Ig^maM^^^dh^f^raB two, bwt wfjwnaa By g»a* w OeUSn inn, mata m Tetama a Wtm TortC. If. T~gywto of gaftwfl^l,«. W ltofwon, Portmuto q«MW| @ Največji • slovenski dnevnik 9 y1^ TT A ^^ "T" A TU ^ A pf" The largest Slovenian daily-10 M -: v Zedinjenih državah :- fit I 1 I /% W tVI JK UM M B M M in the United States:- I jI i stTiT"-si: 1 vJxJiiO ±\ I i IL^Ž^be^SLI_ ' List slovenskih delavcev v Ameriki. ^^g^f^Jj Telephone: CORTLAND! 4687. Entered as Second Clasi Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of Mareh S, 187». Telephone; CORTLANDT 4687. NO 219. — ŠTEV. 219. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMREB 18, 1918. — SREDA, 18. SEPTEMBRA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL 1 Strah ob Renu I _ i ■ Zavezniški avijatiki bombardirajo I celo dolino ob Renu. — Povsod I vlada velik strah. — Mnogo ško-i de. — Železniški promet je na več krajih vstavljen. London, Anglija, ž7. septembra. ■ Tekom avgusta je 'neodvisna kra- ■ Ijeva zračna armada1 vprizorila u-I speŠne napade na nič manj kot ■ H1 važnih mest v Nemčiji poleg I velikega .števila napadov na zra-I koplovne pos.ije kakor Bruehl. I Boulay, Freisdorf, Morhange in H druge vojaške naprave. Skupna ■ teža vržen.h bomb znaša nad 100 I ton v primeri z 48 vonami v juui-I ju in >1 tonami v juliju. Velika industrijska središča so! I bila bombardirana; n. pr. železni-I ška postaja v Bettemburgu, želez ■ iiira pri Cobleiizu. železnica in to H vrne v Kolinu, železniška jM*.>taja BI v Darmstadtu, Billiugenove iai I Durenove tovarne, železniško kri- ■ žišče v Eh range; tovarne v Fran-I kolirodu in trikrat železnica; že- lezniška [»ostaja v KarUruhe in I Luksenburgu; kemične tovarne v I Manuheimu iu železnica Sablou-I Met/. po trikrat; Rombachuve t I varne in kemične naprave v Saa-I ralbe po enkrat; železniška posta-I ja v Saarburgu. tovarne za želez-I niške vozove iu lokomotive I Tli ion vil le ter železniška proga v H Treves in tovarne po trikrat tei I plavž v Volkingeuu enkrat. Angleški letalci mj na ta načiif I s pravi i l nemško ozemlje v vojn« I coni), katero tvori dolina Rena. I dolga 2~>0 nulj od Kolina do b« I denske vojvodine. Ta pokrajina je pokrita z voj-I no industrijo ter preprežena z že- ■ lezniškini sistemom, ki je življenj-I skega strategičnega pomena zat I nemško armado v Franciji. To I zadnje dejstvo pojasnjuje vel.k I obseg angleških napadov, ki so I bili posebno namenjeni glavnim že I lezniškini vred iščem iu renski pro- I vineiji. posebno v Thionville in ' I proga Metz-Sablons. V dobi od jun ja do avgusta je I bil važni železniški trikot Meti- 1 I Sahlons iu križišče Thionville nič I manjkrat napaden kot 46 krat. I Mnoge fotografičue slike, ki so bile napravljene tekom poletov, kažejo obseg in velikost škode. V I Metzu je bila zadeta strojnica, v kateri je bilo 2't lokomotiv. Dva ■ vlaka sta zgorela, mnogo drugih I pa je bilo poškodovanih na progi Dasirnvno s»» nekatere poškod be popra\ijo \ kratkem času, da ■ j«- bil proiuct na železnicah zelo o-viran in mnogokrat je municija zaostala po več ur, ko so je Nemci najbolj potrebovali. V Thionville s,» angleški b-tal ci 16. julija vrgli bombe, ki so povzročile velik požar; vsled močnega jagozapadnega vetra se je kaj nag'o razširil iu «.«• je v>ta-« vil še-le na bregu reke. Fotografije, ki so bile vzete naslednji dan so pokazale ostanke mnogih vlakov na pr>»gi, medtem ko je posta-jala za blago popolnoma pogori, la. ravno tako tudi mnogo zelo važnih poslopij ob reki. Materjalni uspehi teh napadov so bili zelo veliki. V treh zapored-I uih napadih na Mannheim je bila I zelo ]»oškodovana tovarna za Mrn |HMie pline; laboratorij je bil deloma poru,en. poškodovana pa so bila tudi poslopja »»»verno od laboratorija. „ V Kolinu in Coblenzn so zračni napadi iiti'li za posledico veliko smrtnih slučajev. Kot neposredni učinek teh napadov se sme smatrati dejstvo da so bili Neme i prisiljeni postati v obrambo Rena več škadronov h fronte; toda ti škadroni niso preprečili niti enega angleškega škodrona. da ne bi bil dosegel svo-I jega cilja. Od junija do .avgusta je bila L letalna postaja v Boulay IVJ-krat bombardirana. Morhange 14-krat K Bruehl l:t-krat, Freeswlorf. 8-krat B in H a gena ti ."i-krat. Ti napadi so I bili vprisorjeni pogosto v zelo, majhni vi«,ni. vsled čssar je ti pel sovražnik veliko škodo, j»o sebno Se na letalnih postajah inj hangarjih. Uničenih je bilo tudi Stavka mašinistov ' V Bridgeportu, Conn., so se stav-kujoči mašinisti pokorili Wilsono-vemu povelju. — Delavci so se vrnili na delo; nekateri pa pravijo, da gredo raj še v armado. Bridgeport, Conn.. 17. sept. — .«(«»(1 stavkujočih mašinistov je na -.i nočni i seji sklenilo jutri vrniti se tih delo. Seja je bila zelo burna. ' Nek delavec s tujim naglasom je | "topil naprej s težkim korakom. *'Ali hočete ]K»stati izdajah i delavskih principov T* je /aklieal s jpov zdignjenhn glasom. (Jovorniki so se morali zelo truditi, da so pomirili z!w»rova!ce. Konečuo glasovanje, da se vrnejo na delo. ni bilo soglasno. \ad sto jih je glasovalo proti Wilsonovi zahtevi. Nekateri' so izjavili, da bodo šli prej v za-J kope kot pa na delo. Poročilo predsednika "SVilsona j«- prebral tajnik Clydesdale. Poročilo je bilo sprejeto tiho. Samuel Lavit je r;il'.la<.ral AVil-' s-ouovo .poročilo in rekel, da je bil predsednik slabo poučen o razuie-, i iii v P. rid-report u, ker trdi. da je '»0 odstotkov delavcev zadovolj-| nih z vladno odredbo iu da samo' 1<> odstotkov delavcev v IJrige ; poiiu je nezadovoljnih. Rekel j.*, da dmgih !H> odstotkov ni organi-, - ziranih in ne morejo izrazili s\ o-( jega mišljenja. Lavit je rekel, da je sestavil pis J i*.o. 1 i >e naj posije predsedniku! V» ilsonu J:ot odgovor na nj»»govo posulo mašinistoin. St^vkarski «»dbor ni odobril te-J ga pi^jiia . stavkarji pa su / glasnim glasovanjem sklenili, da se 'pismo odpošlje na predseduilca. Pismo se v svojih delili glasi; "Zaradi velike stvari, da uiuni cija m-pr-'staim teče, za kar ste st-posvetili tudi \i sami in tedanja administracija, so se. upamo, posvetili tudi tukajšnji maš in isti. Lojalno sprejmemo vaše po\elje, da s,- povrnemo k delavskim razmeram. kakoršne smo pustili in dal naj ]>oskusimo. kakor zahtevate, predložiti našo zadevo postavljenemu vladnemu sodišču, pubtivš: do^tnlek v rokah najvišjega uradnika mogočnega naroda. "A!i stuenn* s tem, da gremo na 1 delo. izraziti upanje, da nas niso : v WashniTtonu pn-iLrtavili v na pačui luči tri* s tem |x»vzročili. da bi \i tudi za trenutek dvomili o naši lojalnosti do stvari te pravične vojne in do naše dežele.'"' Mednarodni predsednik W. H. •luiiiisUHi je poslal pismo v katerem pravi, da je obžalovanja v n dno. da .tavktrji na njegov prvi poziv niso šli na delo. V pis-! mu s«« gla^i. da predsednik Wilsoni .ne bi i.il po.sJal svojoga ukaza, ai.oj bi ravnali njegovi-m nasve-j tu. Ako bi bili stavkarji ]>o pra vem potu stavili svoje zahtvve. bi se jj1:, vstreglo. Tovarne so vzele uui'.aj vse ,st;iv-karje. (ilavna naloga mašinistov ie MHlaj popravili vse stroje, ki -o bili ]K>kvarjem tekom stavke. POZOR ROJAKI! Slovenska Narodna Podporna' ■ .lednola je prejela dne 4. septem-j bra dovoljenje (Charter za pošlo-j vanje v državi New York. Zdaj j i imata društvi; Slovenija in Brat i ' ska Zveza pravico poslovati in sprejemati nove člane. zelo mnogo strojev. Zaradi teh napadov vlada po i celi renski dolini veliko razburjf« nje in po več mestih so sklicali prebivalci seje. v katerih so pro-| testirali proti napadom iu neza-l dostni obrambi. Zajeta pisma kažejo, da med prebivalstvom od Kolina do Mann henna vlada velik strah in pani-' ka: premožnejše družine pa so s poiskale zavetja v krajih v notranjosti dežele. Dela vet. ki so zaposleni v vojni industriji so poseb-ijno ponoči v vedni smrtni nevir-i costi. Slika nam kaže kako bi izgledala Nemčija, če bi s,' ustanovilo tam republiko V takem slučaju bi ' nastopil kol kandidat za predsednika Willi-Mm Hidienzollernski, ki bi si izbral za svojega tajnika ' starega in črnogledega Hindenbu rga. in za mornariškega tajnika von Tirpitza zloglasnega imena i ki je potom svojih izvršujočih častnikov po-lal na morsko dno toliko nedolžnih žrtev, žensk in otrok. \ saka oporueija bi bila zadušena v kali in kajzer bi rekel: — Mi Holienzoliernci smo nemški na- I rod. - Na sliki ob strani vidite pohabljene nemške vojake, ki zrejo z začudenjem n« to komično parado. kajti za kajzerjem v sredini je videti celo vrsto kajzerjeviti sinov, kojih noben še ni bil po- | škodovati o«l ognja sovražnika. Boj na Balkanu Zavezniki So napravili veliko vrzel v boigTjrsko črto. — Zavzeli so mnogo višin, vjeli 3090 Bolgarov in 24 topov. — Jugoslovanska divizija. London, Anglija. 17. septembra Kakor pravi srb»ko ofirijelno poročilo. k. prišlo tu-sein, nada ljujejo srb>ke in francoske čete svojo ofenzivo v Maeedoniji in sn I na i »red o val«» za v-č kot 7t uiiij. — :Prodirajoči zavezniki so zavzeli več zel<> važnih višin, zajeli več j kot *ie bo re ramo ob rami ter tekmujejo med seboj v vztrajnosti, junaštvu,! in požrtvovalnosti. Francoski in 'srbski letalci so dali dokaz izvan-I redne smelosti in hrabrosti. , Pariz, Francija. 