-pROLETAREČ" je delavski list za MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S.,P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. ar NO. 1511. M mrrmm4-rimmm mmllrv. Ilrrrmkrr «. IIMrT, a« mr m«' • SI. —" ' v « ••«.. aatter idr Ari »( t »airtM •( Msrrb Sr*. CHICAGO, ILL., 26. AVGUSTA (August 26), 1936. I'« MUlir <1 Mrrklf at '4-MII M. I.m »viiil nir Ave. LETO — VOL. XXXI. SVETOVNA FAŠISTIČNA REAKCIJA V OFENZIVI ENOTNOST TEMNIH SIL V BORBI PROTI DELAVSKEMU GIBANJU IN DEMOKRACIJI Hitler pripravlja nemško ljudstvo na vojno, ki jo ima v načrtu proti USSR Je nikdar ni bila solidarnost delavstva tako potrebna in nujna, kakor v današnji težki dobi ■ \ * Borba zet oblast nad sovjetsko Unijo Naglo dviganje cen živilom na račun suše vzlic obilim zalogam Umesavanje, ki podaljšuje vojno v Španiji E MOTNOST temnih sil, ki so se podale v boj, da zaduše, kar »luži napredku človeka in socialni pravičnosti, ni bila if nikdar bolj očitna in bolj izrazita, kakor danes. V svojih zavratnih naklepih si je svetovna reakcija svesta kres vsakega mednarodnega sporazuma, da je njena naloga in »jena dolžnost poraziti predvsem ljudsko fronto v Francji in Španiji. Danes posebno v Španiji! , Tako je Španija, ki je bila do padca monarhije pred petini leti za Evropo in ostali svet docela nevažna dežela, postala •pet njena najvažnejša točka, kjer se naj odloči, kdo bo dominantna sila na evropskem kontinentu: ali Hitlerjev in Mussoli-* mjev rasizem, ah pa delavsko gibanje skupno s tistimi ljudskimi strankami, ki so za socialno preuredbo, za civilne svo-bodščine in demokratično obliko vlade.— Fašističnim rebelom v Španiji pomaga diplomatično, z orožjem, finančno in s propagando Italija, Nemčija, Portugalska, katoliška cerkev, "Rev." Coughlin v Zed. državah s svojo unijo ia "socialno pravičnost", propagandistični aparat, ki ga lastuje in mu diktira Wm. R. Hearst, vsi ameriški kapitalistični dnevniki in magazini, vse ameriške trgovske komore, fašisti in kapitalistični mogotci v Franciji skupno s svojim časopisjem, direktno in indirektno toriji v Angliji, katoliška fašistična Avstrija b Ogrska, vsa reakcionarna kamarila na Poljskem itd. t Portugalska je prošlo soboto dala fašistični kontrarevoluciji v Španiji prvič odprto pomoč s prevažanjem municije iz nemških ladij preko svoje dežele na mejo Španije,, kjer jo iz-raca fašističnim rebelom. Za ta drastičen, nediplomatičen in neetičen korak se je portugalska vlada odloč;la iz strahu, da če ke fašistična kontrarevolucija v Španiji poražena, bo kmalu nato tlačeno portugalsko ljudstvo vrglo fašistični režim v svoji deželi. Reakcionarni španski generali so podvzeli svojo despe-ratno igro šele ko so si bili svesti izdatne finančne in druge opore v fašističnih krogih vseh dežel, posebno pa so se zanesli na Italijo, Nemčijo in Portugalsko, ter na cerkev. Niso se motili, a kljub temu so se prevarali vsi tkupaj v nadeji, da bodo imagali v par dneh. Niti malo se jim ni sanjalo, da se bi moglo (Nadaljevanje na 2. strani.) Na tačun letošnje suše so se živila zelo podražila, čeprav imajo prekupčevalske družbe zaloge polne deloma še od lani in dalj. Dvigajo torej ceno mnogim potrebščinam, katere so oni dobili od poljedelcev in živinorejcev zelo poceni. Na jesen nam obetajo še večjo draginjo. Basket živil, ki stanejo danes deset dolarjev, bodo čez par mesecev dolar ali dva dražja. Farmarji v splošnem višjih cen niso dosti deležni, pač pa prekupčevalci. Ako bi bili a-meriškl farmarji in delavci zadružno organizirani, bi bili tudi v sušah oboji veliko na boljšem, kakor pa so danes celo v dobrih letinah. Registrirajte se! Kdor se letos ne bo registriral, t»nlaj pri volitvah 3. novembra ne bo smel glasovati. Pazite na oznanila, kdaj so registracijski dnevi, ali pa se registrirajte v merodajnem uradu v mestni h HM. V Chicagu bo- ™j°PrTa „ M fU.IUt da „ ie Udja t.koj potopil. z moitvom vred. sta registracijska dneva 19. c>do. liooo-Bele hiše. Olson jc pohvalil tu-; ena stranka, čestokrat so "le- m() (|a so potom demokracije di Rev. Coughlina in dejal, da i galistične" ovire tolikšne, daLoljti<*na zakonodaja tako izje njegov (Coughlinov) načrt) jih je nemogoče za reformiranje ameriškega denarnega sistema dober in ga bo podpiral. , Olson je storil v politične m življenju precej napak. Ta je bila zadnja in največja, kajti Coughlin ne zasluži, da bi ga indorsirai v njegovem delovanju Kdorkoli, ki veruje v so- , , , _ , avgusta poroča o tem sledeče :i . , , • • ,7r> 3 • i • 4 • * vine, demokracije. Predstavniki socialističnega gibanja iz vseh krajev države t (Nadaljevanje na 2. strani.) cialni preobrat na temelju kooperativne družbe. t j nii i i/iv i ■ (I »ji»in/nu»i.j« --- premagati, i prernenif da sc odpravijo vse Tako tudi v Jugoslaviji. - I omejitve političnih pravic in Vzlic temu so se v nji skozi državljanskih svoboščin; vse prošlo poldrugo leto vršile kon- rR7\^e v pravicah med polno-ferencc delavskih zaupnikov, |ctniml možmi in ženami ter ki so končno sklenili ustanovi-1 vs(1 omPjjtve glede svobode or-ti, oziroma obnoviti socialisti- ^aniziranja in izražanja mi-čno stranko znova in jo prija- $|jenja viti kakor zahteva zakon odprav« političnih privile- Dclavska Politika z dno 8.; jkc vUda. irnul n ' i FLOYI> B. OLSON Proglašal se je za radikalca. V Političnem vrvenju je bil od mladosti. Governer Minnesote Ameriško bizniško časopisje za fašiste v Španiji v. ___ Ako bi sedanjo civilno vojno virov instigirala Moskva, do- primerja radikalne delavce v da so tista poročila izmišljena v Španiji presojali po vesteh v čim sta se Hitler in Musolini Barceloni podganam, kakršne jn je nato sprejel predlog fran-ameriškem kapitalističnem ča-zavzela obvarovati Španijo domujejo v kanalih. Vse bodo cos|ie vlade za nevtralnost v sopisju, bi morali fašisti zase- pred boljševiško katastrofo in poklali, vse pokradli in potem -pans|fefn konfliktu so isti časopisi v tej deželi zanikanje SERGIJ M. KIROV Ko so zarotniki izvršili poprečen atentat na Kiroia, je sovjetska vlada odgovorila z eksekucijami, s sistematično propagando proti kontrarevo-lucionarjem in z dramatično JOSIP STALIN obravnavo proti Zinovjevu, Kamenjevu in drugim obtožencem, katore je sodišče spoznalo krivim in jih poslalo v zapor. Medtem je sovjetska tajna policija s preiskavo nadaljevala in končno je planila v svet vest, da so planirali in'da še planirajo atentat na Stalina in na njegove naj^vestejše pomočnike bivši boljševiški veljaki, ki so daru?s o-značevani večinoma za trockijevce. Glavni instigator kontrarevolucije proti Stalinovemu režimu je glasom zapiskov in pričanj na sodni obravnavi, ki je končala prošlo nedeljo v Moskvi, bivši Leninov drug, bivši komisar za zunanje zadeve In nato sovjetski vojni komisar, Leon Trocki, ki živi že več let v izgnanstvu. Zdaj ima zavetišče na Norvežkcm, kjer je vladi pred naselitvijo obljubil, da se ne bo spuščal v splet-karsko politiko. Sovjetska policija je označila, da jc bil v mejah USSR glavni zarotnik za strmoglav-(Nadaljevanjc na 5. strani.) CERKEV ŽELI INTERVENCIJO V MEHIKI IN V ŠPANIJI Vatikan se zgraža nad grozodejstvi, ki jih uganjajo brez-božci nad duhovščino v Španiji in želi. da naj civilizirani svet kaj stori, da v Španiji spet zavladata red in mir in seveda cerkev, ki je imela oblast nad to državo do padca monarhije. Ako bi cerkev v Španiji imela smisel za korist ljudstva, mu ne bi bila vzela 20 odstotkov zemlje in bi ga ne bila zasužnjila gospodarsko in duševno. Zdaj zanje posledice. V tej de-želi in v Kanadi in-trigira katoliška organizacija K. of < ., ki hoče zaplesti vlado Zed. držav v spor z Mehiko. Na svoji prošli konvenciji, ki se je vršila 'prošli teden v To- sti Madrid že drugi dan, ko lo barbarizmom. Zares, velika »e začeli grizti med seboj začeli s svojo kontrarevolucijo. | branilca civilizacije, svobode drug drugega požrli. in Dve tretjini Španije so dali a- in človečanstva. Kjer so na krmilu radikalci, »krili na svoje notranje strani. meriški listi rebelom že drugi j S takimi vestmi bi bil ameri- »i nihče več ne upa na cesto v Vsi ameriški bogataški dnev-teden vojne in Madrid so jim ški bizniški tisk v stanju v par tnažni obleki in z belim ovrat- niki vpijejo o svobodi in demo-Je bil zdaj Že v tretjič. Letos obljub'li koncem vsakega te- tednih nahujskati ameriško nikom, kajti razcapana, neo- kraciji, da premotijo čitatelje, j* bil nominiran Za kandidata dna. Civilna vojna traja že še-; ljudstvo proti Španiji, v sluča- brita drhal bi ga smatrala za kajti drugače bi spoznali, da v zvezni senat. Pod njegovo administracijo Je bilo . sprejetih' več davčnih ^form, med njimi davek na dohodke, poseben davek na Podružne trgovine v prid ma-lih trgovcev, zakon, ki določa mak«imalni delavnik in mini- htevajo, da se naj vlada Zedinjenih držav postavi v bran za preganjane katoličane v mehiški republiki. Resolucija pravi, da mehiška vlada zatira cerkev, prosekuti-ra duhovnike in ovira ljudstvo v bogoslužju s protiverskimi naredbami. V razpravi o luciji so nekateri v naprej določeni delegati kritizirali ameriškega poslanika v Mehiki, Danielsa, češ, da je naklonjen proticerkvcni politiki mehiške vlade. Na Roosevelta pritiskajo že par let, da naj ga odpokliče in nadomesti z osebo, ki katoliški cerkvi ni nasprotna. Daniels je na take proteste in resolucije že lani izjavil, da je rontu, Kanada, »o delegati dru- reguliranje cerkva v Mehiki štev Kolumbovih vitezov spet stvar mehiške vlade in mehi-sprejeli resolucijo, v kateri za- škega ljudst^^^pa ni«-gova. KONFERENCA sti teden in fašisti še vedno sa- ju, da se bi radi nje začela v burzuja in mu storila konec, je to, kar ti listi v resnici pod- mo zmagujejo (v ameriškem Evropi vojna. Zahtevalo bi, da ali ga vsaj premikastila, da bi pirajo, faš:zem. Le razširjanje Dnil/CD DniMTI T A \/ METlEI Ifl kapitalističnem časopisju), do- ameriška vlada podpre Nomči- pomnil vse svoje žive dni. delavskega časopisja bo storilo y I Ulll 1 U, V/«t V ilLUCiLJU čim lojalisti more duhovnike in jo in Italijo, ker hočeta špan-> Vesti, da se Musolini pri- konec vplivom, ki ga ima slačijo ter posiljujejo nune, sko ljudstvo oteti iz nevarnosti pravi ja na intervencijo v Spa- talistični tisk nad ameriškim nato pa jih pobijejo. krvavega, kosmatega, umaza- list objavljal z največjo našla- ljudstvom. Brez tega bo masa Civilno vojno je glasom istih nega ruskega boljševizma 1 do pod sedemkolonskimi na- zavajana naprej in naprej, če- niji, je ameriški kapitalistični; Neki ameriški poročevalec slovi. Kopa je Mussolini dejal, sar ne smemo dopustiti. 