MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE GLEDALIŠKI LIST PREMIERA 18. JANUARJA 1958 OB 19*30 CARLO GOLDONI: ^Ml RAN DOLI NA KOMEDIJA V TREH DEJANJIH Z GLASBO IN PETJEM 445 Režija in scena: BOJAN ČEBULJ Dirigent: RADO KLEČ Petje in korepetitor: LOJZE SAVINŠEK SCUlt ' Prevedel: VLADIMIR KNAFLIC IGRAJO: O q v /) y v Vitel Ripalratta Markiz Forlipopoli Grof Albafiorita Krčmarica Mirandolina Hortenzija, igralka Dejanira, igralka Fabrizio, prvi strežnik Piro, vitezov sluga Tine Rant Franci Pogačnik Marjan Staru Marjanca Ccbuljcva Aima Jeramova Stanka Geršakova Vlado Rotar France Cegnar GODI SE V FLORENCI V MIRANDOLININI KRČMI Razsvetljava: PAVEL TORKAR Insplclent: VINKO ZORMAN Suflerka: PAVLICA STRAUSOVA KONEC PRED 22 URO ZVEZE Z VLAKI UGODNE Izdaja Mestno gledališče Jesenice — Predstavnik: Stane Jagodic — Ureja Bojan Čebulj — Foto: France Torkar Cena din S.— Carlo Goldoni in njegova Mirandolina Ves kulturni svet, zlasti pa Italija, je v lanskem letu proslavil 2S0. obletnico rojstva komediografa Carla Goldonija, ki ga danes prištevamo med svetovne dra-matske klasike. Nekateri ga celo vzporejajo z velikim francoskim komediografom Molierom. Res imata oba marsikaj skupnega, saj sta oba zajemala iz bogate in žlahtne zakladnice ljudske comedie dcll’arte. Zlasti Goldoni je v njegovem času že degenerirano in cirkusant- sko comedio del!'urtc dvignil iz burkaste improvizacije in neokusnosti, njenim že obrabljenim in izmaličenim likom pa vdihnil nove značaje po vzgledu tdkrot nastajajoče meščanske drame. Kljub izredni ljubezni in praktičnemu poznavanju gledališča pa se Goldoni vendar ni dvignil do tistih klasičnih višin kot Moliere. Molierovi skopuhi, svetohlinci in namišljeni bolniki, CARLO GOLDONI (1707—1793) niso samo smeh vzbujajoče, temveč tudi trpeče figure. Prav ta nekje zmerom prisotna tragika v najznačilnejših Molierovih komedijah, tudi daje vsemu Molierovemu delu občečloveški pečat. Goldoni, po poklicu pravnik, pa je otrok svoje dobe, točneje Benetk sredi 18. stoletja, zato je poln barvitosti, iskrivosti in sončnega temperamentna, čeprav se mu osebno ni nikoli prav dobro godilo. Svojih oseb ne predaja trpljenju, temveč pestri, igrivi in dinamični duševnosti. Prav v tem je vrednost in bogastvo Goldonijevih komedij, obenem pa tudi preizkusni kamen za režiserja in igralce. Pri Slovencih se je Goldoni že udomačil, saj njegovo »Mirandolino«, »Sluga dveh gospodov«, »Lažnika« in »Ribiške zdrahe« poznajo vsi poklicni in ljubiteljski odri. Z njim se je Ljubljana spoznala že v 18. stoletju, kamor so ga zanesle potujoče laško igralske družine. Zanimivo bi bilo vedeti, če so Goldonijeve besede zvenele tudi na odru stare Ruardovc graščine na Savi, kamor so po izročilu tudi prihajale laške igralske družine s svojimi komičnimi operami, katerih libretist je bil tudi Carlo Goldoni. »Mirandolino* je jeseniško gledališče z velikim uspehom uprizorilo v sezoni 1948—49. Takrat jo je režijsko in scensko pripravil Riko Poženel. Naslovno vlogo bo kot takrat spet igrala Marjanca Cebuljcva, vlogo vitezovega sluga bo obnovil vrli France Cegnar, ostale vloge pa so zasedene na novo. Priljubljena komedija bo po devetih letih prav gotovo spet razveselila našo publiko, obenem