v Ljubljani, s sredo, dne 23. avgusta 1905. Leto xxxui. Inserati: Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat za dvakrat . . ■ za trikrat . . . za vet ko trikrat 13 h 11 „ 9» 8 „ Političen list za slovenski narod V reklamnih notkah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. ftev. 192. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za .celo leto naprej K 20'—• za pol leta „ „ 10'— za Ietrt leta „ „ 5 — za cn mesec „ », V70 Z* poSIIJ. na dom 20 h sia mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ue vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Razmere j na Rusko ■ Poljskem. Varšava, meseca avgusta. Listi priobčujejo vrlo zanimivo pismo, ki ga je pisal predsednik ritenskega sodišča Stadolski bivšemu pravosodnemu ministru Muravjevu po obsodbi krožanskih kmetov 1. 1903. Iz njega se natančno izprevidi, kako surovo je rusko uradništvo preganjalo katoliško cerkev. List priporoča obsojence carski milosti. Pe tem, kar je pokazala razprava, opisuje Scadolski žalostne dogodke v Krožih, o katerih se je svoj čas mnogo pisalo. L. 1901. je vlada zaprla samostan be-nediktinek v Krožih. Tam imajo staro, leseno, trohleno cerkev. Župljani so prosili, naj se jim dovoli, da smejo za farno cerkev rabiti lepo samostansko cerkev. Generalgu-bernator kovjenjski in mohilevski Klingen-berg je pa ukazal, da se mora samostanska cerkev do tal podreti. Klingenberg je sam Stadolskemu priznal, da pomenja to škode 11 tisoč rubljev. Z izvršitvijo je pa čakala vlada celi dve leti. Dnč 9. listopada 1903. so zvedeli Krožani, da pride generalguber-nator zapret jim cerkev in odredit, da se prične takoj podirati. Podnevi se ni upal. | Katoličani so bili vsled tega silno razburjeni. Zbrali so se v cerkvi in čakali. Ob dveh ponoči je v policijskem spremstvu prišel Klingenberg in hotel v cerkev. Pri vratih ga je čakala množica držeč v rokah križ in podobi carja in carice. Stadolski poudarja, da so po pravici mislili, da se ne osmeli nobena posve na oblast vzpričo ter najvišjih narodnih svetinj prestopiti cerkvenega praga. Klingenberg se ni menil zato; policaji so morali po njegovem ukazu z bičem izganjati množico iz svetišča. Izgnali so jih in policija je zastražila vrata. Ljudstvo se je razkačilo; napadlo je policijo in vlomilo vrata. Generalgubernator se je skril na kor v varstvu policije in duhovnikov. Razjarjeni narod je prihrumel tudi na kor in zahteval, naj Klingenberg podpiše protokol, da je kot tatar in razbojnik ponoči vlomil v cerkev in jo onečastil. Klingenberg se je udal; naročil je bil pa že prej tri stotnije kozakov, ki so ob 8. zjutraj prišli pred cerkev. Že prej je policija streljala na ljudstvo; pet oseb je bilo lahko ranjenih. Kazaki se obkolili množico in z biči tolkli po njih; kar jih ni ušlo, so jih zaprli. Zaprte so po ukazu generalgubernatorja nabili z biči. Vilensko sodišče je obsodilo voditelje na zapor združen s težkim delom. Med razpravo je bil ves čas Klingenberg navzoč in Stadolski naravnost pravi, da je to vplivalo na priče. V svojem listu pravi predsednik, da je sodišče moralo izreči obsodbo, da je pa pri tem trdno zaupalo na carsko milost, h kateri se obrača. V tem slučaju, prari, bo pomiloščenje hkrati dejanje visoke pravičnosti. Onečaščenje narodnih svetinj in preganjanje vere ne more biti namen vlade. — Ganljivo povdarja na koncu Stadolski, da se je postaral v sodni službi, da je Rus od nog do glave, udan svojemu vladarju, da je ta dogodek do dna duše pretresel njegovo narodno čuvstvo-vanje. Klingenberg je vtelešeni zastopnik brezsrčnega ruskega uradništva. Proti takim vre zdaj boj; brez vsacega dvoma mora zmagati pravica. Poštenje ruskega naroda se pa zrcali iz pisma Stadolskega; tak narod naj pride do veljave, potem bo pa lahko mirno napredovala velika Rusija. Revolucijsko gibanje na Ruskem je sicer v resnici ogromnega pomena, vendar pa ne smemo prezreti, da se ga pravih Rusov malo udeležuje. Velikorus je počasen, len tatalistiški; on se še vedno obrača na carja s spomenicami, peticijami in adresami, medtem ko med drugimi narodi vihra rdeča zastava krutega upora. Poljaki, kavkaški gorjanci, ukrajinski kmetje so vsi polni vroče krvi; zato pa vre med njimi. Prvi in drugi imajo največ vzrokov za upor in žive v starem sovraštvu do Rusov. Tretji so pa navdani izročil o svojih kolivščinah, o krvavih plesih, ki so se v njih izkazovali njihovi očetje. Zato pa ni treba mnogo, da se vname krviželjnost. Oi Dnjepra do Dona razburjena Ukrajina izpričuje, da je tako. Vendar bi vse to ne moglo razložiti sedanjega revolucijskega gibanja, ko bi ne vpoštevali zidov. Ti odločujejo v sedanji ruski revoluciji. Tudi Židom najprijaznejši poljski listi priznajajo, da se more najmanj polovica vseh revolucijskih izbruhov pripisovati židovskemu delovanju. Tam, kjer Židov ni, tudi uporov ni, ali so pa le ?e!c malenkostni. Židje so med seboj notranje trdno organizirani; na narode, med katerimi bivajo, imajo pa silen vpliv. Umljivo je potemtakem, da se ruska vlada v takih razmerah ne more zaljubiti v Žide, in da pravzaprav rada vidi, če se prično kje proti-židovski boji. Židje zaženo ob taki priliki po celem svetu strašen šum in popravici lahko rečemo, da bi ne bilo pol toliko vpitja o ruski surovosti, ko bi židovsko svetovno časopisje ne trobilo v ta rog. O tem, kaj so židje za narode, ki žive med njimi, in kaj so za rusko državo, pa seveda nihče ne piše. V narodnostnih bojih so židje tam, kjer jim bolj kaže. V čisto poljskih pokrajinah se štejejo k Poljakom in pri vsaki priliki pojejo s Poljaki vred: Bože co s' Polsk^. Ko pride med verni poljski narod škof, okrase tudi židje svoje hiše in se gredo v deputacijah klanjat katoliškemu nadpastirju. Na Litvi, kjer je poljski narod domala brez moči, so pa židje sami Rusi. Proti Poljakom so zvezani z rusko vlado. z,ato je tem težji boj za Poljake. Po zadnjih carskih ukazih se je začelo pa tudi tam novo gibanje. V Vilnu, stari litevski stolici, ustanavljajo zasebno poljsko šolo za 500 otrok. Zadnji čas se je pojavilo mnogo poljskih napisov nad prodajalnami in obrtnimi podjetji; pričele so se gledališčne predstave; dovoljeno je namreč nastopati varšavskim umetnikom. V stolici Bele Rusije, v Minjeku, se tudi kaže novo sveže življenje. V kratkem izide poljski dnevnik in se otvori poljsko gledališče. Brezdvojbe se pobrinejo tudi za poljsko šolo. Kakih izrazitih politiških strank pa še ni na Litvi. Dve različni struji sta med Poljaki. Vilnjani se potegujejo za popolno samostalnost Litve z lastnim zakonodajnim zborom, Minjščani pa teže v Petro-grad. Litvinci sami nimajo pravzaprav nič moč<. V Vilni imajo dnevnik Vilnians Zinios, ki je doslej zastopal odločno katoliško sta-tišče. Zadnji čas so se pa jeli vedno bolj javljati liberalni življi. Kakor povsod, pride vsled tega tudi med Litvinci do popolnega politiškega razdora. V sedanjem času je tak razdor glede na ohranjenje litvinske narodnosti bolj nego kedar koli nevaren. General Alfons Šanjavski je te dni izročil načelniku katoliškega dobrodelnega društva v Moskvi advokatu Lednickemu 40.000 rubljev, da se tam ustanovi poljska knjižnica in javna čitalnica. Hoteli so jo imenovati po darovalcu, a ta je zahteval, naj se nad poslopjem napravi samo poljski napis: Veda je moč. UI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaStva. Popoldanska predavanja. Tov. fil. D o 1 e n e c je referiral: O nalogah „Slovenske dijaške zveze". Najprej naj zastopa „Zveza" stanovske dijaške interese. Tu pride naj prvo v pošte v gmotno vprašanje, kje bo posredovala in delovala „Zveza" ; potem bo „Zveza" nastopala povsod pri vseh javnih prireditvah in bo v njej zbrano dijaštvo tudi kot celota nastopalo v vseučiliščem vprašanju. Druga naloga „Slov. dij. zveze" je, širiti med narodom prosveto. Nastopati hočemo pri ljudskih veselicah, širiti zavest narodne celokupnosti in željo po lastnem /seučilišču. Kjer bo mogoče, bomo nastopili s poljudnimi predavanji. Ustanovitev „Slov. dij. zveze" pomeni v razvoju slov. kat. dijaštva oni korak, ko je naše dijaštvo javno priznalo socialno idejo kot ono, za katero hoče porabiti vse svoje sile. S tem se prične organizacija narodnega dela slov. kat. dijaštva. Lepo izvršeni referat je bil z odobravanjem sprejet. Tov. Marinko omenja, kako so narodni radikalci, ko se je ustanovila njihova „Prosveta", bobnali v svet, kaj bodo vse storili. Sedaj pa beremo v „Omladini" žalostno priznanje, da „Prosv«ta" nima niti toliko moči, da bi delala na Kranjskem, akoravno so radikalci vpili, da bodo šli po vsi Sloveniji. Nas pa je trikrat manj, pa vendar gremo na Štajersko in Koroško. Tov. Rožič priporoča, da bi se „Zveza" zavzela tudi za Knaflovo ustanovo. Pri državnih poslancih naj poizve, zakaj oddaja to ustanovo akad. senat in naj naprosi poslance, da kaj ukrenejo. Tovariša Pregelj in K r e m h r sta izrazila tudi že ljo naj bi „Zveza" izdajala brošure in karto vsega ozemlja, po katerem prebivajo Slo venci, naj še v tako malih odstotkih. Nato je referiral tov. Rožič o organizaciji slovenskega dijaštva. Opisal je natančno vse tri struje v našem dijaštvu in njih težnje. Z ozirom na to je predlagal tov. Pogačnik sledeče resolucije, ki so bile sprejete enoglasno: 1. Slovensko katoliško narodno dijaštvo stoji na stališču, da mora slovensko dijaštvo v skupnih narodnih in stanovskih vprašanjih skupno nastopati. 