30. AVGUSTA k. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. NAPORI ZA REŠITEV STIRIH2IVLJENJ LE DELOMA USPELI IZHAJA VSAKO SREDO.. Maj« Jugoslovanska D«Uvik« Ti»ko»M Drusba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenlh državah ra celo leto $3.00; zu nol 1*L? 1*.«»; za Četrt leta $1.00. Inosamstvo; ia celo lato $3.50; za pol lat* $2.00. Vsi rokopisi In oglasi morajo biti v našam uradu najpos*aJa do pondeljka popoldne za prioWitev v številki tekočega tod»- PROLETAREC Published every Wedne»day by the Yugi>f«'av VVorkmeri'« PublUhing Co., Inc. E»tab!iahed 1906. Editor............................... • Frank Zaitz. Business lisnager. v...............Charlee Pogorelec. Aseistant Business Manager.............John Kal. Jr. SUBSCRJPTION RATES: . United State«: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. LawndaU Ava. CHICAGO, ILL. Talapkoaat ROCKVVELL 2S64. —c— ■. _!_■ - —rr. Nepravična sodba o Jožetu Zavertniku Dne 28. avgusta mine sedem let, od kar je na svojem skromnem domu pri Clarendon Hillsu umrl Jože Zavertnik. K > je ležal v rakvi, -smo govorili in pisali o njegovih zaslugah v SNPJ, o njegovih uspehih v bojih proti nazadnjaštvu in v delavskem gibanju. Tudi nasprotniki so ob njegovi smrti pisali o njemu večinoma gentlemansko. Pokojnega Zavertnika zdaj omenjamo le ob obletnicah njegove smrti in v kaki jubilejni izdaji naših listov. Tudi Frank Kerže ga ima še v spominu. V Glasu Naroda z dne 13. avgusta t. 1. piše o njemu: . . Pokojni Zavertnik ja bi) avstrijski vojak do svojega zadnjega ia-diha. In pri stranki agitator, kateremu je bilo od svojih predpostavljenih naročeno, naj n« popusti sa las in tudi aa las ne vzprejme. Ni bil človek velikih idej, inicijativ, načrtov ali podjetij — vse je bilo usmerjeno in preračunano, vsa enakomerno, kakor dnevni vojaiki report . . ." Tak Zavertnik po Keržetovem mnenju ni bil sposoben iz Prosvete ustvariti list, v katerem bi mogii sotrudnikovati inteligentni ljudje in ki bi ugajal večini članstva. Zato je pod Za-vertnikom postal nič drugega got le "še en dnevnik". Dalje pravi Kerže v istem članku, ki ga je napisal v odgovor Ivanu Molku: Socialisti v Jugoslaviji prijavili vladi obnovitev svoje stranke (Nadaljevanje s 1. strani.) On»\ ki to svobodo uničujejo ali ogrožajo, se mora poklicati na odgovornost. Ob notranji svobodi in enakosti se morejo najbolje rešiti vsi problemi skupnega življenja v državi, tudi nacionalni. Ob popolni zaščiti kulturnih pravic nacionalnih manjin morajo biti notranji odnoAaji med Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci brez preglasovanja in brez majorizacije drugega nad drugim po vzajemnem sporazumu med večino svobodno izvoljenih zastopnikov teh »ku- Dne 18. avgusta je poiar v premogovniku blisu mesteca Moberljr, Mo., zaprl izhod, ker se je iaht vsled zgorelih lesenih opor zrušil z ventilacijskimi napravami vred. Z rešilnimi deli so nemudoma pričeli. Gornja slika prikazuje prizor, ko so skuiali do zajetih premogarjev zabiti rešilno cev za dovajanje zraka. Do njih so dospeli tri dni po nezgodi. Samo 50letni A. W. McCann je bil še pri zavesti, ko je rešilno moštvo doseglo njihov pin. l— Dr. Živko Topalovič: PETDESET LET BOJA FRANCOSKIH SOCIALISTOV "Ob dvajsetletnici (Prosvete) je nad vse zanimiva Tvoja pripomba glad« dela, ki ga je zahteval pokojni Zavertnik. Ne kvalitete, ampak kvantiteto, kakor jo zahteviT /offtian v navadni fabriki od svojih delavcev . . . List je postal nekaj časa pravzaprav družintko glasilo in čitali smo 'stro-kovnjaškeV članke o vsem. Bili so ti članki navadne šolske naloge srednje vrsta . . . Glasovi od zunaj so postajaU le ponižna vprašanja ali pritrjevanja. Ča zija kdo upal malo več, je zagrmelo tam in potem še tedne odmevalo i« manjših naselbin, koder to bili zvesti sateliti svojega gospoda . .. Kaj je bila posledica? Tisti, ki so bil"zmožni, so utihnili, ostali, ki so včasi imeli zvoja pomisleka, so se umaknili. Zavertnik je končal z regrutnimi vajami in vza ja bilo vojaško disciplinirano . . . List je postal vseskozi delo centralne, vojaško organizirane mašine. To se je kazalo v vsaki številki Prosvete, ki je polagoma izgubila vso svojo sočnost in postala od dne do dne enaka. ... In kljub svoji mogočni agitaciji — zakaj vsako društvo je bilo agitator — ni Prosveta nikdar mogla pridobiti več, kakor dobro osmino od celozkupnega članstva za svoj dnevnik." Jože Zavertnik je bil torej coklja na vozu Prosvete in v škodo jednoti, ki ga je uposlila za glavnega urednika svojemu glasilu. Frank Kerže bi storil vse drugače. Pravi, da če bi bil dnevnik dan njemu v roke, bi ga bil skušal napraviti glasnika velike večine vsega članstva. Ampak tudi Kerže bi imel težavno delo. Ce.se bi ravnal po trditvah Ameriške Domovine, ki ugotavlja, da je ogromna večina članstva SNPJ katoliškega prepričanja, bi moral preurediti "Prosveto" le v "Še en katoliški dnevnik." Iz tu citiranih Keržetovih stavkov je jasno, da je bilo DOBRO za SNPJ in za Prosveto, ker ji je napeljeval idejno, z iniciativami in z delom MOŽ kot je bil JOŽE ZAVERTNIK, namesto Frank Kerže in njemu enaki. V. (Nadaljevanje in konec.) |ske organizacije in po teh or-In kljub obstoj&nja treh struj *anizacijah twr a parlamentar- Izkušnja je pokazala, da je ohranitev skupne . jugoslovan-ke države zgodovinska potreba in najboljši pomoček za gospodarski, kulturni, nacionalni in socialni razvoj vseh južnih Slovanov. Zaradi tega se tudi prostor. Demmer Sezton je bil v omotici in bi živel v ^aiTlO brez pridržka iz- tem stanju le še 30 minut, je izjavil zdravnik. Ostala jav|j~mo ?u jugoslovaiisko dr- dva premogarja, 26letni Ldward Stoner in 27letni Geo. ? sku|most marVOČ bom J T. Dameron st. bila že mrtva. Omagala sta vsled priti- ^ ^ ^^ propagando •ka strupenega plina. — N. sliki spodaj so člani druž.n ^ od|<^no pobijali kon_ teh delavcev, ki so čakali pri šahtu, kdaj jim prinesejo trarevo,ucionarno fašistično njih drage na povr.je. , - - 7 po|ilikt>> ki ima namen razbija- ti novoustanovljene narodne države ter pod jarmiti njih dele pod oblast velikih osvojeval- cev. V-a gibanja, ki imajo namen ustanavljati nekake samostojne in male države proti jugoslovanskemu edinstvu, so reakcionarna, kontrarevolucio-narna in v kolikor taka obsto- Katoliška "politika" v U. S. A. Pirčevi slovenski katoličani so za Roosevelta. Coughlinovi slovenski katoličani so za "fathra" Coughlina in njegovega predsedniškega kandidata Lemkeja. Taka zmeda! V Vatikanu je pritožb na ikupe. Liberty liga preti, da njeni člani ne .bodo več prispevali za vzdrževanje katoliških škofijskih palač in zavodov, če bo Coughlin lahko še v naprej napadal. Coughlinovi prijatelji sveti stolici s številkami dokazujejo, da je Coughlin jako spreten kolektor. Zakaj pa se pri tem pravzaprav gre? Liberty liga poudarja, da je proti komunizmu in zato pobija new deal. Coughlin pravi, da je proti komunizmu in zato pobija nevv deal. Ker verujejo v čudeže, jim priporočamo, naj molijo, da pride nadnje »veti duh in jih razsvetli Varujejo pa se naj rdečih jezikov nad svojimi glavami. To bi bil komunistični znak — Bog nas varuj! Stanovanjski problem v ameriških mestih Stotisoče družin v ameriških mestih živi v slumsih. Hiše v njih so starinske, mnogokje polne mrčesa in v vseh ozirih nesanitarne. Rooseveltova administracija je obljubila, da se bo stanovanjskega problema resno lotila. Ostala je večinoma pri obljubi. Vladna statistika sama priznava, da je v tej deželi treba 700,000 novih domov. L. 1935 je bilo zgrajenih samo 100,000. Sanitarna, moiderna stanovanja so ena izmed največjih potreb ameriških delavskih družin. Toda je problem, ki ga kapitalistične stranke ne bodo rešile. Konstruktiven program za preskrbo dostojnih stanovanj ameriškm delavskim družinam ima socialistična stranka. Izveden bo, kadar bo ljudstvo poverilo vlado svoji stranki. v stranki, od katerih se ena zliva že bolj s komunisti, je bih kongres enodušen v splošni o-ceni položaja stranke in taktike, ki se danes usiljuje stranki. Mi danes proslavljamo veliko zmago. Naša stranka prevzema vodstvo vlade v državi. Ta mandat nam je dalo splošno narodno glasovanje v demokraciji in mi se temu mandatu ne moremo in ne smemo odreči. Pe bi ga odbili, ne bi bila mogoča drugačna vlada kakor fašistična, ki bi, da «e obdrži, šiloma razgnala našo stranko, strokovne organizacije ter uničila pravice in svoboščine naroda. Toda tega pomena, tega političnega vodstva naroda v o-brambi demokracije socialistična stranka ni dobila slučajno. To je, pravi kongres, rezultat polnih petdeset let strpljivega in nepretrganega dela in boja. To je rezultat naše zvestobe do socialističnega programa in socialističnega nauka. Mi nismo neznačajna skupina, ki "želi dobro" delavcem in to doseže kakor že in s čimer že. Mi smo gibanje, ki ve, da se prav dobro tako za delavce k akorda, ves narod, more doseči samo, kadar bo kapitalistični način proizvodnje in lastnina pomo-čka za proizvodnjo zamenjana s socialističnim. In da se to doseže .'e potrebno, da se ves delovni narod združi v samostojno socialistično stranko, da do-j no-akcijo storiti vse, da se še danes, z neposrednim pritiskom na gospodarstvo in državo čim več mogoče izboljšava položaj delovnih množic. Končno je treba vršiti veliko izobraževalno delo, ustvarjati proti vsem ostalim socialistično kulturo in socialistično vedo širiti. . Mi smo danes nji vrhuncu zmage, ker smo stalno ostali zvesti svojemu programu. Nasprotniki so nas zaradi te zvestobe napadali, mi smo se branili. Iz naših vrst so časih nestrpno silili na desno in v popuščanje samostojnega razrednega boja, časih na levo v po-buno ,'iu)ir!i fiKivmii lJrmi zmage," pravi sklep kongresa. Ze od zdavnaj so nas silili in pozivali, da sodelujemo v vla- riliastičnega fašizma. Proti tem gibanjem se bomo mi odločno borili. 