Izhaja od meseca ok-Itobra 1965 glasilo L A y C E V T List, ki ga člani kolektiva dobijo [brezplačno, izhaja enkrat meseč- Leto izhajanja: XV Št. 8 avgust 1979 Poslovanje v prvem polletju 1979 TOZD Saniteta PROIZVODNJA: V pnvem polletju smo prodzved-r za pol procenta manj izdelkov kot simo načrtovali. Slabosti, ki so Povzročile zaostanek za planom, izvirajo predvsem iz procesa nabave, proizvodnje in prodaje. Oskrbljenost z reprodukcijskimi materiali še vedno ni zadovoljiva, čeprav je opazno določeno izbolj-SanJe. Primanjkovalo nam je predvsem iStaničevine, uvoznega materija, stanične preje in razne emba-. ze< kar je povzročilo izpad pro-Kvodnje, ki je najmanj enalk zne-^kcipZaostanka za planom. . fudi v proizvodnji nismo izkoristili vseh možnosti za povečanje Proizvodnje, saj imamo na zalogi cca 800.000 m2 surovih tkanin. Eto navedenih zalog je prišlo vsled enomesečnega zastoja pri beljenju tkanin zaradi zamenjave sušilnega stroja. Izpadle količine še nismo uspeli predelati, ker smo v tem času iskali postopek za beljenje ga-?c, ki je primerna za nemško tržišče, kjer so ostrejše norme zakva-meto. Ker je ta proces beljenja uaijsi od običajnega, nam to pomeni izpad proizvodnje, ki je neizbežen, saj moramo izvažati, če nočemo uvažati reprodukcijski ma-ieria!l. . Kjer so obstajale proizvodne možnosti za povečanje proizvodnje, P n smo se srečali z nasičenostjo tržišča s temi izdelki tako, da smo morali vsled pomanjkanja skladiščnega prostora ustavljati proizvo-nnjo. Poudariti pa moramo, da smo ‘rijub opisanim težavam dosegli izreden uspeh, saj smo v tem času Proizvedli kar za 24 °/0 več kot v tstem obdobju preteklega leta. Gle-Ue na to, da smo v zadnjem času Prodali dosti izdelkov v tujino in na je povpraševanje na domačem tržišču oživelo, so dobri izgledi, da bomo takšen porast proizvodnje obdržali vse leto. PRODUKTIVNOST Produktivnost se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 14 %. Povečanje produktivnosti izhaja iz boljšega izkoriščanja strojev, novih kapacitet in iz boljše izrabe delavnega časa. prej usmeriti na zunanja tržišča, kjer pa so cene dosti nižje. Zato bomo rentabilno izvažali le, če bomo dosegli visoko produktivnost. INVESTICIJE Uresničevanje investicijskih programov poteka zelo različno, saj smo nekatere investicije hitro vključili v proizvodnjo, ponekod pa se nam zaradi nevsklajenih akcij še vedno zatika. Največji porast produktivnosti smo dosegli v avtomatski tkalnici — 31 % (novi stroj'!) in tkalnici ovojev — 17 %. V ostalih oddelkih smo zabeležili povečanje produktivnosti med 10 in 15 procentov. Potrebna pa so še nadaljnja prizadevanja za povečanje produktivnosti, ker za to obstajajo možnosti in ker se bližamo popolni preskrbljenosti tržišča, tako da se bo treba čim Med uspešne investicije lahko štejemo dokaj hitro vključitev brez-čolničnih pnevmatskih tkalskih strojev v proizvodnjo, saj že dva meseca presegamo planirano proizvodnjo. Prav tako smo uspešno instalirali nov sušilni stroj za tkanine, čeprav nekateri problemi pri odvajalni napravi še niso rešeni in {Nadaljevanje s 1. strani) zaradi tega stroj še ni prevzet. Nemudoma je bdi vključen v proizvodnjo tudi avtomat za pakiranje obližev in kot kaže bodo tudi novi stroji za komprese že po nekaj dnevih od dobave pričela z obratovanjem. Tudi pri investicijah, ki so nerealizirane še iz lanslkega investi-cijsikega programa, je bil storjen korak naprej, vendar pa do vključitve v proizvodnjo še ni prišlo. Stroj za kozmetično vato in stroj za posteljne podloge sta zdaj tehnično usposobljena in bosta vključena v proizvodnjo, ko bodo na razpolago ustrezni materiali (avgusta). Nejasna pa je še vedno inve-stdcijia v stroj za izdelavo vložkov »novi vir«, ker nam primanjkuje mikalniških kapacitet. Večina programiiranih investicij je v teku in bodo realizirane v drugem polletju, vendar ocenjujemo, da smo v zaostanku in da bo treba