17. septembra i J Vojni urad je izdal naslednje po. j ročilo: Vzhodno bojišče, l.~>. sept-cm-l i fira. — Da rjutraj >o francoske in srbske .-ete napadle sovražne organizacij** v gorski pokrajini pri Dobrempolju. Navzlic težavnemu ozemlju je bila zavzeta cela prva sovražna črta v razdalji 11 kilo metrov. V naše roke je padlo mtio-go ujetnikov in več topov. Operacije se še dalje ugodno razvijajo Na ostali Jfrouti je biio artilerijsko streljanje. Francoski in srbski letalci so se vdeležili bojev ter so zelo uspešno pomagali pehoti s tem. da so bombardirali sovražne komunikacijske črte. ..Zofija, Bolgarsko, 17. septembra. — Ofieijelno poročilo bolgarskega vojnega urada se glasij Sovražni bataljoni so na več krajih napadli naše postojanke severno od (Iradešniee in so bili odbiti z velikimi izgubami. Mnojjo francoskih ujetnikov je ostalo \ naših rokah. Bolj proti vzhodu so francoske in srbske čete po ljuteni artilerijskem obstreljevanju zgodaj zju-traj napad e n;iše postojanke na Sokol Dobropolje-Vetrnik črti. Po trdovratnem boju se jim je posrečilo zavzeti te točke; pri tem je imel sovražnik velike izgube. V namenu, da se izognemu izgu-baru. smf» nmaknili naše oddelke v tej okolici bolj proti severu, i i Kardinal Farley umrl Newyorski nadškof in kardinal I John M.. Farley je umrl včeraj zvečer v Mamaroneck, N. Y. Kardinal John M. Farley je | mrtev. Konec je prišel ob deveti uri in sedemnajst miunt pretekli veči*r. Soglasno z izjavo pomožnega škofa Patrieka Ilaves Je umri kar#linal "mirno in lepo". Kardinal Farley je zbolel pr>'i nekako šestimi tedni na pljučnici, doč-lni je mudil na svojem poletnem bivališču pri CJreen Acres, .Mamaroneck. N. Y. Njegovo zdravstveno stanje je bilo kaj kritično in zdravniki, ki so mu stalno str*?-, gli. so izdajali vsaki dan po dva jbuletina. Pre«i nekaj dnevi je bilo videti . kot da je kriza končana ter se je domnevalo, da bo mogoče visokega dostojanstvenika prevesti v teku par dni v njegovo palača v New Yorku. Naenkrat pa se je kardinalu obrnilo na slabše. Od onega trenutka naprej je postajalo zdravstveno stanje kardinala- vedno bolj slabo. Nastopilo je več kriz. katere pa je premagala močna narava starega prelata. Zadnja kriza je nastopila eno minuto ali, [dve po deveti uri včeraj zvečer. Konec je prišel tako mirno, da ga tii noben ob njegovi smrtni postelji zapazil, razve ti navzočih zdrav-, nikov. Duhovniki so še vedno peli molitve za umirajoče, ko so zdravniki stopili od postelje ter jih informirali, *la je kardinal premi-; md. Kardinal Farley je bil rojen dne , 20. aprila 1842 v Newton, Hamilton. okraj Armagh, na Irskem. Njegov oče je bil gostilničar. Sta-riši so mu umrli ko je bil star sedem let in je moral pozneje v glavnem skrbeti sam za se. S pomočjo nekega strica je prišel kot deček v New York, kjer j je dovršil pozneje svoje osnovne: študije. Štiri leta je preživel v ameriškem kolegiju v Rimu, kjer j«- bil leta 1870 posvečen v duhovnika. Mladi duhovnik se jc vrnil v Ameriko ter postal tajnik pokojnega newyorSkega kardinala Mc-Closkev-a. Leta 1895. je bil imenovan pomožnim škofom nadškofije New York, pod nadškofom Corriga-nom. Po smrti Corripana je bil imenovan nevvvorškim nadškofom. v kateri lastnosti je pokazal veliko eksekutivno zmožnost. Ko je bil leta 1911 imenovani kardinalom rimske cerkve se mu je ob njegovem povratku priredilo velikanske ovacije. ki so traja-: 1.- celih deset dni. V teku teh ova-' fij je bil kardinal gost svojih pi*oJ testantovskih bratov in celo nek' židovski rabi je izrekel nad njim1 svoj blagoslov, rekoč, da so dnevi1 bigotstva minuli. _ __ .j IMS iwsiiwsiiw^] masi Mag' Oficijelna poročila Francosko poročilo. Pariz, Francija, 17. septembra. Nočno. Severno od Aisne je bila delavna sovražna axtilerija. V Campagne so izvedle franco-•ske čete napad tet ujele veliko število jetnikov zapadno od Maison tie Champagne. Med S. Hilaire le Grand ter Mont sans Nom ter tu. di severno od Rheims se je zavrnilo veliko število sovražnih napadov. Nočno poročilo. — Tekom dneva so naše čete nadaljevale s svojimi napadi v pokrajini scveroiz-točno in iztočno od Saney. Kljub odporu Nemcev smo napredovali za en kilometer na fronti štirih kilometrov. V naše roke je padlo šeststo jetnikov, dva topa in 10? strojnih pušk. Angleško poročilo. j London, Anglija, 17. septembra. Nadaljevalo se je z boji manjšega značaja krog St. Quentiu. Naše čete so pridobile na ozemlju v bližini vasi Ilolnon. 1 Na severnem delu fronte so se istotako vi šili krajevni boji. Naše čete so zavzele neko nemško postojanko zapadno od La Bassee. pri čemur jim je padlo v roke pre cej jetnikov. Nove postojanke se je ustanovilo severoiztočno od Neuve Chapelle in v bližini 1'loeg-steert. Dnevno poročilo. — Naše čete so napredovale včeraj v smeri Le Verguier, severozapadno od St. Quentina. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 17. septembra, ! Med Silette in Aisne so se izjalo- i vili ponovni napadi sovražnika. ,- : Položaj v Rusiji iNa tisoče oseb so boljševiki pomorili v Rusiji. Samo v Petrogra-du je bilo v enem tednu pomor jenih 812 oseb. — Na stotine jih je zaprtih. J Stockholm, Švedska, 17. sept. —-Kakor poročajo privatne brzojavke preko Helsingforsa, narašča obsežno inorjenje v Petrogradu. Pre-tekli teden je bilo umorjenih 812 oseb, nad 100 imen pa je še na seznamu. Mnogo teh jih je bilo že aretiranih. Vse osebe, ki so biie v državni 'službi, so bile aretirane ne glede na njihove politične nazore. Washington, D. C., 17. sept. — Najnovejša poročila, ki prihajajo | iz nevtralnih držav, nanovo osvet-ljujejo položaj centralne Rusije. - kjer je življenje prebivalstva vsled boljševiškega divjanja v stalni nevarnosti. Poročila pravijo, da zu-_, nanj i svet ne more zapopasti ru-'skega položaja.- posebna komisija za zatiranje protirevolucije je vodila kampanjo splošnega klanja. Na tisoče jih je bilo postreljenih " brez vsake sodnijske obravnave in mnogi so bili v političnih ozirih f | popolnoma nedolžni. Umor Mozesa Uritskija in napad . na Lenin« s.a bi!h neposredni po-ivod te strahovlade. Poleg 500 o-seb. ki so bile umorjene zaradi Uritskijevega umora, je zaprtih še več sto drugih oseb, ki bodo tudi | umorjene, ako bi se izvršil še kak ,napad na katerega boljševiškega V Moskvi je v-ad,; cdredila -plrilno hišno preiskavo pri pre-1 možnejših meščanih in prejšnih 1 častnikih. Ječe so pre' -i;»olnjene in eksekucije se vsak dan nada-'j ljujejo. V mnogih slučajih se '.smrtna kazen izvrši iz malenkost-*|nega vzroka, kakor, da je ta ali : oni nevaren boljševiški vladi. j| Maščevanja željne tolpe, obu 1 pajoč nad pojemajočo baljševiško oblastjo, se znašajo nad nedolžni-!mi osebami; soeijalisti pa, ki na-"[sprotujejo sovjetovi vladi, se po-] služujejo istih metod, katerih so i i Dnevno poročilo. — Y Fi m iriji so se vršile živahne poizvedovalne akcije. Južno od pres so se izjalovili delili napadi sovražni k a. V pozicijah pri kanalu so p meranski grenadirji privedli na zaj veliko število jetnikov, katere se je zajelo tekom ponovnih napadov na Sauehy-Couehy. V Havrincourt okraju se j ■ te. kom jutra povečal artil erijski < Iv o. boj do velike intenzivnosti. Vr-:-le se niso nikake infanterijsl. ' a..-eije. Med Ailette in Aistie je nadaljeval sovražnik z mogočnimi n di. Zopet smo zavzeli iztočni r h višin pri Vauillon, kjer se je preje nastanil sovražnik. Na ee-.i. ki vodi iz Laffaux proti iztoku, na je sovražnik nekoliko potihnil i; s zaj. Tekom popoldneva, po tm/mr-" uejšem artilerijskem ognju. s > . sovražni napadi, ki so se razvi.'. li, izjalovili vspričo protitm;..' i \ naših polkov. Na večer so r . ličnih točkah fronte uot -niii i prej svoje postojanke. N.-i •■»•. ni fronti je neka brandenbur-.-.k.i :.r fanterijska divizija zavrni!a v sovražnih napadov, k: vprizorilo s pomočjo tankov, i.a južnem delu Villy se j.?, nad. valo z manjšimi spojiadi. A' Champagne se je zavrnilo napad. katerega je v prizori l .. nik ponoči južno od Ripont. Pri Cotes Lorraine, v b! žini • Hilaire, smo izvedli nspe.^ue j pade. Zavrnilo se je deli:«' j . de sovražnika proti llaumoni im severoizočno od Tliiaueonrt. A; 'i lerijska delavnost je bil : o:n"j < na uničevalen ogenj. Tekom včerajšnjega dneva , izstrelili iz zraka 44 sovražnih ar. roplanov. se nekdaj posluževali proti tii.m-stvu cesarske vlade. Ysi časopisi v Moskvi, razun boljševiških glasil, so bili z^tr:: po 1. juliju in prinašajo inn-n i < -seb, ki so bile umorjene, ali pa \ ječi čakajo na smrt. Petrograd, Rusija, 17. s--pt. — Boljševiško ofieijelno gh. • :«> "Pravda' poroča, da so se amer' ški, francoski in angleški oddei:. spopadli z boljševiškimi četami t fronti pri Arliangelsku. l'o zač nem uspehu so bile boljševiške e -e vsled angleškega vojaškega čenja vržene nazaj in so beza velikem neredu. Večje število ševiških častnikov je pob gn < :. Angležem. Tokio, Japonska. 