1 Toda izkušnja je dalje tudi di. Ali smo to odklanjali. Po- pokazala, da v jugoslovanski stavljali smo pogoje za sodelo-:fjr*avni skupnosti demokracija vanje v vladi, toda te pogoje i kot sislcm vladavine ne more lahko izpolni samo narod. Za- funkcionirati brez političnega htevali smo: da postane socia- prjZnanja individualnosti, po-listična stranka največja od j Ht;^ne oaebnosti jugoslovanske vseh in z največjo skupino v 1 celote. grb Hrvatov in Slo- parlamentu; da ji ostale stran- vencev. Njim se -mora dati tega stranka prevzema svoj del odgovornosti v vladi, nju stranke in nejasnosti nje-|v Toda stranka niti trenutek nih poti. Toda stranka je kljub vsemu ostala zvesta sama sebi. Ostala je zvesta svojemu programu. Ta doslednost je imela uspeh. Ustvarjena je notranja disciplina, ustvarjena vdanost poedinca celoti in vo- ke dajo sol,dno večino v par- možno,t, da M v organizaciji lamentu v svrho izvedbe v na-,if| življenju države posebej poprej določenega programa; da, kaž ()bliko> v kateri se Tlaj bodo kot garancija socialisti L favr4i je treba naiti s spona čelu vlade ter imajo v njej razurTmimi napori po 8Vobodno pristojni vpliv, sele danes so z . .. .. . .. .... \ . j. . , . . izvoljenih zastopnikih ljudstva. odlokom naroda ob volitvah v, , .. . . , .. . . . ^ ... .. s Ni dovolj, ce smo le proti izpolnjeni ti pogoji. In zaradi-1 . ...... .... , ; ' ; , e« j . centralistični ureditvi države. ne pomišlja, da krene s svoje ga prvega pota^ da preneha biti zvesta svojemu pravemu programu, uničenju kapitalizma in samostojnemu razrednemu boju. Logični notranji razvitek v demokraciji sili lja k požrtvovalnosti. Imponi- stranko, da danes sodeluje v ralo je vsemu narodu, ko je vi- vladi z drugimi strankami. To-del, da se v socialistični stranki Ida tudi tu bo stranka čuvala ne more uganjati osebni kari- samostojnost ter samo priprav-jerizem, marveč, da se vsakdo ljala pot k svoji popolni obla-mora podrediti volji celote. *ti, k pridobitvi absolutne na Stranka je imela pogum, da je odkrite nastopala proti uporniškim zablodam, ki so tupatam zajele tudi širše množice, ter se jim uprla. Velik učinek je rodne večine in s tem tudi k integralnemu uresničevanju svojega programa. Zvestoba posameznikov do stranke in zvestoba stranke do programa, nas imelo vedno na vso narodno je privedla do početka oblasti. bi tudi v b6ju proti vsem osta- j množico to, da jc socialistična Ta nas bo privedla končno tudi lim strankam narodno večino stranka vedno ohranila notra-za to stranko ter to stranko njo demokracijo ter sklepala o dvigne do politične oblasti v j vsem ob popolni svobodi in e-državi. Poleg te glavne naloge je treba vršiti še dve nalogi: organizirati delavce v gospodar- nakosti članstva. Videlo se je. da ima program, v katerem ne popušča. In končno je prišel čas, da je po kolebanju in po- Milica in stavke V zadnj&i treh letih je pomagala milica streti stavke v državah ameriške Unije. Dali so jo na razpolago enako republikanski kot demokrataki governerji. Enotnost temnih sil v borbi proti delavskemu gibanju in demokraciji (Nadaljevanje s 1. strani.) spansko delavstvo upirati več kot teden dni močni, organizirani armadi, ki so jo potegnili oni za seboj. Ameriški kapitalizem in kapitalizem v ostalih buržvaznih demokratičnih deželah morda ni natančno za fašizem Mussoli-nijeve in Hitlerjeve sorte. Ampak drugačnega sploh ni. Rajše, kakor da bi izkoriščevalci popustili delavcem, ali jim dovolili delavsko demokratično vlado, se zatfečejo po pomoč k fašizmu, kakršen je! Istočasno,rko se vrši propaganda solidarnega kapitalističnega sveta proti ljudski fronti v Španiji, pripravlja Hitler nemško ljudstvo in reakcijo v drugih deželah na mobilizacijo proti sovjetski Uniji. To je "firerjeva" glavna kocka in na to stavi vso svojo bodočnost. Čimprej se mednarodno delavstvo s tem dejstvom sprijazni, toliko laglje bo preprečilo, ali v slučaju konflikta onemogočilo njegove umazane imperialistične nakane. r . * ' V tej, zgodovinsko tako kritični dobi, bi bilo nujno potrebno, da nastopa delavsko gibanje enotno in odločno. Kdor danes solidarnost delavskega razreda tuši, je vedoma ali neve-doma izdajalec svojega razreda. do polne oblasti. Razprava o političnih grupacijah ameriškega delavstva Chicago, III. — V petek 28. avgusta bo v klubu št. 1 JSZ po končani seji razprava o političnih grupacijah ameriškega delavstva v letošnji volilni kampanji. člani in Članice, udeležite se te seje vsi, ker bo važna. Me 1 drugim bodo na tej seji volitve v odbore JSZ. Apeliramo na vse, ki morejo, da nadaljujejo z nabiranjem podpisov na nominacij-ske peticije soc. stranke. V Chicagu jih moramo dobiti 18,-000, v vsi državi Illinois pa najmanj 25,000 dobrih podpisov, da bodo peticije priznane in naši kandidati označeni na glasovnici. Povabite na prihodnjo sejo v petek prijatelje, da pristopijo v klub. Na prošli seji sta pristopila John Jurečič in Etbin Kristan, ki je v klubu predaval o položaju v Franciji in Španiji. Treba se je ob enem jasno izreči zi\ politično individualnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni drjSaCl. To ni samo notranja potreba zaradi pravilnega funkcioniranja nase demokracije, marveč tudi zadeva, ki jo zahteva varnost države. To željo in voljo so že večkrat do danes ljudske množice same izrekle. Notranji narodni sporazum je najvažnejši temelj državne varnosti. Po poti popolne svobode in enakopravnosti je ta sporazum najhitreje in najuspešnejše dosegljiv. Oni, ki jim je do njega, naj se potrudijo, da čimprej pride do popolne Zahtevanje kakršnegakoli sporazuma ali rešitve izven demokracije, izven prejšnjega svobodnega političnega organiziranja, izven prej svobodno i-zvoljenih ljudskih zastopnikov, je samo izgubljanje časa in podaljševanje prehodnih ra-žimov brez demokracije. Toda mi se zavedamo, kakršnakoli naj bo notranja ureditev države, da to ne bo rešilo osnovnih problemov delovnega •judstva po mestih in vaseh. Zaradi tega osnavljamo svojo posebno socialistično stranko. Mi imamo poseben cilj, da bra. nimo razredne potrebe in interese delovnega ljudstva. Mi imamo svoje socialistično nazi-~anje glede tega, kako v ga, podaistvu obstoja eksploata-rija dela od strani kapitala in fi kakšnimi pomoč ki se je treba boriti proti tej eksploataciji. Izhodna tečka v našem boju je bedno stanje delovnega ljudstva v gospodarski krizi. Vse breme te krize so zvalili na delavce po mestih in vaseh. Mi hočemo, da se v javnem življenju borimo za novo gospodarsko in socialno politiko. Hočemo vrsto ostrih gospodarskih ukrepov od oblasti finančnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, ki bodo po načrtu skrbeli za zaposlitev in delo ter vestno poskrbeli za zaposlitev Vsakega državljana, zaslužek Žlvljcasktga minimuma ter trajno dvigali pot rosno in kupno silo široke ljudske mase. Na kulturnem polju zahtevamo čuvanje ljudskega zdravja, šolanje splošno in strokovno. Hočemo popolno varstvo porodnic in mladine, popolno zavarovanje miru in blagostanja v starosti. Zahtevamo got> ve ukrepe proti izkoriščanju človeka po človeku, proti zadnjim ostankom suženjstva in obenem hočemo ustvarjati predpogoje za novo gospodarstvo, za novo gospodarsko demokracijo. V smislu določb današnjih zakonov bodo naši zastopniki prijavili stranko oblasti, da jo odobri. Ne poznamo nobenih razlogov, iz katerih odobritev naše stranke ne bi bila mogo- ča. OBISKI V SLOV. DEL. CENTRU Slovenski delavski center in urad Proletarca so posetili To-ny Sotosek iz I>a Salla, IH-. John in Mary Jereb iz Etne, Pa., Mary Primozich iz Rilto-na? Pa., Joseph. Marv, Albert in Robert Adamič iz Clevelan-da, ki so bili na počitnicah v Louis in Anna M. Coloradu, 'n prave demokratične vlade v Cernich, ter John in Ana Zaic Jugoslaviji. i vsi iz Clevelanda. TRI DNI OBUPNEGA ČAKANJA PRI ŠAHTU 2ene in otroci »tirih premog ar jee, ki so hili »ajefi r majni pri Ijrju, Mo. Samo dva to prinesli iiva is jama. fodatki o tej nesreči — vrhnjo sliko na tej strani. X SERAFIMOVIČ: ZELEZHA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruicine sa "Proletarca" ANGELO CERKVENIK Kapitalist, ki financira španske fašiste T* (Nadaljevanje.) Ko/Juh nadaljuje: nj^gkom j«mo ušli. Gore nas branijo. l>a-wk0 se za nekoliko trenutkov oddahnemo. •Li pa nam kar na lepem zastavi pot nov jorrainik. Kdo je ta sovrag? Gruzinci so, ;HrViki, ki se od kadetov prav nič ne razvijejo, zakaj tudi oni se bratijo z bogataši in premrl ju je j o le, kako bi sovjetom zavili "vojaške oči mu odgovarjajo: "Ti pa tvoji sovjeti! Nagi smo, bosi smo, j^ni »mo!" f4 Kožuh je umel tovor njiho-vih oči ter je doumel, da pomeni ta' odgovor pogubo. Tedaj je položil na mizo poslednjo karto. Obrnil se je h konjikom: "Sodrugi, vi ste na vrsti! Zavzemite ta put tu spredaj z naskokom!" Vsi konjiki, vsi prav do poslednjega moža lorMumeli, da je naloga, ki jim jo je dal vr-kovni poveljnik, nesmiselna. Ježa čez ta ozki gost pomeni, da bo polovica konjikov oblekli mrtva na mestu, druga polovica, ki ne fomotfla preskočiti kupov mrličev, pa se bo la umakniti ter bo pri umiku postre- Ijma. Toda konjiki so bili tako vitki, jahalni pla-iiiso se jim tako čudovito prilegali, orožje ijihovih očetov, dedov in pradedov se je v močnih žarkih tako junaško bleščalo, prelepi itepni konji so tako živahno tresli svoje gla-?e,daso konjiki glasno odgovorili: "Sodrug Kožuh, most bomo zavzeli!" Top, ki je bil skrit, je začel obstreljevati ti-fe mesta za mostom, kjer so stale strojnice, ftilsite glohpli in irore so se polnile s silo-fitim, naraščajočim odmevanjem . .. Medtem p so konjiki, popra vi vši si kučme, molče, ne-slišno skočili izza ovinka ter v dolgi, zredčeni niti zdrveli k mostu in čez most. Gruzinski krojni strelci so se skrivali pred belimi oblaki iripnelov, ki so pokali nad njihovimi glava-ni. Divje bobnenje v gorah jih je zmešalo. Niti od daleč niso računali, da bi mogel biti kdo tako blazno drzen, da bi poskušal napa-ti jih, ter so mnogo prepozno sprožili stroj-lice. Prvi konj se je zrušil, pa drugi, pa tretji, a konjiča je bila že sredi mostu ter je v IlMiskovitem zaletu dosegla tudi že drugi IH I tz topa je zletel poslednji izstrelek — in Imeniki so pokazali pete. I fluraaaa! Začelo se je klanje. Cnrzinske čete, k: so bile blizu mosta, so pnvtako zbežale ter izginile. Tisti vojaki, ki so stali neposredno ob moto in so bili od svojih tovarišev odrezani, so linreli k vodi. Hoteli so se ukrcati na par-Ae ter zbežati. Toda gruzinski častniki »jih prehiteli, »o skočili k čolnom ter naglo •Veslali proti parnikom. Iz dimnikov so se iKli gosti oblaki dima. Parniki so zdrseli t vodi. Gruzinski vojaki so stali do kolen in kolkov v vodi ter so stegovali svoje roke proti Ptrnikom, kričali, prosili, kleli, rotili—od za-toj pa »o padali na njihove glave udarci tež-Mi sabelj; velike krvave luže so plavale po vodi. Parniki ao bili vedno manjši, dokler se niso J drobne črne pike na obzorju popolnoma iz-Pibile. Na bregu ni bilo nikogar več, ki bi W prosil in moledoval. XXIII. Nad gozdovi in globelmi so se začeli grmadi skalnati vrhovi. Kadar je z vrhov zapito, se je za hip soteska ohladila, drugače *•© ljudem nagajale muhe. Bilo je strašno Vroče. Nad cesto so se dvigali oblaki. Cesta je podobna