Poftnraa plačana v goCovfn!* v .. m Leto LXIX., št. 37 Ljubljana, petek 14. februarja 193» Cen Dfn i.- i2inaj» vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat * Din 9» večji Inserati petit vre t a Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. S. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon st, 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unca 1, telefon SC «6; podružnica uprave: Kocenova ulica 2 telefon SC 190. — JESENICE: J3b kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351« ' m Amerika snuje svoje Društvo narodov Velikopotezna akcija proti japonskemu Washington, 14. \ebruarja. r. Diplomatski sotrudink »New York Time-sa«, da .je glavni cilj nameravane vse-ameri-ške konference, ki naj bi se v letošnjem poletju vršila na pobudo \vashingtonske-jra zunanjega ministrstva, osnovanje posebnega ameriškega Društva narodov. Na tej konferenci naj bi v prvi vrsti raz- j pravljan* o sklenitvi dvostranskih po- ! tako zvane dolarske diplomacije * V obrambi navalu naj bi se združila vsa Amerika godb, ki bi se nato združile v splošno vseameriško pogodbo v duhu Monroeve doktrine. V prvi vrsti je ta akcija naperjena proti Japonski in njenim as p i racijam na Alasko, Kalifornijo in Južno Ameriko. V dobro poučenih krogih so sotrudniku omenjenega list;* zatrjevali, da gre v stvari za osnovanje ameriške- j narodov, ki naj bi združilo j ga D ruš t v vse ameriške države in ustvarilo osnovo /j? čim tesnejše sodelovanje med južni, ml ameriškimi državami in severnimi Zedinjenimi državami. V VVashingtonu se zavzemajo za to, da bi se ta konferenca sestala v kakem južnoameriškem mestu, da bi se na ta način zabrisal vtis, kakor da gre za akcijo tako zvane dole rske diplomacij?. Italijani so imeli zadnje dni 20.000 mrtvih Abcsinska uradna poročila navajalo ogromne izgube Italijanov — Abesinci so zopet v ofenzivi na severu in jugu Adis Abeba, 14. februarja. AA. Po- | ubitih italijanskih vojakov. Ta lista je sobni Havasov dopisnik poroča: Vesti o poteku vojnih operacij so zelo skope. NTa severni fronti so po uradnem poročila abesinske vlade. Italijani imeli 20.000 mrtvih v teku poslednjih bitk na Tem-bijenu. Sedaj se zopet širijo glasovi o bitki, ki razvija v Hausijenu med Maka Jo in Adigratom. Kar se tiče južne fronte, potrjuje abe-«!nska vlada uspeh abesinskih čet pri Guratiju jugovzhodno od Saša bane. Pričakuje >*e, da se bo prav kmalu začela ofenziva na jugu. Tukaj se tudi širijo glaso\i. da so bili v teku zadnjih bitk uhiti nekateri višji italijanski častniki. Pas Xasibu, ki poveljuje četam v Oga-denu, je obvestil vlado, da bo lahko kmalu sporočil novo in končno zmago. Italijani demantira jo Kim, 14. febr. AA. Ha vas poroča: Iz abesinskih virov je bilo objavljeno, da so italijanske čete evakuirale mesto Ko_ rato 40 km daleč od Sasabana. Ob priliki te vesti italijanski pristojni krogi izjavljajo, da italijanske četo tega mesta ni?o nikdar zavz-ele m ga tudi ne morejo, evakuirati. Italijanski krogi nadalje demantirajo vesti, da jc v zadnjih borbah bHo pobitih 5000 Italijanov in 3300 agkarov. Pri tem poudarjajo, da so pristojne vojne oblasti nedavno izdale listo edino verodostojna. Kako je s suženjstvom v Abesiniji London, 14. februarja. AA. Ilavas poroča: Angleško zunanje ministrstvo je dostavilo društvu za pobijanje suženjstva pismo / brzojavko anglc>kcgn