svet sklenil dogovorno z zastopniki osobja, kraške doklade so priznane in so bile samovoljno ukinjene. Personalna komisija. Ustanovitev samostojne personalne komisije za naše območje je obratno ravnateljstvo že leta 1919 inicijativno predlagalo upravnemu svetu. Uspelo pa s svojim predlogom ni, dovolila se je samo ustanovitev disciplinarne komisije. Ker take ustanove državne železnice v celoti nimajo in je tudi lanskoletni osnutek železniške pragmatike ne predvideva, ni misliti na kakšen uspeh v tem smislu ev. podvzetih novih korakov. Pripomba. Obratno ravnateljstvo je oviralo ustanovitev samostojne personalne komisije, kar izrečno dokazuje vse dosedanje postopanje uprave in preganjanje zaupnikov. Da pa osnutek službene pragmatike tega ne predvideva, to je jalov zgovor, gospodje. Ali nočete razumeti, kaj predvideva zakon o zaščiti delavcev, ki izrecno to na-giaša tudi za nameščeno osobje! Izprememba § 51 službenega reda. Izprememba § 5t »službenega reda« in zvišanje denarnih kazni je v zvezi in del »Prevedbe«. Izprememba je bila izvršena s sklepom upravnega sveta in v smislu § 57 istega »Službenega reda«. Pripomba. Čudna trditev! Toraj to je del »Prevedbe«, kraške doklade pa niso del »Prevedbe«. En odgvor bije drugega. Pisarniški pavšal. Povišek pisarniškega pavšala je v predlogu že eno leto izdelan. Ni pa nam iz uvodno omenjenih vzrokov mogoče dobiti odobrenje upravnega sveta. Pripomba. Ni mogoče dobiti iz. uvodoma navedenih vzrokov, pravi ravnateljstvo. Ali mogoče prekaša 40.000 Din??? Ha. Ha. Izenačenje dopustov. izenačenje dopustov je pač administra-iivna zadeva in je za enkrat, tudi če bi sicer to šlo brez dovoljenja državnih zastopnikov, ne gre uvajati, posebno še, ker Pode pragmatika v tem pogledu itak do-nesla novih smernic. Pripomba. Bi šlo brez izrecnega izvajanja drž. zastopnikov. Torej naravnost rečeno, mi tega nočemo, zatorej pa čakamo, da pride pragmatika. Tukaj se vas vidi, gospodje! Osnovnice za odmero pokojnin in ukinjanje ene petinke ('/:.)■ Uvedba novih osnovnic za odmero pokojnin je nujna in logična posledica »Prevedbe«. Ukinjenje petinke, vštevne v pokojnino, je v zvezi z ukinjenjem stanarine; toisto je storila tudi državna železnica. Glede povrnitve prispevkov za petinko plače, vplačanih do 1. maja 192!, pa je naše mnenje, da se imajo za to zavzeti predvsem izvoljeni zastopniki — člani v upravnih odborih pokojninskih skladov. Pripomba. Člani upravnih odborov pokojninskih skladov so se za to zavzeli ali vi ste delali na vse kriplje, da to preprečite! Delavski odbori. Ustanove delavskih odborov iz razlogov, kateri so bili merodajni za personalno komisijo, ni bilo in ni mogoče upehati. Menimo pa, da je ekvivalent za to podan po zakonu o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, katerega se delavstvo, če so za io podani zakonski razlogi, vsak čas lahkq posluži. Pripomba. Gospodje si pač po svoje razlagajo zakon o zaščiti delavcev. Ukinjenje stanarine. Stanarina je bila po »Prevedbi« ukinjena. ukinila jo je tudi državna železnica. Obratno ravnateljstvo na to nima ingerence. ^ Pripomba. Obstoja po pragmatiki srbijanskih železničarjev, kako more trditi obratno ravnateljstvo južne železnice, da nima ingerence na tem. (Dalje sledi.) Meščanska justica. S. M. Zorga je v »Delavskih Novicah« objavil odprto pismo na državno pravd-nistvo, v katerem je opozoril oblast in javnost na nevarnost, ki preti uslužbencem in potujočemu občinsvu, ker ima državna železnica na Jesenicah v obratu stroj, pri kalerem obstoja nevarnost, da eksplodira kotel. Človek z zdravimi možgani bi mislil, da bo državno pravdništvo poklicalo na odgovornost državno železnico. Ne, v meščanski družbi je drugače. Na poziv drž. pravdništva sla sestavila inž. Fine in dr. Jevšek poročilo, na podlagi katerega je potem postavilo drž. pravdništvo Zorgo pod obtožbo radi § 104. s. k. z. , češ da je z odprtim pismom žalil javne funkcijonarje. V kapitalistični družbi je važnejša čast dveh uradnikov kakor pa življenje potujočega občinstva in uslužbencev. In kaj se je pokazalo pri razpravi? Zorga je za svoje trditve nastopil dokaz resnice in bil oproščen, ker je dokazal pred meščanskim sodiščem, da so bile njegove trditve resnične. Omenjena dva uradnika sta v svojem I poročilu očitala Žorgi, da je njegovo i odprlo pismo polno neresničnih trditev, j da je potvorjeno in zavito vse, kar trdi. • Žorgova trditev se je pri deželnem so-I dišču pokazala kot resnična. Zato je j Zorga omenjena »gospoda« tožil radi \ žaljenja časti. Ali okrajno sodišče je oba oprostilo, češ da sta napisala vse to uradno in v dobri veri. Tako torej zgleda meščanska pravičnost. če piše delavec resnico, pride pred sodišče. Če pa kapitalist in podjetnik (Fine je vodja kurilnice drž. žet. v Ljubljani) žali delavca, pa ga sodišče oprosti, češ da je delal v dobri veri in uradno. V kapitalistični družbi ni pravice za delavce. O razpravi je prineslo tudi »Jutro* poročilo, v katerem je na eni strani čisto napačno prineslo razloge, zakaj sta bila njegova pristaša oproščena, na drugi strani pa je zopet razkrilo svoje j veliko sovraštvo proti delavstvu. Gospodje demokratje, le tako naprej t Neki nemški pregovor pravi : »Kdor se j zadnji smeje, ta se najbolje smeje!