ozkemu hodniku. Na °beh straneh se dvigajo visoke-in strme ^e. Ovinki so zelo pogosti; nikdar človek ®*ve, kaj ga utegne za ovinkom počakati. Ne "tores «e obrniti ne na levo ne na desno, na-Pa prav tako ne Ljudska reka se neprenehoma zliva v to skalnato korito. Skalnate Rrmade zakrivajo morje. Vsa kolona zastane. Vozovi obstanejo, ko-in ljudje prav tako. 2e dolgo, neznosno *°'fo čakajo, posle j pa se vsa kolona zopet ^»kne in zopet kmalu obstane. Nihče nič ne ve, vsakdo vidi pred seboj le vozove, ob straneh navpične skalnate zidove, nad seboj košček neba... Zdajci se oglasi droban glasek: "Mama, jesti..." Pa na sosedovem \o«u: "Mama, jedel bi..." In tako naprej. "Ali boste utihnili? Kje naj vzamem? Menda vendar ne mislite, da bom splezala čez te stene!" Otroci ihtijo, vzdihujejo, potem pa nepričakovano zakričijo: "Mama, daj koruzne kaše! Koruzne kaše!" Matere gledajo okrog sebe kakor preganjane volkulje in tepejo otroke. "Ali boste... Kdo bo to prenašal? Da bi vsaj kmalu pocrkali... Saj trgate človeku srce iz prsi!" Tako govorijo neštete matere in bridko, obupno jočejo. Nekje daleč se oglasijo streli. Nihče se za to ne zmeni, nihče ne ve, kaj se godi. Tako stojijo eno uro, dve uri, tri ure ... Potem se zopet pomaknejo dalje in zopet za-stanejo. "Mama, koruzne kaše!" Matere so tako razsrjene, da bi najraje vse pograbile za goltanec. Obrezumljene brskajo po vozovih in se medsebojno zmerjajo. Naposled iztaknejo nekje nekoliko mladih turščičnih steblik, jih tako dolgo žvečijo, da jim ob zobeh zakrvavi meso, potem se pri-pognejo k pohlepno odpirajočim se otroškim ustecam, ki jih napolnijo s prežvečeno travo. Otroci požirajo, poskušajo požreti, a trda slama jih zbada v grlo, da kašljajo, se davijo ter naposled v*e ?7 pljunejo in takricljo: "ne maram .. . ne. . . ne maram . . ." Obupane matere se nad njimi zjeze: "Kaj pa hočete? Presiti ste!" Otroci se solzijo. Nekateri še enkrat posku^ šajo požreti, a zaman. ?— Kožuh stiska čeljusti in opazuje z daljnogledom sovražnikove položaje. Poveljniki, ki se gnetejo okrog njega, prav tako z daljnogledi opazujejo sovražnika. Vojaki- pripi-rajo trepalnice ter vidijo tudi brez daljnogledov prav tako dobro kakor poveljniki z daljnogledi. Za ovinkom se skalnati gorski zidovi razširijo. Skozi širok lijak se vidijo temnomodre gore, ki so po pobočjih poraščene z gozdovi. Vrh najbližnjega pobočja je skalnat in gol. Tam so sovražnikovi strelski jarki, šestnajst topovskih žrel požrešno pričakuje, kdaj se bo iz ozkega hodnika na cesto izlila množica. Ko je hotela kolona stopiti skozi ozka vrata, so se oglasili topovi in strojnice. Vojaki so naglo skočili nazaj ter se skrili za stene. Kožuh je predobro videl in vedel, da se ne bi mogla po tej ceeti prebiti niti drobna ptička. Kolona se ne more razviti. Pred njo je en sam pot in na njem čaka smrt! Kožuh pogleda na svetlikajoče se mestece, ki stoji spodaj ob morju in na sinji zaliv, kjer čepijo črne gruzinske ladje, človek bi moral najti kakšen nov izhod! če bi le vedel, kakšen! Kožuh poklekne na tla ter se začne plaziti okoli zemljevida, razgrnjenega čez prašno cesto in preučevati celo na videz še tako malo pomembne gorske ovinke, steze in razpoke. "Sodrug Kožuh Kožuh dvigne glavo; pred njim stojita dva, ki sta se ga očividno malce preveč na-srkala. "Kanalji, do nezavesti sta se že napila!" si misli Kožuh, vendar pa ne zine nobene, marveč ju samo gleda. "Torej, sodrug Kožuh, čez ta beli prt ne bomo mogli skočiti na ono stran .. , Gruzin bi nas vse do poslednjega moža postreljal..., toda mi dva sva tako rekoč poizvedovala . prostovoljno ... da . .." Kožuh ju nenehno ostro opazuje: "No, zadihaj, pošteno zadihaj vame! Saj veš, da za takšen pregrešek vojaka ustrelimo!" "Prisegam ti pri vseh svetnikih: To je samo gozdni zrak! Po gozdu sva hodila ter vdihavala gozdni zrak." (Dalje prihodnjič.) OGLAŠAJTE v PROLETARCU Juan March je najbogatejši španski kapitalist. On je poleg cerkvenih knezov prispeval prve milijone sa financiranje fašistične kontrarevolucije v Španiji. Ko se je pričela, »e je umaknil v Francijo. Na tej sliki ga njegovi privatni stražarji sakrivajo pred časniškim) fotografi. _ , , ---> glasovi iz našega gibanja V CHICAGU NA XI. ZBORU JSZ . Piše Nace Žlemberger Zbral JOHN RAK Cleveland, O. — John Kre-bel je poslal dve naročnini in pripomnil: "Novic vam ne sporočam, jih itak lahko berete v dnevnih časopisih. — Anton Jankovich je za drastično agitacijo, Se nič ne naredi, pravi on, ake ne delaš. — Frank Te-gel je poslal $2 v kampanjski sklad JSZ; to vsoto je zbral med prijatelji in znanci. Red Lodge, Mont. — Kajetan Erznažnik sporoča, da na* bo osebno obiskal prihodnji mesec, ko bo na i>oti na konvencijo JSKJ v Cleveland, O. Mclntyre, Pa. — Vincent Yaksetich je podvzel nekaj obiskov in dobil štiri naročnine. Nabral je tudi $6.35 v agitacij-ski sklad JSZ. Weat Alis, Wi». — Frank Matkovich sporoča, da bo njih klub .st. 180 JZS obdržaval ba-lincarsko tekmo skozi dva dni. Prebitek te prireditve bo porabljen izključno v kampanjske namene. • Export, Pa. — Andrew Bogata y se je zopet odzval. Tokrat je poslal v agitacijski sklad JSZ prispevek društva št. 232 SNPJ v soti $2. Nad poldrug sto tisoč dolarjev vstopnine za prize fight Dne 18. avgusta sta se spoprijela v Yankee stadionu v New Yorku profesionalna bokserja črnec Joe Louis in Jack Sharkejr, Litvinec po rodu. Zmagal je Louis v tretjem spopadu. (Nadaljevanje) Po vrnitvi v ('enter mi je so-družica Angela Zaitz sporočila, da so zame dobili stanovanje pri Franku in Mary Udo-vič. Je zelo'blizu dvorane, v kateri smo imeli zbor. Vrh tega mi je bila Udovičeva hiša znana že od prej. Ako bi me poslali na stan kam daleč, bi imel * hojo in vožnjo ponoči težkoče. Tako pa sem šel iz dvorane le preko ceste, nato po kratki stezi med dvema hišama, potem čez alejo in že sem bil na Udovičevem vrtu. Stanovanjskemu odboru sem namreč sporočil, da naj mi sobo dobi kje blizu. Morda ni pametno pripovedovati nadloge. Vzlic temu radi govorimo o njih, če smo prizadeti. Trdil sem v uvodu tega spisa, da sem mlad, pa čeprav nadšestdeset-letnik. Nesreča pri delu mi je pred leti vzela eno oko. človek ima dva zato, da boljše vidi. Ako mu enega kar takole zmanjka, mu ga ne nadomestijo nikaka očala ,in ne še tako lepo umetno oko.' Brili ion, Wia. — Prvo naro- Frank Udovich je stara ko-čilo za izvod Ameriškega dru- renina, družabnik, pevec, in že žinskega koledarja letnik 1937 dolgo let aktiven v SNPJ, JSZ je poslal Frank March. Po a- in v raznih drugih društvih, meriško pravimo takim "early Kavno tako njegova soproga birds". Mary, ki se je udejstvovala po- Herminie, Pa. — Anton Zor- sebno v ženskem društvu "Na-nik je dobil s pomočjo somiš- da" Št. 102 SNPJ, v agitaciji ljenikov v Rankinu, Pa., pet za Pn sveto in Proletarca in v novih naročnikov. Več o tem je dramatiki. Bila je večkrat de-v njegovem dopisu v tej številki. legatinja na konvencijah SNPJ in na zborih JSZ. Imata dve Chicago, 111. — Vrtna vese-! hčerki, ki si sami služita kruh. Hči kluba K I v prid klubov* blagajne za našo agitacijo se Kna je omožena. Udovjcev dom ; je ličen. Mary mi je pokazala bo vršila prihodnjo soboto 29. čedno sobo in mi rekla, da sem avgusta. . Kje? V Slovenskem lahko pri n jih dokler hočem. delavsKem centru. Imeli bomo "Sobo in zajtrek imaš pri nas plesno zabavo v dvorani, sla- brezplačno, časa imaš dosti, doled in sodo boste lahko dobili na prostem, balincarji bodo tekmovali kolikor jim drago, oddan bo nekomu bicikel in tako bo zabave vsake vrste za vse. Pridite! Detroit, Mich. — Frank Re-zišnik .je nabral $2.80 v kampanjski sklad JSZ. Chicago. — Peticije z nabranimi podpisi za nominiranje socialističnih kandidatov morajo biti vrnjene našemu uradu najpozneje dne 31. avgu- torej ostani dokler te je volja in bodi med nami kakor domač." Sodrug Udovič se že mnogo let bavi s ptevažanjem premoga. pohištva itd. "Prosveto" in "Mladinski list" vozi on na pošto. Pred leti je vse prevozno delo vršil s konjem. Zdaj ima že dolgo truck. Konji so na čikaških ulicah danes redka prikazen. Par večerov sva si posteljo pri Udoviču delila z našim po- Grangekaro, ki vozi do parka. Bili i-mo skupaj Joseph ftkof, Frank Mat ko in pisec teh vrstic — vsi trije iz Ohia, in pa naš spremljevalec Tom Svetlik. Ko smo stopili v park, se je pred nami razgrnila obširna' ravan z umetnimi holmi. Ob potih in na tratah je zasejano drevje in grede rož. Stavbe, v katerih domujejo razne živali iz vseh krajev sveta, so lepo razvrščene. Izredno zanimivi so domovi levov, tigrov, medvedov raznih vrst itd. Brlogi za te zvori so umetno posneti po krajih, kjer je njihova prava domovina. Bogata je zbirka raznih„kaČ, ptičev in tudi morskih živali. Videli smo rpnog<), a ne vsega. Prostor je prevelik, da bi mogel človek vse pazno ogledati v poldnevu. Največ zabave smo imeli pri opazovanju opic, ki so se tudi močno zabavale in skakale po skalah. Tudi medvede je prijetno opazovati, kako se igrajo. Ob potih so klopi, da se trudni obiskovalci parka lahko od poč i je jo. Jaz sem se rade volje poslu žil te ugodnosti. Brookfield zoologični park še vedno izpopolnujejo in #ra-de stavbe za razne zveri, kakršnih zdaj še nimajo. Dobili jih bodo letos in drugo leto. " Tudi pingvine iz polarnih krajev so imeli, pa jih v čikaški klimi kljub umetno mrzlemif zraku in ledu niso mogli ohraniti. Pravijo, da bo v par letih to največji in najmodernejše urejen 7vermjak na svetu. Zdaj ga baje samo hamburški prekaša in deloma newyorški. Hvala našemu spremljevalcu Svetliku. Skozi vse tri dni zbora je bil zaposljen s prodajanjem "čipsov". To so tiketi, katere kupiš, da z njimi plaču-ješ pijačo v točilnici in hrano v obednici. Oboje so čikaški sodrugi in sodružice vzorno vodili. V obednici in kuhinji je bilo vse snažno in hrana jako okiisno pripravljena. * (Dalje prihodnjič.) PROSVETNA MATICA sta. — Piknik v korist Prole- j žrtvovalnim sodrugom Matt JOK LOUIS Te ".