2. S tega stališča pozdravljamo nastop graškega dijaštva in izražamo željo, da se podobna organizacija ustanovi tudi na Dunaju in v Pragi kot podlaga na kateri se mora osnovati trdna stanovska organizacija. 3. Odločno obsoja postopanje nekaterih elementov med slovenskim dijaštvom ki širijo po listih o dijaških strankah, ki jim niso ljube, različne lažnjive vesti, katerih namen je prozoren, namreč onemogočiti skupno nastopanje. 4. Katoliško narodno dijaštvo obžaluje, da se v času, ko se odločuje vseučiliško vprašanje, od dijaške strani ni ničesar v tej zadevi ukrenilo. Odgovornost za to vne-marnost ne zadene katoliško narodnega dijaštva, ampak one, ki imajo numerično večino in radi tega vodstvo v rokah. 5. Istotako se katoliško narodno dijaštvo čudi, da narodno-radikalno in svobo-miseljno dijaštvo popolnoma prezira dolžnosti VSvgu slovenskega dijaštva, da naj slovenska akad. omladina o priliki odkritja Prešernovega spomenika pri tej narodni slavnosti primerno korporativno nastopi. Popoldne je predaval tov. M a 1 n e r i č o temi: „ D u h našega gibania". G. predavatelj nam je podal pogled in naslikal duba našega gibanja. Problem našega gibanja je g. predavatelj rešil na ta način, da nam je pokazal sile, ki ga povzročajo. V ta namen je bilo treba poiskati prve početke našega gibanja, na kratko označiti njega razvoj in opozoriti na one pogoje, pod katerimi ostane naše gibanje tudi v prihodnjosti v istem tiru, v katerem se je vršilo do sedaj. Zato je na kratko definiral demokratizem in narodnost in dokazal iz človeške narave potrebo neke silnejše ideje, na katero se morata opreti demokratiška in narodna. Onim, ki se branijo religije mora to nadomestiti filozofiški stoicizem, mi najdemo ta steber-opornik v krščanski ideji. G predavatelj nam je nato dokazal, da je ravno katoliška religija najbolj sposobna delovati za socialno solidarnost, ko je postavila človeško bra-tovstro med dogme svojega veroizpove-danja. Raztegnivši glavno silo našega gibanja — ljubezen — Ka vsa polja našega delovanja, je označil njega glavni oviri: ateizem in antiklerikalizem, nam podal dve lepi paraleli med ateizmom in logiko pa antiklerikalizmom in človeško svobodo ter na kratko razložil akt vere. Pokazal nam je velikost našega napora, svareč pred raznimi ekstremi: pred nepremišljeno preveliko vnetostjo poleg um -ske plitvosti in pred odbijajočo, mrzlo in brutalno silo Nietzschejevih junakov. Slednjič nam je jasno razložil namen našega proučavanja in pokazal način pod-učavanja, nam podal nekoliko zares krasnih paralel med plitvostjo idej materijalistov in velikostjo, vzvišenostjo krščanskih idej. Potem je pokazal pota ia sredstva za razširjanje naših idej, opozoril na naše domovinske razmere in nas navdušil za vneto, neumorno delovanje. — Predavanje je bilo zares prav krasno in navzoči so govorniku navdušeno ploskali. Predsednik tov. Dolenc se je zahvalil za predavanje in pa pravici izjavil, da takega predavanja še ni čul iz ust akademika. Po tem dnevnem redu se je vršilo zborovanje,. Komerz. Ob 8. uri zvečer se je pričel komerz na vrtu Hafaerjeve restavracije, ki je bil popolnoma zaseden. K«merz je otvoril novoizvoljeni predsednik „Zvezeu fil. D o 1 e n c, pozdravi v prvi vrsti prevzvišenega g. kne-zoškofa dr. Jegliča, ki mu je občinstvo priredilo burne ovacije, nadalje druge duhovne in posvetne odličnjake. Prevzvi-šeni g. knezoškof d r, J e g 1 i č se zahvali za pozdrav in povdarja najprvo slogo med lajiki in duhovniki. Geslo: Z Begom za narod je vzvišeno geslo. Slov. kat. akademiki že lepo delujejo po njem. Mladeniče je treba vzgajati v društvih in v predavanji. Duhovniki že delujejo po tem. Odvračati jih je treba od zla in delovati z lepim zgledom za čednost in varčnost. Pod znamenjem križa so se zbirali prvi kristjani. Leon XIII. pa je poklical vernike Se pod novo zastavo Srca Jezusovega. Zato je pomenljivo, da so akademiki zjutraj začeli svoje zborovanje z mašo v cerkvi Srca Jezusovega. Z Bogom za narod je treba delovati, da se zatre novo poganstvo, ki je hujše od starega. Ono je iskalo resnice, to se pa bori zoper njo. Treba se je boriti, da zmaga Kristus. V tem smislu zakliče „Zvezi": Vivat, crescat, flo-reat! Škofove besede je občinstvo sprejelo z viharnim aplavzom. Predsednik Dolenc predlaga za častnega predsednika komerza starešino „ Zarje", profesorja Evgena J a r c a , kar je bilo navdušeno sprejeto. Častni predsednik omenja kriz, ki so bile izpočetka v naših društvih; a krize so morale biti, društva so jih premagala srečno. Sad obeh društev Danice in Zarje je nova .Zveza", ki je že veliko storila, odkar obstoji. Radikalci pa nimajo takih uspehov. Dr. Krek v lepem govoru omenja, da je na programu izpočetka pe- sem: .Mladi mornar" i" na koncu .Nazaj v planinski raj". Zve2a je podobna mlademu mornarju, ki hoče na morje, a poprej naj gre na planine življenja, kjer si okrepi dušne in telesne sile. Na planinah so pestre, žive barve, ki pomenjajo odkritosrčnost, zvezano z mlade niško bujnostjo. Drugi moment na planini je ljubkost in gracioznost prirede. Kako drzno v velikanskih skokih in z veliko silo skače divja koza preko robov in skal, a nobene sirovosti ni v tej sili, ampak elegantna gracioznost. Tako naj „Zvezatt silno in navdušeno gre na delo, pri tem pa naj ne pozabi finosti in takta nasproti nasprotnikom. Tretji moment pa kaže orel v višavi, ki počasi in mirno zre za ciljem; ko ga pa ugleda, se bliskoma z vso močjo spusti nanj. Vkljub vsem viharjem naj ima „Žveza" vedno mirno uprte oči v svoj cilj. A za njim naj gre brez obotavljanja. A moč teh boj, ta ljubkost in drznost in orlova moč izvirajo odtod, ker so bližje solncu. To solnce naj bodo krščanski ideali. Na tej planini življenja je treba odstraniti vso mehkužnost, s katero nas je obdala moderna kultura. Nasprotnike je pustiti na stran! Oni trde, da je krščanstvo za nje premagano stališče, .Zveza" pa pravi, da je njej premagano stališče trditev onih, ki pravijo, da cerkev ni najvišja kulturna moč za človeštvo Najprej nazaj na planine, potem pa na morje življenja, mladi mornar! (Burno ploskanje) Filozof tov. Adolf Robida je napil nežnemu spolu. G J. K a 1 a n je izrazil svoje veliko veselje nad tem, da so katoliški akademiki večinoma tudi kongreganisti, in se ne sramujejo tega, da svet to ve, ne sramujejo Marijinega imena. Samo krščansko naziranje namreč brez krščanskega življenja je votlo. Krščansko življenje pa je treba pokazati. Pogum je v naših dneh najpotrebnejša čednost katoličanov; žal, da je ta čednost, kakor kaže izkušnja, n pr. preteklo nedeljo, med inteligenco redka. Da je pobožnost zaničevana, smo sami krivi, ker se je sramujemo in skrivamo. Ce bi nastopili neustrašeno, bi si pridobili rešpekt — V dnevih, ko nasprotniki izdajajo novo parolo, naj bo tudi nam nova parola. Ta parola bodi: Praktično krščanstvo! Stopimo na dan, stopimo na plan ! 