« Poročilo o občnem zboru »Zveze občinskih delavcev in delavk za Slovenijo v Ljubljani. Sodrug F. Culjkar otvori občni zbor ter pozdravi vse navzoče, povdarjajoč važnost organizacije občinskih delavcev, ki je danes edina organizacija občinskih delavcev in delavk, ki je pripravljena, da se bori za vse njihove pravice. Soglasno je bil izvoljen za predsednika sodr. F. Culjkar, za zapisnikarja pa sodr. L. Stanjko. Dnevni red sc je na predlog s. predsednika enoglasno sprejel. K prvi točki dnevnega reda: organizacija in dosedanje delovanje odbora, poroča s. J. Zorga, ki uvodoma govori o pomenu in nalogah strokovnih organizacij sploh. Obrambni organi proti posameznim podjetnikom, napadalni organi proti kapitalističnemu družabnemu redu, organi za postavitev socijalističnega družabnega reda — to je zgodovinski razvoj mednarodnega strokovnega pokreta, io je njihova preteklost, sedanjost in bodočnost. Ravno tu v pojmovanju vloge strokovnih organizacij sc naše stališče loči od stališča Amster-damcev. Glavna in temeljna razlika med nami in Amsterdamci tiči v tem, da zadnji gledajo na reforme kot končni cilj, medtem i(o so za nas sredstva, samo ena faza re-voiucijonarnega boja proletarskega razreda za dosego socijalističnega družabnega reda. V tem temeljnem zapopadanju nalog strokovnega pokreta tiče že cela vrsta praktičnih zaključkov in smernic za naše delo. V zadnji dobi ie razvoj strokovnega pokreta po zaslugi reformističnih voditeljev, ki se niso znali prilagoditi po vojni nastali novi situaciji, dovedel do tega, da so sin-dikati postali središče reformistično-malo-meščanskega rovarenja, ki seveda ni v interesu delavskih mas. Vse to pa je dovedlo do odpora delavstva proti voditeljem in mi vidimo v zadnjem času naraščanje revolucionarne zavednosti mas, ki seveda grozi onemogočiti voditeljem sodelovanje z meščanstvom. Kot zadnji izhod reformističnih voditeljev, ki ne morejo več uspavati naraščajoči odpor mase, je cepitev delavskega strokovnega gibanja in izključitev najbolj zavednih članov. Proti temu stremljenju reformistov se moramo mi na drugi strani postaviti za enotnost strokovnega gibanja. Parola »ukrepitev strokovnih organizacij«, mora postati za nas bojna parola. Ugovor, češ da bomo s tem okrepili reformistične strokovne organizacije, ne drži, ker za nas ne obstoja okrepitev strokovnih organizacij v kasi in naraščanju števila članov, ampak predvsem v vzgojevalnem delu na podlagi revolucijonarnega akcijskega programa. Mi hočemo samo reformistično lupinjo napolniti z zdravo revolucijonarno vsebino. Bojazen bi bila upravičena le tedaj, ako bi bila naša agitacija in propaganda samo formalna. Trditev, da se borba za končni cilj ne da spraviti v sklad z borbo za vsakdanje zahteve, je popolnoma napačna. Za nas pomeni praktični dnevni boj natančno usmerjeno organizacijo mas in potrebno preddeio za končni boi z buržuazijo in za ustvarjenje socijalnega družabnega reda. Z ozirom na to se mora konstatirati, da razlika med borbo za končne cilje in borbo za delne zahteve faktično ne obstoji, ker v praktični borbi tako nasprotstvo ne obstoji in obstojati ne more, seveda le ako opazujemo vsak naš korak, vsako stavko in vsak konflikt s stališča praktičnega revolucijonarja in ako bomo znali izrabiti vsako dano priliko v ta namen, da dvignemo razredno zavednost mase ter jo prepričamo o potrebi borbe proti izpremembi današnjega režima. Nadaljnja naša praktična naloga je borba za obratne svete. S pomočjo teh je mogoče izvajati večji vpliv, tako na reformistično, kakor na indiferentno delavstvo in so zato ti bolj v stanju voditi gibanje širokih mas. Zato mora vsak ekonomičen konflikt, vsak pojav razvijajoče se socijalne borbe najti izraz v delavskem svetu. Obratni sveti so najbolj preskušeno orožje razrednega boja. Z ozirom na dejstvo, da sloji proti nam centraliziran državni aparat buržuazije, je predpogoj za našo uspešno borbo, največja koncentracja si!, postavitev enotne taktike, enota akcij in stroga demokratična centralizacija organizacij. Mi pod centralizmom ne razumemo podreditev mase pod kako strokovno birokracijo, ampak centralistično izrabo in koordinacijo celokupne energije mase za skupno planomerno akcijo proti našim sovražnikom — kapitalistom. Delo pripravljalnega odbora se kaže predvsem v tem, da je dal inicijativo za volitev zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev. Uspeh tega zaupniškega odbora je bila '/postavitev močne organizacije občinskih delavcev. Druga akcija je bila kolektivna pogodba, ki jo je sklenila organizacija z mestno občino. Organizacija pa je imela mnogo opravka s tem, da je preskrbela, da se ta pogodba od strani vsemogočnih gospodov ravnateljev in mojstrov tudi izpolnjuje. Tako smo poslali g. županu potom obč. kluba NDSJ sledeči vlogi: Predlog občinskega kluba NDSj v zadevi občinskih delavcev. j 1. Ker se v nekaterih podjetjih ne vrši iz-! plačevanje redno ob gotovi uri, zato pred-i iagamo, da se v vseh podjetjih določi go-I tova ura za izplačevanje, katere se imajo j potem podjetja brezpogojno držati. 