1/. s^-ptemb: ». Prednja straža tretje japonsk- d -vizije, ki je namenjena nrL man-jdžursko fronto, se je *•;• en. bra izkrcala v Fusanu na K ore .p. Peking, Kitajska, 17. j -1 • ■:: b ■ Sibirska fronta se je kar / i pomaknila za tisoč milj bolj pro. i zapadu. ker je biia napravi - 1 a komunikacijska zveza do Iri: ' ska. To se je doseglo potem .. » ■■■> bile sovražne čele razbite, I i -•> bodo morale raziti in prositi zaveznike amnestije. Žeb zniea prijateljskih rokah od Vi.i stoka do Perma. Ceško-slo vaške čete prod i r;..i > jproti Volgi, želeč priti v ti;: z j zavezniki v Arhangelsku. General Semenov nepre.vtano prodira in žene pred seboj b j (viške in nemško-madžar>k-- voji.v* ujetnike. Japonska je posodila ' -jt;ijski vzhodni železnici en milj ■ i j jenov f pol miljona dolar.j v . 7 ivilska in industrijelna komisija že .bila odposlana. .Tap^ i j nudili 20 miljonov jenov; polovica naj bi se porabila za nakup :vojnih potrebščin, polovica pa za j druge vojne izdatke pod pogoj« da se jim da pravica izKorfistiti gotove sibirske in ,i ni i ineiil kraja naročnikov prosimo, da ee nam tndl prejiejl PWDM da hitreje najdemo naelovnlka._ ItLAI NABODA" WI ___________PtffJCwjLCjt^. Telefon: 2870 Cortlandt. Kje so Jugoslovani? /, \ , nn-"< cv ameriški Jugoslovani s ponosom ozirajo na !,..■ na.š:h severnih bratov, Čehov in Slovakov v Sibiriji. V - - t govori s ponosom o velikih delih, ki so jih izvršile pri- ! : h t male peščice Čehov in Slovakov, kateri se bore proti sil-1.1 v: ;i armadi ki si je nadela nalogo uničiti Rusijo. < . s..,vaki pomagajo pravi Rusiji, skušajo jo rešiti od legije i i ; -'vulcev in dobičkaloveev. I; .Ju^o>!ovamC — Kje so Jugoslovani? < > i. i so pri svoj'h bratih. i v.tj«. biti pri svojih bratih. — To smo slišali že večkrat go- it i. — In res je tako. '! ;;; i i j n uvedeni o poročilo iz pariških časopisov: - V t v . niškc čete, ki *o se izkrcale na murnianski obali, so bi-. ker so našle tam jugoslovanske prostovoljce, ki so ^.. v . i vzniško progo pred Nemci in Finci. ; \ ;;,;i/nii r>noo Jugoslovanom (Hrvatom, Srbom in Slovencem) se . riti i/ Ouese preko cele Rusije do severnega ruskega pri-. ; > m. Na svoji poti so premagali silne ovire in težkoee. Angleška Lomiš ja jih je nosl.-Ma slednjič tisoč v Hizerte. Afrika, 4000 jiL je pa j ;!/,.i's!avi.a ob švedsko-tinski meji ter jih oborožila in opremila z % -cm potrebnim. T i ij bo v pojasnilo vsem onim v Ameriki, ki se vprašujejo, kje so Jugoslovani. !Jugoslovani so na svojem mestu, Jugoslovani so ob strani svo-!>•. - ..v. Malo jih je, toda so. Da jih pa ni več, je pripisovati velik : - v !c onemu delu jugoslovanskega naroda, ki veliko vprašuje, da, ki d;*.je veliko nasvetov, pa sam zelo malo ali pa nič ne zrl v u,je. T*: vi zrakoplav ki je bii izdelan v Chndandu, Ohio, je poloUil iz m-'sta \ Davton, Ol»io, ki je otlda Ijcn milj od (Me vel and a. Na- prav je t » pot v dveh urah. Zra-1- op! a v je bil izdelan v Grlenn L. Martin < o. tovarni na St. Clair in 132. cesti. Opremljen je z dvema •trojema, katerih vsak imia 400 konjskih sil. Na svoj polet je cze! Š-tiri osebe. Ako bo ta poskuanja dobro izpadla, bo ddbila ta družba ogromna naročila za gradnjo zra-koplavov za vlado. - - Dopisi Standardvilie, Utah. Se-le pred kratkim sem se naselil v tukajšnji naselbini, vendar pa hočem že sedaj nekoliko poročati o tukajšnjih ipremogarskili razmerah. Dela se s polno paro, vendar mora človek delati kot črna živina. ako se lioče preživeti in kaj 'prihraaiiti. Vsak dan prinesem v čevljih po dva funta premoga domov, ker nimam časa pri delu iz-tresti ga. (Srečen človek, ker ga bodete nanesli, da ga bo dovolj za eelo zimo.) Tukaj nas je precejšnje število Slovencev, ki Su vsi mučimo v premogovnikih. Poročati moram tudi o nesreči, ki je 30. avgusta zadela Tomaža Kružiča; nekdo pa mi je rekel, da je bilo njegovo prvo ime Srečko, česar pa ne vem. Konj ga je pritisnil z verigo v premogarski voz in je še isti večer izdihnil. Eno uro pred njegovo simrtjo smo ga vprašali, ako ima kaj svojcev v Združenih državah in iz katerega kraja v stari domovini je doma. Povedal nam je. da je doma iz Mrkopelj na Primorskem in da ima očeta Franka Kružiča ter eno sestro in da se oba nahajata nekje v loAvi, brat Frank pa se nahaja v Springfieldu, 111. Ako kateri izmed teh bere to poročilo, naj se zgladi na naslov: Frank Cbesaiek, P. O. "Box 1618, Standardvilie, L'tali. ali pa. kar bo še najboljše, naj pride sem. , Pokopali smo ga v Utah; nje- ^ govega pogreba se je vdeležilo do , 50 Slovencev. j' Koncem dopisa pozdravljam vse slovenske rojake; ranjkemu pa bodi lahka ameriška zemlja. Frank C lies i lic k. Oregon City, Ore. Štejem si v dolžnost, da odgovorim dopisniku M. Stružniku na dopis iz Portlanda. Gre., kateri je bil priobeen T. sept. v 210*. številki G. N. Dopisnik pravi, da je stavka v tukajšnjih papirnicah končana, toda to je velika laž. Rojaki, ni kar ne verjemite njegovemu dopisu in ne bodite za dolom v Oregon City, ker tukaj je stavka še danes in se še prav nič ne ve. kdaj bo končana, ker družbi Crown AVillauiette in llawley Pulp and Paper Co. nočeta priznati tega., kar delavci zahtevamo. Naj zadostuje ta kratki dopis za danes. Kadar bo pa stavka v resnici končana, bom pa že poročal. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike. Stav kar. (Mr. Stružnik je že včeraj popravil svoje prvo poročilo. — Op. uredn.) Bližnje socijalne naloge slovenskega ljudstva Staroliberalno načelo je bilo. da se država nima vtikati v gospodarske boje med svojimi državljani. To načelo je sedaj zavrženo. Država, ki je bila dosedaj zgolj politična tvorba, je postala nekak razsodnik v gospodarskih bojih, presojajoč seveda vse s svojega posebnega vidika. V svt>-jih socijalnih bojih se je namreč ljudstvo bolj in bolj oslanjalo na državo, ki je kot politični in mili-taristični organizem postala s svojim pravom tudi organično zaokrožena gospodarska enota. Sedanja vojna je vsepovsod pokazala, kako velika je danes moč in oblast države. Država je prva in zadnja instanca državljanov. Ker je njen pomen tak. je naravna pač težnja strank in ljudstev, u-veljaviti se v državi. Razumelo je to tudi sovensko ljudstvo, ki ravno v današnjih dneh poudarja svojo pogavitno socijalno zahtevo ter se je izreklo za svojo politično osvoboditev. Slovensko ozemlje ima vse pred pogoje za gospodarski razvoj, toliko gede lege, kolikor glede pri-delko, sirovin, prirodnih bogastev itd. In vendar Slovenec ne more živeti na svoji zemlji» ter se izseljuje. Kje tiči vzrok? Poglejmo, kako živimo in od česa. Predvsem smo kmetje in delavci — proletarski narod smo. To moremo imeti vedno pred oč-j mi. in po tem moramo uravnati svoje hotenje in udejstvovanje, da se bomo borili za realtie reči. Statistika iz leta 1915. nam kaže precej določno sliko našega notranjega življenja. V deželah, kjer bivajo Slovenci, je bilo 1.211.319 poljedeleev, od teh: samostojnih posestnikov 305.066. poljedelskih delavcev 225.911, dninarjev 68.184 ( družinskih članov, ki so pomagali | pri poljskem delu, pa 498.301. V j industriji je bilo 8.598 samostoj-. nih podjetnikov, s 6129 pomaga-1 jočimi družinskimi člani, 247.793, pa delavcev in 15.170 dninarjev. V trgovini je bilo zaposlenih 55.-71: samostojnih trvoveev z 12.173 pomagajočimi družinskimi člani, 7S.096 delavcev in 14.772 dninarjev. Seveda se nanašajo te številke na oelotne dežele Primorsko, Kranjsko. Koroško. Štajersko, kjer prebiva več ali manj tudi, drugorodcev. ki tvorijo pretežen j del gospodarsko samostojnih oseb., Poljedelska produkcija slovenskih dežel je znatna, vendar zaostaja za poljedelsko bolj naprednimi deželami. Dala bi se produkcija s primernimi odredbami in poukom še dvigniti. Živine so naše dežele pred vojno tudi v velikem številu rodile. Osobito pa imajo tudi v velikem številu redile : Osobito pa imajo mnogo gozda (Štajerska 46.8%, Koroška 44.1% Kranjska 44.4%. Trst 23.3%, Tst-ra33.2% vsega površja. Lesa se toraj mnogo izvaža. • Naravni^ j vrednost (rujavega premoga, živega srebra, svinca^ kositra ima-1 mo v precejšnji meri. Poma\ijku-je sicer železa, a vodnih sil. — skoro povsem neuporabljenih še — ima naše ozemlje mnogo. Slednjič še morje. Imamo toraj približno vsega dovolj, da moremo neodvisno živeti, ako svoje narodno gospodarstvo uredimo po na- -čelih socijalne pravičnosti. Imamo? Kdo ima, oziroma poseduje vsa ta prirodna bogastva? Kmetijska odveza od leta 1848, je bila izvedena le polovičarsko. Največ gozda je ostalo fevdalcem, tujim kapitalistom. državi, verskim, študijskim in drugim fondom. Domače ljudstvo od njih nima drugega, kot revne dninarske z a slu ž- J ke. In tako je z rudninami, vodnimi silami, zdravilnimi vrelci, itd. t Kmetijska odveza od leta 1848. se mora izvesti do konca, da pride; slovensko ljudstvo do svojih prirodnih zakladov, da si ustanovi svojo narodno industrijo, za katero rabi kapital, a ga nima kje vzeti. Velikega pomena za Slovence je bila ideja organizacije in pa zadružništva, ki ji je sledilo. Zadružna organizacija je izvršila že čudeže v boju za gospodarsko o-svoboditev ljudstva. Po vojni bo njen pomen še narastel, ako bo njen ustraj res demokratičen; posredovati bodo morale zadruge med zadružno organiziranim po-; Ijedelcem in meščanskim konsu-mentom. ter izločiti one posreil Uritskv. Kdor izmed več tisoč častnikov, ki so zaprti v trdnjavi Kroostad in katere hranijo vsak dan s niKi — ofieijelno hrano buržoafisij-skega razreda v Petrogradu — ne umrje v sled stradanja, ga