1 d i m o ven iz katakomb, idimo iz svojih celic! Pokažimo svojobarvo — tudi sredi mesta! S tem bomo pridobili naši stvari zopet veljavo. — Katol. akademikom, ki tako ravnajo, ki obetajo, da ne bodo le med našimi bojevniki marveč i med našimi verniki, naše iskreno priznanje, naše spoštovanje! G. profesor dr. Debevc v šaljivi obliki povdaija, da si pridobivajmo železa v svoje žile, da bomo železni in močni v delu za svoj narod. G. zastopnik slov. kršč. soc. delavstva Gostinčar pozdravlja zvezo med delavstvom in dijaštvom v izvršitvi svojega programa. Zato je treba že lezne volje. Naša celokupna univerza je izobraževanje ljudstva po naših društvih. Naprej z združenimi močmi na temelju kršč. demokratizma! Na komerzu je lepo peval zbor gospodičen in gospodov pod vodstvom fil. M. B a j u k a Na zbor je došlo veliko število brzojavk in sicer iz Celovca : T e r š a n , A b r a m ; iz Mojstrane : dr. B r e j c ; iz gospe Svete: .Zarjan" Z u k a 1 a ; iz Maribora : dr. K o r o š e c ; iz Gorice : dr. P a v -letič; dr. Brecelj; dr. Dermastia; iz Krakova v imenu polj. dij.:Bozydarski; iz Rima: dr. S r e b r n i č; iz Boh Bistrice: P i b e r Berlic, Capuder; Iz Litije: dekan Ž 1 e g a r; iz z,abnice 18 duhovnikov iz 4 slovenskih pokrajin: Svaton, Uran-š e k, Ko gelnik, Prijatelj, Sat-tler, Železnik. Sitar, Brajer, Šolar, Jere, Perko, Ježek, Miku š, Časi, Pozolnik, H o n i g m a n, Zupančič, Hutter, Berger; iz Bohinjske Bistrice: Ravnik, načelnik posojilnice; iz Travnika v Bosni: U m n i k , O p a 1 k a ; iz Rajhenburga: C e r j a k, p. Kasijan, Berk. RusKo-japonsKo vojska. Mirovna pogajanja. Berolin 22. .Lekalanzeiger" poroča iz Newyorka: Pooblaščenci bodo dobili do torka konečna navodila svojih vlad. Reu-terjev urad Jporoča iz Portsmoutha, da je Witte dementiral vest, da je predsednik Rossevelt predlagal, naj se mirovno vprašanje reši na razsodišču. Portsmouth 22. avg. (Reuter). Za danes določeno sejo so odložili. Prihodnja seja se vrši jutri. Kot vzrok navajajo to, da tajniki še niso izgotovili listin. Najbrž pa Witte čaka še nadaljnjih navodil iz Peterburga. Domneva se, da |bodo Japonci črtali točko X. in XI. mirovnih pogojev, v točki V. in IX pa najbrž ne budu za ias odnehali. Zapisnik sej. Portsmouth 22. avgusta (Reuter). Tajniki so že pripravili svoje zapisnike za prihodnjo sejo. Zapisnik v kratkem slika položaj takole: Japonci zahtevajo Sahalin na podlagi nacionalnih pravio, Rusi pa tega ne priznajo, ker se je ruska nadoblast na Sahalinu 1. 1875. definitivno priznala. Ta točka je peta. Deveta obravnava vprašanje o vojni odškodnini, katere Rusi odklanjajo zato, ker se nočejo priznati za poražene. X in XI. točka obsegata izročitev ruskih ladij in zmanjšanje ruske pomorske sile. Rusija to odklanja ker nasprotuje vsem načelom narodnega prava, Japonci pa pravijo, da je le na ta način mogoč pravi mir. Poročila listov. „Matin" poroča, da sta se Witte in neki ruski minister neugodno izrazila o miru. Iz Londona poročajo, da car vztraja na svojem stališču, da Wittu ne bo dal nikakih navodil, kako odnehati Japoncem in da je ves navdušen za nadaljevanje vojske. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia, da je upanje na mir veliko. Japonsko časopisje sodi o miru zelo neugodno. „Morning Post" pravi, da se je seja le zato odgodila do srede, da bi se v Peterburgu in Tokiu lahko še posvetovali, kaj ukreniti. „Daily Chronicle" slika položaj skrajno optimistično. Rosseveltova akcija se ne bo ponesrečila. Najnovejša vest iz Londona pa pravi: Mirovna konferenca se borazšla, 2e Rusija ne bo hotela plačati vojne odškodnine. V sredo se vse odloči. Na bojišču. Godzjadan, 19. avgusta. Na man ■ džurskem bojišču je mirno. V Koreji pa se Japonci zelo gibljejo in tudi na vzhodu. V ustju reke Gofra so Japonci izkrcali svojo posadko, večje križarsko brodovje plove v Ohotskem morju in obrežju Kamčatke. Dne 13. avgusta so Japonci bombardirali Laza-revsk in odtod odpluli proti Džauru V Ni-kolsku se često slišijo streli od Sahalina. Ob ustju Amurja, v Tatarskem in Laperu-zovem zalivu križajo japonske torpedovke. V Koreji je bil japonski napad na Sakasi odbit. Drugi oddelek je pa vzel Sinpunzan-sin. Rusi so pa nato stopili v ofenzivo in Japonce odgnali od Kopunsana Cuje se, da so znatne sovražne sile pri Hadongu, ki hočejo prekoračiti gorovje. Prej so konjeniško službo v Koreji opravljali orožniki, zdaj pa je na mestu že redna vojska. Ruska pošta dobro posluje. Časopisi pridejo v 20 dneh iz Peterburga na bojišče. Pritisk. B e r o 1 i n , 21. avg. Ruski mirovni pooblaščenci so dobili brzojavke ruskih generalov iz Mandžurije, kjer ti prosijo, naj poslanci ne sklenejo neugodnega miru, ker je armada gotova zmage. Kronski svet v Išlu. Včeraj je bil morebiti zgodovinsko važen dan za našo državo. — Cesar se je od 10. dopoldne do 6. zvečer neprestano posvetoval s svojimi svetovalci. Kronski svet je trajal od 1. do 5. popoldne. Fejervary je zahteval v kronskem svetu, naj se ostro nastopi proti opoziciji, a ni prodrl, marveč poizkusi najbrže vladar sam še enkrat pogajanja z voditelji opozicije. Sklepali so o trgovinskih pogodbah. Ce se na Ogrskem ne izvrši redno novačenje, bodo pozvani pod orožje nadomestni rezervisti. Preskrbljeno je vse za skupne zadeve, ako ne bodo zborovale delegacije. Tudi o tem, kako nastopiti proti upornim munici-pijem, so se razgovarjali. Od 1. do 3. je vodil zapisnik legacijski svetnik baron Ga-gern, od 3. naprej se je pa vršil kronski svet brez zapisnikarja. Po končanem kronskem svetu je cesar še enkrat zaslišal Fe-jervaryja. Cesar namerava pozvati v Išl več ogrskih ministrov. V KI je došel ob 4. popoldne finančni minister dr. Kosel, ki se je posvetoval z Gautschem. Stalni obrtni odsek je nadaljeval svoje delo včeraj. Poročevalec Pacher je predlagal pri § 13a dostavek, naj se zahteva za trgovine v ožjem pomenu, ki ne spadajo med koncesionirane obrti, poleg splošnih pogojev tudi izpričevalo usposobljenosti. Sekcijski načelnik Hasenohrl je izjavil, da ugovarja predlogu, proti sta govorila tudi odsekova člana Etdersch in Kitschelt, ki je naglašal, da se je dunajska trgovska zbornica izjavila proti izpričevalu usposobljenosti v trgovini. Poslanec Hueber meni, da je za trgovino pač potrebna splošna tr govska izobrazba. Oni, ki se posvete v mladosti trgovini, hočejo v tem stanu tudi izhajati. Vsako leto zašpekulirajo v trgovini neizobražene osebt-Jveliko prihrankov, ker prično trgovino, ne da bi jim bile znane razmere. Predlaga: Odsek je načeloma zato, da se uvede vtrgovini u s p o • sobljenostno izpričevalo. Sek cijski svetnik dr. vitez pl. Fries govori proti usposobljenostnemu izpričevalu v trgovini. Dvomi, da bi usposobijenostno izpričevalo zmanjšalo konkurenco v trgovskem stanu. Po daljši razpravi je odsek odobril proti dvema glasovama Hueberjev predlog. Notranjepolitični položaj. Svoj čas je izdalo naučno ministrstvo odlok, da postane češčina obvezni predmet na vseh nemških gimnazijah na Moravskem, če je s tem zadovoljen profesorski zbor. — Zdaj je pa vlada preklicala svoj prvotni odlok in češčina ostane le relativno obligatni predmet. Ogrska kriza. Dunajski uradni brzojav izjavlja, da vodilni krogi niso izpremenili svojega nazira-nja v vojaških zadevah, kar traja kriza na Ogrskem »Berliner Tageblatt" poroča, da je spisal brošuro ..Ogrska kriza in Hohen-zollerji" neki v Berolinu živeči mlad časnikar Maks Mendel. Cesar je naročil Fejer-varyju, naj izporoči zahvalo za čestitko ob njegovem rojstnem dnevu predsedništvu ogrske magnatske in poslanske zbornice. Hon-vedni minister je naznanil vsem municipi-jem, da bodo nadomestni rezervisti pozvani pod orožje s pozivnicami, ki jih dostavi pošta. Rusija. Gosudarstvennaja duma. Gosudarstvenno dumo bodo otvorili v navzočnosti članov carjeve rodbine, ministrov in diplomatičnega zbora. Poslancem pred lože sledeče zakonske načrte: Izprememba mestne in deželne uprave, izprememba kmečkih zakonov, judovsko vprašanje, prisilni šolski obiski itd. Poročale bodo tudi letos ustanovljene reformne komisije. Zaprli so na letovišču Udelnaja pri Peterburgu 10 oseb, med njimi tudi zgodovinarja Miljukova, inženirja profesorja Brandta in več drugih pisateljev in inže-nerjev. Rusko-Poljsko. „Voss. Ztg." poročajo iz Varšave: Policija ustavlja in preiskuje ljudi na cestah. Pretekli teden je obkolila policija več kavarn in slaščičarn, v katerih so preiskali goste in vsakega zaprli, pri katerem so našli kaj sumljivega. V Varšavi je pričela predvčerajšnjim splošna stavka. Ne delajo v nobeni tovarni Na glavni postaji Vislske železnice so razbili delavci brzojavne aparate. Vsak čas pričakujejo, da se proglasi obsedno stanje. NemirivKišenevem. V Kiše-nevem so bili veliki nemiri, ko so proglasili carjev ukaz. Demonstriralo je več tisoč oseb, ki se se spopadli s policijo in kazaki, ki niso mogli razgnati demonstrantov. Sele, ko je došlo vojaštva, so razgnali množico. Ranili so veliko oseb, zaprtih je pa več sto. Židovskih volivcev bo po volivnem cenzusu nove ruske uprave na Ruskem le 4000. Anarhistični načrti. Meseca februarja letos je pisalo anarhistično glasilo „Budilnik": Zahtevamo, da se da vsakemu državljanu petdeset dinamit nih patron, ki bodo najboljše sredstvo proti policijski in vladni nasilnosti. Ena bomba je večje vrednosti, kakor 10000 glasovnic. V isti številki se poživljajo delavci, naj si preskrbe boljše orožje, kakor ga imajo policaji in vojaki. List pravi, da stane ena bomba le tri franke, in je dinamit za osvobojenje delavstva tako važen, kakor je bil smodnik v srednjem veku pri osvoboditvi meščanstva. List razširja tudi cenene hujskajoče letake. „Budilnikov" urednik je 1. 