2. Ker opravlja partija za tlakovanje cest ! težko delo in se to delo nagradi samo z 4 Din na uro, predlagamo, da se primemo j zviša v okvirju kategorije, kamor ti deiavci j spadajo. ■ 3. V mestni^ gramozni jami je zaposlen S delavec Filipič, ki je že dolgo v mestni j službi in ima urno mezdo 4 Din, dočim do-•’ bivajo drugi deiavci, ki so šele prišii v i mestno službo po 4.50 do 5 Din. Predla-; gamo, da se Filipiču mezda primerno zviša, i 4. Kurjači z ali brez izkušnje se morajo • uvrstiti v III. kategorijo iz razlogov težkega ’ in odgovornega dela. 5. Ker smo slišali, da so posamezna podjetja uvrstila zlasti nekatere paznike in preddelavce v višjo kategorijo kot spadajo, zato predlagamo, da se naroči mestnim podjetjem, da imajo mesečno predložiti občinskemu svetu seznam onih delavcev, katerim so tekom meseca povišati plače. INTERPELACIJA občinskega kluba NĐ5) v zadevi občinskih delavcev. Občinski svet je meseca maja s posebnim sklepom uredil zaslužke in delovne pogoje občinskih delavcev. Predstojniki in drugi vodilni uslužbenci posameznih mestnih podjetij so pričeli takoj začetkoma rovariti proti izvedbi tega sklepa. Razen tega so pričeli zlasti v elektrarni šikanirati delavstvo. Tam sklicujejo razne tajne sestanke, kjer sc posvetujejo, kako bi onemogočili in ovirali izvedbo omenjenega sklepa. Rezultat tega početja je že viden. V posameznih podjetjih se sabotira izvedba sklepa. Ugotovili smo naslednje: 5. Mestna elektrarna, plinarna in vodovod: Tu se nočne nadure ne plačujejo s JCK3% poviškom. V vodovodu se je protizakonito odpustilo od delavstva izvoljene zaupnike, kar je v nasprotstvu z zakonom o zaščiti delavcev. 2. Cestno nadzorstvo: Cestnim delavcem se ne izplačuje nadurno delo s 50 oziroma '100% poviškom. To se godi pri parliji 5ra-jer in Sinček. Delovodja Milavec na Mirju samovoljno podaljšuje delovni čas čez 6. uro in poleg tega ne izplačuje povišek za nadure. Delovodja Barbo Alojz samovoljno odtrguje zaslužek za pol dneva z izgovorom, da ni bilo dela. 3. Mestna pristava: Pii zadnjem deževju se je sililo hlapce meslne pristave, da morajo voziti v največjem dežju. Ker so sc branili, sklicujoč se na odnosen sklep občinskega sveta, se jim je zapretilo z odpustom. Predstojništvo meslne pristave se izgovarja, da je to storilo na ukaz župana. 4. V vseh nepretrganih obratih sc ne izplačuje 35% nočna doklada. Vprašamo gospoda župana, ali je pripravljen preiskati te nerednosti in jih nemudoma odpraviti ter potrebno ukreniti, da se bo sklep občinskega sveta striktno izvajat. Ljubljana, 12. julija 1923. Seveda bode zamogla organizacija se boriti uspešno za vse občinske delavce in uslužbence le tedaj, ako se bodo vsi organizirali, ker posameznik ne opravi danes ničesar. Danes šteje ZOD in D za Slovenijo 290 članov. f inančno stanje kaže 6.320 dinarjev dohodkov. Ena najvažnejših bodočih nalog je, da bode Zveza izdelala službeni red (pragma-tiko), ki mora temeljiti na modernih socijalnih temeljih. Ta pragmatika se mora izdelali ne samo za delavce, ampak sploh za vse občinske uslužbence in nasiavljence mestne občine. Nadaljna naloga centralnega odbora bode, da razširi našo organizacijo na vse občine Slovenije. K drugi točki čita predsednik pravila organizacije, ki se po kratki debati sprejmejo. Osvoji se tudi predlog za pristop k Zvezi Neodvisnih Strokovnih Organizacij in se kot glasilo organizacije sprejme »Strokovna Borba«. Nadalje se je osvojil enoglasno pravilnik, ki določa sledeče članske prispevke: I. razred nad 65 Din dnevne plače 8 Din, II. razred od 50 do 65 Din dnevne plače 6 Din, III. razred od 40 do 50 Din dnevne plače 5 Din in IV. razred od 20 do 40 Din dnevne plače 4 Din tedenskih prispevkov. V teh članskih prispevkih je vračunana naročnina na »Strokovno Borbo« in prispevek 1 Din za »Delavski Dom«. Pri tretji točki se je osvojil mesečni prispevek po 1 Din za »Bojevni fond«. Pri volitvah v centralni odbor se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Culjkar Franc. Zapisnikar: Škerlj Franc. Blagajnik: Blažič Alojz. Odborniki: Podobnik Ludvig, Bezlai Ivan, Čcšnovar Franc, Masle Franc. Nadzorstvo: Stajnko Ludvig, Marenča Karol in Centa Ivan. Ker je bil dnevni red izčrpan je sodrug predsednik s pozivom, da naj gredo na delo, zaključil prvi občni zbor. XXX Pregled. Prva skupna akcija