športne predstave" se je udeležilo 29,331 ljudi, ki so plačali $159,-9S2 vstopnine. Omenjena bokserja sta dobila za nabijanje drug po drugem Louis $40,903.74, in Sharkey $34,056.45. Na tisoče in tisoče dolarjev si je menjalo lastnike v«)ed stav in dogodilo se je mnogo pretepov med oboževalci enega in drugega. Stadion niso napolnili samo "ameriški" delavci, kajti med njimi je bilo tisoče priseljenih Litvincev, Italijanov, Židov, Nemcev itd.................. ......... Dobiti 30.000 ljudi v New Yorku na pritfl fight ni posebno težko, valic temu, d* je vstopnina razmeroma ze-lo visoka, če pa jih pride od pet tisoč do petnajst tisoč na delavski shod, je to že množica! Socialisti imajo pred sabo še mnogo vzgojnega dela, s katerim morajo ne le med Američane, ampak med delavce vseh narodnosti. | kampanjski sklad JSZ. tarča se bo vršil v nedeljo 13. sept. pri Anton Keglu v \Villow Springsu. La Salle, 111. — Tu se je ob' priliki klubovega piknika mudil na agitacijskem obisku Ch. Pogorelec, tajnik JSZ. Dobil je 15 naročnin, večinoma nove. Arma, Kans. — Martin Kru-šič ie poslal za društvo št. 434 SNPJ $2 v kampanjski sklad JSZ. Moon Run, Pa. — "Priloženo je vsota $2.00, ki jo prispeva društvo št. 141 SNPJ v Uni-versalu, Pa., za Tom Mooney-jev obrambni fond", je pisal Jacob Ambrozich. VirHen, 111. — Dodatno pismo Frank Ileršiča vključuje spet en dolar v kampanjski sklad JSZ. Prispevalo ga je društvo št. 74 SNPJ. Palisade, Colo. — France« Debelak je poslala $1, ki ga je prispevalo druš. št. 162 SNPJ. Willamette, Oregon. — Iz, tega kraja v Proletarcu še ni bilo glasu. John Zaniker je prvi, ki je poslal pismo in gotovino, s sporočilom, 'priloženo je dolar v kampanjski Sklad JSZ." Maynard, O. — Anton Ska-berne se je oglasil z eno naročnino. Johnstown, Pa. — Žensko društvo št. 600 SNPJ je prispevalo v kampanjski sklad JSZ $2.00. Salem, O. — Frances Mi-hevc je poslala dve naročnini. Sporoča, da bo storila vse v svoji moči v nadaljevanju agitacije in skušala bo dobiti čimveč orlasov v Ameriški družinski koledar. Bearcreek, Mont. — Frank Gasser je poslal od društva št. 112 SNPJ $2 v kampanjske namene JSZ. Irwin, Pa. — Tajnik društva Tuškom iz Power Pointa, O. On je prepričan socialist in že veteran v delavskem gibanju. (i)b tej priliki je bil delegat na našem zboru. V Četrtek 2. julija sem dopoldne porabil za obiske, kar mi je pustilo še pol dne prostega časa. Spomnil sem se, kako so m? sodrugi in sodružice ob raznih prilikah že vodili po V fontl Prosvetne matice JSZ so vplacaU društva, socialistični klubi in druge organizacije v aprilu, maju in juniju 1936 kot sledi: Stev. društva in kraj Vsota 10, SNPJ, Ročk Sprinjrs, Wyo. ..r...........................$ 6.00 16, SNPJ, Milvvaukee, VVis. 12.00 21, Pueblo, Colo. .................. '36, SNPJ, Willock, Pa......... 4'J, SNPJ, Girard, O........... 92, SNPJ, Franklin, Kans. 98, SNPJ, La Salle, 111......... 101, SNPJ, Grays Lan d in«, Pa.................................... 12.00 3.00 6.00 3.00 6.00 Chicagu ter mi razkazovali za- 102, SNPJ, Chicafo, m. nimivosti, največkrat pa s. Fr. in Angela Zaitz. Emkrat sem se njima v nekem gledališču v gnječi izgubil, kakor mali Jezus Jožefu in Mariji. Razni naši ljudje so me vodili v Art Institute, v Fieldov muzej, v ribnik, ki je zgrajen v Grant parku in v mnoge druge kraie. Na Michigan Ave. sem si ogledal Meštrovičeve bakrene konje. Ril sem večkrat v Lincoln parku. Spomnil sem se tudi, kako je nekoč Antona Zornika in mene spremljala po čikaških klavn;cah soproga Franka Pe-triča. Tudi pokojni Jože Za-vertnik mi je dostikrat razkazal to ali ono zanimivost čika-škega mesta. Pri Zavertniko-vih sem se vselej počutil kakor doma. Ko sem sedeč v čitalnični sobi Slov. del. centra mimobežno obudil vse te spomine, sem rekel navzočim čikaškim sodrugom, da naj mi pokažejo stvari, ki jih še nisem videl. Hotel sem se preiskusiti, če sem še zmožen hoditi po Chicagu toliko kakor nekoč. Nekdo je nam nato predlagal, da naj gremo v novi zoologični vrt v Brookfield, ki ni daleč o. ..........................3.00 Federacija SNPJ, vzhodni Ohio in VV. Va.............................................6.00 26, SSPZ, Cleveland, 0..............3.00 29, SSPZ, Cle Klum, VVash. 3.00 225, JSKJ, Milvvaukee, VVis. 6.00 KLUBI JSZ 1, Chicafo, 111..........................................4.50 3, 01e»by, 111 ............................................2.00 '37, Milvvaukee, VVis..............................12.00 69, Herminie, Pa......................................1.00 114, Detroit, Mich......................................2.00 118, Canonsburg, Pa..............................6.00 180, W«Bt Allis. VVis. 6.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski zbor "Sava", Chicajro. III. ................................3.00 Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. ..................................3.00 Pevsko društva "Triglav", Kirkland I/ake, Ont., Canada 1.00 Dramski klub "Zora", Pueblo, Colo..............................................6.00 Dramsko društvo "Verovšek", Cleveland. O..............................12.00 Dramski odsek SNI)., VVaukegan, lil...........................6.00 Ženski odsek SND., Detroit, Mich.................... Čitalnica SDD, Collinvvood, O. 6 00 3.00 Skupaj $237.40 TAJNIŠTVO P. M. \ov polo/aj .%wrib te' *)nllkl in obljubila agitirati zanju če- ^mo enega naročnika. Tone in prav se je ločila od stranke. |Mr« *unko sta mi nat<) Reading Labor Advocate jejbila' da ako l)ri(,em na pred konvencijo pisal, da če, mostojnega društv a Danica v večina sklene odstop, bo potem mi bosta. pomagala, da glavna naloga pennsyh amske delovali tako radostno in navdušeno za jačanje socialistične stranke, kakor jo skušajo danes ».drobiti v koščke, pa jim ne bi bilo' treba tarnati, kako smo šibki! Vodstvo reorganizirane soc. stranke v Pa. smatra, da bo odstopilo le malo Članov, vrhtega pa kampanja za socialistično listo živahnejša, kakor bi bila pod starim vodstvom, ker je soc. stranki in njeni eksekutivi antagonistično. Obljubljeno storjeno Herminie, Pa. — Tone Rcd-nak ml. je izpolnil obljubo. Spremil me je v naselbino Braddock in mi pokazal stanovanja slovenskih družin. Sreče pa nisva imela posebne. Prole- soc. stranke delovati samostojno, kadar pa bo prilika ugodna, bo posredovala za zopet- stvo v Readingu je pred držav- no združenje obeh frakcij in drugih delavskih organizacij, ki »o socialistično orientirane. Pred to konvencijo je bil Reading Labor Advocate urejevan napram soc. stranki dokaj prijateljsko, le boja proti komunistom se je prošle tedne vneto lotil. T*koj prva številka po konvenciji, ki je izšla 21. avgusta, pa je poina pikrih notic, poročil in člankov zoper soc. stranko oziroma njeno sedanje vodstvo, v katerem so bili pennsylvaneki staro gardist i zastopani z dvema članoma, da se je takoj, ko je večina Iz omenjenega časopisa je raz- sprejela resolucijo za odstop, zbralo 62 zvestih delegatov, ki so stranko reorganizirali. Jes-se Holmes, ki je bil L 1934 socialistični kandidat za gover-nerja, je bil izvoljen za začasnega predsednika * in Alice Hanson iz Philadel^phije za začasno tajnico reorganizirane stranke. Dne 12. in 13. septembra bo imela konvencijo v Readingu, na kateri bo izvoljen stalni odbor. Vsi klubi v Penni, ne glede na frakcijske razlike članstva v njih, so bili povabljeni, da^gpošljejo delegate. vidno, da sta bila oba za in se s tem umaknila tudi odgovornosti za zgraditev socialističnega gibanja. Obljubila pa sta pomagati v ameriškem delavskem gibanju — kar pomeni delo v področju unij. Nevvyorški Nevv Leader, glasilo stare garde (sedaj social-. demokratska federacija) je odstopToTtservativnega krila v Pa. od soc. stranke z zadovoljstvom pozdravil. V svoji izdaji z dne 22. avgusta je imel o tem posebno prilogo na dveh straneh. Ako bi ti časopisi v današnji krizi Pismo iz Francije Lievin, sredi julija 1936. Dragi s. A.: Hvala Ti za pozdrav. Vprašaš me o položaju francoskega proletariata, osobito rudarjev? V( š, če bi Ti mogel vse opisati, kar se je v zadnjih mesecih pri nas zgodilo, bi bil to že. lep kos zgodovine. Skušal Ti bom vse orisati na kratkoS Pregovor pravi, da vsaka šola nekaj stane. Dogodki, ki so se pred leti odigrali v Nemčiji, so zahtevali toliko nedolžnih žrtev v vrstah proletariata (tudi me l voditelji), da so globoko odjeknili med delavskimi masami v Franciji. To in pa dejstvo, da se je začel tudi v Franciji fašizem hitro razvijati, je dalo povod za zbližanje francoskega delavskega gibanja obeh smeri. To je bila tista gonilna sila, ki je združila ves francoski proietariat z voditelji vred. Bil je veličasten dogodek, ki bo v zgodovini razvoja francoskega delavsega gibanja ostal z zlatimi črkami zapisan, ko so si predstavniki obeh strokovnih C. G. T. in C. C. T. podali bratsko roke in je mogočno zadonela Internacionala. Solze veselja so lile po obrazih starih, izkušenih, že osivelih borcev za delavske pravice. In posledice niso izostale. Zgodilo se je to, česar smo si vsi želeli. Skupno smo zmagali pri volitvah. Zdrobili smo naval fašistične reakcije in prišla je na površje ljudska vlada, katera je v roku enega meseca napravila več za delovno ljudstvo Francije, kot vse vlade zadnjega stoletja. Tu imamo sedaj vzgled, kaj pomeni za proietariat, če ima velik polP tičen vpliv na oblast, če je oblast v njegovih rokah. Sedaj pa še nekoliko o nas rudarjih. Znano Ti bo, da tudi nam rudarjem ni bilo preje tu z rožicami postlano, četudi smo sicer precej lažje živeli kot vi v domovini, se je kljub organiziranemu odporu rudarske zveze vedno bolj pojavljal tudi vam v domovini dobro znani priganjaški sistem. Paz-niika še sicer videl nisi, pa si ga že slišal, kako je kričal po odkopih za premogom. Kaznovalo se je rudarje za vsako malenkost. če se ti je zgodilo, da si prišel trikrat zaporedoma pod najnižjo storitev, so te tudi dali na začasni brezplačni dopust. Med nami je vrelo. Vrste organizacije so se jačale. Vsak čas smo računali, da mora priti do izbruha- naše nevo-Ije. In zgodilo se je. Oblast je vzela v roke ljudska fronta, naša organizacija pa je pro-klamirala * generalno stavko. Stavka je bila kompaktna in delavstvo strogo disciplinirano. A' stavki smo dosegli vse. Vse sikane v rudnikih so se morale odpraviti in dosegli smo povišanje najnižje meede rudarja z doklado frc. 32.20 na frc. 41.48. To je minimalna plača za 40 urno delo! No in kako je sedaj v jami? Rečem Ti, da tam, kjer je bilo prej preklinjanje in priganja-nje, doni sedaj po rovih delavska pesem in dela se z veseljem. Zgodi se slučaj, da pride in/enjer na odkop, pozdravi prav prijazno in vpraša, zakaj prepevamo? Mi mu odgovorimo: "Veseli smo, ker smo spet enkrat ljudje in ne živina kot smo bili prej!" Inženjer na to: "Da, to je sad moči vaše organizacije in vaše discipline. Srečno!" in gre. Delo se pa nadaljuje. Tako je pri nas sedaj. Te pozdravlja Tvoj C. Pozdrave rudarjem v domovini!" (Iz "Delavske Politike".) bomo dobili Proletarcu vsaj nekaj naročnin. Odzval sem se radevclje. Dne 15. avgusta zvečer se je nam pridružil še Tone Rožanc iz N. Braddocka, da je nas bila večja skupina. Pregovor pravi, da