umore Kroustadčani, ki imajo nova navodila. s ka telim i posnemajo vodeno ženitovanje francoske revolucije. Ladje napolnijo s svojimi žrtvami in jih brezsrčno razstrele s topovi; nesrečneži pa potem plavajo po Baltiškem morju. Te prizore človeškega klanja imenujejo **človeški vodnjaki". Temu pripovedovanju spočetka nisciii vrjel, toda nek nevtralni uradnik, ki je videl trupla na o-b reč ju. je potrdil resnico. Vsi Angleži in Francozi so bili aretirani, razun onih. katerih tajna policija še ni zasledila. Stara, navada, ki se je svoj čas izkazala za tako uspešno, namreč premi-ujati naslove, je zdaj brez vsak« .koristi, kajti rdeče garde preiskujejo mesto po okrajih. Prišle so vesti, da blizu Petrograda ni resnih kmetskih uporov, toda mestna straža je bila podvojena in oklopni avtomobili neprestano patrolirajo po nietstu in poglavitnih izhodih. Ponoči se sliši po ulicah neprestano streljanje; kaj to pomeni, nikdo ne vc. Pri boljševikih se pojavljt nek notranji nemir. Izkaz častnikov, ki so bili aretirani, je jasen dokaz. da so bili aretirani ne glede na to, ako so se mešali v politiko ali ne. Socijalni revolueijonarji zmerne : levk-e niso bili .aretirani. Boljše-; viki se najbrže boje dotakniti se ' jili. Nevtralee. ki mi je prinesel vse 1 j še viški izgled. Predvsem pa vod! pot do tega cilja le preko demokratizacije vsega javnega življenja. Država se mora poprijeti prave socijalne politike. Nekaj se je že storilo pred vojno, za čas po vojni pa je to vse premalo, predvsem treba doseči splošno socijalno zavarovanje za starost in onemoglost. To bo poglavitna obrambna jez proti bedi, ki bo sledila vojni, to je poglavitna terjatev slovenskega »ielavskega in kmetijskega 'prebivalstva. Je pa še mnogo drugih perečih soeijalno političnih vprašanj. Omenimo le varstvo mater in dojenčkov. Za industrijsko delavstvo se morajo vpostaviti delavske zbornice. Pereče pa je v-prašanje o zavarovanju proti brez poselnosti, ki se ne da več odlašati. istotako ne. kakor skrb za vojne invalide. Velike važnosti pa Je preustroj naših občin, razširjenje njihove samouprave. Komunalni politiki bo treba posvetiti posebne pažnje. To je v kratkih potezah vsebina na globokih mislih bogatega Abditusovega predavanja, katero je imel 25. maja t. 1. v Trstu in katero je podprl s številnim statističnim materijalom. Iz tega kratkega posnetka pa spoznajo žu lahko naši rojaki, da je predavatelj takorekoč dobro opisal tudi ameriške razmere, ki vladajo sedaj v tem vprašanju. * m EP — g Jugoslovanska ^^^ Katol, Jednota Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v *ZLY, MINN.J • GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251. Conemaugli, Pa. Podpredsednik : LOUIS P AL AN T, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniii: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, EIv, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M\ So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Allev. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: ** GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, box 4^0. EIv, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export" Pa. PRAVNI ODBOR: •JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4^2-7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC. 7 AV. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAREC. Stk. Yds. Sta. box 63. Denver Colo. GREGOR HREŠČAK, 407-šth Ave., Johnstown. Pa. Jednotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvic?, V blagajni ima okrog $300.000 ftri-stotisoč dolarjev"!. Bolniških podpor, poškodnin in smrtnln je žt izplačala do šl.500.000 U-n miljon in pol dolarjev;. Bolniška podpora je centralizirana. V»;Jk opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Ta.n. kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. fte informacije, je mnenja, da ' bo ta strahovlada nadaljevala toliko časa, da bodo pomorjeni \si izobraženi Iiusi. ako prej ne pade-' jo boljševiki. Zatrjuje tudi. d i jej zadnjih deset dni bila v bojjševi-| Rusiji odpravljena vsaka opo-i Vdcija. Pravi, da še nikdar ni vi-j del boljše vitkega klanja bolj učin ko\itega in da ne v rja me. da l»r bilo kaj kmalu konec te krvave, vlade. Boljševiki siinil imenujejo svoje < divjanje "rdeča strahovlada". Boje se "bele strahovlade" in v listih objavljajo imena svojih žrtev z debelim andpisimi • "Od-1 govor na belo strahovlado." Amsterdam, Nizozemsko. i 6. j srpi. — Boljse\ išl.i zunanji tirni jster < ir-eiin j. posl.il diplomatie-'»"imi /.boru v SVtroiiradu oster Odgovor na njihov protest z dne • ». septembra proti "rdeči slraho-i vladi". Od gov o »• kakor ua objavlja list "Izvcstja". se končuje: "Odločno zavračamo vsako po-! si-eiio\ anj«- revtraliuh in kapitali-sti.'-nih vlad v prilog ruske buržo-azije. Vsak p.»skn> ztstopnikov teh , vlad bomo ^M.ati aii /.-i prestop meje postavne protekcije interesov njihovih podanikov in kot poskus podpirati ru^ko protirev«»lueijo. ' i"-~"Z-—•—~ ■ vvss wssj ^yss; Wssl [Wšs| WBF Boljše zdravljenje za manj denaija-.^B Profesor Doktor E. F. Mullin Slovenski zdravnik-specijaligt 411 -4th Avenue, Pittsburgh, Pa.! tK«»toli «Ut— K«U, C.trt. ymfon* W S»rthl.«lJ Si. Nttlt w upa , .^i. an i nohte. Da nista poštena in da ne želita razen samemu sebi i i • >\< sla že neštetokrat dokazala, posebno pa v sedanji \ 11 h i. K < ]>.i d o s j ve j o stvari do skrajnosti, se skušata pokazati svetu kot dobrotnika in kot dve nedolžni žrtvi, katerima ni nikdar ; - . i mis- 1 napadati, ampak se branita baje zato, ker sta bili na- I >adeni. rl"; ; je tudi a" sedanjem slučaju. Arja je pod. uplivom in pritiskom Nemčije, poslala zaveztu i t',: rodom noto, v kateri pravi, da je pripravljena pogajati se ✓ . i :• i. in v ugodne e. slučaju tudi skleniti mir. Pri t« in s - sklicuje avstrijska vlada na svojo dobrosrčnost in t1 v i. , da se ji smilijo trpeči narodi in da se ji taja sree pri pogledu i'M -tradajoč«i prebivalstvo. i'.i tudi Nemčiji se je naenkrat, po eeli štirih letih, zasmilila nje-i • . i■ • ."-ja žrtev — Belgija. Pripravljena je skleniti žnjo mir ter ji i. it |>r< i- 'j obsežne koncesije. K, i j.' dalo ni vod vsemu temu? — Ali imajo avstrijski lil nem-> .o-.] i, d i res še kaj srca ali sploh vedo, kaj je usmiljenje? Dvomimo in dvomi vsakdo, ki pozna zgodovino sedanje vojne. K 1''lui ko.aku sc prisilili Nemčijo in Avstrijo povsem drugačni faktorji. X« i" i je izprevidela. da njeni podmorski čolni niso mogli vsta-v :i o/.irotna ohromet: ti ansportiranja ameriških čet v Francijo. Sil-t • !:< tii — t• armade, ki so bile izbrane, da zavzamejo Pariz, so se u-M.iktiile ilalt-č p'-o t i severu. Amerikanei. katere so Nemci imenovali vo-.iiif / lesenimi sabljami' . prodirajo neprestano, ženejo sovražni-pr-d seboj in se približujejo najmočnejši nemški trdnjavi — iMclzu. 'I'., j- torej dalo povod mirovni ponudbi in nobena druga stvar, 'v r , pa Avstrija deka in služabnica Nemčije, je njo poslala Nem-■ .,ja \ og«-iij po kostanj. Kar smo I'"*\i "i -okovih določb kot temelj mirovnih posvetovanj. I ;i:cvn.) je, tla bo sledili Združenim državam tudi ostali zavez jli ki. _ .Nadu!.,*- tudi slutimo, kakšen odmev bo dobil ta odgovor v cen, f "a 'a v- zntških državah Vv*t:-!.|ska in nemška vlada bosta poskušali še enkrat prepričati \ ; t.arode. da »av-vniki nočejo ničesar slišati o miru ter da so skle-bo prej i«:iru, dokler ue bosta Avstrija in Nemčija popolnoma uničeni. T" ! i nemški in avstrijski narodi vedo, da ni to cilj zaveznikov. \ cdo. ia j.- njihov namen in cilj oprostiti svet one more, ki ga je hote-Ja \ . Injem < asu popolnoma dobiti v svojo oblast V trm smislu bodo tudi začrtali svoje bodoče delovanje. To morij.. >io:iil. r-f nočejo popolnoma izkrvaveli v boju za svojega kri-\ čnega gospodarja. Clevelandski zrakoplav. GTjAS. NARODA- 18. SEPT. 191« Ni čuda tedaj, da je zavrela konecuo kri tudi v sicer mirnem Hnvenskem narodu. Po vseh slovenskih pokrajinah je izzval ta ba-Hbski nastop Nemcev v Ptuju skrajno ogorčenje in zgražanje. Ves; Hovenski narod .it j rotestiral proti takemu postopanju s Slovenci H obsojal Nemec. Pel dni j po teh dogodkih v Ptuju je bil sklican v Hjubljani |H. septembra 1908 na željo vsega prebivalstva protesten Hod. katerega *><» >r udeležile ogromne množice ljudstva. Videč, da K*« oblasti no""jo dati zaščite pred nemškimi napadi, da dolže na Hrotno še etJo nje -ame za nemire in izzivanja, je ljudstvo dajalo, Hastio izriz i svojemu nezadovoljstvu v sled krivic, katere sc mu j H>kažnjeno pri/a Jeva io iu svoji mržnji do Nemcev. Po shodu, poz-j H> zvečer, so m1 nriC-e'e demonstracije ]>o Ljubljani, pri katerih so Hlc demolitan« šipe na ka/iuskem poslopju in »pri nekaterih nem-1 Htiii trgov ih, kljub '"mil. da j«* bila poklicana policija na pomoč.) ■ jc zastrazi'a v*-e dohode h kazini. Nemci >o tedaj razltobuali v svet. da jih hočejo Slovenci vsej Hiičiti, da ni>o več varni svojega življenja. Priznati si niso hoteli ni-; I v mislih. da so »ami zakrivili te demonstacije proti njim. pač pa j Hi /ateval, »a nasi >p*jo oblasti najstrožje proti demonstrantom. Iu me Item, ko »e niso zmenile oblasti za pritožbe in prošnje Hoveucev, a bi jih varovale pred nemškimi nasilneži, so se sedaj, Hkoj odzvali Nemrem. Gotovo bi bile demonstracije z onim veče-. ■ >m v Ljubljani zaključene, in tudi razburjenje bi se kmalo pole-i Ho. da ni bilo poslano vojaštvo na pomoč Nemcem. In ravno ne-H anini. iz/, vajoči nastop teh vojakov je povzročil nadaljnc izgre-1 Hc in vodil do prelivanja nedolžne slovenske krvi. Brez povoda in brez usmiljenja je dala Avstrija sipati na svoje! Hstne podanike »viiičeuke. za povedala goniti slovensko ljudstvo po Hubljanskih ulicah s težkimi konjeniki, tako da jc bilo več oseb ne-Hirno ali lal:!:o ranjenih. Nemci so sc zavedali, da so sedaj oni go-Hiodarji plah? in neoborožeiie mase, in divjali so zaradi tega toliko Hesncjsc proti nji Zagrizenost neinšk h barbarov -e najbolje prika-Hijl v bcs-Mah mladega nemškega poročnika, ki se je na svojo ro-Ho izrazil: * * Sc danes mora teči slovenska kri.'