beograjskega proletarijata. V nedeljo 8. julija se je vršil v Beogradu velik skupen shod vsega organiziranega proletarijata, ki je izrekel, da je solidaren z stavkujočimi mornarji. — Shod je bil prva skupna prireditev vsega organiziranega delavstva pri CRSOJ in GRS in je velike važnosti za delavski pokret cele države, ker sta se CRSOJ in GRS sporazumela prvič za skupno akcijo in enoten nastop. GRS je doslej vedno odklanja! skupne akcije, še celo v slučaju Keroševiča. Mase pričenjajo spoznavati važnost enotnosti in združenja in voditelji se bodo hočeš nočeš morali udati in pristati na enotno fronto, ki je korak bližje k organizatoričnemu ujedinjenju. »Organizovani Radnik«, glavni organ CRSOJ, je objavil resolucije plenuma ZNSO za Slovenijo o ujedinjenju in resolucijo proti vojni in fašizmu. — Strokovna komisija še sedaj ni odgovorila na naš predlog o ujedinjenju, kaj pravijo delavci k temu zavlačevanju? Obnavljanje strokovnega pokreta v Osjeku. Pred nekaj meseci so oblasti prepovedale vsako delovanje neodvisnim strokovnim organizacijam in zaprle So delavcem celo njihov lastni Delavski dom. Ta nasilja je oblast vršila brez razloga in povoda. Vse naše intervencije pri pokrajinski vladi za Hrvaško in Slavonijo so ostale brezuspešne. Policija je razpuščala naše organizacije v trenutku, ko je kapitalizem prešel v ofenzivo na delavske pridobitve. Zapirali in izganjali so funkcijonarje naših strokovnih organizacij in nazadnje so nam odvzeli še celo delavski dom. Tedaj se je pojavil glavni Radnički savez in pričel ustanavljati svoje organizacije. — Socijalpatrijotje, dobri prijatelji policije, so dobili od oblasti naš dom in hoteli so napraviti v Osjeku socijalpatrijotsko trdnjavo. Iz svojih črnih fondov (Bračinačevi franki) so pričeli izdajati celo svoj list »Radničke Novine«, ki se ni boril proti podjetnikom, ampak proti neodvisnim organizacijam in sovjetski Rusiji. Ta provokaterski list je pa imel vsega 5 naročnikov in vkljub svojini fondom je moral preneliaii izhajati in soci-ialpatrijotje, ki so se s takim hrupom naselili v našem domu, so morali izginili iz Osijeka, ker se v delavski dom ni pokazal noben delavec, pač pa so pridno zahajali policisti in fabrikantje. Četudi so oblasti zabranile legalno delo neodvisnim organizacijam, se delavstvo ne da premotiti niti od GRS niti od Radičevega Saveza, ampak trdno sklenjeno v čvrste vrste se bori za svoje pravice — za neodvisne organizacije. Delavski razred se ne bori iz objesti, ampak iz potrebe. In režim, ki mu s tako brutalnimi sredstvi preprečuje in zabranjuje borbo za svoj obstanek, vrši zločin in naj si vse posledice, ki bodo nastale iz tega, pripiše sebi. Nasilja policije. V Beogradu stavkajo čevljarski pomočniki. Policija, čuvarica »enakopravnosti« v državi, goni delavce, jih lovi po ulicah, zapira in izganja, ter grozi z zakonom o zaščiti države. Nikdar pa še nismo slišali, da bi policija preganjala podjetnike, ki kršijo in gazijo zakon o zaščiti delavcev. To je »enakopravnost«. Kaj je z zakonom o zaščiti delavcev. Ta zakon namreč predvideva, da je delavni čas 8 ur dnevno in da je nadurno delo le tedaj dovoljeno, če podjetnik dobi za to dovoljenje od oblasti. In vendar se dela danes po stavbah po 10 do 14 ur na dan in to brez odobrenja oblasti. V Ljubljani imamo n. pr. tvornico parketov Šiška. V tej tvornici morajo ženske in celo mlado-leini delavci delati vsako sredo od 6. ure zjutraj do četrtka zvečer brez odmora, to je 36 ur. In inspekcija dela, delavska zbornica in druge »socijalne« institucije molčijo. Tudi policija se ne zgane, občina ljubljanska tudi še ni nič ukrenila! Imamo v Ljubljani tudi tvrdko Oroslav Dolenc v Wolfovi ulici. On prodaja žegnane sveče, poleg tega pa še bolj žegnano žganje. In ta trgovina je proti vsem obrtnim zakonom odprta neprenehoma od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, to je celih 12 ur. Inspekcija »rada« ali nerada, kje si? Mezdno gibanje tekstilnih delavcev v Litiji. V predilnici v Litiji je zaposlenih okrog 400 delavcev. Večino tvorijo ženske in to največ mladoletne. Podjetje imajo v rokah nemški Židje, ki se prav dobro razumejo na izkoriščanje delavstva. Dosedanje plače znašajo od 1.60 do 4 dinarjev na uro, ali od 51 do 128 kron na dan. Da s takimi bornimi zaslužki ni mogoče izhajati, bo razumel vsak človek, le podjetje noče tega razumeti in je odklonilo vložene zahteve po 75 odstotnem povišanju mezd. Vsled odklonitve upravičenih delavskih zahtev narašča razburjenje med delavstvom in če se podjetje v kratkem ne ukloni, bo delavstvo prisiljeno poslužiti se samoobrambe — štrajka. Tekstilni delavci! Ne pričakujte pomoči od nikogar. Zanašajte se le na svojo lastno moč! Kolikor moči bodete pokazali, tolik bo vaš uspeh. Moč delavstva se kaže v organizaciji. Zato vsi tekstilni delavci in vse delavke, organizirajte se v vaši strokovni organizaciji, čitajte »Strokovno Borbo« in pripravljajte se na boj, ki bo hud in dolgotrajen. Mezdno gibanje jeseniških kovinarjev završeno z delnim uspehom. (Dopis iz Krah Svefek-GoJmajer-jeramove politike. — Zaupniki brez Svetka so dosegli večji uspeh kot je predlagal Svetek sam. Jeseniški kovinarji so se od maja meseca nahajali v mezdnem boju. Zahtevah so na podlagi naraščajoče draginje 40% poviška na minimalne mezde in to od 1 maja naprej. Osrednje društvo kovinarjev in Strokovna komisija, mesto đa bi aktivno podpirala mezdni boj kovinarjev, sta se lepo pustila vleči za noš od Kranjske industrijske družbe čete 3 mesece. Kovinarjem, ki so zahtevah od svoje organizacije, da jih povede v boj za poboljšanje mezd, je Sve-'ick odgovarjal, da centrala tega boja ne odobrava, ker je napadalni boj. Strokovna komisija smatra torej, da delavstvo torej ni upravičeno zahtevati večjih plač, če prav narasle draginja in proklamira lak boj za napadalni boj, ko vendar vsak delavec dobro ve, da je boj jeseniških kovinarjev bil obrambni hoy. Cela delavnost Osrednjega društva v »em boju je bila ta, da je »pomirjevalno vplival« na lačne kovinarje. Kako malo važnosti je Strokovna komisija polagala boju jeseniškega delavstva, se vidi tudi iz lega, da je v svojem »Delavcu« samo »pomirjevalno vplivala« v eni številki, medtem ko je v drugih številkah pisal »Delavec« cele strani o zanimivostih celega sveta, ne pa o boju za vsakdanji kruh, !Na konferenci premogarjev in pepeiarjev v Zidanem mostu, ki se je vršila dne 16. julija 1923, je bila sprejeta od celokupnega osobja premogarjev in pepeiarjev, zastopanih po svojih delegatih, sledeča resolucija : !. Premogarji in pepelarji zahtevajo, da se jim da letno ena obleka iz sukna in ena modra delavna. 2. Letno se jim naj da en par škornjev in en par čevljev z lesenimi podplati. 3. Dežni plašč, katerega nosilni čas je za dobo dveh let, ter vsaki mesec pol kilograma mila in vsak teden izmenjavo bri-salk. 4. Obratno ravnateljstvo naj upošteva po vseh postajah, kjer se nahajajo premogarji in pepelarji z rednimi prostimi dnevi, da se jim zaostali prosti dnevi naknadno vštejejo v dopust. Bičan. Krekičev »Železničar« št. 14 od 15. t. m. je poln žolča. Mariborski shod, ki je dokazal temu famoznemu tajniku »Saveza železničarstva« izdajstvo in nacijonalizem in kjer bi bil malone od razljutenih svojih privržencev tepen, je tako deloval, da Krekič sedaj ne ve kako bi lagal. In on — čujte — laže, da je na tem sestanku-shodu bil Žorga osramočen in da ni mogel dokazati Krekiču ničesar. Bogme, kdor je bil na tistem shodu, ve, da je to drzna laž, ki jo je zmožen samo Krekič. Mnogo o tem ne bomo govorili. Umazali bi se, ker sposobnosti tako drzno lagati in zavijati nimamo. Pečati pa se s takim gnojem, pa je škoda »Strokovne Borbe«. STROKOVNA ŠOLA V MARIBORU. Vsak drugi in četrti petek v mesecu se bo vršilo ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zlati hruški« strokovno predavanje za mariborske sodruge. Opozarjamo vse sodruge na ta predavanja, da se jih sigurno v polnem številu udeležujejo. Predavalelj bo iz Ljubljane. •■■■■■■BHHMUHBanasBHaaH Rudaril. TRBOVLJE. Pri glavni rudniški železnici, na takozvanih šarabankah je zaposlen za sprevodnika nek sirovež, ki sliši na ime »Safel«. Ta človek ima očividno namen, da se povspne do kake višje šarže, drugače bi ne sledil s tako prehrano udanostjo ukazom svojih predpostavljencev, ki obstojajo v tem, da šikanira svoje sotrpine. In povrh se ta človek peča tudi z denuncijansivom, ter je na ta način že več delavcev oškodoval za občutne globe. Safle, Safle! Tvoji grehi so v nebovpijoči. Ni torej čuda, če boš dobil nekega dne plačilo za to?! Čas je že, da se poboljšaš, če ne, se bomo obrnili na vodstvo zunanjega obrata, da ie prestavi v zverinjak, kamor po vsej pravici spadaš!... Gori omenjeno obratovodstvo se te na zelo hvalevredni način začelo brigati za varnost delavcev. Samo toliko bi si mi še dovolili poprositi, ko bi se dale šarabanke vsaj toliko popraviti, da bi imele zadosino streho. Pri deževju se mora sedeti na mokrih klopeh in to ni ravno prijetno ter zdravju koristno. Potem bi se šarabankam moralo tudi zaukazati, da bi ne padale tolikokrat iz tira, kajh to je zelo razburljivo za živce in je tudi nevarno. Ja, in še nekaj: Zelo koristno bi bilo, da bi bila za potokom pri centrali in osrednji delavnici nekakšna ograja, kajh zgodi se lahko slučaj, da človek, ki gre tam mimo, pade v potok, kar se nam zdi tudi nevarno. In hudiča — še nekaj bi ne bilo napačno! Kaj pa, ko bi se tam kjer gre cesta čez tir ali pa tir čez cesto, nastavili pazniki, ker tam se lahko zgodi celo slučaj, da izgubi življenje kak konj, ki je vsekakor nekoliko dragocenejši kot delavec! Več delavcev. Opomba uredništva: Veselilo nas bo, če nam bodo rudarji večkrat pisali o svinjarijah, katerih je po revirjih na kupe. ZAGORJE. Podpisani