1878. rojen ga-liški žid Siegfrid Nacht, ki je prepotoval Avstrijo, Nemčijo, Angleško, Francosko, Špansko in Italijo, kjer je širil anarhistična načela. .Budilnik" tiska A. Schaufelberger v Cirihu 2. Lakota na Španskem. Sevillski nadškof je zaukazal nabiranje darov za stradajoče poljedelske delavce. V Sevilli je oplenila izstradana množica neko prodajalnico za kruh. V osuvski okolici je največja beda. Francoska grozi Maroku. Francoski poslanik Taillandier je izro čil v Fezu ostro noto, v kateri zahteva takojšnjo osvoboditev prijetega alžirskega stotnika. Nadalje zahteva, da kaznujejo kadija, ki je pustil prijeti stotnika in 2000 dur odškodnine in 100 dur za vsak nadaljni dan stotnikovega jetništva. Francozi nameravajo odločno nastopiti, ako jim sultan ne ugodi. Zasedli bodo del Maroka ob alžirski meji ali pa poslali svoje brodovje v kako alžirsko pristanišče. D;plom»tie sodijo, da bo sultan takoj obljubil zadoščenje. Nemški neuspehi v Afriki so povzročili, da je Viljem sklenil izpreme-niti nesposobne poveljnike. Polkovnik Leut-wein je že odslovljen, za južno zahodno-afri-čanskega guvernerja je imenovan generalni konzul Lindtquist, ki je zahteval, naj mu podrede vojaške poveljnike. Dosedanji poveljnik pl. Trotha nastopi mesca oktobra dopust, nakar bo upokojen. Kaj se pripravlja na Balkanu? „Narodni Listy" poročajo iz Belgrada, da ondi nihče ne dvomi, da se Turčija ne pripravlja le na vojsko proti Bolgariji, ampak tudi proti onim tujim državam, ki bi se hotele vmešavati v notranje turške razmere. Vendar vojska Turčije z Bolgarsko ni še neizogibna Neprenehoma dohajajo v Belgrad vesti, da Bolgarija zbira veliko vojsko na tursko-bolgarski meji. Skozi Belgrad je šel prvi transport Kruppovih brzostrelnih topov za Turško. Pričakuje se velik transport fran-ceskih topov za Bolgarsko. Razburjeni Italijani. »Politična korespondenca" piše: Italijani so nezadovoljni, ker se vrše letos avstrijske vojaške vaje na Južnem Tirolskem v bližini italijanske meje. Baje so prekr-šene obljube, ki so si jih dali italijanski in avstrijski ministri pri sestanku v Opatiji, da ob mejah obeh držav ne bo vojaških vaj. Celo resni italijanski listi, med njimi „Mes-sagero", so tega mnenja. „Kerespendenca" izjavlja, da ministri niso o tem v Opatiji ničesar sklepali. Ločitev. Norveške od Švedske. Norveška vlada je sklenila predvčerajšnjim naprositi švedsko vlado, naj odobri ločitev obeh držav in prične nadaljnja pogajanja za uspešni konec prepornih točk. Iz Stokholma poročajo, da bodo pričeli Švedi takoj pogajanja za ločitev Norveške od Švedske Indijski podkralj lord Cur-zon odstopil. London 22. avg. Indijski podkralj lord Curzon je odstopil vsled konflikta, ki ga ima s šefom angleške vojne uprave generalom Robertsom, Na njegovo mesto bo najbrž imenovan Earlof M i n t o. Štajerske novice. š Nemci se boje. Nemški listi z ozirom na prodajo gradu pri Wildonu opozarjajo na tozadevne inserate v slovenskih listih in pravijo, da se je bati, ako bodo Slovenci vztrajno pokupovali posestva štajerskega nemškega veleposestva, da končno vržejo s pomočjo konservativnih glasov sedanje zagrizeno nemško zastopstvo štajerskega veleposestva š Nemška izzivanja.. Dne 3. septembra bodo priredili Nemci v Pragerskem slavnost na korist nemški šoli, katero nameravajo ondi ustanoviti. š Uradniške hiše v Mariboru. Mariborska podružnica prvega dunajskega uradniškega stavbinskega društva bo postavila v Mariboru 38 uradniških hiš. š Svojo ženo je ustrelil pri Sv. Antonu v Slov. goricah Franc Plohi iz Gabernika. Franc Plohi se je oženil pred poldrugim letom, a je vedno grozil svoji ženi, da jo bo ustrelil. Raditega se je njegova žena Eva preselila k svoji materi. Ko sta v nedeljo šli z materjo k maši, čakal je Plohi v gozdu in ustrelil petkrat na svojo ženo, povspel se potem na kolo in se odpeljal. Vsled strelov je pričela goreti tudi obleka umerjene. Eva Plohi je bila v blagoslovljenem stanju. Morilec je bil zagrizen pristaš ptujskega »Štajerca". Morilca so v Gradcu aretirali. Izročili se ga deželnemu sodišču. š Zastrupljena rodbina. V rodbini gospoda Faulandta v Brunngrabnu na Gorenjem Štajerskem so oboleli štirje njegovi otroci na zastrupljenju. Sedemletna deklica je takoj umrla. Včeraj so oboleli še ostali člani rodbine, starši, babica in ded. Kaj je temu vzrok, se še ne ve. Uvedena je preiskava. š Pri streljanju z možnarji ubit. Povodom nove maše pri bv. Venče-slaju je streljal viničar Janez Vidmar z mož-narjem. Vsa snov za strel mu je iz možnarja priletela v oko in ga ubila. š Umirovljen je na lastno prošnjo Martin Matekovič, nadučitelj v Škalah, po 46letnem službovanju; 37 let in 7 mesecev služboval je v Škalah. š Gornji grad. Pri volitvi dne 16. t. mes. je bil vrh Slovenec gospod Jožef K r a n j c , veleposestnik, enoglasno voljen županom v Gornjem gradu. Ponosni smo na to izvolitev. Živela Slovenija! š Samoumor. V Št Janžu, občina Sv. Lovrenc nad Prožinom, so našli 20. t. mes. povodom lova pod cerkvijo ob pečini nekega človeka mrtvega, poleg njega samokres, iz katerega sta bila izstreljena dva strela. Pri sebi je imel okoli 7 K denarja in pismo, iz katerega je razvidno, da je potnik neke češke tvrdke, brez imena. Po izjavi izvedencev je ležalo truplo že okoli štiri tedne. š Sv. Jurij ob Sčavnici. Za družbo s v. Cirila in Metoda je daroval gospod Ivan Strelec, naduči telj pri Sv. Andražu 2 K 10 h. — Na pri-miciji veleč g. Fr sinko v Dragotincih se je nabralo 30 K. Hvala vsem blagim daro valcem! š Dva otroka zgorela. Otroka viničarja Ivana Germutha v Klanjcu pri Lu-čanah na Srednjem Štajerskem sta se igrala z vžigalicami toliko časa, da sta zažgala hišo in gospodarsko poslopje, ki je pogo- relo de tal. Tudi oba otroka sta našla smrt v ognju. š Umrl je v petek, dne 18 t. mes. v Kalobju pri St. Jurju ob južni železnici gospod župnik JakobPečnik v starosti 70 let. N. v m. p !_ Možje in mladeniči! Dne 3. septembra se dvignite na pot v Maribor! Iz Ljubljane vozi posebni vlak s skoro za polovico znižano ceno. Oglašajte se takoj. Društva naznanite nemudoma svojo udeležbo I Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze". Dnevne novice. Slavnost v Mariboru. Da bo pri izletu »Slovenske krščansko-socialne zveze" v Mariboru vladal popoln red, pro simo tudi na tem mestu, da se namiz vseh župnij oglasi takejpo-š 1 j e j o , in sicer za one, ki se žele pe ljati s posebnim vlakom, na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, za ostale pa na naslov: dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru To je tudi nujno po trebno, da bomo lahko posebni vlak iz Ljubljane prav uredili. Udeleženci, ki bodo šli s posebnim vlakom, naj se zglase za prenočišča pri g. L. Smolnikarju, ostali pa pri g. Ant. Korošcu, uredniku v Mariboru — Došle so nekatere želje, da bi odhod po sebnega vlaka uredili tako, da bi odšel dne 3. septembra po dohodu opoldanskega gorenjskega vlaka okoli 12, ure opoldne. To bo težko izvršiti, ker potem pridemo prepozno — šele okoli 6 ure zvečer — v Ma ribor in udeležniki za ogled Maribora ne dobe časa, ker je ob istem času že napovedan pozdravni večer. Tisti, ki nimajo še časa, pridružiti se posebnemu vlaku, naj se peljejo v Maribor z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11 uri 25 minut dopoldne ter se v Mariboru pridružijo udeležencem iz svoje župnije. — Prosimo tudi pevske zbore, da se udeleže koncerta v mariborskem »Narodnem domu" v nedeljo, dne 3. septembra. Skupine, ki žele voditeljev po Mariboru, jih dobe v »Narodnem domu", kamor se naj takoj po dohodu vlaka po dajo. Na mnogobrojno svidenje! — Odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze". Kje je brezdomovinstvo ? »Slov. Narod" očita »Slovencu" brezdomo vinstvo, ker je poročal o krščanskosocial-nem delavskem shodu v Solnogradu in ker je priobčil vabilo na splošni avstrijski katoliški shod. A pozabil je, da se dr. Tavčar brati z baronom Schwegelnom in v državnem zboru skupno