* In res tekla. Na njegovo poveluje, dasi ni imel zato potreb-Hega dovoljenja od vojaških oblasti, jc ustrelilo vojaštvo, in svin Henke so pogodile «voj cilj. Plaho sc je po strelih razpršila zbrana množica, a ljubljanski H;.k ob Ljubljanici jc rdečila kri dveh mladih žrtev avstrijskega ■ junaštva" — dveh zavednih slovenskih mladeničev, toda nepri ■transkih gledalcev dogodkov, ki so se vršili po ljubljanskih ulicah Desetič obhajamo dvajseti september po onih usodepolnih dneh. Ho sta padi:, mladeniča Lunder In Adamič kot žrtve nikdar nenasit-He germanske krvoželjnosti. Dala sta svoje življenje, ker sta bila 1 pomagai zdrobiti težke verige in priboriti narodu in domovini svovodo. Hrvatje imajo svoj Zrinjsko-Frankopanski dan. Srbi svoj VI-idov: bodi nam Slovencem proslava Lunder-Adamičevega spomina dan. da znova prvsežemo vernost svojemu narodu ter maščevanje | pačim zatirateljem. 1'olcžimo ta dan sveto prisego, da ue bomo odnehali prej, dokler ne bodo maščevane vse krivice, katere smo morali trpeti, in dokler ne bo priborjena Slovencem in vsem Jugoslo-vauom svoboda, da rouemo mogli postaviti dostojen spomenik najini žrtvam in tudi dostojno in svobodno proslavljati njih spomin. Na grobu Adamiča in Lundra Mir vama. mlada naša mučenika. V naročaju ljubljanskega polja. Gomila tod gomile se dotika Pod sinjim svodom večnega neba. Tu doli puška vaju ne doseže In ne t'oseze vaju bojonet.... Kdor v zemlje tiho globočino leže. Kaj mari njemu ves sovražni svet. Več ne bolijo vaju smrtne rane. Ki padla žrve sta viharnih dni.... Nobena bridka solza več ne kane Na vajin grob nam danes iz oči. Solz nimamo nič več____Že posušila Popolnoma sta nam jih srd in gnjev.... Ne bodi zajec! — Kliče ta gomila Nam vajina — Slovenec bodi lev! jF Pokaj bi solze. Solze so vodene Po žilah naš h polje vroča kri, Razžiga v srcih žive nam plamene In na obrambo stiska nam pesti. _ V molitvi rok ne sklepamo udanih. Nikogar milosti ne prosimo Ko sužnji duš potrtih in skesanih.... Pokoueu glave moške nosimo. Ponosno vračamo odtod v življenje Z go m le vajne se v ljuti boj V.a prava naša v pisano vrvenje Podobo vajino nesoč s seboj Podoba vajina krvava, mrtva Na praporu vihraj poslej naprej Pn\I nami. Saj kaj drugega ko žrtta Naš boj za domovino je doslej? In kadar sredi bojev bi klonile Roke utrujene nam posihdob. In kadar bi nam pešala že sila. Pa se povrnemo na vajin grob. Grjb va;in skupni, nepozabni, sveti Pričara v žile nov.h nam moči. A grob nam bo dajal pogum živeti. Pa naj ves svet z uuicbo nam grozi. Umirajoče cesarstvo Spisal &r. Bogumil Vosnj&k. (Nadaljevanje.) Potvarjanje resnice je trditi, da' ie Avstrija nedolžno jagnjc. ki ni storilo nikomur nič zalega Sovraštvo do Srbije in Jugoslovanov je bilo na Dunaju, v zunanjem in vojnem ministrstvu, močnejše kot pa v Berlinu. Napačno bi bilo misliti, da je prišlo edino-lo iz Berlina »čuvanje na tako politiko. Resnični krivci se nahajajo na dunajskem dvoru ter ooiem v Budimpešti. Nemčija v duhu Bi&mareka bi ne povzročila evropske krize radi Avstrije, bi ne absorbirala Avstri-j je do takega obsega, da bi bila s tem ogrožena evropska politika. Bismarck je predlagal popolnoma1 drugačno rešitev za Avstrijo, povsem različno od duha nemške politike v Avstriji pod Viljemom II.. j ko je rekel: — Nemške cesarske naprave kažejo pot, po kateri more Avstrija zopet ustanoviti politične in materijalne interese svojega prebivalstva, med zadnjo mejo nununskega " prebivalstva pa do Kortorja. — On je za federacijo! Avstrije, ne za centralizacijo.' Nemčija bi ne smela vpeti Avstriji! pravico samodoločbe in bi ne sine-j jla zažjrati evropskega počara radi j Avstrije. Po njegovem mnenju jej i obstoj Avstrije prekareu. vendar, . pa bi razkosanje Avstrije pouie-j nilo katastrofo za Nemčijo To je ; resnična vsebina BismarckovA i idej. ! Ni ga mogoče bolj mogočnega' j argumenta v podporo zahtev av-; strijskih Slovanov za razkosanje tega cesarrtva kot je glas Bis-I m&rcka. i Nova priča, — za naš dokaz, da i ie Avstrija obsojena na smrt, — i j je najbolj originalni pangerm&n-j ski mislec Paul de Lagande. Nihče še ni pisal z večjim sarkazmom glede Avstrije in še noben »drugi s človek ni z večjo gotovostjo prerokoval ustanovljenje Jugoslavije. V svoji brošuri: "Sedanje a je danes vodilna politična ideja te države? To je vprairnje na katero ni lahko odgovoriti. |Odločno izjavlja Lagande: — Avstrija nima nobene pretveze za obstanek iu nihče ne ve, zakaj sploh obstaja. -- Avstrija ipa. ima kljub temu nalogo in ta naloga je biti kolonija Nemčije. — Sto Beustov in sto Andrassyjev ni v stanu ji za jamčiti mesto v zgodovini. — Avstrija nima nobene pravice do državne neodvisnosti ter mora postati odvisna od Nemčije. To je popolnoma priprosta rešitev. Le Nemei so v stanu biti vodilno pleme v Avstro Ogrski. Kaj pa v tre-nutku. ko bo prenehalo to nemško cadkril je vanje f Tn imamo isti problem kot v Bkmarekovi pri- pombi glede nemškega cementa. Zaključek je, da je Avstrija mogoča edinole z Nemci kot vodil- I i nim plemeuom. Vsaka drrijja re~*i- I 1 te v je razkosanje. Tretj^a sredstva ni najti. To je zaključek, katerega morajo skrbno upoštevati stvaritelji nove Evrope. Lagarde je resnični učitelj pan-| germanske politične šole. Ob zadnjem komu preteklega stoletja so njegov nauk sprejeli številni odlični politični -pisatelji. Vsi >*o prepričani. da nima Avstro-Ogrska pravice do obstanka Tozadevne pamflete se objavlja anonimno. Pisee brošure "Grossdeurtschland una Centraleuropa um 19o0" trdi. da rušijo monarhijo močne sile razkrojevanja. Avstrijsko cesarstvo mora postati član panger-mauske konfederacije. Madžare Slovake in Slovenee je treba ger-uianizirati. To določujejo zemljepisni razlogi. Pisec je za Veliko Srbijo, ki uaj bi obsegala Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Črno-' goro. Bosno-Hercegovino iu Srbijo. Ta Velika Srbija pa naj bi ne bila pod dinastijo Karadžordževi-čev, temveč v personalni uniji s Habsburžani. vazali Hoheiuollern-cev. Ta Velika Srbija, kot činu pangi&rntanske konrederacije, uaj bi se nahajala v kaj čudnem zakonitem položaju V tej kunfede raciji bi bilo tudi po)j>ko kralje- • stvo. ukrajinsko in nimuiLsko. Le Nemci bi bili jxdno k\aliticirani u državljani. Le Nemci uaj bi imeli p pravico; 1. Biti volilei ter volji vi v občinski, državni iu cesarski \ konfederaciji: služiti v armadi u in mornarici; 3. izvrševati si t»a na drugo način pri- ;i dobivati posestva. To !ai>ko nazi- n varno betlastočo, vendar pa. je v p polnem soglasju / vsakdanj«« pan- j| gerniansko filu'»rijo. h Zelu značilno ,]e dejstvo, da smatra pi^ec te brošure svoje sa- '1 nje za izvi-slji\e šel* v letu " Pisec liela* druue brošure "Polom • - L- Avstrije in nje zoj>etiui z »radi- K tev" priznava prav odkiTto: — Brez dvotna.iiima nemško cesarstvo nobenega vzroka veseliti se polonra donavske monailije, po-sebno ker ni njega notranja re- 15 koiistruk* ija še dovršena. — Iz- n . . . r vanredno je zanimiva trditev, da 1 ima nems!:a diplomacija dolžnost 11 za vleči ta polom, čeprav ta napor e ne bo uspešen. Resnična ideja " pisca je, da je ohranjena Avstrija 1 v interesu Nemčije, dokler ue bo ^ nemški duh popolnoma prevlado- j1 val v Avstriji. Ta smer idej je zelo tsl važna za razumevanje današnjih pan genua n skih aspiraeij. Hazko-^anje Avstro-Ogi*ske po zmago-sla\ ni vojni bo za vedno zdrobilo pangermanske aspiracije. Svetovna vojna ni na-šla Avstro-Ogrske b zadostno pripravljene za nemško p vlado. Če bi se pa končala vojna neodločno ali če bi diplomati ne ^ bili v stanu razumeti resničnega v duha Avstrije, potem bi obstajala a j nevarnost, da se prebudi pang«r- n mansko gibanje k novemu in moč- ■ nejšemu življenju ter nadaljuje ' staro igro mogoče z Večjim uspe- ® t hom kot preje. ~ Celo pangermanski načrti nam L , kažejo, da je Avstrija faktor p«*i:~ .'pangermanski državni zgradbi.'