rudar Ivan Ravnikar II. v Zagorju, kot zaupnik strokovne organizacije »Neodvisne Zveze rudarskih delavcev«, sem primoran dah v javnost tole izjavo: Od »Samostojne strokovne delavske Unije« v Ljubljani, ki ima svojo pisarno v »Narodnem domu« v Ljubljani, sem prejel sedaj že petkrat neko vabilo kapitalistične samostojne »Unije«. — Ker se ona zaveda, da rudarji trboveljske premogo-kopne družbe stoje v mezdnem gibanju, je ona, zavedajoč se tega, začela pošiljati taka nesramna vabila raznim zaupnikom »Zveze rudarskih delavcev«, češ; mogoče jse pa vsede kdo na naš hm in naše obljube S ter postane na ta način član naše »Unije«. Kakor ie razvidno iz letaka, omenja, da naj agitiramo in propagiramo za to kapitalistično »Unijo«, kar pa moramo ugotoviti že danes, da »Unija« in njen duševni oče Žerjav, eksminister, nikdar dosegla ne bo med zavednimi Zagorskimi rudarji. — Zagorski rudarji pomnijo prav dobro, da je gospod Zupanc predstavnik te »Unije«, svoj čas pri obravnavi dejal: »Poznam rudarje! Hodit sem po revirjih in vem, da so popolnoma zadovoljni s svojim položajem. Samo par hujskačev je, ki hujskajo delavstvo.« E, gosp. Zupanc, Vaše upanje naj splava po vodi, ker Vam zagotavljamo, da v Zagorju ne boste dobili kalinov za Vaše izdajalske namene. »Uniji« pa povem na tem mestu, da ji je popolnoma brez uspeha pošiljati taka vabila in naj preneha s svojo demagogijo. — Rudarjem pa kličem: Sodrugi rudarji in sodružice delavke, stojte na straži! Zavest, sloga in disciplina naj vlada v naših vrstah! Zavesi nam pravi, da smo pod zemljo, v rovih vsi enaki po trpljenju, zato naj ne bo med nami razlike tudi zunaj, zlasti pa moramo biti skupno organizirani v »Neodvisni zvezi rudarskih delavcev«, ker le takrat, kadar bo velika večina rudarjev prožeta tega spoznanja, tedaj nam bo boj lahak! Zato sodrugi vsi v neodvisne organizacije, ter se pripravimo na težke boje, ki so pred durmi! Do teh dob pa: Naj živi »Zveza rudarskih delavcev«! Naj živi razredno zaveden proletarijat! Naj živi enotna fronta odraslih in mladih proletarcev! Doli s »Samostojno strokovno Unijo«. Ravnik Ivan H. Henry Mackay-Mile: Proletarec. Pomanjkanje, udarci in glad in trpkost, to use mu nudila je njega mladost. Deset let tlačani/, potem: do noči od jutra se u delu ues truden poti. Potem pa je planil na dan ues soetal, z rokami jeklenimi jarem razgnal. Begunec je beza! iz kraja u kraj, oznanja! idejo, oznanjal nou raj: osi bratje, id čuli so ga, usepoosod odpraoili koj so za njim se na pot . . . In sleherno srce se uso mu odzove . . . Tedaj ga biriči so vrgli o okove. Deset let prenašal je bil kot jetnik na svojih rokah odtiske verig. Ugasnil mu glas je, obraz obledel, a v srcu mu srd je še vedno plamtel. In zopet iz kraja je v kraj potoval: in jezik njegov je spet ogenj sejal, in o tisoče src se je setev izlita, iz ktere človeštvu bodočnost bo vzklila. In klical so d rugom je iz vseh dežel: „Vstanite! Romajte! Naš dan je dospel! BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Za proletarske otroke. Ako hočemo postaviti temelj našemu bodočemu delovanju, moramo nadaljevali započeto delo, ki se je pokazalo takoj v začetku uspešno. Proletarska vzgoja otrok se mora razširiti in nadaljevati kljub vsem oviram in težkočam, ki jim gremo danes nasproti. Zelo priprosta in mala so naša sredstva danes, ko nimamo ne kulturnih, ne drugih proletarskih ustanov, ker bi lahko našo deco vzgajali proletarsko. Priprosta so naša sredstva, a začeti moramo s trdnim prepričanjem in gotovi smo, da naše besede bodo našle odmev in plod na lla v srcih proletarskih otrok. Vsaka proletarska žena bi si morala osvojiti to nalogo proletarske vzgoje svojih otrok tembolj, ker ženi olajša to nalogo njeno občevanje in vedni stik s svojimi in sploh s proletarskimi otroci, do katerih ima več vpliva in lažji dostop kot mož. Proti vzgoji, ki jo dobiva otrok v bur-žuaznih ustanovah, moramo postaviti proletarsko vzgojo. Z lahkim in razumljivim tolmačenjem, katerega je sposobna skoro vsaka žena, moramo pojasniti otrokom, da imajo buržuazijne ustanove nalogo predvsem in poleg drugega napraviti iz teh otrok sposobne delavce, kolikor zadostuje za pomno-ževanje bogastva nekoliko ljudi, da iz teh, še prostih bitij, napravi ponižne in verne hlapce kapitala. Mati, ki, ako bi mogla, bi s svojim trpljenjem nadomestila trpljenje svojega otroka, žrtvovala vse, da bi mu s tem olajšala trdo življenje, ne pomisli, ko z radostjo v srcu gleda na svoje dete, up njene bodočnosti, ki bo ravno tisti njen up pozneje predmet najgršega izkoriščevanja, da bo ravno njen otrok moral živeti življenje polno bede in trpljenja. Zdrznila bi se ob misli, da bo morda ravno meso njenega mesa, telo njenega ielesa moralo kot cilj pred topove, v vrtinec bra- tomornega klanja, da zadosti s tem interese posameznih ljudi, kateri vidijo razrešitev vsakega nesporazum! jen