mnogo lovcev pomeni smrt zajcu. Rezultat je bil dober. Že4 pred sejo so se naročili na Proletarca Mušič, hišnik dvorane, Gerškovič in F. Požek. Podpisani je dobil besedo pred otvoritvijo "šeje. Posledica je bila, da se je naročilo na tudi samostojno društvo, v katerem so vrli naprednjaki. Po seji smo se nekoliko zabavali, in ker je bilo že pozno zvečer, mije Tone Rednak dejal, da me bo peljal na moj dom. Z nama sta bila Tone l^o-^ žaJ $2; po,»0c: Frank tlberna in 1*,,». Kugel; po 25c: Joseph Turek, John Bo|tjaruich, Steven Lunder, Lujtik Medve*ht k, John Tavčar, M. Cv-IW A. Vehar, Fr. Somrak, J. Uvrennčj John Barbich, Joe Hribar in AnUin Kozojfluv, »kupaj $0.00. (Po»U! Ludvik M<*dvfxh*k.) Wil!amette, Ore. Frank Zanikt-r $1.00. La Salle, III. Nabrano* na pikniku kluba št. 4 JSZ in pozneje; po jj. (ieotff* Bisjak, Frank Dular in Frank Martinjak; po 50c: Joe Novak, Peter Tomsich; Frank Vidergar 40;-; p^ 25i*: K l istina Nadvešnik, Josephin« Poh^r, Mary Kertic, Celia Ulovit, Mrk.' M.ke M»-»ite, Anton Sotoiek! Mike Zokel, Math. Votfrich, Aniog Ketmri^i, Joe Ferkol, Andrevr K0„ hit-h, J«Thn Ilučar, Venet-1 (>l>id, Arth Younjf in Jernej Drgnite, skupaj $ K.25. (Nabrala Kristina NaJv«*. nik.) CUrendon Hills, III. Valentin Ko-bal $1.00. Clinton, Ind. Društvo št. 213 SNPJ $5.00. Forest City, Pa. Po 25c: Fr. Ha. ta i c, F.ank Za i o, Jacob Znidarsicb, Tony Putnter, Anton I>ra«ler gt.' Louis Sa*so, }'ide (Jerm in Frank Parne, »kupaj $2.00. (Po Ul Frank Rataic.) So. Chicago, lil. Nabrano na stji dr. At. 400 SNPJ; pr Upe vali *o po 25c: John Kosich, Jacob Brljavae, Marko Vraničar, Jacob Po lak in R*! mon J. Sadonaki, »kupaj $1.25. E|?idio ^ Fr,nk KriiU. n.kov ter agitatorjev po naselbinah. njak> pet^r Cubranjch> Sam Di jn organizacije m j pau, BanaRit.wicz> skupaj $7.55. (Po. •^lal John Jurca.) Ely, Minn. Društvo št. 268 SNPJ $1; John Teran 50c; Frank Zima lik-; Frank Žabkar lOc, skupaj $1.75. Klub št. 175 JSZ. posamezniki: Moon Run, Pa $12.50. Milwaukee, VVis. Društvo št. 234, SNPJ, $2; po $1: Anton Novak in Joseph Shiretz; po 50c: Joe Vidmar in Joe Poglednik; skupaj $5.00. (Nabrala in poslala Jošephine Shir.et*.) Roundup, Mont. Po 50c: \lax Pol-I^1 izkaz $:U 5<5' skuP«J št. 200 SSPZ (Poslal Frank Zima.) Tire Hill, Pa. Druš. $2.00. Skupaj v tem izkazu $114.85, prej- Vabilo na piknik Star City, W. Va. — Klub št. 228 JSZ priredi piknik v nedeljo 6. sept., ki se prične takoj po seji pri s. Pelanu na Jere, \Yf. Va. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da se ga udeležite. Na razpolago vam bo za uteši-tev žeje in glada vsega zadosti. Prebitek piknika je namenjen skladu za socialistično volilno kampanjo. — Odbor. Klerikalni vodja Robles prerokuje zmago fašizma Jos» Maria Gil Robles, glavni voditelj političnega klerika-lizma v Španiji in eden izmed voditeljev sedanje fašistične vstaje, ni šel na fronto s svojimi fašističnimi kolegi, nego se vsled "slabega zdravja" umaknil v inozemstvo. Od tu prerokuje, da bo Španija kmalu jsxtp,[ "odrešena" in spet postala "katoliška dežela". Gil Rqbles je kriv pokol ja, ki so ga vojaške tolpe iz Maroka pod vodstvom njegove vlade izvršile leta 1934 v Asturiji. Voditelji sedanje kontrarevolucije so si o« ni edino v tem, da je treba marksiste in liberalne republikance poklati. V sak in Michael Krivec, skupaj $1»00-(Poslal Max Polšak.) Export, Pa. Društvo št. 320 SNPJ. $1.00. Detroit, Mich. Društvo št. 123 SSPZ $1.00. Akron, O. Po 50c: Leo Bregar in Louis Shirber; po 25c: Joe Hilman, Max Kotnik in Katie Pustovrh; John Mesojedec 15c; Frank Anderluh lOc. .•kupaj $2.00. (Poslal J*>hn Mesojedec.) Conemaugh, Pa. Društvo št. 44 SNPJ $5.00. Pueblo, Colo. Društvo št. 21 SNPJ $2.00. Southview, Pa. Društvo št. 205 SNPJ $1; po 50c: Math Vehar in Louis Snider; po 25c: Martin Urba-Jr., Johp Vozel, John Žabkar, Martin Urbas, Tony Vibanič in Mike Gos-water, skupaj $3.50. (Poslal Martin Urbas Jr.) Virden, III. Društvo št. 74 SNPJ $1.00. MiUaukee, VVis. Društvo št. 192 SNPJ $2.50. VVhite Vallejr, Pa. Društvo št. 232 Zarote v sov. Uniji Sovjetsko časopisje znova obširno piše o spletkah trocki-jevcev, ki bi radi strmoglavili Stalina z vodstva magari z a-tentatom. samo da bi jim bila spet dana prilika " zavladati nad tTS>R. Proletarec ima • tem v tej števiki izčrpno poročilo. Dober član organizacije ji Ifati, ki ae zaveda odgovora* ati, svojih pravic in dolžnosti Društvo št. 600 člani društva št. Waukegan. 111., Johnstovvn, vprašanju, kakšna naj bo vla« Narastek prebivalstva v sovjetski Rusiji Prebivalstvo sovjetske Unije naraste vsako leto za približno tri milijone oseb. Pa., in Cleveland. O. — Ko smo prejeli vaše dopise, so bile strani Proletarca že napolnjene. Poslano objavimo prihodnjič. Dalje prosimo vse, da nam v olajšanje dela in razpodelbe gradiva pošljejo poročila, naznanila in članke tako, da jih prejmemo najpozneje v soboto zjutraj/ ker pošta v soboto popoldne ne dostavlja nikakih pisem, razen ako so poslana po "special delivery" ali "air mail". Izmed dopisov, ki dospo ob pondeljkih, smo v stanju porabiti le najnujnejše in če je teh mnogo, moramo vzeti iz že vloženih strani kak drug spis, da jim napravimo prostor. da potem, si niso edini. Eni hočejo monarhijo z avtokratično vlado, Robles zahteva diktaturo natančno po Mussolini je vem vzoru, par poveljnikom pa je vzor Hitler veliko bolj kakor il duce. Ako Hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca. Neprijetni časi za frančiškane v Nemčiji Nacijska oblast Čisti že precej tednov frančiškanski red v Nemčiji, ki je po njenih trditvah okužen z nemoralnostjo in spolnimi perverznostmi. Po dolgih preiskavah je obtožila 215 menihov spolnih prestopkov nad dečki in drugih »ličnih grehov. Do 21. avgusta jih je bilo .15 obsojenih. Omenjenega dne je so-pisja in sodišča tiče. Prav tako Priznavali so dalje, da Pri jeirru Bear Valley v Kaliforniji imajo sa reševanje omaganih plavalcev trenirane newf oundlandske pse, ki »o naučeni priti plavaČu ali plavalki na pomoč takoj čim opazijo, da omafuje v vodi. Na tliki je pes, ki vleče is vode plavalko in na obrežju ko jo straži, dokler ne pride človeška pomoč. LFX) KAMENE V njih vodja, kateremu Trocki pa tudi niso bili zvesti. Vpili so celo, da to, kar so hoteli v slučaju zmage izvesti, bi bil faši- avgusta sem se odzval vabilu ?.em. Kakšen naj bo fašizem v kluba št. 4 JSZ na njihov pik-sovjet-ki Rusiji po vsem tem, nik. Dan je bil kakor nalašč za obupen boj za svoj obstanek in obstanek svoje organizacije. To se godi med. drugimi v de-Chicago, 111.—V nedeljo 16 Imokritski državi Arkansas. In Iz obiska v La Salle in okolici kar dozdaj imeli precej somišljenikov., največ -kozi društvo št. 59 SNPJ, ki je včfanjeno v Prosvetni matici in so z njenim posredovanjem priredili zadnjo zimo uspeno dramsko predsta-| vo. Zdaj se pripravljajo na drugo igro, to pot v angleščini. Lz La Sulla me je peljal tja s. Joe Novak. Nas« prva pot j3 bila k bivšemu tajniku kluba št. 4 Petru Hanichu, ki ima /.daj tam gostilniško obrt. Do-spevši tja smo po kratkem pogovoru prešli na agitacijo. Pater pravi, da se je odločil za 5 novih naročnikov, jaz vstrbjam za 10. Tako smo vedno določili kvoto, kadar sem bil lam na agitaciji in običajno je bila zmaga na moji strani, to pot ne docela, pa tudi Peter se ne more ponašati, da je on prodrl svoj m načrtom, kajti od kvote kot sem suge«tiral, sm » dobili 9 novih naročnikov, kar fl lepo število za en dober dan dela. Ki! sem tam sicer dva dn\ toda drugi čas sem porabil z vožnjo, pomenki itd. Pri agitaciji so mi pomagali Peter Banich, John Zugich in Vincent Omahen. Slednji na« je tudi vozil okrog z avtom. Pri njemu sem tudi prenočil in bi1 deležen dobre postrežbe. Razume se, da smo obiskali mnogo več rojakov kot pa se jih js naročilo. Pa je že tako, da se človek včasi ravno pri takem prevari, na katerega najbolj računa, da je naprednjak in da ^e bo naročil. No, pa to je že stara stvar. Prijetno je agiti-rati v kraju, kjer naleti agitator na tolikšno kooperacijo od strani naprednih delavcev. Vsero, ki so pomagali, iakrena hvala. Upam. da se v doslednem času spet vidimo. Tedaj bom ostal med vami toliko časa, da obiščemo vse rojake v La Sallu in okolici. Chas. Pogorelec. Naloga, kateri se ne smemo ogniti! (klavna dolžnost agitatorjev socialistične stranke danes je, dobiti ^lovolj podpisov na peticije za nominiranje socialističnih kandidatov. Demokratska stranka izrablja državne, zvezne in okrajne nameščence, ki so upoeleni pod njeno upravo, da morajo skrbeti za napolnitev demokratskih kampanjskih shodov in demokratskega kampanjskega fonda. Mi nimamo, niti ne bi hoteli takega vira. Socialistično gibanje zastopa nank, da so delavci ljudje, ne lutke. Vredni so toliko kot vsak drug koristen član človečke družbe. Za tak pokret se lelavcu več kot izplača dobiti nekaj podpisov in zbrati kolikor pač mogoče v agitacijski fond. Le na ta način bomo res lahko poudauitsrfct, da delamo 'a boljšo bodočnost. Vzemimo si za vzgled delavce v Španiji. Svoja življenja so lali na razpolago. Tukaj pa lelavci nimajo niti časa, da bi "itali delavske liste! Storimo konec tej brezbrižnosti agresivno agitacijo, ki bo vsakega primorala, da po-e, kdo je in kaj je: nazadnjak Ui zaveden delavec! « PRIREDBE KLUBOV -—js s« za----------------- nja so vabilna pisma ali dopis-1 organizirate." namesto, da bi niče. Prepričan sem, da če bi se delavstvu predočevalo raz LEON TROOKI zarote je bil na obravnavi skozi ves čas proglašan Leon Trocki, ne samo s strani državnega pravdnika, ampak tudi obtoženci sami so ga dolžili, da jih je on spravil v kašo. Trocki je s svojega zavetišča na Norvežkem obelolžitve vztrajno tajil, ni pa uspel v dokazovanju, da je brez krivde. Trocki je smatral in še smatra, da bi on moral biti Leninov naslednik. Namesto tega ga je Stalin s svojo skupino potisnil na stran in ga končno izgnal v inozemstvo. Prejkone mu je danes žal, kajti diktatorji se o-pozicionalcev najlaglje znebe, če jih pomeČejo v zapore, ali vodilnih t ankarjev komunbt - dru. enih r asi jn visokih uradn.