nastopa z vsenemci, pozabil je, da je on slavil liberalno »Splošno žensko društvo", ki se je udeležilo mednarodnega ženskega shoda v Berolinu, ki so ga sklicale nemške judinje. »Narod« je celo hvalil liberalno žensko društvo, da je vstopilo v mednarodno zvezo, komandirano od raznih Sar in Rebek. Kar je liberalcem zasluga, ali naj je to nam krivda ? Mi pa nastopamo skupno samo z onimi, ki nam garantirajo našo enakopravnost, medtem ko liberalci služijo strankam, ki so zapisale v svoj program uničenje slovenske narodnosti. Tam je brezdomovinstvo! Značilno imenovanje. Pri zad njih sodnijskih imenovanjih je bil neki dr. K o n i g , dosedanji adjunkt v Gradcu ime novan za substituta državnega pravdnika v Celovcu in vendar dr. Konig ne zna niti besede slovenski. Preskočil je 29 svojih prednikov. Menda se hoče razdeliti okrožje graškega nadsodišča v dva teritorija: v kranjski oddelek, kjer se slo venskega življa ne da ubiti in v štajersko-koroški oddelek, kjer se hoče s slovenskim jezikom in uradovanjem popolnoma pomesti, kjer se bodo nastavili samo nemško nacijo nalni uradniki kot rablji slovenskega ura dovanja. — Domžale. (Bližajoče se občinske volitve. — Volivni i m e n i k. — T o in ono.) Sedaj je v Domžalah razpoložen volivni imenik za občinske volitve, ki je pa sestavljen tako, da je le Nemcem * prid. Naj navedem zgled! — Nekdo je umrl, zapustil več otrok in ti majo sedaj pravico voliti v prvem razredu, medtem ko je oče ni imel. Kako pa so na redili z domačimi, lahko razvidite iz slede čega: Posestnik ježe pred štirimi leti prevzel po svojem očetu celo posestvo z dvema hišama. Sedaj pa je na oni hiši, ki ima voliti v II. razredu, upisan še oče, medtem ko je on sam vpisan na drugi hiši, kjer ima pravico za III. razred. Zakaj to? Se li bojite moža — Slovenca v II. razredu ? Ali pa ste, g. župan, tako nevedni, da ne poznate niti svojih sovaščanov? In takih zgledov je veliko! - Domžalski Slovenci! Poglejte natančno volivni imenik! Zberite se in izvolite može, ki jim bodete lahko zaupali. Vr-žite med staro šaro vse nemške hlapce in valpete! Imate dosti svojih samostojnih in značajnih mož. Premagajte pa pred vsem svojo nezaupljivost do domačinov - rojakov. Zaupajte drug drugemu! Tirolci imajo med sebej hudo konkurenco v trgovini, a kadar se gre, kaj storiti za nemško stvar, stoje skupaj trdno ko zid. — Kako Tirolci delujejo in rujejo zoper Slovence-domačine, naj Vam služi za zgled sledeče: Imeli so krojača, ki jim je delal blizu 20 let. Ko pa se je ta pri neki priliki pokazal Slovenca, so mu vzeli vse delo. Pa to jim še ni bilo dovolj. Dali so ga še v nemške časopise, češ naj se naročniki varujejo tega J. P, ker je Slovenec. Zaradi par privandranih nadutežev, naj bi človek doma zatajil svoj jezik. Ni že to preveč? Pa pojdimo še dalje, da vidimo še natančneje, kako ravnajo ti tujci. Eden naših slamnikarjev je dobival različno tva-rino s Francoskega na prosto — t. j. brez odstotkov — na 30 dni. Mož se je pokazal Slovenca. In kaj mu narede Tirolci? Pisali so dotični francoski tvrdki, naj nikari več ne daje blaga temu možu. Ko je naročil blago, ga res ni bilo. Ko je brzojavil, zakaj ni blaga, ni dobil niti odgovora. Še le na drugo brzojavko s plačanim odgovorom je prišla dopisnica v francoskem jeziku, da mu ne pošljejo več drugače, ko proti povzetju. To so storili Tirolci. In kar se zgodi enemu, se zgodi lahko tudi drugemu. Zunaj nam jemljo dobro ime in čast, doma nas pa uničujejo na eni strani s svojimi podjetji, na drugi nam pa še usiljujejo svojo oblast. Naj-prvo nam usiljujejo za gospodarje nežna čajne Slovence, ki jih bodo na skrivnem vo lili sami, potem bodo pa sami izkušali vzeti vajeti v roke. Potem pa nas čaka gospodarski in narodni propad! Zatorej, domžalski Slovenci, vsi na krov! — ,,Narodni dom" v Pod- gradu se slovesno otvori prihodnjo nedeljo. Spored: I. Pred »Narod-nimdomom". 1. Vrši se služba božja na travniku »Grašišče" poleg »Na rodnega doma" ob 10. uri predpoldne. Sta roslovensko mašo poje akademični pevski zbor. 2. Godba svira po vasi. 3. G e-ste pozdravi ravnatelj posojilnice in hranilnice msgr. Anton R o g a č. 4. Pesem »Hej Slovani" pojejo vsa društva. II V dvorani »Narodnega doma". Banket. III. V dvorani »Narodnega doma" ob 3. uri pop 1. Pesem »Slovenac i Hrvat" poje Podgradski pevski zbor. 2 Slavnostni govor govori državni in deželni poslanec g. prof. V j e k o s 1 a v S p i n č i d. 3. Pesem »Liepa naša domovina" poje akademični pevski zbor. 4. Tambura Podgradski tamburaški zbor. IV. N a d v o-rišču„Narodnega doma". Prosta zabava. V. V dvorani »Narodnega doma" ob 6. uri zvečer. Nastopijo člani slovenskega gledališča iz Ljubljane pod vodstvom režiserja g Danila in kapel-nika slovenske opere g. Hilarija Benišeka ter akademiki-pevci pod vodstvom g. Josipa Mandiča. VI. Na Grašišču. Umetni ognji in razsvetljava »Narodnega doma*. VII. V dvorani in na dvorišču »Narodnega doma". — Duhovniške vesti. Premeščeni so bili čč. gg.: Andrej Pavlin iz Sodra žice za ekspozita na Goro nad Sodražico; Anton M e r k u n iz Lašič kakor ekspezit na Razdrto; Josip S v i g e 1 j iz Harij za ekspozita in beneficijata na Vrhpolje ob Moravčah; Martin Skerjanec iz Moravč za ekspozita v Harije; Frančišek S p a r o -v e c iz Spodnje Idrije v Moravče; Peter M o h a r, župni upravitelj na Sveti Planini, za ekspozita v Konjšico; Feliks K n i ž e k iz Sostrega za župnega upravitelja v Babno Polje; Adolf K n o 1 iz Babnega Polja za župnega upravitelja na Sveto Planino; Andrej M a g a j n a iz Knežaka v Sostro; Ivan L o m š e k iz Sent Vida ob Zatičini v Selca; Karol Gnidovec iz Ribnice v Sent Vid ob Zatičini; Ivan P 1 a h u t n i k iz Cerknice v Ribnico; Mihael Kmet iz Loškega Potoka v Sent Jurij za Kranjem; Karol D o r-n i k iz Doba za beneficijata v Voglje; dr. Frančišek G r i v e c za kapelana v Dob; Jakob Razboršek iz Kamenika za ekspozita k Svetemu Joštu nad Kranjem; Ivan J o v a n z Bohinjske Bistrice v Kamnik; Leopold Črne iz Žužemberka v Planino; Andrej Zgaga iz Sent Janža v Žužemberk; I Ignacij Z u s t od Svetega Duha v Stopiče; Peter J a n e c iz Škofje Loke za kateheta na uršulinsko dekliško šolo v Skofji Loki; Ivan Zupančič, valetudinarij, za kapelana v Dolenjo vas; Ivan Lovšin iz Hinj v Sent Janž. - Na novo so bili na-meščeni čč. g g. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Borštnar za kapelana v Hinjah; Matej Koželj v Lašičah; Alojzij Kralj v Sodražici; Alojzij K u r e n t kot II. kape-lan v Semiču; Josip Prešeren v Cerknici; Ivan Strubelj v Spodnji Idriji; Vladimir Prijatelj v Sent Jerneju; Andrej O r e h e k v Knežaku; Andrej S t e -novec v Loškem Potoku. — Boj med dvema poročni koma in časnikarjem. »Kaschauer Hirlap" je prinesel poročilo, da je zaklical neki nadomestni rezervnik, po svojem poklicu orožnik, mažarsko »Pozor", ko je vstopil poročnik Borčič v sobo za moštvo Orožnik se je opravičil, da je zaklical ma žarsko v naglici in ne nalašč, ker je kot orožnik navajen mažarskega poveljevanja. Kljub temu je bil ostro kaznovan. Borčič se je podal v spremstvu še enega poročnika v uredništvo, kjer je oklofutal urednika Fe-resa, ki mu pa ni ostal dolžan zaušnice, na kar sta se začela ruvati. Borčid je potegnil sabljo s katero je večkrat zamahnil na Fe-resa, ki je nato iz revolverja dvakrat ustrelil na častnika, a ga ni zadel. Uredniku na pomoč so prihiteli stavci. Stavec Klein je vrgel vrstomer na Borčiča in ga ranil na glavi Poročnik Borčic se je vrgel na stavca, a padla sta oba, medtem je pa pričel Bor-čičev spremljevalec mahati s sabljo po Kleinu in ga smrtno nevarno ranil. Došla policija je odvedla poročnika na komisarijat. Nabrala se je velika množica, ki je psovala častnika in končno prekucnila kočijo, v kateri sta se peljala. Kašavsko prebivalstvo je grozno razburjeno Častniki obsojajo pošto panje svojih tovarišev. — Kaj je z gibanjem „Proč od Rima" v Zagorju? Iz Zagorja ob Savi smo prejeli: Slavno uredništvo! Dovo lite, da v Vašem listu popravim uvodnik »Slov. Naroda" z dne 18 avgusta, št. 183; saj dobro znate, da ta Vaš kolega nikdar ničesa ne popravi, niti ne prekliče. Ni res da sem oznanil: Noben otrok, čigar starši, oziroma boter ni bil pri velikonočni izpo vedi, ne sme k birmi, — ampak res sem oznanil, da nihče ne bo sprejet za botra, ki ni opravil svoje velikonočne dolžnosti in to še takrat, ko je bilo dovolj časa, opraviti jo. Gotovo je, da tako oznanilo ne more biti povod kakemu presenečenju za vernega in