■ IVsled tega mora biti cilj resnic-1" . licga državništva. ki hoče uničiti J . pangernianstvo. edinole razkosa- k [ nje Avstro-Ogrske. Nikakih polo-1' . vSčnih odredb, temveč tisto pome-> tenje! Nemčije ni mogoče bolj ^ . uspešno poraziti kot pot»)on razko- p j sanja Avstro-Ogrske. Le nove dr- z , zave morejo biti verni stražniki o . živi jen skill interesov zaveznikov, ii . Avstrija, dasiravno prcosnovljena k i P° vojni, bi absolutno ne bila v \ stanu dati zaveznikom jamstva, ! da bo jez pa-n germanski ni aspira- cijani. I . j Velika napaka jc. — katero de- : . laje posebno angleški politični pi- B _ satelji. — podcenjevati važnotJt g t Trsta in slovenskih zemlja. Pan- v . germani so veliko bolj premeteni I z ozimni ua slovenski problem. || A Paul de Lagarde povdarja na 1 : »nlločen način, da je posest Trsta J i. življensko vprašanje za Nemčijo. I . — Čeprav bi nas napadel celi ita-. lianski narod, bi to pristanišče ni-i kdar ne prišlo v njegove roke. — f> je pisal leta 1853. Trst in njega i obal je iztočišče za nemško trgo-v vino. Modemi panKennanski pisali telji govore o Trstu še veliko bolj - odločno kot pa Lagarde. Besede o anonimnega pisca "Velike Nem-i- eije*' imajo krog sebe svetniški* I e vijaj. — Nemčija, — prav i on, —! e se ne bo nikdar konečno odpove- dala Trstu. — Vsa kompliciranost | s tega problema je jasna, ee pripom- I o nimo. da hrepene po posesti tega i ti -mosta tudi Jugoslovani, čeprav so L- ga velesile izročile Italiji. Meša- l • ' Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA 5. JULIJA 1908 f 27. OKTOBBA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. oLAVNI ODBOBt Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 6232 Waah. Street. Denier. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, B. F. D., Box 17. Stock Yard Station, Denver. Colorado. n. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN JAB, 4422 Grant St., Denrer, Oolo, Blagajnik: JOE VIDETICH. 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zanpoik: JOHN PREDOVlC. 4837 Washington St.. Denver. Cola NADZORNI ODBOR: L nudsnrntk: JOHN GERM. 31« Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HEXIGSMAN, 1230 Berwind Ave.. Pueblo, Colo. I. nadaornik: M1HALJ KAPSCH. 508 N. Spruce, Colo. Spring«. POROTNI ODBOR: 1- porotnik: PETEB MEIX)§. Boute 8. Box 16«, Pittsburgh. Kinmi 1 porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnnt St, LeadvUle, Goto. «. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Louisviil, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. IL 8. BCRKDT, 4487 Washington St., Denver. Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. V«e denarne nakamlce in vse uradne stvari se poftiljajn na gl. taj-nlka, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. niea ho {»ostala zelo nevarna, če bo] ix>>egla vmes še tretja siln. Ni pa le vprašanje Trsta, kajti: Nemei sa df»>ti premeteni, da !«i/.-{ umejo. l;ako je Tr!abo iiilormiran. »lasno izraženo p,t j«-, da bo Neniorja uporabila vse il»-_ ki s,, jj iiji raxpol:iit- rastline, cvetja, jair< de in koreniue, tnke, ki izvirajo )z vs»lj delov sveta. Pišite io inoj bnz-pl&f-nl cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo -o centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni In kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to pouoljivo knjigo. I MATH. PEZOIR, P. O. Box 772. City Hall Sto, New York. N. I. Had '»i i/.vedel za moja .Ivy prija- | t olja FRANKA Ah »To W K i„ FRANKA .Jl RANrir. Naiiaja. T;i s) t ___ OPOMIN IN PROŠNJA. | iem potom opotisliijain vse rmc j ki mi ostali dolžni mojemu ranj-kemu mo-.u .Maksu llan/.io. l.iiteri frii jo /ajmsti! male otro<"ire in j»a pra\>eo opouiinj&ti v-x-. ki >o mu i':ij il<>\/.)i: osjali. 1'rosim vas t". i rej, kater? še niste vrnili ranjke-niii. da io storite m'-ni in nj«vro-v;m otroi'.om v !t j veliki dragin ji. Mrs. A>!ies Ilanžu", 'Jox 10."», Sublet. Wvo. M -20—<♦ \ i —--■ — K.io s,, ualiaja \ NTOV U1B1' I Pred nekako onim letom je h;l v West Newtonu. I'a.. potem pa v Ilihl.ingu, Minn. f"c k»lo i/.-mod rojakov ve /.a njegov na-s[ni, ali n ij so pa s;,m oglasi na naslov: A. L. Rib. Ruth, Nev. 17-lfš !> Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 138 Pesa Aye„ PHUbaryli. P» Dr. Kater |t uj /Tv Bat v Plttikvfhi "V kt bu M-M» ^ll^lE®^ fcr»1 airtvl ■ ala-mtMb ki m J* >aa—I nI a« B. «Tila; t ultft I. a)S raj «• I. hkUm: ak a*i«Hik M B fatraj «• a hhMm. a poMo a« 4«Um. — FiMM Ml > i«>Mte tm« ta MnSnl Ali ste bolni? j Ako imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo ln ne osi raj« I ■e aa to, kateri »travnik ran nI mogel ozdraviti, pridite k meni. VraJl 1 vaa§ hm vsi« zdravja. n Oddaljenost al! pa pomanjkanj« denarja naj Faa ne rad rtu je. Vse zdravim enako: bogate la •*»vne J«z sem v Pittsburgbu najboljši SpeHjallat «a moške in sem nastanjen Se mnogo let Imam najbolje opremljen nrad. tndl stroj aa X-2arke, « katerimi morem videti skozi ras, kakor skoal steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri sa nahajajo vse vrste domačih in Imortlranih sdravtL Ne bodite boje« in pridite k meni kot k prijatelja | Govorim v vafiem jeziku. En oblak vaa bo prepričal. kaj morem za vaa storiti I Imam Erllchor sloviti 60« aa krvne boleanl Is oadravim bolezni v nekaj dneh. OadravU sem U-aofis stoCajev oalabeloatl. kotne bolezni, revmatlzma. ftelodtea ta latnMmolemii, stenja, mosole in vse kroniena boleanL Prof. Dr.*HL"g. BAER,l «11 flliniHHJ> II. PITT8BUB6H. PA. nasproti poflta. -g~ TlfllQ.- Odraii to is priseai s seboj. ■ iovenca.... Avstrijski " prav.čnosti" jc bilo zadoščeno, nemški častnik pa. ' Bi jc dal streljati v množico, je dobil naknadno odobren je in — polivalo. Žalost je objela ves slovenski narod nad smrtjo mladih muee^ ■ i kov in z Ljubljano jc plakala vsa Slovenija ob njih grobu. Silne Hi možice so ne udeležile pogreba, napravile špalir sprevodu ali spremljale krsto do groba. Vse slovenske dežele so si nadele žalno oble-:o ,a slovenski narod si je prisegel v srcu. da bode nekega dne ma-»čeval te s veje mučenike, dasi je moral tedaj molče kloniti glavo .red nasajenim: bajoneti in svinčenkami. Ali Avstriji niso bile dovolj samo žrtve — hotela je izbrisati udi spomin nanje — izbrisati večen madež, katerega si je s tem takopala. Slovenski narod jc sklenil, da bo 20. september vsako leto dat ; arodnega žalovanja • grobova Lundra in Adamiča naj bi nas ved-1 10 spominjale, da je Avstrija za nas nesreča in naše prokletstvo. Ko o hotele na-iidnje leto obi-kati slovenske množice grobova učeni-*ov, je dal deželni predsednik Sehwatrz zastražiti grobova z bajo-ic.i, v Lju!)ljauo pu so bili poklicani orožniki iz vse dežele. Prepre-j •Ji so vsak spomin, vsako javno žalovanje, zadušiti niso mogli gnje-v žalujočih slovenskih srcih. Minuli so <"asi ponižanja, ko smo morali molče kloniti glave in, le v srcih prisegati maščevanje onim. ki so nrelili nedolžno slovensko kri. Napoči! je dan. da se moremo oddolžiti onim. ki so dali življenje za ideje svoje, za ideje naše. Napočial je maščevanje moril-j lem. zatirateljuu in krvnikom slovenskega naroda Danes vstaja Slovenec, da maščuje s svojimi brati Hrvati in i £rbi v nebo upijoče zločine tiranske Avstrije, da odkrito zahteva zadoščenja za prelito nedolžno kri Lundra in Adamiča in vseh kr-j ^avih žrtev avstrijske krvoželjnosti. Danes se ne boji več bajone-i tov in svinčen k, pač pa vzbuja sam strah in trepet svojim krvnikom. > H so ga tlači'i in zatimli toliko stoletij. Napočila je doba. ko s trd-! 110 vero in z neomajnim prepričanjem pričakuje celokupen jugoslovanski narod veselega vstajesnja k zlati svobodi — Avstrija pa sel trese in maja najglobckejših temeljih, drveč neustavljivo v pre-' pad. S hitriiiu koraki se bliža razpad Avstrije, a z njim svoboda po: njej tlačenih narodov____ V stani tuji ti. tlovensk izseljenee v Ameriki, vstani in dvigni! svojo roko na maščevanje proti onim. ki so dali prelivati nedolžno j slovensko kri Lundra in Adamiča in ki so tudi tebe pognali v tuji-j no. Ni še maščevana kri teh mučenikov, niso še maščevane neate-vilne slovenski žrtve tiranske mačehe: še zdihujejo v ječah naši nedolžni rojak:, še yi naša domovina v rokah krutega tirana, ki se je gnklel, da nas mora iztrebiti Pridruži tudi ti *vojo maščevalno desnico roki slovenskega ljudstva, ki si išče skupno s Hrvati in Srbi zadoščenja za vse prestane krivice in trpljesnje. Stopi pod skupni jugoslovanski' prapor, slovenski izseljenee. da te povede v boj, kjer moreš priboriti zadoščenje mu^er.ikmna Lundru in Adamiču ter vsem slovenskim žrtvam, I Ob desetletnici smrti slovenskih I mučenikov Kr- , . r - »FUI---- m (Od Jugosl. Cun. Urada, Washington.) ■ - H Težki dnevi so bdi leta 190» za ves slovenski narod; že od nek*, ■ j sovražni nam Dunaj je tedaj odkrito priznal, da iskreno stremi: ■> naši poj? be!ji. Izzivanje, sramotenje in blatenje vsega, kar je bilo slovenske-1 Hi, od strani Nemcev in podivjanih narodnih odpadnikov, je posta- j ■ '<> vedno nesram'iejse in neznosnejše. Dovoljeno je bilo Nemcem j H..ko nasilje na naših slovenskih tleh, kjer so oni le gosti, katere; Hpi dobrodušni, slovenski narod. Oblasti se niso brigale za to, ako H godi Slovencem uezaslišna krivica, pač pa so bile še vesele, če so Hemci čim bolj divjali proti njim. Temu se ni niti čuditi. Ustavno zajamčena enakopravnost vseh H>strijsk h narodov je le na papirju ter velja edinole za Nemce in Kadiare. Ostali narodi, zlasti slovanski, so prišli v poštev le tedaj. Hidar je bilo treb'* plačati nove davke, doprinesti nove žrtve. Sicer ■> pa nas obkladali z najgršimi priimki in psovkami, ker