- J J . v|a. kov v vlad., ki so tudi osumlje-l* « ' . ^ ni zavezništva s teroristi v načrtih,- jja se rznebe Stalina in se sami prikopljejo na vrhovno mesto. Med temi osumljenci so bili na sodišču imenovani Ale-ksij Rikov, komisar pošte in telegrafskega sistema; Nikolaj Bukharin, urednik Izvestja; M. P. Tomski, načelnik vladne tiskovne ustanove; Kari Ra-dek, g'avni uredniški člankar v sovjetski Uniji; Gregor Sokol-nikov, bivši sovjetski poslanik v Londonu in zdaj pomožni komisar za vnanje zadeve. In tako naprej. Nihče teh ni bil oMo-žen v obravnavi; katera je končala prošlo nedeljo, toda Zinovjev in ostali obtoženci so jih kompromitirali in še bolj pa tajna policija, ki je predložila dokaze, da njihova zvestoba sedanjemu (Stalinovemu) režimu ni neemajana. Zinovjev je priznal krivdo in enako velika večina drugih oibtožencev. Nekateri, posebno Zinovjev, so se obnašali prav kakor tercijalski spokorniki, kar je hinavstvo ali pa straho- nato polastili njene dedščine. Vladali pa bi prejkone veliko slabšo nego Stalin. Kajti Tro-ckijeva prerokovanja, da vodi Stalinova ekonomska politika v katastrofo za sovjetsko Unijo, se niso izpolnila. Ako bo Stalin storil kar je obljubil, to je, da bo v d ogledni jlobi demokratiziral Unijo Sovjetskih Socialističnih Republik, bo izvršil za njeno bodočnost res zgodovinsko važno dejanje. Kajti v demokratizirani sovjetski Uniji ne bo več pogojev za zarotniške akcije, radi kakršne je bilo zadnjič šestnajst . boljševiških veteranov obsojenih v smrt. bili sodrugi poslali par sto takih vabil, bi bila udeležba vse redni značaj današnje družbe in se mu dokazovalo, da je ono drugačna. Vabiti govornika od i tisto, ki se MORA organizirati, zunaj, ne da bi računali na ve- neglede na želje kapitalistih-čjo udeležbo kot par ducatov nih predstavnikov v političnih I je bij vsied ^0jih militantnih l judi, se ne izplača. Taki stro- j uradih. Ti naši novopečeni de- l nazorov odstavljen. Pisal je Kantorovič umrl Haim Kantorovich, najboljši teoretik, kar jih je imela Ameriška socialistična stranka v povojni' dobi, je v Nevv Yorku prošli teden umrl. Ugonobila ga je tuberkuloza. Kantorovič je bil po rodu ruski Žid,"obvladal je dobro razne jezike, med njimi angleškega, in se udej-stvoval v židovski socialistični federaciji, v kateri je urejeval do notranjega konflikta v Ne\v Yorku njeno glasilo, potem pa ZAB4V4 I KLUBA ST. 1 JSZ V SOBOTO 29. AVGUSTA V SLOVENSKEiM DEL. CENTRU Vii člani in članice ter drugi prijatelji kluba »o vabljeni, da •« je udeFeie. Eventuelni prebitek gre v klubove blagajno v agitacijske namene. Več pojaanila je v dopiau v tej številki. Zabava društva SSPZ v N. Braddocku N. Braddock, Pa. — Društvo št. 230 SSPZ priredi piknik v nedeljo 30. avgusta skupno s federacijo SSPZ za zapadno Pensylvanijo., Vršil se bo na Church IIill, Turtle Creek. Odbor jamči udeležencem fino postrežbo. Joe in Frank, igralca na radio postaji W. W. S. W. pa bosta dala plesalcem godbo, da se je bodo veselili še dolgo potem. — Louis Karish. Vabilo na kegljanje v We«t Allisu We«t Allis, Win. — Klub it. 180 JSZ priredi kegljanje pri L. Rolskarju v soboto in nedeljo 29. in 30. avgnsta. Prične so ob 2. pop. Apeliramo na somišljenike, da nas posetijo in s tem pripomorejo k boljšemu gmotnemu uspehu v korist letošnje volilne kampanje. ški bi prav lahko odpadli, čeprav niso veliki. Upam, da bodo lasallski sodrugi zgorajšnje nasvete, upoštevali za bodoče priredbe. Družba na pikniku je bila zelo živahna. Tudi debat o sodobni politični godlji ni manjkalo. Sestal sem se z bivšim so-drugom Leo Zevnikom in mnogimi drugimi, tako iz La Salla kot iz bližnje okolice. Iz Ogles-bvja so se posebno sodružice kluba št. 3 udeležile piknika v velikem številu. Razume se, da nismo pozabili tudi na kampanjski sklad JSZ. Zato se je potrudila sodru žica Kristina Nadvcšnik in nabrala v ta namen $7.25. Drugi dan je še s. Martinjak prispeval $1.00. Ker sem že omenil debatiranje o sedanji politični situaciji, je treba to omeniti, da se to ni vršilo s kakimi nasprotniki, pač z nekaterimi, ki so bili prejšnja leta več ali manj aktivni v klubu št. 4. Leo Zevnik na pr. je ves vnet za našega novega "odrešenika" Roosevelta, kajti ta nas bo otel vsega hudega na svetu. Rešuje nas že četrto leto, pa smo približno tam, kjer mokratje se kajpada navdušujejo za reforme, katere je baje vpeljala demokratska administracija. Dobro je, da se pri tem spomnimo na milijarde narodnega dolga, ki je narastel zadnjh leta, in katerega bo nekdo moral plačati. Ta nekdo bomo brez dvoma delavci in farmarji. Zdi se mi, da se zgodovina ponavlja: zgodovina kratkih 20. let. Mar se ne spomnimo takratnega predsednika Wilso-na in njegovih volilnih parol, kako nas je in kako nas bo obvaroval vojne? Klicati v spo- članke v revijo Socialist Monthly in v razne druge liste. Bil je tudi izboren predavatelj. Nedelja 6. sept. naš dan v VVaukeganu Odbor društev Prosvetne matice in klubov JSZ v Wauke-ganu deluje, da bo prireditev konferenčne organizacije za Wisconsin in Illinois, ki se vrši v neeleljo 6. sept. v Možinovem parku v VVaukeganu, uspeh v vseh ozirih. Na sodelovanje so povabljena nasa delavska pevska društva, plesalcem bo igral min, kaj se je vršilo v in med|(i0^er orkester, in tudi govor- vojno, je nepotrebno, ker je menda še vsakemu v spominu. Kaj pi» miroljubna politika naše demokratske vlade? Ni še dolgo tega, ko je kongres dovolil največji budžet za armado in mornarico, kar smo jih doslej imeli v mirnem času. Kaj to pomeni? Mar da se o-hrani mir? Kaj še! Vojne priprave so edino za eno stvar, in to je za moritveA v katere bom > tudi mi zapleteni, ako pride do vojne. Vzeto vse to v vpoštev, se smo bili. Kapitalizem je še človek čudi onim, ki so bili ne-prav tako aroganten kot je bil, I kda j med nami in so se sma-'izkoriščanje še vedno tako v trali za sodruge. Mala sapica. niški spored bo izboren. Za glavnega angleškega govornika je povabljen John Fisher, socialistični kandidat za governerja. Slovenski govornik bv> Joško Oven, in nastopil bo tudi govornik pripravljalnega odbora društev Prosvetne matice in v imenu kluba št. 114 JSZ. Govorniški del sporeda bo vodil Frank Zaitz, urednik Proletarca. Zadruge v Angliji Zadružne trgovine in proizvajalne zadruge v Angliji imajo sedem milijonov članov. V sledečem sesnamu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organisa* -ij in socialističnih pevskih aborov. Ako priredba vašega kluba pi vključena, nam sporočite. AVGUST CHICAGO, ILL. -- V soboto 29. avgusta aabava kluba št, 1 v SDC v prid klubove blagajne. POVVER POINT, O. — V nedeljo 30. avgusta konferenca JSZ in Pro« svetne matice v Power Pointu, Ohiu. SEPTEMBER VVAUKEGAN, ILL.—Piknik konferenčne organizacije JSZ sa sever-iii Illinois in VVisconsin v nedeljo 6. sept, v Moainovem parku. CHICAGO, ILL., — Piknik v nedeljo 13. sept. pri Keglu v Willow Springsu v korist Proletarca. OKTOBER CHICAGO. — V nedeljo 11. oktobra vprizori dram. odsek kluba it. 1 JSZ na priredbi društva Delavec it. 8 SNPJ dramo "Rdeče rože". CHICAGO.—V nedeljo 25. oktobra dramska predstava kluba št. 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER VVaukegan, ILL. — V nedeljo 1. novembra dramska predstava kluba št. 45 JSZ v SND. ....... ........ ... . CHICAGO. — V nedeljo 22. nov. koncert "Save" v dvorani SNPJ. CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. zbora "Zarja". DECEMBER CHICAGO. — Silvestrova zabave kluba Št. 1 JSZ v dvorani SNPJ. FEBRUAR 1937 . CHICAGO.—Prireditev v koria* Proletarca v nedeljo 28. feb. v dv* rani SNPJ. Ako je v tem seznamu glede vale vaše organisacije kaka pomota, prosimo, sporočite. FEMLS l RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA . 2609 So. Lawnd. Je Ave. Chicago, III. ' Tel. Crawford 138W Pristna in oknsna domača jedila V Cene smerne. Postreiba točna. Torej na svidenje na prijaz- Jop Shoemacher je bil umorjen nem Bolskarjevem vrtu! na demokratičnem jugu; na- Frank Matkovich. jemniki na plantažah vodijo pa jih odnese. Delavci v La Sallu in drugod, ako hočete, d? bo vaš glas v resnici kaj štel glasujte in delujte za socialistično stranko Par milijonov glasov za socialistično listo bi po«menilo, da ljudstvo noče krpanje današnjega sistema, pač ie 1 se prav spominjam, so se!pa temeljnih reform, ki bi bile v južnih državah, kjer vse drugačne kot nam jih nudi demokratska administracija. Ker sem že bil tam, sem hotel obiskati še naselbino De Pue. Razume se, da bl bil rad obiskal tudi druge, toda zaen krat sem hotel poskusiti z agi cvetju kot je bilo in bo. Tudi s stavkarji se prav nič bolj milostno ne postopa kot se je pod Hoovrom. Tudi bomb solzavic se je porabilo prilično število proti stavkarjem pod vladavino demokratske stranke, katere predstavnik je Roosevelt. In če se ravno je demokratska stranka vseskozi na krmilu, pojavile prve koncentracijske kempe; tudi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURb: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dallj Tel. Crawford 2211 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 W«dn«sday and Sunouthern Illinois. A fevv vveeks ago it looked an if Carbondale would be the first com-munity in thal state outside Chicago to havo military training in its high school. The tchool board, without so urni ing out tovvnspeople and inot.v-ated by the desire to get something for nothing. voted four to one to au-thorize the war department to estab-lish an R. O. T. C. unit in the com-munity high school. Opposition arose imniediately among parents, church people, and the faculty (including thr nevv president, Roscoe Pulliam) of the Southern Illinois State Normal university, situatcl in Carbondale. Hut the loeal daily ntvvspaper is pi»blished by a rese r ve offieer, the promoter of the mllitary course, and the opposition was shut off from getting its čase into print. Mcanvvhile. indorsing re:*o-lutions were railroaded through the American Legion, the Chamber of Commerfce, and the Lion's club. .' J*"---- - The St. Louis Post-I)ispatch found out about the suppreujftpn, printed the fa< t* and then follovved develop-ments us the opposition grevv strong er.' M »reover »t carried several edi-torials supporting the protest ing ml-nisters, parents, and teachcrs, and pointin/ out among other things that the department of superintendenee of the National Educational Atsn. was on record against military training and that St. I/ouia had steadfast-ly rejeeted projnisals to establish R. O. T. C. units in its high schools. This awakened Carbondale to the seriousness of the issue.Not vvishing to t»houlder thet re«*f>onsibility, the school board agreed to a referendum. The militarists campaigned for about teti day.k and made every effort to get out the vote at the eleetion, yet the opposition carried the day by 4 12 to 347. VVhat, happened at Carbondale is ample proof that it is not necessary to let the militarists have their dangerous way.