zavednega katoličana. Zato je res umevno, da je ta izjava presenetila le nekatere ljudi, namreč tiste, ki se ne zavedajo svojih krščanski dolžnosti; napram temu so pa mnogi izmed zavednih kristjanov kar narav nost in očitne odobravali to izjavo. Le 10, reci deset oseb je bilo prizadetih s to izjavo, kar gotovo nič nečuvenega ni za 6000 duš broječo župnijo zagorsko ter dokazuje, da ogromna večina mojih dobrih Zagorjanov se zaveda svojih krščanskih dolžnosti. — Uvodnik se sklicuje na Ljubljano, toda zaman! Kot Ljubljančanu, ki sem sam bil birman v Ljubljani, mi je znano, da se ondi nihče ne birmuje brez birmanskega lista; to pa do kazuje, da je vse v redu. — Ni res, da so se starši in botri klicali v župnišče in preparirali na vse mogoče načine — tu bi še kmalu kdo mislil na natezalnice, — ampak res je, da jaz nisem nobenega klical in res je da sta prišla k meni, toda prostovoljno in samovoljno, en oče in ena mati, ki sta mene terorizirati hotela, da bi naj postopal proti danim mi predpisom, na katere sem prisegel. — »Vroča tla" v uvodniku se le fraza, ki kaže zlobno željo pisca, da bi bila; kakor je hinavske pisal na drugem mestu famoznega svojega dnevnika, da se boji izgredov in demonstracij, katerih je pa s to besede le želel in narekoval in tudi res povzročil. Ta beseda le kaže, da se vendar še boji vsaj držav, pravdnika ta poštenjak Prosto rečem, da sedanji duhovniki v Za gorju živimo v miru s svojimi dobrimi žup-ljani in se nam v tem pogledu čisto nič ni pritoževati. Le peščica prononsiranih liberal cev nas v zadnjem času pisano gleda, in to le radi »Ljudske posojilnice", ki se je na željo mnogih zavednih župljanov tu ustanovila po Rajfajzenevem sestavu, ki tudi vrlo uspeva in s tem seveda več ali manj konkurira s posojilnice njihovo, ki izkazuje po svojem »računskem laključku" za leto 1904 — 2.520 K nagrade, katero je prejele na-čelstve in le 150 K za dobrodelne namene. Odtod ona jeza! Zupni urad Zagorje ob Savi, 17 avg. 1905. G o t a r d R o 11, župnik. — Novice z Bohinske Bele. (Igra »Dve materi". —- Gradnja železnice. — Požar na Obrnah) Naša dekleta so dne 15. t. m. kot pričetnice prav dobro vprizo-rile igro »Dve materi". Igra je sicer precej težka, a za odre na deželi zlasti glede vsebine prav primerna. Veliko število domačih in ptujih gledalcev je bilo s predstavo zelo zadovoljnih in sedaj je le splošna želja na Beli, da naše igralke prav kmalu zopet nastopijo. Gospodični M e d i c e v a in B o ž i č e v a pa naj sprejmeti našo iskreno zahvalo, da sta pri naših dekletah v tako kratkem času dosegli tako izvan-reden uspeh in nam med tako prozajično dobo, kot je gradnja železnice, priredili tako lepo in primerno zabavo. Za trud jima bodi poleg naše hvaležnosti plačilo zavest, da sta storili uspešen korak za nadaljno izobrazbo naših deklet. — Delo pri železnici se bliža koncu. Pretekli teden so vložili sklepni kamen v predoru med Belo in Obrni. Tem povodom je gradbena tvrdka Rela & Comp. v nedeljo, 20. t. m., priredila zahvalno službo božjo. Popoldne pa so imeli delavci — 1 i k o f. Vsak je dobil 3 krone vredno nakaznico, katero je moral zajesti ali zapiti v hotelu pred predorom. Bali smo se večjih izgredov, a razun par krvavih glav —• ni bilo posebnega. — Na Obrnah podirajo in požigajo barake. V nedeljo popoldne sta pogoreli dve. Neki delavki, pravijo, je zgorelo 600 K gotovine. — Vse grajevredno je, da tudi sedaj z nedeljskim delom nočejo ponehati, dasi bi to lahko storili brez najmanjše škode. Rajši delavce odpuščajo, da le nedeljo skrunijo. — Inženerji trdijo, da so tudi že drugi kredit, katerega je državni zbor v zadnjem zasedanju dovolil, porabili in zabili v zemljo. Treba bo tedaj š e novega »p u f a", preden se v začetku prihodnjega leta odpeljemo s prvim osebnim vlakom v Trst. V Domžalah se igrajo v proslavo dvajsetletnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 27. avgusta, ob 4. uri popoldne na prostoru gospoda Ravnikarja »Rokovnjači", narodna igra s petjem, in sicer ob vsakem vremenu, ker je prostor popolnoma pokrit. Igrajo dijaki in gospice iz okolice. Želeti je. da se z ozirom na plemeniti namen udeleži igre kar največ zavednega občinstva. Pri igri sodeluje domača godba. Sedeži po 1 K in po 60, stojišča po 40 h. — Zaradi ugodne zveze se zlasti Ljubljančani pričakujejo v obilnem številu. Poročen je bil danes v Zatičini gospod učitelj J u v a n c iz Postojne z gdč. Josipino Fortuna, bivšo učiteljico v Cerknici. Poročal ju je brat ženinov, č. gosp. župnik J u v a n c iz Rakitne. Bilo srečno! Nesreča. Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča: Dekle Marija Rus iz Me iškevasi se je na podu ponesrečilo Zlezla je po lestvi na kup snopja, da bi ga potlačila, ko hoče doli, se lestva izpodmak-ne in pri padcu se zasadi vanjo ručaj naslonjenih vil skoraj komolec globoko. Umrla je po hudih bolečinah čez osem dni. Za občni avstrijski katoliški shod, ki se vrši novembra meseca na Dunaju, vlada splošno zanimanje. Pri tej priliki b» tudi shod Rafaelove družbe. Obravnavali bodo tudi o pročodrimskem gibanju. Od 18. do 21. novembra se bedo vršili trije slavnostni shodi, šest sklepa-jočih shodov, 12 postranskih shodov, en pe-zdiavni večer, en slavnostni komerz in en zabavni večer. V Štefanovi stolnici bo slovesna služba božja, en rekvijem za rajne udeležence katoliških sbodov, maša z blagoslovom in pridigo v cerkvi redemptoristov in evharistiška slavnost. Katoliškega shoda zamorejo ude ežiti vsi, ki spadajo h kaki S6 Ml1.r--r______ _ t katoliški organizaciji ter si bodo omislili karto (2 K). Dame se lahko udeleže slavnostnih shodov. Ob istem času se vrši tudi velik shod dam. Kdaj otvorijo bohinjsko železnico ? Progo od Jesenic do Trsta otvorijo baje že na jesen, nekako v novembru. S tehničnega stališča da ni več ovir. Ce je res? — Vojaške vesti iz Gorice. V Gorico sta se povrnili z vaj dve bateriji, dve pa prideta s 55. brigado pehote 1. septembra. 25. t. m pride v Gorico 27. pešpolk iz Ljubljane in 7. lovski polk, dve gorski bateriji in dva eskadrena huzarjev. Roparski napad. Ko se je preteklo nedeljo vrnila neka 21 letna Alojzija Markič iz Bate in plesa v Savonji domov v St. Andrež pri Gorci, je je napadel na polju neznanec, jo udaril po glavi in jo oropal zlate verižice. Potem je zbežal. — Vojaštvo na Notranjskem. Z Rakeka 22. avg.: Včeraj 21. t. m. pripeljal se je po železnici ob 11'45 dep. in ob 5-50 pop. peh. polk št. 87, k nam kjer ostane tri dni. Med tem časom gre streljat v Begunje. Danes zjutraj šel je mimo iz Cerknice v Postojno pešpolk št. 97 v Postojnsko okolico. Prvič so letos tukaj vojaški peki, ki peko kar na vozu. Včeraj popoldan so pripravo iz vozov vzeli, in danes zjutraj je že kruh pečen. Ta pekarija je zelo interesantna. Danes se je pripeljalo na Rakek čez 200 naloženih voz žaganic in tramov. Radi lepega vremena in suhe poti, in pa kjer so kmetje košnjo dokončali — hiti vse na cesto z voznino kaj zaslužit. Tudi voznina že ni bila več let tako dobra kot letos. — Iz Kranjske gore se nam poroča: Nočni nemiri so postali tu jako pogosti, tako da se od dela izmučeni posestniki že pritožujejo. Fonočni žganjarji pe večkrat na teden, osobiio pa ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ponoči, upijejo in kričijo, da bi človek lahko mislil, da je pri-drla tuja vojska v našo Kranjsko goro. Bržkone je vzrok to, da so nekatere gostilne čez postavno uro odprte in se prodaja žganje ob sobotah zvečer in ob nedeljah popoldan. Želeti bi bilo, da se ukrenejo potrebni koraki. — Častniki v civilni obleki. Primorski listi poročajo: Javlja se, da so poveljniki polkov po višjem nalogu dovolili častnikom, da zamorejo izven službe pohajati v javnost in javne lokale tudi v civilni obleki. — To bi bila jako pametna odredba. Tukajšnji častniki še ne vedo ničesar o njej. — Nesreča v tovarni. Iz Beljaka poročajo, da je v celulozni tovarni pri Sv. Magdaleni stroj prijel delavca Ferdinanda Florijančiča in ga na kosce raztrgal. — Stroj za pecivo. Iz Pittsburga v Ameriki poročajo. Neki Pittsburžan bode sedaj pričel peči pecivo pod imenom „pie" s hitrostjo po 40 piejev v jednej minuti, oziroma 24.000 piejev vsakih deset ur. Omenjeni umetnik je pek in je izumil stroj kateri bode opravljal vso delo. Stroj bode mogoče opravljati s tremi delavci, kateri bodo izdelali toliko peciva, kakor sedaj 100 pekov. V stroju jo dolga tako zvana brezkončna veriga, katera deli imajo obliko piejev. Na jednem koncu verige