ja v nasilju in prelivanju krvi. Žena mati, ki bi to pomislila, ne obotavljala bi se niti trenutek, oprijela bi se z navdušenjem svoje naloge, katera bi ji morala biti vzvišena in spoznala bi kmalu uspeh svojega priprostega učenja, cenila bi svoja priprosta sredstva prave proletarske vzgoje, s katero je nadomestila sovraštvo z ljubeznijo in naredila iz svojega otroka mesto ponižnega hlapca človeka, ki hrepeni in se bori za svobodo in enakopravnost. Seznam sodrugov, ki so prispevati pri nabiralni akciji za »Rudarski dom«. Nabiralna pota št. 7, pobiral sodr. Višček po Petelinovi vasi: Omerzu Alojz 20 K; Možina Jakob 8 K; Meterc Matevž 10 K; Kosirevc Ivan 20 K; Rudolf Japelj 40 K; Vidmar Matevž 8 K; Prates Karl 40 K; Mervar Miioš 40 K; Kovač Ivan V. 12 K; Darinkovič Andrej 8 K; Kos Franc 20 K; Dolar jakob 20 K; Mivec Anion 10 K; Jože Vranežič 40 K; Hrastnik Valentin 12 K; Dolinšek Avgust 20 K; Glavač Miha 20 K; Jakob Pintar 40 K; Horenini 40 K; Podlogar Josip 40 K; Nečitljivo 40 K; Zahaker Jože 20 K; Vresk Jernej 20 K; Grajžl Jože 8 K; Koncilja Franc 40 K; Kregar Jože 12 K; Ter-sogiijo Rudolf 12 K; Klenovšek Blaž 8 K; Merzeij Ignac 40 K; Jager Franc 10 K; Ze-lenšek 10 K; Wodišek Josip 10 K; Zelen Alojz 8 K; Delič Franc 40 K; Butara Jože 2 K; Saje 10 K; Čretnik Alojz 12 K; Hauželj Andrej 6 K; Božjak Ivana 8 K; Karlič Franc 4 K; Štafarger Jože 8 K; Valentin Vlah 20 K; Perpar Franc 8 K; Šutar Franc 10 K; Sotlar Rok 14 K; Neimenovani 10 K; Žnidaršič Fr. 8 K; Koncilja Ivan 8 K; Goleč Avgust 10 K; Mars 20 K; Potokar Ivan 16 K; Florjane Rudolf 20 K; Medveišek Jernej 12 K; Ivnik Alojz 20 K; Osfanek Alojz 20 K; Forte Andr. 20 K; Janež Jakob 20 K; Dolar Jože 20 K; Guna Jože 8 K; Krašovec Ivan 16 K; Seiko Tomaž, Pukmeister 20 K, Neimenovani 80 K; Režun 200 K; Varga 100 K. Nabiralna pola št. 8, nabirala sodruga Veber in Salamon v Kurji vasi: Briner 20 K; Smerc 20 K; Vozi Jože 20 K; Hripšek 4 K; Nadrah 10 K; Bajc 6 K; Brečko 10 K; Jagodič 12 K; Dolinšek 60 K; Jakob Ivan 40 K. Nabiralna pota št. 9, pobirata sodruga Grabner in Zupan na Njivi: Škorjanc Filip 40 K; Škoda Slavko 20 K; Dolinar Martin 40 K; Mohorko M. 40 K; M. Pehare 80 K; Lisac 40 K; Požun 40 K; Rancinger Neža 4 K; Šoštarič 80 K; Cokan 80 K; Puškar 20 K; Povše 40 K; Hauptman Pavel 20 K; Hauptman Ignacij 10 K; Jožefina Počivavšek 40 K; Jožefina Sterniša 20 K; Pelnauer Jože 40 K; Hauptman Andrej 50 K; Volker A. 40 K; Paulšek Štefan 20 K; Borovšak Jakob 20 K; Kužnik Jožefa 40 K; Neimenovana 20 K; Neimenovani 40 K; Strojin Rezi 100 K; Pungerčar 40 K; Cukljati 10 K; Neimenovani 20 K; Klanšek Ivan 8 K; Novak Ivan 20 K; Kocjan Jože 120 K; Lamper 100 K; Gvido Počivavšek 100 K; Grabner Vinko 40 K; Kanuč Alojz 40 K; Sekili Ivan 40 K; Jože Medvešek 40 K; Oblak Draga 20 K; Cestnik Anton 20 K; Cestnik Leopold 20 K; Lipar Anton 20 K; Godec Anton 40 K; Umek Jože 4 K; Dolanc Martin 40 K; Višček Franc 44 K; Tržan Franc 20 K; Smodič Amalija 20 K; Jurak Josef 20 K; Romih Alojz 20 K; Knez Franc 12 K; Miha Renko 40 K; Rozina Ivan 10 K; Šulu Leopold 20 K; Skrabar Jakob 8 K; Vengusti Franc 10 K; Marija Dežnak 40 K; Frentl Ivan 20 K; Solbar Franc 10 K; Zupančič Anton 20 K; Rudar Jože 4 K; Jože Skrinar 28 K; Jamšek Franc 40 K; Kačniko-va Lizi 10 K; Franc Kiir 20 K; Knaus Matevž 40 K; Franc Grošel 16 K; Padar Matija 40 K; Gačnik Vinko 12 K; Kerin Anton 8 K; Štor Valentin 40 K; Graliek Gašper 12 K; Jurca Franc 12 K; Ule Franc 20 K; Ramšak Ivan 20 K; Hribar A. 8 K; Zupan Iv. 40 K; Rus Štefi 12 K; Kanižar Jože 8 K; Irt Ivan 20 K; Polc Franca 8 K; Jera Bizjak 20 K; Starman Vinko 20 K; Renko Franc 20 K; Fr. Knez 20 K; Zupančič Ivan 10 K; Tratar Alojzij L 40 K; Tratar Alojzij II. 20 K; Mevže! Stefan 12 K; Plahutnik Franc 20 K; Šmif Franc 10 K; Jeraj Ivan 20 K; Pleteš Franc 21 K; Hudarin Anton 8 K; Klančišar Marija 12 K; lazbinšek Franc 20 K; Jazbinšek Ivan 20 K; Polšak Anton 58 K; Ferant Jernej 60 K; Keršič Anton 60 K; Zakrajšek Alojz 40 K; Skoberne M. 26 K: Senčar Franc 20 K; Strikar Ljudmila 11 K; Jakob Gajšek 20 K; Stepančič Jože 20 K; Miklavčič Pavla 40 K; Zemlan Berta 4 K; Polanc Ivan 10 K; Salamon Franc 20 K; Minka Bočko 30 K; Nepoznan 12 K; Deželak Matija 20 K; Janc Iv. 24 K; Zemlan Antonija 40 K. Nabiralna pola št. 10, pobirala sodruga Zupanc in Hostnik pod Skalo in Klek: Lefrazjuz Jože 5 K; Nadrah Jože 12 K; Neimenovan 40 K; Neimenovan 40 K; Knaflič 8 K; Kačič Ivan 10 K; Klopčič Pavel 12 K; Suhodolčan Ivan 10 K; Korva Fani 6 K; Ana Pukš 8 K; Juvan Martin 40 K; Dolar Reza 12 K; K. Treo 40 K; Kuhar Avgust 8 K; Stopar Ana 4 K; Neimenovan 20 K; šušterič 20 K; Bigles Jera 40 K; Kovač Matija 8 K; Vodlan Valentin 8 K; Klančar Rudolf 4 Sever Anton 16 K; Zagorc Franc 8 K; Koželj Ivan 20 K; Mutnik Peter 20 K; Bučo- L 20 K; Vodopivec Jakob 20 K; Kresnik Karl 20 K; Šentjurc Jožefa 12 K;- Paulo vic Franc 10 K; Zupan Miha 8 