I
¦i^g^,         Rajska cvetka.
1? ^§j& ajne, dragi čitateljčki, da prav z zanimanjem Tj« gledate v mrzlih zimskih dneh v zatišju jSBftS gorke sobe one krasne cvetke, ki se soln-*fj^w| čijo na oknih vaših bivališč. Hkrati obču-IffiEsS^Ši ^ujete vsemogočnost božjo, ki edina zna aHguffi narediti tako lepe ledene cvetke. Toda še SflS»i| mnogo lepše cvetice jc ustvaril Ijubeznivi Wfr nebeški Oče, ki pa ne razveseljujejo le člo-^^T* veškega srea, ampak še najbolj Stvarnika samega.
Taka skrivnoslna cvetka je sleherni otrok, ki po-sluša mili glas svojega angela, ki ga priganja k dobrim delovn. Tudi ti, Ijubi Sitateljtek, si taka zanimiva cvelka, če si priden, ubogljiv, ponižen in nedolžen. Sicer je pa gorka želja angelovvaruhov, da bi bili vsi otroci tako mile cvetke, srečni zdaj in vekomaj.
Taka mila, plemenita cvetica je bila Cvetka F., učenka 3. razreda notranje uršulinske šole, katero je angel božji nekaj dni pred Božičem presadil v sveti raj, da bi tamkaj v družbi nebeških krilatcev pred večnimi jasHcami častila in slavila Dete Jezusa — ne-skončnega Boga.
Vedite pa, ljubi otroci, dase je znala mala Cvetka tudi prikupiti Ijubemu nebeškemu Detetu, in zato jo je ie v nežni mladosti pozval k sebi v sveta nebesa.
Bila je vedno vesela, Ijubeznivo priprosta in nadvse odkritosrčna. Polegtega je imela tudi pleme-nito in prav mehkočuteče srce. Vsled tega je Cvetka bolj kot kdo drugi njene starosti občutila bridko bolest, ako jo je spomnil kdo v šoli ali dotna njenih otroških slabosti. Toda znala je to vse kar mogoče prenašati junaško iz Ijubezni do Ijubega Jezusčka in tiho zadušiti grenko solzico, ki je včasih zalila njeno nedolžno očesce. Pa Ijubezen vzbuja Ijubezen in lep zgled ob-čuaovanje slehrnega. Zato je bila pa Cvetka res prava cvetka med svojimi součenkami.
Cvetka je bila pa tudi prav marljiva in poslušna uienka. Priia temu sledeči dogodek.   Mala Cvetka je
-   22   -                    '         -     - •
nenadoma hudo zbolela. V nevarni bolezni pa je iskala pomoči in olajšanja pri preblaženi Devici Mariji. Večkrat je prav srčno vzdihnila: ,O Marija, pomagaj! saj si Ti tudi Juliki pomagala." Mala bolnica si je namreč dobro zapomnila mično in podučno zgodbico, katero so ji povedali učiteljica v šoli, kako je nekoč Marija pobožno deklico Juliko, ki se je k Nji zatekla, obva-rovala velike, velike nevarnosti.
Pa še nekaj druzega prav lepega naj vam povem o niali Cvetki. Znala je na besedo ubogati. To prizna njena blaga mamica, katero je Cvetka iskre-no Ijubila in kateri jc zaupala vse svoje otroške bo-lesti. Pa naj vam povem Se, kako nas je zapustila Ijuba Cvetka.
V času njene smrtne bolezni ji je poslala njena dobra tetka iz samostana slaščic. da bi ji olajšala hudi kašelj. Ali kaj je slorila raala bolnica ? Te slaščice je razpostavila drugo poleg druge na mizo in ponujala svojim domačim, da bi kupili od nje to sladko blago. ln res! Njen blagi ala hoteč napraviti svoji hčerki zadnje veselje, odkupi slaščice za 24 vinarjev. Radosti polna pokliče nato strežnico in ji veli nesti ta denar z drugimi prihranki v samosfan, da bi se darovala Ijubemu Bogu zanju prečista daritcv. Kajne, mali čita-teljčki, da se čudite, kako je bila mala Cvetka v nežni otroški dobi tako zrelih misli in vzvišenih želja.
Sedaj vani je jasno, da je Cvetka res zgodaj dozo-rela za sveta nebesa. Jezus pa, najboljSi mladinoljub, je povrnil Cvetki vsa ta blaga darilca že tu z velikimi obresti. Ker je mala Cvefka sodelovala ie tu z mi-lostjo božjo, hočem reči, ker je vestno poslušala glas svojega angela. ji je dodelil dobri Zveličar, premili Jezus, veliko, veliko milosti.
Ko se je namreč čutila zelo slabo, je sama za-prosila gnspoda duhovnika, da bi opravila svojo prvo in zadnjo sv. izpoved pa sprejela še zakrament sve-tega poslednjega olja. In res, tudi te milosti ji ne-beški dobri Paslir ni odrekel.
Nato je pa prav ponižno prosila odpuščenja svojega blagega ateja, potem Ijubo mamico in tako povrsti vse svoje bratce in sestrice!
—   23   —
Kmalu pofem pa je Ijuba Cvetka vsa srečna iz-dihnila svojo nedolžno dušo. Angelci pa so jo ponesli pred prestol božji, pred božične jaslice božje, kjer se z vsemi nebeščani pri Ijubemu Jezusčku in Mariji radosti na veke.
Ali bodete pač tudi vi, mili čitateljčki, kdaj tako srečno umrli? Posnemajte že v zgodnji mladosti malo Cvetko. — Nikdar vam ne bo žal.
Y.