bode stal jeden delavec, kateri bode napolnjeval dele verige z testom na kar odidejo napolnjeni deli skozi peč in na drugem delu peči pride pecivo pečeno na dan — Japonski častniki v družbi kitajskih krošnjarjev. Z Dunaja se nam piše: Dne 19. t. mes. so prišli na Dunaj štiri japonski častniki: generalni major Y. C. Chang, polkovnik G.W. Wei, nad-polkovnik J. G. Choo in Marine - Commo dore E. J. Tsen. V njih družbi zabavala sta se zvečer v »Benetkah na Dunaju" tudi ona Kitajca, ki sta bivala nedavno tri dni v Ljubljani in prodajala lastne izdelke. Neum-ljivo je, da prideta kitajska krošnjarja v tako odlično vojaško družbo in da zamo-reta ob skupilu prodanih predmetov tako sijajno živeti in se zabavati po najdražjih veselicah? Morda jih podpira vlada? Kaj sta ? — Iz Bukovja pri Studencu se nam piše, da se župan gospod Janez Jurca ml. zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Samoumor. V Trstu se je obesil delavec Ivan Milovac iz Starega grada v Dalmaciji. _ — O pesniku Fra Grgi Mar-tiču poročajo »Hrvatstvu" da umira, — Solnce bo mrknilo dne 30 avgusta. — Umrla ie v Rimu gospa Elica L o c a t e 1 i roj. Fracasso, znana do-brotnica celovških revežev. V Celovcu je umrl bogoslovec g Franc Schoffmann. — Cene mesa v Gradcu bodo za mesec september naslednje: Vdovskega meso ne smejo prodajati dražje nego kg mesa prve vrste z 19 dek. priklade po 142 vin., druge vrste ne višje kot za 136 vin. kg„ tretje vrste ne dražje kot za 116 vin. kg. Kravje, bikovo meso se prodaja kg z 19 dek. priklade ne dražje nego prve vrste najvišje za 134, druge najvišje za 128 vin. in tretje za 108 vin. kg — Umrl je v Bazovici posestnik g. Vaclav W e 11, rodom Ceh. — Imenovana pomožna učiteljica gdč. Marija Bajt v Idriji za učiteljico na Koprivniku v Bohinju. — Grad Miramar je sedaj za občinstvo zaprt. Ljubljanske noulce. lj „Laibacher Zeitung" in domače trgovstvo. Uradni list naše deželne vlade danes zopet priporoča neko novo židovsko trgovino v Ljubljani, o kateri se govori, da je že v Olomucu propadla. Drugi tukajšnji listi so inserate od te tvrdke odklonili, le uradni list je tako naklonjen domačemu kupujočemu občinstvu in trgovstvu, da priporoča tako trgovino. To si je treba zapomniti. Ce je g. Bambergu in Heinu toliko za Žida, se lahko zgodi da »Laibacher Zeitung" ne bo imeia inseratov domačinov. Brez posledic domače trgovstvo ne sme pustiti takega postopanja ur. Ii5ta. lj Najdeni mrtvec. Na travniku poleg Koslarjeva pivovarne so našli včeraj kosci nekega mrtveca, kateri si je; kakor se da povzeti iz pisem, sam vzel življenje s samokresom. Preiskava je drgnala, da je samomorilec bivši 23letni zasebni uradnik F r a n c V i d r i h , sin lesnega trgovca iz Begunj pri Postojni, katerega so že 14 dni pogrešali. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. lj Sestanek društva ,,Mer-kur". V nedeljo dne 27. t. m. se vrši ob pol 11. uri dopoldne v prostorih slov. trg. društva „Merkur" sestanek članov društva »Merkur", na katerem se bsdo postavili kandidati za pomočniški odbor gremija tr- govcev v Ljubljani. Dalje bode poročal društveni odbornik g. Josip Perdan o nedeljskem počitku. Pri tej priliki bi odbor društva tudi rad čul želje članov, katere učne tečaje bi kazalo društvu prihodnje leto prirediti. Z ozirom na prevažen razgovor nadeja se odbor prav obile udeležbe. lj Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev ima v četrtek, dne 24. avgusta, ob 3. uri popoldne v gostilni gosp Vodiška, Resljeva cesta št. 18, svoj prijateljski sestanek, kjer se bode razgovarjalo o jako važnih zadružnih stvareh. Vsi cenjeni gospodje člani se vabijo k obilni udeležbi lj Na oklicih so: g. Jernej Žit-n i k, hišni posestnik in črevljarsi mojster z gdč. Marijo Kohne, zasebnico; g J a -nez Perme, skladiščnik z gdč. Marijo T o p o 1 a k. lj Prisiljenec pobegnil. Danes dopoldne je pobegnil od zgradbe domobranske vojašnice prisiljenec Avgust Lučovnik. Bežal je proti St Vidu. lj Ponesrečena pot v Ameriko. V Amerike sta se hotela včeraj odpeljati komij Servacij Barič iz Gornjega Sohorja in Jožef Jerola. Ker pa še nista zadostila vojaški dolžnosti, ju je stražnik na kolodvoru aretaval. lj Goljufija. V petek je prišel k po-škarju g Sevčeku neznan človek in vzel na ime Koslerjevega oskrbnika g. Jožefa Go derja samokres in nekaj patronov, češ, naj kar temu pošlje račun. Ko je Sevček to res storil mu je oskrbnik odgovoril, da človeka ne pozna in da on ni nikogar k njemu poslal in da ga je navedenec samo opeharil! lj Umrla ie usmiljena sestra Ana S e t i n a vsled jetike. Razne stvari. Najnovejše. Ministerijalni svetovalec ponesrečil. »Slovo Polskoje" poroča iz Crnovic: Ministerijalni svetovalec v mini-sterstvu za poljedelstvo Friderik Wazl je ponesrečil z avtomobilom ter ostal mrtev na licu mesta. O b g 1 a v i 1 i so v Frankobrodu na Nemškem roparskega morilca Hatteria, ki je v Giessnu umoril in oropal katoliškega župnika. Sedemnajst otrok umoril V Bruchu pri Monako? em je zidar Polte priznal, da je tekom let umoril 17 otrok svoje prve in druge žene. K" je podal to strašno izjavo dejal je: »Storil sem prav, ker sem jim prihranil bedo na svetu". Tudi svojo prvo ženo je umoril. Po poroki ustrelil svojo ženo. V Riegersdorfu je ključar Vencel Fritsche takoj po poroki ustrelil radi nekega prepira sta riše v, svojo ženo in sebe. Veliko poneverjenje. V Parizu je „Comptoiru d' Escompte" poneveril uradnik Galley pol milijona frankov. Pokrajinske dume na Ruskem. A. Suvorin piše ob proglašenju dume: Treba bo, da se osnujejo še pokrajinske dume. Anglija ima s kolonijami 20 konstitucij, v Zedinjenih državah jih je 49. Naše gubernije, ki štejejo po 3 milijone duš, predstavljajo cele države, kakor Srbija, Bolgarija ali Danska; treba jih je torej vsako posebej urediti pod centralno dumo. Carstvo Poljsko naj govori v državni dumi ravno tako svobodno v ruskem jeziku, kakor doma v materinščini- Kot najmočnejši član slovanske družine za Rusijo naj zdaj nastopi složno z Rusi. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 23. avgusta. .Piccolo" javlja, da se je na shodu v Tuenno nella Valle di Non izjavil italijanski državnozbor-ski poslanec Conci proti geslu: Trst ali nič! Shod je sklenil resolucijo, ki po-vdarja, da je zahteva po laškem vseučilišču v Trstu brezuspešna in da je bolje, če Italijani zahtevajo vseučilišče v Tridentu. »Piccolo" je seveda ves obupan, ker so laški poslanci razdvojeni. »Piccolo" se silno hu-duje nad laškimi »klerikalci". Dunaj, 23. avgusta. Državni zbor bo zopet pričel zborovati dne 22. septembra. Gautsch bo v prvi seji podal izjavo o stališču avstrijske vlade napram razmeram na Ogrskem in tako dal priliko, da se avstrijske stranke izjavijo o svojih stališčih napram ogrskim zadevam. Dunaj, 23. avgusta. Vsa vojaška ob-lastva so dobiia strog ukaz od vojnega ministrstva, v katerem se prepoveduje vojaškim osebam posamezno alipa tudivoddelkih prekoračiti avstrijsko mejo sploh. — To je posledica znanega dogodka ob avstrijsko turški meji. Budimpešta, 23. avgusta. O včerajšnjih avdijencah v Išlu se še pereča: Za podlago se imele avdijence Feyervaryjev memorandum. Avstrijski ministri so cesarju izrazili svoje mnenje o točkah, ki se v zvezi z Avstrijo, Fejervary pa je poročal v specielno ogrskih zadevah. Gotovo je, da Fejervaryjevo ministerstvo ostane še po 15. septembru, ker vladar ne da koncesij o zadevi poveljnega jezika. Da pa bo moglo Fejervaiyjevo ministrstvo še ostati, treba je bilo določiti nekaj dispozicij, kako zlomiti pasivno resistenco, proti kateri se hoče Fejervary podati v boj. — Pričakovati je torej na Ogrskem hudih bojev. Fejervary bo predložil parlamentu nekaj postav, ki bodo dokazovale stabilni značaj njegovega ministrstva. Po 15. septembru bo državni zbor odgodil, potem pa razpustil. Kronski svet je določil točke, kako tudi brez ogrskega parlamenta rešiti skupne zadeve in tudi trgovsko pogodbo ter zadeve delegacije. V zadevi trgovske pogodbe je kronski svet sprejel formulo, katero je Fejervary izdelal v Karlovih varih. Išl, 23. avgusta. Danes je cesar sprejel avstrijskega finančnega ministra, Fejer-vary je pa odpotoval na Dunaj. Budimpešta. 23. avg. Gozdovi kneza Filipa Koburga v Szomathu že štiri dneve gore. Tanger Marokanske čete so včeraj napadle in oropale štiri Francoze. Trouville. 23. a. Santosu Dumentu so pravdobro izpali poizkusi z njegovim zrakoplovom, ki se da voditi. Waschington. 