nismo bili Hinje ljudje in narod, temveč golazen, katero se pohodi z nogami. ■ a/ivali >o nas \lovcnske pse", "svinje", in kolikor je še takih Hpih priimkov, in imeli so za nas le bič, katerega so pridno vihteli Htd nami, da nam je krvavelo narodno telo. H Razmere na kranjskem in v obmejnih krajih so postajale vedub ■olj neznosne, ali niti pritožiti se nismo smeli proti divjanju Nem ■ v. kaj šele. da bi si iskali pravice pri oblastih. Dogodki v Ptuju Ham nato najbolje dokazujejo. Nemški izzivači, ki so dejansko na-Htdli mirne Slovenec, nemške barabe, ki so sramotile in napadale lovenske žene so nile pod zaščito oblasti, slovenski gostje, ki so K*isli v Ptuj na zborovanje Ciril iu Metodove družbe, so bili pa po-Hdnoma brez varstva in izročeni nemškim napadom na milost in Hunilost. GLA^VAftOfiA. It, SEČT. 1818 - SLOV. DEUVSU ^^IPDDP0«HA ZVEZA ;; U«*MTlj«na dno 1&. m-wgwm "m ^Mjk. jSBP^ ] Inkorporirvn« 22. aprila 190Q ■Sadnž? Johnstown, Pa. ' SUTNI DtAMOBl r j MfeMalS! IVAH PBOSTOB, 1008 Norwood R* Oortlandt Street, New Tm§ i1 Ganjena društva. odroma njih uradniki, eo nljodno pwftil. pdBjaM Ve* dcplee naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar aaj ee poSJe edino potom Postnih, Expwwnlb. all TTnnrulli i1iimiM> aakaanlc, nikakor pa ne potom privatnih Sekor. Nakamice naj ei tianiov] ja jo: Blaž Novak, Tittle Trust & Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo ■ meaefinim poročilom na naslov gl. tajnla. V BloCaJo. da opastjo društveni tajniki pri poroBUh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, na) to nemudoma ns menijo aradtt ikvam tajnika, da ee v prihodnje popravi Magdalenina kita r - - , Francoski spisal JEAN RAMEAU. , 25 (Nadaljevanje.) , — Slednjih >-e*n i»* ii;i>la ! — je vzkliknila mlada deklica. — O. i>ilwre. kako -i .»/premeni!! — Zakaj si me zapustil, ne da bi me obvestil? Ti m In res /lobni človek! — Ali ne ves. da miio le čakali pri obedu? Ti li«1 veš. kako *-em jokala danes vse jutro! Me*l tein in;i je (>i!a približala ter mu ovila svoje mehke gole roke krog vratu. V-a *rečna je pritisnila svojo vroče ustuire na n.je-jjoveo či. liee in če1 o in je slednjič prilisuila ves ?.voj obraz na njegovo lire. Silvr re je x i! s 11 kal. Hotel je govoriti, pa ni našel pripravne be-— .lak iliitiM hou! pahniti proč. toda njegove roke se niso ganile — Iu mlada deklica je začela govoriti: — Za\a_ iu ne odgovoriš? —Zakaj me ne poljubiš? — Silvers, moj Silvere. ali si morda bolan? Stopila je za par J oiakov nazaj, da bi ga lahko boljše opazovala. Odstopil je. d:t bi ne čutil več njenih svežih rok na svojem vratu, ua bi ne gledal v njen nebeški obraz. — Oprostite m.. gospodična. — je rekel iu sklonil glavo. — če vam moram pripraviti tako žalost. — Mene je nek španski turist na-j,l za poletje. Vi *1e prišli ravno sedaj, ko odhajam. Jakobina je umolknila in \>u okamenela gledala mladeniča. Zatem ga je pa vprašala z glasom, ki je mladeniču trgal sree; — Silvere. ali tako govoriš z menoj? — Ali tako govoriš z menoj. I i me še včeraj Ij.ibil? l)a. gospodična, jaz sem vas še včeraj ljubil. — To je resnica. To je /iva resnia. — Toda. ko >em pa vse skupaj premislil, se mi zdi____ Silvere pa ni mogel več govoriti. V prsih ga zapeklo. — To je bilo srce, ki ni moglo prenesti silne bolesti. S.here ni več govoril. Prijel je Osla za uzdo in ga odvedel v ja-inj. Jamo je'razsvetijevala ^amo goreča sveča, ki je metala svoje pošastne sence naokoli. Vzel je plašč, obesil puško preko rame iu stopil k živali. Tedaj pa je čutil- da »o se dakobinine roke oklenile njegovih nog. 1 adla je pred njim na kolena ter se ga z vso silo okleuila. Med jokom in -tokom je govorila: — Silvere, jaz —iti vsa tvoja, vsa tvoja. — Ali sem slišala prav. ko si mi rekel, da me ne ljubiš več? — Ali sem prav razumela, ko si mi povedal, d i hočeš oditi? — Ne. ne, lega ne bom dovolila, nikdar nt! — Vidiš, kako te te oklepam. Silvere! — Ti boš ostal iu če boš odšel, bova odšla s!:upaj! — Kajti jaz te ljubim, ali slišiš, da te ljubim! — Jaz te ljubim, pa reei karkoli hočeš, jaz bom ostala pri tebi! — Če pa hočeš oditi brez mene. me moraš prej usmrtiti. — Ne. Silvere. li me lie 1 zapustil. — Prisegam ti. Silvere, da te ljubim brezmejno! Še vedno je oklepala s tresočimi se rokami njegove noge. in nje solze so tnolčile >.e» :ljn pod njim. — Oprijemala se ga je z vso silo svojega deviškega telesa in z v>o strastjo svoje prve ljubezni. — Tako strašno te ljubim, tako vroče — je ponavljala med stokom, — Silvere je v/trepetal. — Prepričan je bil. da ima samega s-be v oblasti, venda-- j a ni mogel preprečiti, da bi njegove roke ne gladile njtiiih las. Tedaj jo je pa pogledal in je videl, da so bile njene oči polne solza. — Ah. ali vid š! — je vzkliknila. — Vidiš, da me tudi ti ljubiš! V stala je, hote - ga objeti, hoteč mu v poljubu, ki ji je lebdel na ustnicah, žrtvovati vso svojo dušo. Toda on se je obrnil vstran iu rekel z zapovedujočim glasom: — Xe, jaz vas ne ljubim, Jakobina. — Jaz sem vas varal in vsled 1 to težki dnevi. Veleli so nam, naj se razvrstimo po narodnosti. Stopi! sem seveda na stran Slo-' vencev, in v hipu sem bil po nazoru dot i enega gospoda: Srb. lius.' izdajalec. In nismo mogli čuti v svojem jeziku, kaj sem dolžan domovini. Ako so zapazili v moji roki slovenski list — ostal sem na skrivaj —. so mi grozili po la&ki: 4' Ovadimo ga radi veloizdaje. Tisti jezik bi morali prepovedati!T? In mi smo morali molčati in trpeti. kajti ne vem. kaj bi se bilo zgodilo v tistem kritičnem času, če hi s? bil pritožil proti taki krivici. Sedaj pa naj povem, kur najbolj žge iu peče: med tistimi, ki so tako grozili, je bilo pred vsem pokvarjenih iu odrodenih našincev! Vendar moramo biti pravični ter priznati, da niso v prvi vrsti oni krivi, marveč vzgoja, ki so jo uživali. Peče pa Le Lu bodi. če si pro-ganjan od svojcev radi svoje lastne narodnosti. To je naše najža-lostaiejše poglavje. Slovenski sta-ri.si! Vedite, da pada v prvi vrsti krivda na vas na takih nesrečnih pojavih, ker niste ifcali svoji deei prave, poštene narodne vzgoje. Kmalu bo pri kraju četrto leto vojne, a šele sedaj morem Izrazili, to. kar uie je tako strašno peklo v duši. In tak molk je najhuje trpljenje. Mi Slovani moramo pač veliko prenašati, drugi bi naj-brže ne. Vrana vrani nikoli ne ukolje oči. Iz Del.anov poročajo: Razpeče-vaLnice živil imajo pri nas v rokah tudi taki ljudje, ki naravnost zlorabljajo ta podjetja. V razpe-če-valniei pri Auerju se dogajajo stvari, da bi se mogel človek ka-nienu usmiliti. Družine, obstoječe iz 4. 5 ali 6 družinskih članov, so dobile namreč pri zadnji razipro da ji sladkorja po 25. do dkg, sladkorja manj. Ravnotako je pri drugih predmetih. Na primer pri j moki se. ji na vagi odtrga jo kar po j celi kilogrami. Za to knamo nič( man je nego 39 dokaaov na razpo-; lago. Če ostane blago, pa gre proti1 mastnim dobičkom rakom žvižgat.1 Tem je dovoljeno vse, nam pa ni dovoljeno niti pri tasti ma in ne prosti. Čeravno je bdi gospod ob- jčinski upravitelj že večkrat na to opozorjen, molči ter zagovarja krivce. — Vrana vrani nikoli ne izkolje oči. Ciril in Metodova družba. "Kdinost" piše: ti os pica Adeia Amfova je nabrala v Trebnjem na Dolenjskem v veseli družbi 3UU K za Ciril in Metodovo družbo. Tako bi se bilo treba ob vsaki priliki spominjati naše prekoristne družbe iu pomagati ji v vseh hudih časih, da nam kouecuo zasijo Kuaj lepše solnce. Vladno plačilo narodu. Pomttrje je podobčina nu Pulj-seiiii. Tudi tamošnje prebivalstvo je bilo evakuirano. In Poancrei so krvavo občutili na svoji koži. kaj se to pra\i. če se moraš potikati po svetu --- brez hrane in brez strehe ter brez sočutnih ljudi oko-Lo sebe. Cmue-nd in Steinklamen *"ta jiiu požrla tisto, kar je bilo najbolje — deeo. Od 60U prebivalcev jih je ostalo v (iimiendu nad 200: odstotkov pomorskega prebivalstva je poginilo. A od teh. kar jih je ostali so vsi — razun enega samega — podpisali izjavo za našo deklaracijo. Na to je šele umiranje v zaledju. Jvaj pa na frontah! In za vse te strašne žrtve. trpljenja, nesreče iu žalosti hoče vlada dati temu narodu v ^la«ilo - - nemško mavtično šolo, da ga odtisne od morja, ki je po največjem delu njegov branitelj. Da niti ne govorimo o politiki in naejonalni strani tega vladnega sočutja do našega naroda ob Jadranskem morju. Iščem svojega moža JOHNA KOCJAN, doma u Zagrada .pri Skocjanu na Dolenjskem. Zapustil me je pred tremi tedni z dvema otrokoma, eden je 3, drugi pa 1 leto star. Naznani naj mi. kje se sedaj nahaja, ker drugače sem prisiljena iskati ga policijskim potom. Pa tujii ro-: jaki so naprošeni. ako kateri ve. j kje se nahaja, da lini naznani I sedanji ni ego v naslov. — Mrs. j 5 Frances Kocjan, -J576 E. 82. StJ j Cleveland. Ohio. < 18-20- -9 > i" '. , i, > —■ -:- 1 MOJ AMI, NABOČAJTESB MA VEČJI SLOVXHSKI DHEVNIK t ZUEUŽJMiH UfcfctVAH. Slovenska Narodna' Zveza j The Slovenian National Alliance v Ameriki. 1915. 1917. Sedeš: Cleveland, Ohio. Glavni urad: 1052 East 62nd St. Častni predsednik: Kev. Matej P. Kebe, MeKeesport, Pa. Predsednik ; Paul Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. 1. Podpredsednik : Rev. James Oerne. 