odločneje pristopiti k realizaciji, sicer plan investicij ne bo realiziran. NABAVA — PRODAJA V procesu nabave je bilo prisotno pomanjkanje osnovnih surovin na trgu. Predvsem smo imeli težave z nabavo stanione preje. Z uvozom posameznih materialov je bilo tudi precej dodatnih problemov, ker se je menjal režim uvoza nekaterim materialom in s tem nastane dolga pot do soglasja za uvoz. Posebno bo zaostreno pridobivanje soglasij v naslednjem obdobju. Zato je potrebno izvršiti vse, da bi čim več artiklov, ki jih sedaj uvažamo, po možnosti kupovali na domačem trgu, oz. da bi pri nas osvojili tovrstno proizvodnjo — maske, obliži, sadrona, folije in drugo. UVOZ Uvoz v prvem polletju tekočega leta je znašal USA $ 1,147.932,74 kar predstavlja v primerjavi z letom 1978 v istem obdobju porast z indeksom 138. Povečanje uvoza gre na račun povečanja cen in količin. V tem času se je povečal uvoz celuloze, vezivnih sredstev za proizvodnjo netkanega blaga, delno pa je povečanje tudi pri uvozu micro-pora. Uvoz v drugem polletju bo moral biti manjši, tako že v tretjem kvartalu načrtujemo manjši uvoz celuloze, manjši uvoz micro-pora. PRODAJA: V letošnjem letu je opaziti večje nihanje prodaje po mesecih, vendar smo kljub temu plan za 6 mesecev izpolnili z 97,5 %. Na manjšo prodajo je vplivalo predvsem večje povpraševanje po artiklih, ki jih nismo planirali v zadostnih ko- ličinah, ker nimamo ustreznih kapacitet. Predvsem je opazna težja prodaja Molny plenic, v zadnjem času tudi artiklov za civilno zaščito. Ravno artikli CZ zelo nihajo z ozirom na povpraševartje, saj je nakup odvisen od sredstev, ki so na razpolago za te namene. Za odstranitev teh nihanj povpraševanja in vskladitve naših možnosti z zahtevami trga bomo skušali z vsemi našimi večjimi kupci skleniti samoupravne sporazume, v katerih bo poleg ostalih določil tudi plan prodaje po artiklih in količinah ter rokih, ker le na ta način lahko pričakujemo boljše izpolnjevanje planskih nalog. IZVOZ Plan izvoza za TOZD Saniteta je po GN za 1979 predviden v prvem polletju v višini USA $ 572.797.00 in CL $ 175.615,00 ali 87,3 polletnega plana. Izpad izvoza v I. polletju, zlasti na konvertibilno področje je nastal zato, ker smo šele pred kratkim zaključili planirani izvoz rezanih ovojev za Libijo, kakor tudi preostalo količino neizdobavljenih higienskih vložkov Mimosept Pri-ma. Prav tako še niso bili zaključeni posli izvoza za sanitetno gazo, ki je bila vključena v letni plan izvoza za 1979. Izvoz ostalih izdelkov kot so: virfix za Dansko, higienski vlolžki Mimosept Prima za Avstrijo, pa je bil izvršen v okviru planiranega načrta. Moramo pripomniti, da je izostal izvoz ovojev v Zahodno Nemčijo, ker se kupec na našo intervencijo izgovarja na prevelike zaloge. V II. kvartalu pa je bil zaključen večji izvoz gaze in izdelkov iz gaze, tako gaza v trakovih kakor komprese in sicer za kupce v Zah. Nemčiji v višini DM 576.149,00 ali USA S 316.044,00. Večja količina gaze je bila zalključena tudi za Italijo v vrednosti LIT 111.900.000,00. Upoštevajoč zaključen izvoz v II. polletju in izvoz, ki iz prejšnjega kvartala še ni realiziran, znaša skupno vrednost zaključenega izvoza za TOZD Saniteto USA $ 1,109296,00 S tem je sicer pokrit plan uvoza, vendar pa je vsako preseganje plana uvoza povezano z povečanjem izvoza. Izvoz na klirinško področje, to je ČSSR, je dosežen v višini CL $ 175.615.00 ali 87,3 % polletnega plana. Vzrok zmanjšanja realizacije te- ga izvoza je v tem, ker je kupec Centrotex zmanj šal pogodbeno količino rolane vate. FINANČNI REZULTATI Doseženi finančni rezultati so zelo dobri in so predvsem odraz povečanja proizvodnje za 24 %, povečanje cen v maju za cca 11 %, povečanje produktivnosti za 14 % in odraz počasnejšega naraščanja porabljenih sredstev kot smo načrtovali. Celotni prihodek nismo dosegli v začrtani višini (97 %), ker je bila prodaja izdelkov pod planom. Opaža