23 a. Vojno ministrstvo Zedinjenih držav bo zahtevalo zvišanje svoje regularne armade na 250.000 mož. Moskva, 23. avgusta. V Moskvi je aretiranih 26 častnikov, katere dolže, da so agitovali za politične reforme. Berolin, 23. avgusta. „Vorwiirts" poroča, da je zbežal na nemško ozemlje nek ruski častnik s 26 vojaki, ki so tu prodali svoje orožje. Varšava. 23. a. Tudi danes traja tu železniški štrajk. V Lodzu je občni štrajk V Jablanici je bil velikanski shod, ki se je pa mirno izvršil. Varšava, 23 avg. V Varšavi je proglašeno obsedno stanje. Varšava, 23. avgusta. Splošna stavka tu dalje traja. Tudi v delavnicah železnice Varšava Dunaj počiva delo. Discontna banka in več drugih prodajalnic je zaprtih Včeraj zvečer so priredili demonstranti obhod po mestu, a policija je obhod razpršila in aretirala mnogo oseb. Peterburg, 23. avgusta. Moitvo prvega gardnega polka v Carskem selu je včeraj vrglo svoje podčastnike iz vojašnice na cesto in ni pustilo v vojašnico potem niti polkovnika. Moštvo se pritožuje, da so jih podčastniki sleparili pri plačilu in pri hrani. Peterburg, 23 avgusta. ,RusB javlja, da se bo duma najprej bavila s svobodo tiska, združevanja in osebno svobodo. Moskva, 23. avgusta. Tu imenujejo za kandidata dume moskovskega župana kneza Galicina in več liberalnih mestnih svetovalcev. V Moskvi bo 12.000 volilcev, v Peterburgu 9500. Portsmuth, 23. avgusta. Danes se je v mornariškem arzenalu zopet vršil zaupni sestanek med zastopnikom predsednika Roosevelta, baronom Rosenonom in Witteom. London, 23. avgusta. »New-York-World"' poroča, da so ruski pooblaščenci izjavili, da je mir za Rusijo neobhodno potreben, da pa mu stavljajo Japonci nepremostljive ovire. Car je poslal Wittu zmago-nosne Linevičeve brzojavke. London. 23. a. ,Daily Telegraph" poroča: Mir je zagotovljen. Japonska seje odrekla zahtevi po vojni odškodnini in se zadovolji s tem, da dobi plačilo za stroške, ki jih je imela z ruskimi ujetniki in ranjenci. Jap«nska prepusti Rusiji prostovoljno nazaj severni del Sahalina in ohrani le južni del katerega je nekoč že imela. Japonska se od j reče zahtevi po zmanjšanju ruskega bro-> dovja v Vzhodni Aziji in nič več ne zahteva, da bi se ji izročile internirane ruske vojne ladje. Portsmouth, 23. avgusta. Mirovna konferenca bo odgodena do 25. t. m. Na ta dan se bodo končno izjavili pooblaščenci ako se zedinijo, ali pa bodo izjavili, da ne odnehajo London, 23. avgusta. Pogodba e ang 1ešk o - j a p ons k i zvezi je podpisana. Podpisana je bila tik pred sklepom angleškega parlamenta, a objavljena ni bila, da bi neugodno ne vplivala na sklep miru. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda Leon-a Verbič-a nam je došlo toliko izrazov sočutja in sožalja, da nam je nemogoče se za vse posebej zahvaliti. 1686 Izrekamo torej tem potom vsem onim, ki so nam lajšali naše gorje, osobito č. rodbini Caleari - jevi ter gospodu dr. Zakrajščku in njegovi gospej materi za preprijazno postrežijivost za časa bolezni in smrti dragega pokojnega; slavnemu uradništvu in učiteljstvu in ostalim damam in gospodom, ki so izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast ter vsem dragim znancem za njih izraženo sožalje, našo najsrčnejšo zahvalo. V Škofji Loki, 22. avgusta 1905. Rodbina Verbifi-eva. Dr. Matija Leben naznanja, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje njegovo dolgoletno gospodinjo in postrežnico Frančiško Gratzl ki je včeraj, dne 22. avgusta ob 1/4 8. uro zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zal a «3 rt •s CO rt c srn« I." 83. H o 0 VK B 1 & 00 X O O-a cr r> p S' - s. w< si p N P3 i p i£B. ** ir.< a p Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Poštenega in vestnega usnjarskega pomočnika sprejme takoj ? delo, kakor tudi takoj r poduk od 15 — 16 let starega, poštenih staršev, Valentin Rihar, usnjarski mojster v Polhovem Gradcu. 1588 8—5 Za fino perilo se sprejmo izurjene šivilje s strojem, dalje veziljke in ajour-šivilje 1650 3-3 v trajno delo. Mlarkus & MulIer, Poljanski nasip 14. 1687 5—1 Kupim iz druge roke dobro ohranjeno itiikalnieo za seno. Punudbe na naslov: R. J. Na-brežlna, poste restante. Razpisuje se služba organista m cerkvenika y Velikih Laščah. Plača mesečno 80 kron, brez stanovanja. Službo je nastopiti s 15. septembrom. 1690 2-1 Jak. Ramovž, župnik. Vsak dan sveži sladoled se dobiva 661 7 v kavarni in slaščičarni Jakob Zaiaziiik Stari trg št. 21. 1 Jesenska In zimska doba 1 9 0 5. 343 52-52 pristno brnsko blago. En kos Mtr. 3.10 / K. 7, 8, 10 iz dobre I dolg, zad. za kompl. R .„ K .. . b ... g obleko za flosp.(8uk- -J 12' * 14 lz boljSe { | nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz hnejše g stane le ' K 21 iz najboljšo * En kupon (kos) za črno salon obleko K 20, kakor tudi blago za povrlnlke, turist, loden, svlln. kantgarne razpošilja po lovarniSklh cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno Slegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj U franko. Zajanič. poSIIJatev po norcu. Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdkl na mestu tovarne. Lepo stanovanje, v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta je s terminom november za oddati na „DunaJskli cesti 5f. 60." 1645 3-2 Z jlasovirja, 1 harmonij', Z kitara-o o citre In 1 prim-citre o o želi takoj prodati i668 e-3 ——— proti primerni ceni — J. Šuštar organist v Gradu. P. Bled. Mlada krava princgovske pasme, ki bo imela tele tekom enega meseca, se proda pri lastniku na Poljanah št. 1, p. Št. Vid pri Ljubljani. 1674 3—2 Učenec s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in poljskimi pridelki M. Lovrenčič i67i 3-2 Spodnja Šiška štv. 2. . lAA/NAAA/^ lastnici! v izbijam | t lastni fil Sl reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom |A« T na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 1 °! 2 o 2 52-52 41 brez odbitka rcntnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. Uradne ure od 8.-—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetsko V n (\n t »71 Q*Qa posojilnice znaša R /,UZ4./iO Oy. staxhran' K 7,651.915*41. promet K m^b "fi1' K 120.878*15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 Založnik c. kr. drž. uradnikov. Ljubljana I F DET D Ljubljana Stari trg št. 9 J■ IVI-UImII Stari trg št. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—38 suknenega, platnenega in perilnega blaga po izredno nizkih stalnih cenah. ♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦ I-S H— P-o 0- 1-S rz> -a g ^^fbf^^Df^f.-Jf^fJfOfTflfJfiJfVfTf Odlikovan iZlafo kolajno In časfor. diplomo v Parku. - 603 104—37 Anton Presker Zahtevajte zastonj in Iranko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 10U slikami vseh vrst nlkelnastlh, .rebrnih in zlatih lir z znamko Itonkopf, Ilubn, Ornega, Schaffliauaen, (;iaxbiitti< kakor tudi vseh vrst solidnih zlatuln in artbrniu po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3'— sist. Roskopf patent ura . . . . „ 4- — „ „ črna jekl. rem. ura „ 4' — švic. izvir. Roskopi pat. ura . . „ 5-— Ooldin reni. ura „Luna" kolesje „ 7 50 srebr. , „ „Gloria" „ „ 7-60 „ dvojni plašč . „ 11-50 „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. teika , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'-^-, ivarcvaldska ura K 2 —. Za THako uro Sletno platneno Jamatvo I Nlkak rlalko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-20 krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke ii trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uuifortn avstrijskega društva železniških uradnikov. i : fr. BRE8KVAR knjigoveznica v Ljubljani Ribji trg, poleg Frančišk. mostu. priporoča svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100 % ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—5 naročila. Cene zmerne, solidna In točna postrežba. < J O < O w s u s < J C o u a C/3 s < p2 a N H-t I w J >N w 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. N7VJFINEJŠE TELEFOM 154. BRRVE ZR (JMETMIKE DRB. 5CH0EMFELDR & KO, V DOSSELDORFCI FlhE 0 L] M RTE BRRVE ZR ŠTUDIJE 0Rn- SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU (PtišicR 20 vin.) - MEClLR, SLIKRRSKI PAPIR PLRTMO; ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE rpflrrte, brrve in predloge ZR ŽGRLKO SLIKRM1E veliko izbiro LESENIH IZDELKOV zr vžiqrm]e in poslikrn]e IMRTR RP3TS FPFPI olnjrtih brrv, Dfivll H 1 LDLS\L lrkov in firnežev miklošiCevr CESTR 6 L](JBL]RMR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. H C N m S w o N m S w I—I r >