K; Lapotnik Ivan 10 K; Goluf M. 40 K; Rajnar 8 K; Poiraia 10 K; Murn Marija 40 K; širše Karl 10 K; Potrata Ivan 20 K; Mazzoni 8 K; Piažnikar J. 20 K; Luhek Jože 60 K; Boršlner Karl 4 K; Kmet Pavla 8 K; Forte Filip 40 K; Jordan 20 K; Vodlan Peter 4 K; Forte Franca 20 K; Ivan Ocepek 8 K; Kuder Matija 12 K; Rozman Rajmund 8 K; Lavrič Jože 10 K; Lavrič At. 10 K; Amalija Peperko 20 K: Hrovat Antom-20 K; Horvat Amalija 1 K; Srtnat Jože 8 K; Zalar Franc 8 K; Zalar Franc 10 K: Franc Vidergar 4 K; Neimenovan 20 K; Zalar Morija 4 K; Dolenc Ivan 4 K; Vrt Marija 8 K; Jurca Tončka 2 K; Josip Breznikar 10 K; Anton Breznikar 4 K; Podbevšek 8 K; Žagar Alojz 20 K; Lampreht Miha 8 K; Novak Ivana 12 K; Zerko Franc 40 K; Potočnik Franc 16 K; Kurnik Alojz 20 K; Bricelj Karl 8 K; Tržan Franc 12 K; Obaha Jakob 40 K. Nabiralna pota št. 3. Pobirala sodruga Hauptman Ivan in Dolinšek Franc, Poiaj: Hauptman Ivan 11. 40 K ; Dolinšek Franc 40 K; Hauptman Ivan L 40 K ; Manfreda Anton 8 K; Kopač Andrej 40 K: Bezgovšek Barba 20 K ; Pistotnik Ivan 4 K; Pisanski Ivan 40 K; Čepin Ivan 20 K; Janežič Marija 40 K; Pfeifer Jože 6 K; Janežič Aiojz 40 K; Narberger Marija 20 K; Vozel Jože 8 K; Kral Ančka 10 K; Kral Štefka 5 K; Okorn Jaka 40 K; Blaznik Ivan 10 K; Zakošek Jože 14 K; Pilnarar Marija 8 K; Sko! 'ernei 20 K; Nučič Jože 20 K; Jakob Ivan 14 K; Piki Matevž 20 K; Žgajnar Jakob 20 K; Vrfnik Alojz 20 K; Planinc Andrej 24 K; Repovš Anton 14 K; Godec Marija 20 K; Pavlič Franc 20 K; Senegačnik Anton 20 K; Neimenovan 12 K; Prtnač Mici 12 K; Pirc Matija 4 K; Klemenčič Franca 16 K; Medved Apolonija 4 K; Cizej Karl 20 K; Podlogar Marija 12 K; Grive Ivan 8 K; Ozis Jernej 10 K; Andrejani Peter 40 K; Barovič Ivan 20 K; Mori Aiojz 14 K; Bregar Jurij 4 K; Jančič Franc 20 K; Lesjak Štefan 40 K; Kovač Franc 8 K; Planinšek Mihael 40 K; Aškerc Matevž 40 K; Cilušek Lovro 10 K; Cilušek Jožefa 20 K; Voga Ciril 4 K; Vodopivec Franc 13 K; Pauko Jože 10 K; Smuk Jakob 20 K; Goršek Franc 4 K; Zunk Alojzija 6 K; Alfacius.. Helena 4 K; Berčič Marija 10 K; Renaldo Milan 8 K; Grčar Matija 40 K; Jarman Cecilija 20 K; Pirc Jože 12 K Rus Ivan 40 K; Klemenc Ivan 16 K; Valavec Jože 4 K ; Bigles Kristi 40 K; Skočir Ivan 40 K; Vajdec Jože 6 K; Ocepek Marija 10 K; Kadunc Lovro 20 K; Pisane Ignac 4 K; Kadela Franc 6 K; Renko Rezi 40 K; Kottan Vinko 7 K; Korošec Franc 30 K; Pobolše Angela 6 K; Perme Tine 15 K; Jerele Franc 40 K;' Kalšek Franca 40 K; Likar Jože 12 K; Ivan Tratar 10 K ; Potekev Anton 20 K; Urh Karol 8 K. Nabiralna pola št. 15. Nabirata sodruga Grivec in Lukež v Žabji vasi I.: Kolšek Lojza 10 K ; Češko Rudi 8 K; Češko Franc 6 K; Pristav Ivan 26 K; Matija Sluga 8 K; Aržen Ivan 6 K; Rernenih Štefan 12 K; Tomšič Alojz 8 K; Jazbec Ivan 8 K; Paušar Franc 4 K; Sotlar Anton 8 K; Vozel Anion 10 K; Laznik Alojz 10 K; Slabšak Franc 40 K; Cestnik Ivan 8 K; Gantar Jože 8 K; Jere Terezija 8 K; Tosfišek Stanko 8 K; Flis Jakob 4 K; Albreh Ivan 7 K ; Simčič Ivan 4 K; Siarpinšek Jože 10 K; Čestovnik Miha 16 K; Zakošek Franc 3 K; Zajc Luka 6 K; Hauptman Jože 20 K; Bola Anton 10 K; Mohor Valentin 4 K; Rudič Anton 10 K; Bizjak Franc 6 K; Kovač Marija 8 K; Ručaj Konrad 10 K; Klančnik Lojza 20 K; Le-sičar Alojz 20 K; Stanc Franc 8 K; Berentin Ivan 18 K; Brečko Jože 20 K; Markovič Franc 20 K; Viran Anton 10 K; Šuniajs Franc 20 K; Arjanc Anton 4 K; Škrbec Matija 4 K; Irt Ivan 5 K; Tečmk Ivan 8 K; Umek Alojz 12 K; Mureše Ivan 4 K; Donič Martin 8 K; Čopa Pavel 8 K; Klanšek Alojz. 12 K; Secun Anton 4 K; Pečnik Alojz 4 K; Ocvirk Franc 2 K; Habinc Anton 8 K; Gluhak Dominik 8 K; Povhe Ivan 4 K; Murene Franc 8 K; Alojz Sepič 20 K; Smodič Ivan 10 K; Slabšak Franc L 30 K; Kredar Franc 20 K; Špingar Ivan 4 K; Kvar Rudi 8 K; Kališnik Filip 4 K; Bačnik Pavel 20 K; Gnilšak Jakob 10 K; Zlag Ivan 20 K; Zlag Anton 20 K; Maruševar Filip 6 K; Berginc Jože 20 K; Avser Jože 20 K; Frece Jakob 4 K; Kučma Alojz 8 K; Štebal Franc 8 K; Cvet Anton 4 K; Kral Karol 4 K; Adamčič Jože 10 K; Janko Jože 20 K; Medvešek f ranc 20 K; Jazbec Ivan 12 K. (Dalje prih.) BHHBBaafiHSBBBHHHnaaUUBK Karl Marxov irg v Ljubljani. Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 12. julija, se je med drugimi spremenilo tudi ime Turjaški irg, v Karl Marxov Irg. Predlog za io preimenovanje, so stavili občinski svetovalci Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije. Karl Marx, duševni oče marksizma in modernega, revolucijonarnega delavskega gibanja, je torej tudi v Ljubljani dobil svoj trg, kar bo slovenski proletarijat gotovo z veseljem pozdravil in z zadoščenjem vzel na znanje. člansko zborovanje občinskih delavcev se vrši dne 26. julija ob pol 8. uri v prostorih »Delavsk. Doma«, Karla Marxa trg 2 (prejšnji Turjaški trg). ...............*................... Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik : Pavlič Minko. Tisk tiskarne Merkur« v Ljubljani