—The Nation. In A Civilized World WHAT ARE Y0UR 0PINI0NS ABOUT OUR JSF Y0UTH CONFERENCES? I>ast week the annoucement for distriet JSF Youth Conferences In various sections of the country was made. The provisional agenda set up presents topics that should attract tbrč inteiest of every cla^s conscious worker. They are problems that deal with the every day life of youn$r l>eo.ple. Millions of younj? people of every profession are unemployed, de-prived of the means for a decent standard of living, other* workinjt lonff hours for small wajfes, not know-injj vvhat its all about. They know that soniethinpr if wrons: and are (rroppinj? about for some kind of sal-vation from the shadows of misery, vvant an-body over sixty"years with indirect l^nefits to those under sixty. It is not necessary to organise anj maintain or^anizations of vvorkers to j?et it. It is not necessary to change a vvhole system. All that is necc.ssary i« to make Congress pas* a lavv «nd then to collect elastic bil-lions Irom a mysterious individual named Mr. Cash' Transaction vvho lives somevvhere around Wall Street and has no reiaiion to the ultimat'* consumer. It i«n't much wonder that hundred« of thousands of frustratel men and vvomen, vvho are rijeht in t h i n k i n •» that their poverty is unne-cessary, rush vvith a touchrnjj faith for so tasy and ^lorious a cure. Father CoiiKhlin,s eure is a little more complicated. His appeal is a I little le»s to a direct individual be-nefit. He supporters because he combines all the povver of the idea* connected vvith CJod, the Church, pa-triotism and the Constitution, with what sounds lik« a radical attack on the bankers. He flavors this rnixtur« vvith a little anti-Semitism. He i« in line vvith an American tradition of easy money as the sure cure for our ills. He doesn't have to explsin just hovv Congress vvill use the power to coin money that it takes awsy from the Federal Reserve Bank in order to make us all. prosperous vvithout sny inflation, Priests have alwayg sought for and cultivated belief and not un-derstanding from their followers. And this Coughlin does effectively. Own Organization Both he and Tovvnsend own their or*ranizations as absolutely as Mus-solin or Hitler ever ovvned their psr-ties. Cou«rhlin is almost as good s fchowma.t a^ Hitler. v Now, y«>u ask yourse|f, if Socialism werc *0 copy these methods, vvould it stili b« Socalism? We ought indeed to make our appeal more effectivcly to men's hearts, as vvell as to their minds. But that appeal cannot be Socialist at the same time be an sppesl to a faith in Santa Claus or a quack medicine. The alarniinK thing is so obviously that, vvhatever the original intentions of Coughlin and Town-send, their methods and psychology are prtiparing the way for LAWN PARTY SATURDAY we see a w0rld of plentv By Glenn P. Turner Chicago lil.—The Lawn Party this Saturday, August 29, at the Slovene l^ibor Center will be an affair that' none of our comrades and friends should miss. There vvill be no admission charge for that evening so sure-ly thal should not keep anyone away from enjoying themselves in our company. v The program! VVell, there vvill be balina contests betvveen some of the expert and crack shot players all evening as the courts and lavvn vvill be decorated vvith lights. A stand, vvith all and souvenirs vvill be on display. In the hali, there v*ill be music for those that caie to dance. Out on the lavvn, Table land chaini will be set up for those tbat care to pla.v card games. The main feature of the evening wil be the dravving for a bicycle. Be sure to attend. Have your friends and sympathizers come vvith you and spend a pleasant evening at the Slovene I^abor Cehter. There will be plenty of entertainment and a jolly time is assured.—Committee. THE THOUGHFUL STEEL MAGNATES The Stee! trust announced that hereafter, whenever a man is re-quir(xl to vvork more than forty-eight hours in a vveek, he vvill be so rt s of svveets, novelties, tokens p«id ^ime->8ind-a-half for anything bi-- yond that limit. This generous a*t, say th» steel magnates, is not inspired by fear that their vvorkmen vvill joir. real UTTions. They do it at this moment becaure they just now haj»|H'ned to think of it. To vvhich the vvArkers refdy: "Oh, veah?" —T. Nt L. would they be so "foolish? copyrighted dispatch assertedtthe luxuries abundantly produced by that Mussolini holds that Ita-!,abor- r'ut this ^ssible under the . . .. ... o. • * : presen* system: VVhat has the, future lian intervention in the Spanish in 4tolv for alI of us? rebellion vvould prccipitate al The JSF distriet youth conferen- THE AW AKEN ING By Redfern Mason We need a generation that does its ov* n thinking, folk vvho try to get at the heart of thirugs, despisers or tabus, chal-lengers of authority, men and vvomen xvvho vveight politicians in the balance, and judge the captains of induStry by vvhat they do, not by their pretenses." They are thinking hard today, these philosophers of the com-mon people. For the counsels of predacious capital have . failed. The protest of the multitude grovvs louder, not to be drovvned by the clamor of a venal press. There is food and to spare, yet thousands go hungry. Youth demands its opportunity, but cannot find it. As monopoly grovvs richer, the toilers carn less. While traetor and reaper, auto and lipotype make the wcalthy more opulent, they take food from the mouth of the poor; yet vvithout the hands of labor to guidc them the machines must stand idle. The vvit of the inventor profits a class; the toilers are impover-ished. They demand that tbe fruits of invention shall profit all mankind, not be used to extort more and more from those vvho have too little. Coal and iron and the povver derived frogp them belong of right to the vvhole people, not to a monied minority, vvhich fattens as the vvorkers grovv Ican. The exploitation of the masses must cease. All povver is vvithin the grasp of these millions, once they throvv off their lethargy. Today they are avvakening; they are shaking off their chains. The.v rub their eyes, almost dazzled by the vision of freedom. But they grovv accustomed to the light, and move on irresistibly to their goal, singing the songs of freedom, brothers and sisters, hand in hand, creators, s h are rs, not hirelings, foun-ders of peace, deniers of vvar, the first born of the vvorld that is to be. One day a man vvas vvalking dovVn the street and he passed an art store. There vas a large group of people in front of the store. They vvere very excitedly a»king each other if they could s*e the eat. The pieture vvas one of those puzzle pietures. At first glance the canvass vvas an ordinary rural scene. But as you looked at it, all at once it turned into a big eat. VVhen you could see the eat you could r.ol see the rural scene. So part of the crovvd vvas tryjng to shovv the other half the eat. It seems to me that" the present condition is a good deal like that. Some of uS look about and see unem-pk>ymcnt, men idle, children hungry, we see all the things that go to make a depression. On the other hand some of us look out and see the pos-sibility of abundance. We see full warehouscs and empty factories. We see mass and povver production, able to give evervone a living of $5,000 per year. We see a vvorld of plenty. Some of us see the rural scene and some thr eat. The other day I talked vvith a rich man. Ho savv a vvorld where vvorker-vvould no longer vvork. He savv a vvorld v here people refused to vvork for vvhat the.v could get and vvere demanding more than the economic system vvould give them. He savv a vvorld vvith vvorkers on strike. But I see a vvorld vvhere factories sre closed because the ovvner cannot get rid of his products and vvill not let the men vvork in the factory unless he can seli at a profit. To the rich man it vvas a strike and to me it «u a lockout. „ _ The rich man vvas thinking along the accustomed way. For a hundred and filty years the profit system has been in existence. He saw sli the comforts and luxuries of life, the fruit of the profit system. The sy»-tem had made him rich. He hsd never had much reason to quettion the foundation of the system. He savv t h.? rural scene. I look out and see machines vrork-ing faster and faster. I see more snd more persons being laid off as the vvarehouses fill up vvith unsold products. The machine ovvners get more and more, the vvorkers get less snd less. Troduction and consumption get farther and farther out of balance. The machine must become the slave of all the people rather than their competitor. We must have production for use rather than profit Help your friends and neighbors see a vvorld of plenty. The Socialist publications Avill help you show them. That helps three ways. You, your friends and the Socialist Party. Nevvs Item: ltaly and Germsny are rumored to bc naval basea the rebels have captured. mAking a "trade" with Spanish Fascists for u HEROES OF THE ETHIOPIAN WAR It vvas to be expected that Musso-lini's attack on Ethiopia vvould have vvide-spread repercussions in Africa. One of the first of these is the for-mation of the A£rican association. It ir an effort by the natives to ban 1 themselves together into a friendly *ociety. Already it extends from Uganda to Zanzibar snd its membership is grovv in g iapidly. The significance of this organization lie- in the use <»f the vvord "Afričan." The European and American have alvva.vs spoken of "Africa" and "Afričan" but those are foreign con-ceptions to the people of that con-tinent. They speak of selves as Svva-hilis or Hottentots or Kikuyus, and so on. Novv the term "Afričan" be-gins to rppear among them also. If the society grovvs, that may be of enormous importanco. At present, it provides sick benefits, helps the needy, inculcates thrift, fights vviteh-eraft, encourages education, etc. It may readily become the eore of an AfrHtn nationalist movement. Only the future can teli. —Nofrontier Nevvs Service. DEBS ON THE SUPREME COURT "Th-.? aiTh-enemy of the people is the Supreme Court of the United States. Kach of its nine members is a *killfully trained and highly sue-cessful Corporation attorney, an« interests of the vvork ing clsss." ^ —Eugene V. Debs. The Awful (?) Depression Three leading officials of the General Motors Corn. received s toUl of $050,000 in salsries during the Securities Exchange Commission has announced,—Isn't this depression simply awful (?) on the t»»f boys? Consenstives: Those vvho defend the svstem thst vvild radicaU wert fd merly fired for advocating.