820 New Jersey Ave.. Sheboygan. Wis. 2. Filip Gorup, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. 3. Rev. Frank Mihelčič, Ely, Minn. 4. Louis J. Pire. 6139 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Nadzorniki: 1. Dr. James M. Se-liškar, 62127 St. Clair Ave., Cleveland, O. 2. Josip Eerko, 2236 So. "Wood St.. Chicago. III. 3. Agnes Zalokar, 1081 Adisou Rd., Cleveland, O. 4. Louis Žužek, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. Porotniki; 1. Anton Grdina G127 St. Clair Ave., Cleveland, O. 2. M. Kostajnšek, 302 N. 3rd West, Virginia, Minn. 3. Mihael F. Ko-bal. 1207 Sixth St., La Salle, 111. Ohicw 4. Jakob Ambrož. Bov 31, Noble. Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet. 1. Dr.Frank J. Kern. G204 St. Clair Ave.. Cleveland, O. 2. Rev. Kazimir Zakrajšek. 62 St. Mark-Place. New York. N. V. 3. Josip Zalar. 1004 N. Chicago St., Jo-liet. 111. Cradiro glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—Sth Ave.. New York N. Y.. in irugi listi, ki so nam na klonjeni. Vse denarne pošiljat ve in stva-, ri. tikajoče se Zveze naj se blago-. voli pošiljati na glavnega tajnika. IMENIK PODRUŽNIC SNZ. IN IMENIK URADNIKOV. Dr. Janez Ev. Krek, št. 1, Cleveland, Ohio. Predsednik : Anton Grdina. 6127 St. Clair Ave. Podpredsednik: Frank Drašler. 6120 Glass Ave. Tajnik: Frank Hudovernik. 1052 East 62nd St. Blagajnik: Josip Zalokar. 1081 Addison Rd. Nadzorniki; 1. Anton Kaušek. 2. Rudolf Perdan in 3. Anton Plut h. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani. Dr. Anton Korošec, št. 2, Collin wood, Cleveland, Ohio. Predsednik: Math F. Intihar. 15712 Wateroloo Rd. Podpredsednik : Mike Lali, 918 Alhambra Rd. Tajnik: Jakob Ambrož, Box 31r Noble, Ohio. Blaajnik: Josip Bol-din. 707 East 157th St. Nadzorniki; 1. Karol Rogel, 2. Frank Tomarič in 3. Josip Kregar. Seje se vrše vsaki tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. fit. 3, Lorain, Ohio. Predsednik: Joseph Svete, 1782 East 28. St. Podpredsednik: Louin Balant, 1717 East 29th St. Tajnik: John Kumše, 1755 East 33rd St. Blagajnik; Anton Ule, 1755 East 33rd St. Nadzorniki: 1. John Bueher. 2. Louis Yirant in 3. John Ivančie. Seje se vrše vsako prvo soboto pri g. Josip Svete. Št. 4, Newburgh, Cleveland, Ohio. Tajnik: Josip Terček, 3846 East 81. St. Knezoskof Jeglič, št. 5. Joliet, BI. Predsednik; Josip Zalar, 1004 N. Chicago St. Podpredsednik«^ Josip Sitar. 805 X. Chicago St. Tajnik: Filip Gorup. 1006 N. Chicago St. Blagajnik: Dr. M. 0. I vee. 900 N. Chicago St. Nadzorniki; 1. Anton Bolte, 2. Louis Rolih in 3. osi p Pasdertz. Seje se vrše vsako prvo nede ljo v nieseeu. Jugoslavija, št. 6, La Salle, HL Predsednik; Rev. Francis Šalo-ven. 542 Crosat St. Tajnik: Mihael F. Kobal. 1207 Sixth St. Blagajnik; Math Komp. st., 1026 First .Street. j Nadzorniki; 1. Math Povše, 2, Anton Stvukel iu 3. John Pražen. Woodrow Wilson, št 7, Chicago, Illinois. Predsednik: Ivan Zupan, 2031 West 22nd St. Podpredsednik: Anton Malesich, 2228 West 21. St. |Tajnik: Ivan Kušar, 2058 West 23rd St. Blagajnik: Jolm Žefran 12313 So. Lincoln St. i Nadzorniki: 1. Frank Shonta^ 2. t VilLja Laurieh in 3. Ivan Cemažar. h Seje se vrše vsako tretjo sobo- t to v mesecu v cerkveni dvorani na I: 22 PI. in Lincoln,St. f« s St. S, Seboygan, Wis. t ..Predsednik: Anton Starich, 132 i North Water St. Podpredsednik-, j Frank Maretieh, 717 1—2 Penna. j Ave. Tajnik; Rev. James Oerne. i 820 New Jersey Ave. b Nadzorniki; 1. Steve Mikuliu, 2. i Mike Proga r in 3. Martin Jelene, j • i Št. 9, Waukegan, Dl. ; Predsednik: Frank Opeka, 26 i Tenth St. Podpredsednik: Rev. ] Frank Ažbe, 620 Tent St. Tajnik: ; John Umek, 620 Tent St. Blagaj- ] li i k ; Frank Zore. Nadzorniki: 1. Frank Ogrin, 2. Joe Zalar in 3. Frank Barle. Št. 10, Hibbing, Minn. Predsednik; John Povša, Box : 347. Podpredsednik; Josip Šmale. Box 374. Blagajnik: Anton Kro- • mar, 202 Sellers St. Nadzorniki: 1. John Debeljak. 2. Frances Vujnovieh in 3. John ■ Ivančič. Št. 11. Gilbert, Minn. Predseduik: Jakob Muhvich. Podpredsednik; John Stebe, Box ' 692. Tajnik: Ludovik Drobnich. Box 727. Blagajnik: Matija Ma-' rolt. Nadzorniki; Miha Brišobec. 2. Marija Indihar iu 3. Faun3' Ma- • chek. Št. 12, Virginia, Minn. , Predseduik; Frank Cimperman. . 1102 So. 2nd Ave., \Yest. Pod-predsednik: Math Kostaujšek. :i02 • N. 3rd Ave. West. Tajnik: John Gržetič. 1035 7th Ave. North. Bla- 1 gajnik: Louis Bela j, 121 3rd Ave. South. Nadzorniki; 1. Mary Cimper-_ man. 2. Mary Tešak iu 3. John Suni rada. r Simon Gregorčič, št. 13, Chisholm, Minn. Predsednik: Karol Pakiž, Po-plar St. 421 W. Podpredsednik: Ivan Arko, 317 2nd Ave. Tajnica: 7 Frances Britc, Box 668. Blagaj-. nik: Frank Campa, 311 W. Po-. plar St. 2 Nadzorniki; 1. Ivan Klun, 2. . Peter Staudotrar in 3. Nick Dra- gisič. - Seje se vrše vsako zadnjo ucdc-n ljo v mesecu. o Št. 14. McKinley, Minn. Predsednik: John Cnal, (? Podpredsednik: Andrew Ilatich. (?) Tajnik: M. R. Aleksieh, Box L. 52. Blagajnik; Jakob Butala. Nadzorniki: 1. Marko Bajuk. 2, . John Tomac in 3. Marko Pavle, l_ tič. — [ Seje vsako drugo in zadnjo ne-[ deljo v mesecu v Yillage Ilall. St. 15, Aurora, Minn. Predsednik: Steve Kneževifc, . Bx 365.Podpredsednik: Karol Ba-t ričevič, Box 435. Tajnik: John C. Brozieh, Box 472. Blagajnik: An ton Skubic, Box 186. Nadzorniki; 1. John Peryon, 2. 0 Anton Smolič, in 3. Yiktor Rebro-a vie. — 1 Št. 16, Eveieth, Minn. 5 Predsednik : Rafko Zupanec. 520 Douglas Ave. Podpredsednik; Zar-f .ja Raševič. 225 Grant Ave. Taj-: nik in blagajnik; Rade Poznano. 0 vie, Box 741. Nadzorniki: 1. Ana Zupanec, 2 John Schwab. ,t (Konec prihodnjič.) Prosim cenjene rojake, ako kateri L ve mojega očeta ANTONA 4 TAVŽEf*.!, da mi blagovoli na-.. znan it i njegov naslov, ako pa t. »am čita te vrstice, naj se mi ta-[. koj javi ter obenem naziniini. ali državljanski list; ja/. to moram znati, ker sem sedaj v vo-> jaški obveznosti. Zato prosim, da se mi kakorhitro mogoče ja-vi. — Anthony Tavžeij, 6218 St. Clair Ave., Room_ 7, Cleveland, Ohio. (18-20—9) Kje je JOŽEF HAUPTMAN1 j Doma je iz Smattna pri Litiji, j. Pred 4. leti je bil v Charlestonu, t W. Ya„ kjec se sedaj nahaja, mi ni zuano. Prosim cf njene ro-j jakc, ako kdo ve za njegov na-L slov, da ga mi naznani, ali pa naj se sani. ogiasi svoji sestričm t Mrs. Aothonia Mack (roj. Le-' vee^. 1404 E. 53. St., Cleveland, 1 Ohio. r (18-20—9) x ^ - - —• •B.W-BBBIBB.m'iaa NAZNANILO, Tem potom naznanjam oddalje- ■ iiirn č-Janoni društva Ilirija št. 24 SDPZ. v Iselinu. Pa., da sem dobil obvestilo iz gl. urada, tla kateri ni še poslu 1 svoj .certifikat od ■ bivšega društva sv. .Barbare štev. 87, naj kar najhitreje pošlje na spodaj navedeni naslov iu če ga ravno nima. naj naznani, ker se mu za drugega preskrbi. Opozarjam tudi člane, da naj bolj redno pošil j a j o ases me u t. da ne bo nobene sitnosti, kakor tudi, naj bolj redno prihajajo k mesečnim sejam. ker večkrat se pripeti, da nas je samo par mož, vsled česar ni mogoče odboru ničesar ukreniti. Zatorej ob 2. uri popoldan na sejo in ne olj treh ali treh. kakor si nekateri mislijo. S sobra tsk i m pozdravom Math. Z ad »'a vee. tajnik Box 211, Tselin, Pa NAZNANILO. Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. JANKO PLEŠKO ter pobiral naročnino, zato ga ro-»jakoni toplo priporočimo. Po pr- i vem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej t plačal. To zahteva od nas novi ta k ou. Upravništvo Glasa Naroda. . Kje je FRANK LACIINIKAR7 I . Dne 4. septembra je odšel z doma proti New Yorku ni sedaj sem v skrbeh, če so mu je kaj pripetilo, ker ne dobim nobene- G ga glasu od njega. .Mi dva sva I bila skupaj na 251 K. :!rd St.. Chester. Pa. Prosim ^a, da >>c mi javi. ali pa če kd«» ve. naj naznani njegovi ženi: Mrs. Mary I Laclinikar. 154 Fayetto St , Phillipsburg, N. J. <1T-1D—D 1 Iščeni v italjaiusken;. francoskem ali ruskem ujetništvu svoja dva j • sina FRANCETA m JANEZA ŠrSTER. doma iz K<>niemla pri Ka:miiku Živela sta v Spixlnji Šiški pri Ljubljani. Prosim rojake v raznih ujetnLštvih, če kdo kaj ve, da mi javi, ker bi ^ njima iau kaj pomagal. Za u-slugo se že vnaprej zali val ju-jem in ttnli primerna nagrado mu bom dal. — Frauk Šuster ; (krojač1, 5351 St. (.'lair Avenue, I' Cleveland, Ohio, 1*. S. America. - (12-25—'J) " Had bi izvedel za moje sosede in - tO za ANTONA LOKNAR, SLAY K A in ANTONA KRIŽ. iz sela lioknarje. občina Ca bar na Hrvatskem. u-r za ŠTEFANA POJE ali pa Mernjavčcv Štefan i j. Yrabča, podomače Berbon, nastanjen v Ti-opetah občina 1 Cabar. Ne iščem jih zaradi kake s stvari, rad bi le vedel, kje se nahajajo, zato prosim rojake, da mi javijo, kdor za nje ve. ali '"i se mi naj pa sami javijo. — Frank Ožbolt Križman. Staves Camp, P. O. Mitchiner, La. (17-19—9) * i Prav rad bi izvedel za svojega t. svaka JOHNA KRALJ, doma iz vasi Podzemelj, ter i» Pcsljit* asm UM Dl DOLARUn poaU'.i rmm bomo popoln Znihaiuki kaUpos s mUb(> ■ ■■■ niliiw, SLIKAMI. Imm h — *wri bm-Sttdskta* ia nekoliko o4*r. ki »č«|6 dobre«* 1 nI poiteae«« mot*. Lab kosam! piieto in »kl^ i aete ir*č«R zakon. Hi M*o noaftr! storiti potimo tm dovoijono pauvdomje, cato ne it«, dit« ddnja, ki j* poaredi nad vam! ia ZAKONSKO SBEČO. , Pilit* im dan«« aa: BHUANOB F. OLUB