se tudi nelikvidnost, saj je izpad celotnega prihodka zaradi neplačanih računov Skoraj za 20 milijonov večji kot ob začetku leta. Vezana sredstva pri kupcih in povečanje zalog gotovih izdelkov od 25 na 34 dni povzroča nelikvidnost tudi nam, zato bo potrebno v bodoče prodaji in boniteti kupcev posvetiti večjo pozornost. V celotnem prihodku je tudi vsebovan prihodek v znesku 2.027.561 din, ki izvira iz soudeležbe v bančnem poslovanju. Ob zaključnem računu bo potrebno ta sredstva izdvojiti in jih ponovno združiti v banko. Nizek porast stroškov (11 n' utemeljujemo z dejstvom, da porast nabavnih cen v prvem polletju ni bil še do konca izražen, ker je bil prisoten vpliv zalog. Prav tako pa moramo poudariti, da je prisoten tudi vpliv povečanja proizvodnje, saj se v takem primeru fiksni stroški na enoto znižajo. To pomeni, da si moramo še naprej prizadevati za čim večjo prodajo, ker bomo le tako zabeležili ugodne rezultate ob koncu leta. Kar za 77 % večji dohodek kot v enakem obdobju lanskega leta, nam omogoča izpolnjevanje vseh obveznosti po zakonu in samoupravnih sporazumih, prav tako pa tudi zagotovitev sredstev za osebno in Skupno porabo. Pri skupni porabi nam je omogočeno zagotoviti sredstva v celoti tudi za leto 1980. Visok dohodek pomeni tudi večji obseg sredstev za zadovoljevanje družbenih potreb, zato je pri razporeditvi dohodka in čistega dohodka prišlo do večjega preseganja plana. OSEBNI DOHODKI V primerjavi z istim obdobjem lani so se osebni dohodki v prvi polovici letošnjega leta v TOZD Saniteta povečali za 18,3 %, v TOZD Filtri za 21,3 %, v DSSS za 13,8 % na ravni delovne organizacije pa za 17,4 %. Na področju politike osebnih dohodkov moramo še nadalje izpopolnjevati sistem stimulativnega nagrajevanja v smeri nagrajevanja (Nadaljevanje z 2. strani) Po skupinah in dokončno opredeliti nagrajevanje po kriterijih zniževanja stroškov. Pokazalo se je, da mora biti delavec stimuliran pred-ys®m po takih merilih, na katere lahko vpliva, sicer prihaja do nesporazumov in obtoževanj med službami, ki tako ali drugače vplivajo na rezultate poslovanja. Ugodni finančni rezultati in porast produktivnosti nam dajejo tu-oi možnost, da naše osebne dohod-Ke uskladimo z gibanji življenskih stroškov. Zato se predlaga, da se s 1. VIII. 1979 povečajo kategorije za 5 %. ZAKLJUČEK: .^tisjovanje TOZD Sanitete se je . letošnjem letu občutno izboljša-o, kar potrjujejo proizvodni, pro-ajm m finančni rezultati. Višja proizvodnja nam narekuje, da pristopimo k spremenjenemu načinu le i va vse*1 področjih, saj bomo tako lahko realizirali gospodarski načrt. Večjo pozornost kot doslej moramo posvetiti kvaliteti naših izdelkov, kajti prehajamo v obdobje, ko bo trg nasičen s tovrstnimi proizvodi in bo o prodaji odločala solidnost in kvaliteta. Prav tako bomo morali bolj skrbeti za razvoj novih izdelkov in pa za uvedbo lastne proizvodnje za tisti reprodukcijska material, ki ga doslej še uvažamo (obliži, maske, sadro-na, folija itd.). Posebno težka naloga nas čaka pri povečevanju izvoza, kjer moramo bistveno spremeniti sedanje stanje in kot kaže bo treba v bližnji prihodnosti podvojiti naš izvoz, če hočemo pokriti naše uvozne potrebe. V prihodnjem obdobju pa moramo vsekakor poživiti tudi razprave o naši samoupravni organiziranosti in podpirati razvoj delegatskega sistema, ker bomo le po tej poti najlaže razreševali nakopičene probleme, ki jih povzročajo težavne razmere v našem in svetovnem gospodarstvu. TOZD Filtri » ^ prvem polletju je bila dose-in»T Proizvodnja v TOZD Filtri u°,2 o/o v primerjavi s planom po gospodarskem načrtu. Han postav-jen za to obdobje je bil presežen, preseg pa je omogočil splet poslovnih dogodkov, ki so v tem Planskem obdobju pozitivno pripomogli k doseženi višini. IZVOZ, planiran za lato 1978, je inč na- ?.ahtev0 Tosame povečan za mu milijonov filtrov, realizacija tega posla pa se je zavlekla do sre-