z njo pa bo naše gledališče tudi skromno počastilo 250. obletnico rojstva prešernega Carla Goldonija. I o o< Dramska sekcija DPD »Svoboda« Kranjska gora je 28. decembra 1957 uprizorila pravljično igro Kristine Brenkove »Najlepša roža«. Pri predstavi so sodelovali dijaki nižje gimnazije in prav lepo uspeli pod režiserskim vodstvom Janeza Svoljšaka. Uprizoritev je bila v okviru Novoletne jelke darilo kranjskogorski deci, z gostovanji na Dovjem in v Ratečah pa je »Najlepša roža« razveselila tudi ondotno deco. Tudi dramska sekcija DPD »Svoboda« Breznica je 28. XII. 1957 z uspehom uprizorila slovensko delo Miloša Mikelna »Pozna poroka Petra Šeme«. 2e izkušenemu režiserju Milanu Mlekužu je uspelo zahtevno psihološko igro približati publiki in ji posredovati marsikatero veselo pa tudi trpko resničnost današnje stvarnosti. Dramska sekcija DPD »Svoboda« na Javorniku je kot svojo prvo premiero v sezoni uprizorila poljsko dramo »Dežurna služba«. Svoj režijski debut je ob tej uprizoritvi imel Vidic Janez, ki je dokazal, da je bil kos problematični psihološki drami. Pri skrbno pripravljeni predstavi je nastopilo tudi nekaj mlajših moči, ki so se uspešno približali, vendar ne dosegli starejše igralce. B Naša prva premiera v sezoni 1957—58 je bila pravljična igra P. Golie »TRIGLAVSKA BAJKA«. Premiero, ki je bila 21. IX. 1957, je režijsko in scensko pripravil BOJAN ČEBULJ. V okviru Tedna otroka so si predstavo ogledale vse šole v občini. v la B. « •M a "B e JS •m U a a >• d Arthur Miller: na :arovmce IGRA V PETIH DEJANJIH Slovito In zanimivo dalo znanega ameriškega plan telja, moža Ulmske igralke Marilyn Monroe, ki je hll lelos poleti za svoje napredno prepričanje obsojen od Odbora za preiskovanje protiameriške dejavnosti. Igra je po svoji krstni oprizoritvi prešla vse odre na svetil, naši gledalci pa jo poznajo tudi po uspeli slušni Igri v ljubljanskem radiu. Jeseni 1055 je »Lov na čarovnice« z uspehom uprizorila tudi ljubljanska Urama. Napela vsebina, tragično dogajanje in umetniško In človeško visoka ideja o nesmiselnosti sleherne mnoiične histerije in nezaupanja med ljudmi po pravici uvrščajo to delo v eno najpomembnejših dramskih del sodobnosti v dramo 20. stoletja. Premiera »LOVA NA ČAROVNICE« bo na odru MG Jesenice v prvi polovici februarja. Druga premiera v letošnji sezoni je bila komedija B. Nušiča »ŽALUJOČI OSTALI« in sicer 26. X. 1957. Zrežiral jo je JOŽE TOMAŽIČ, sceno pa je pripravil JOŽE BEDlC. S komedijo »Žalujoči ostali« bomo še gostovali v okolici. V počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije Je bila 7. XI. 1957 slavnostna premiera proletarske drame M. Gorkega »MATI«, ki jo je režiral in pripravil sceno BOJAN ČEBULJ. Drama, žal, ni doživela tiste pozornosti, ki bi jo povsem zaslužila. 7. XII. 1957 je sledila ameriška komedija G. Axel-roda »SEDEM LET SKOMIN«, ki jo je režiral MARIJAN STARE, sceno pa pripravil BOJAN ČEBULJ. Z zabavno komedijo bomo obiskali še okoliške odre, kjer je uprizoritev tehnično izvedljiva. Kot vsako leto, smo tudi letos za Novoletno jelko pripravili mladinsko igro hrvaškega pisatelja M. Širolc »SKOK, CMOK IN BISTROOK«. Zrežiral jo je JOŽE TOMAŽIČ, sceno pa pripravil J02E BEDIČ. Premiera je bila 21. XII. 1957.