postanka v Adb Abchi, ki je prispela pred 4 dnevi in ki prav1, -da spor / Italijo doslej še ni dovede! đosnobenib posledic v /ve/i z napori abesiipi vgs. cesarja, da odpravi suženjstvo. V novembru mesecu jc bilo v mestu Golo v navzočnosti angleškega konzula prodanih 1 108* sužnjev. Mesec dni nato so spustili 43 sužnjev in prebivalstvo r.: bilo nič nerazpoleženo zaradi teh liberalnih odredb. Angleški poslanik izraža \ svojem poročilu upanje, da bo kmalu prišlo do velikega napredka v pob'janju suženjstva. Energičen demanti angleške vlade London, 14. februarja. AA. Reuter poroča: Angleški veleposlanik v Rimu je vložil prostest pri državnem tajn'ku v zunanjem ministrstvu zaradi vesti; da jc angleška vojni ataše v Addis Abeb5 vojni svetovalec abcsinskefja cesarja. Angleški veleposlanik jc ob tej priliki sporočiš, da so take italijanske vesti absurdne. Vojna stane denar Za kritje vojnih izdatkov je razpisala italijanska vlada novo prisilno posojilo in silno povišala davke in carine Rim, 14. iebr. r. Italijanska finančna politika, se je dcolej stroga držala načela, da se imajo vojni izdatk: kriti izključno s posojili, dočim so bMi davki in drugi državni dohodki določeni /a kritje dcfic:ta »normalnega« proračuna. Sedaj pripravljajo razpi-s novega posojila, ki naj bi po računih vlade vrg'o okrog 9 milijard lir. Gre za konventiranje 3.5 odstotnega državnega posojila na 5 odstotno, pn-čemer b: morali dosedanji lastniki obveznic tega posojila doplačati še 15 odstotkov nominalne vsete. V svrho kritja proračunskega deficita so na novo uvedeni sledeči davki: 10% davek na kapital, povišanje davka na benzin, davka na clje. povišanje raznih taks, davek na avtomobil« :n povečanj« davka na dohod- ke. Vse kaže, da se vlada ne drži več prvotnega načela rcr da išče z davki kritja vojnih izdatkov. Uvedeno so tudi- nove carine, /lasti na volno in bombaž. Za volno je povišena carina /a 60 odstotkov. Ker jc domača proizvodnja volne se zelo slabo razvita, potreba po uvozu volne pa je zelo velika, računajo, da bodo povečane carine vrgle lepe milijone. Tudi domače proizvodnja valne jc obremljcna z visokimi davki. Tudi nova carina na premog je čisto fiskalnega značaja. Hudo obdavčen je tudi konzum. Uvedene so razne trošurine. med drugim tudi na elektrčni tok in plin. Računajo, da bodo povišani davki vrgli okrog ene milijarde lir. Huda zima na jugovzhodu Evrope Sofiju. 14. febr. z. V vsej Bolgariji je zavladala izredno o»tra /ima. Promet je v popolnom zastoju. Dosedaj so našli 80 trupel ljudi, ki so zmrzni & med zadnjimi snežnimi meteži. Zmrznilo je tudi mnogo ovc. štirje godbeniki, ki so se vračali z neke gostije, so zmrzni 1\ držeč v rekah svoja glasbila, Sneg jih je popolnoma zamedel. Sofija, 12. febr. AA. Zaradi močnega viharja, sta v bližini Stare Zagore trčila dva vlaka. Pri tem je bilo ubitih pet oseb. šest oseb pa je ranjenih. Atene, 14. febr. z. V Grčiji, kjer imajo navadno v tem času že pomlad, je letos zavledala huda zimi. Število žrtev snežnih metežev je zeJo veliko. V M-acedoniji je od mraza umrlo 35 oseb, v burji pa so bile potopljene mnoge barke rn jc utonilo mnogo ribi-čev. Danes se je vreme že znatno izboljšalo. Atene. 13. februarja. A A. Včeraj je po vsej Grčiji besnel strašen vihar. V severni Grčiji so večkrat čutili potres. V mestih Seres in Santi je potres izzval pravo paniko med prebivalstvom. Tudi na Pelopo-nezu je divjal strašen vihar. V okolici Del-fija je bilo porušenih več hiš. Iz vseh strani države poročajo o prekinjenju prometa. Parniki. ki so bili v pirejski Inki. so odgodili svoj odhod. Mosfžva- 14 febr. z. Na Črnem morju be-sni vihar. Spremlja ga snežni metež. Več sovjetskih parnikov jc v nevarnosti, Sarraut čisti Pariz; N. febr. AA. Havas poroča: Razpust lige »Act'on l'rancaise« in njenih pod-Ofganizačij je prvi čin vlade g. Sarrauta v zveza / izvajanjem safcona^ ki je bil i/glasovni 10. januarja ti. Ukaz o razpustu tc organizacije bo danes objavljen v »Službenem listu«. Kar se tire sodnega postopanja, so bile 'zvede preiskave v /aiebiih stanovanjih voditeljev tc lige. Cnarlesa Maurraaa m Leona Daudeta. Zaprii so tud: večje število oseb, ki so napadle social:-sticnega prvaka in narodnegs poSianea Leona Bluma. Pb odhodu iz EUzejske palače jc nvnistr- ski predsednik Sarraut odšel v notranje ministrstvo. k':r jc imel konferenco najprej s pi :vc-cJ.mmi ministrom Del bosom in nato s prefekt >m policije Lansemom. Sarraut jc ostai še dolgo v notranjem mi-n:=trstvu. da bi pripravil vse potrebno za red in mir v Par zu. Bati sc je namreč de-mor.strncj: »narodne fronte«. Vojna letala v Avstriji l>iui».i. 14. februarja. AA. Pri vre rajati i i h manevrih zgorn jeavstrijskih [*o?adk ?o v avstrijski vojski prvič po svetovni volni uporabljali tudi vojna lelala. Vremenska poročila Z dn^ 14. februarja Kranjska ^ora — Rateče po stanju danes: -12 C. barometei >roji mirno, jasno, mirno. 10 cm aršiča. Smuka prav dobra. Dom Ilirije v Planici po stanju 13. II.: 11 C. ja>no. vzhodni veter, na 42 cm po-dlagri 22 eni pr^iča. smuka idealna. Barometer -e dviira Skakalnica in drsališč« uporabna, skakalna šola: dnevni treningi. Vršič, Krnica in Tamar po stanju danes: l(X» ni! pršiča. Smuka idealna. Bistrica — Boh. jezero po stanju danes: —10 C. jasno, mirno, snega 7 cm. Planina na Kraju po Manju \2. t. ni.: —10 C. jasno, mirno, na 280 cm podlagi 1o em pršiča. Smuka prav dobra. Pokljuka po -tanju ISfc l. m.: —13 C. jasno, mirno« 100 em snega, pršič. Smuka idealna. Vogel: —18 C. jasno. 15 cm suhega pršiča na podlagi. Smuka idealna. Pusti Rovt nad Jesenicami po stanju danes; —11 C. jasno, mirno, na 100 em podlagi 10 em novega snega* srež. v seuH pršić. Smuka prnv dobra. Kofce pn stanju 13. t. nt.: —T C. jasno, na 100 em podlagi siež. Smuka prav dobra! Pohorje po stanju danes: Pohorski dom. Mariborska koča: —6 C. jasno. 15 em pršiča. KloPni vrh: —T C. pooblačilo se je. mirno. C0 eni pršiča. Koča na Pesku: —10 G. pooblačilo se je. niirr'». 110 em pršiča. Skakalnica uporabna. Sen ior je v dom: —11 C. pooblačilo se je. 160 em pršiča. Sv. trije kralji: —8 C. pooblačilo se je. mirno. 65 em pršiča. Rih-nica na Pohorju: —6 C. pooblačilo se je. mirno. Ha cm pršiča. Smolnik: —T C, pooblačilo se je. mirno. 45 em Pršiča. Peca po stanju danes: —13 C, pooblačilo se je, mirno. 120 cm pršiča. Smuka izborna. Mozirska koča na Gol teh: po stanju 13. t. m.: —8 C. jasno, mirno. 100 em snepra pišiea. Smuka idealna. Mrzlica po stanju danes: —5 C. jasno, mirno. 20 cm pršiča. Smuka dobra. Sorzna Doroči!a, LJUBLJANSKA BORZA Amsterdam 2961.01 — 2975.61. Berlin 1752.05 — 1765.93. Bruseli 7H3^2 — 738.8$, Curih 1124.22 _ 1481.29. London 215.19 — 217.25 New York 42Š$J$ — 43H2.06 Pariz 287.86 — 289.30, Pra^a 180.61 — 181.72. Avstrijski silinir v privatnem kliri-ngu l\30 _ 9.40. INOZEMSKE BORZE Curih, 14. februarja. Beograd 7.—. Pariz 20.2125. London 15.145. New York 304.125, Bruselj 51.575. Milan 24.30. Madrid 41.875. Amsterdam 207.00. Berlin 123.20. Dunaj 57.10, Praga 12.60. Varšava 57.70. Bukarešta 2.50. Iz Narodne skupščine Včerajšnja seja je bila P« zaradi prepirov prekintena, nato Beograd, 14. iebr. r. Vćerajinj^i seja n«i-rodne skupščine, (o kateri zaradi prekinjenih telefonskih zvw nisimo mogl' poročati že v včcrajšnj-i številki) je bita posvečena interpelacfj#iki debati. Seji je predsedoval potipredsednrk g. dr. Mark K:. Izgle-dsVo je zaradi tega, da bo seja potekla v redu :n miru. Toda v reku seje, ki je trajala dve in pol ure. je morala bki «eja enkrat prekinjena, nato pa odgođena ter se bo nadaljevala danes / istim dnevnim redom. ?c pred no so prišli na dnevni red, je mora! pre-dsedujoci dr. Markič /ara-di rit-nega prepiranja in prerekanja prek;niti. Tako je tudi včcraJN'iji dan v narodni s preickirl. .Skupščina ie v n*da^je\wi>u sere raaia o interpelaciji posl. Djorcija .KeA*-Hoa, ki je /e junija lasis4:eh je zadela »u-a. Graial ic, da prtde t« :nterpelacija ie le seda i v razpravo, ko je že prepozno. O tem sta itovori»la rudi še pos-1. Djordjevič in Ko*»iv. k; sta brli nezadovoljna z odjjovoiom kmeta>#kega nvm: ^*ra. Va^tulo je zopet Hudo prerekanie, nakar >e predsednik sejo pcekioiil m napovedal n-idftljevfiMje z-.i dstve* tk>fK>Wn-^ Dr. Hodža o svoji misiji Ureditev Podunavja je predpogoj miru v Evropi — Pri tem morata sodelovati tudi Nemčija in Italija Pi-ri/.. 11. iebr. A A. Predicdjrk čc;-kc»sdo-vaške vlade dr. Milan Hodža je pred svo-ji-rn odhodom iz, Pariza i/ja\;l diplomatskemu uredniku agencije Kavas: Moji ra/govori * člani fraocolikte vlade kakor tudi v. C5t.ilim; u^'ednimi trancoski-m: odličnimi osebnv>-trni su b:li prežeti z /aupanjcr.i in z dobom pri ju tel j -.t va. kakur tudi s popolno -skrcnestjo. Će/, nekaj dni bom v Prag: in se bom nato sestal z našimi prijatelji, s kater:nv bomo pronC-i!^. pod kakšnimi pogoj: sc lahko ustvari *>o>po-dar-ska rrganizaei ia Podunavja. Bilo bi zelo zgrešeno, Cc bi se ta po-ku> organizacije Podunavja na nemški strani ttdmačM tako. da je naperjen proti Nemčiji. Zgodovina mojega naroda, kakor tud: zgodovina naših sosedov istoča«r.o pa tudi odgovornost, ki pada na nas ki živimo v tem delu K v rope. nas pozivi, da gkupoo lojalno delamo Krez ka.kšnm zahrbtnih namenov. Sedaj je prijel trenutek, da se potegnejo ia»snc in kcnJ- ne črne teg«a tn takMieva sode*ovan>a. Nm« moralna m politiona dolžnoat je, d« na-jde-mo v sre«inji Kvropi teanelje «a spora* /um. Kadar sc podona\vke države trumjo. da bi urediie inotfceboinc odnose h poiitk:-niini pogodbami in gospodarskimi »poravrtini, porem to po«neni. da narekuj« gftmlo teh naporov potreb*, da se u«tvairi:jo neobhodno potr ' ni psihološki in go<*podar*ki pogoji tn da bi nc tako prpra^ilo vse. da bi prišlo du >porazum>a tako r. Neimofrjo. kakor tudi z drugimi državami. Naravno je. da MM pot. ki vedi v Berlin, iti ■remiJO Evropo toda samo sk(w: srednvo !;vropo. ki bo organizirana. Kar m troe Italije nikdo ne m^A delati protn nH. ter ves svet ve. da ie lta»lija upravičena da wi-hte\a spoštovati je svoj h interesov v srednji Kvropi. l>elo m or^a-ni-rac* sredmi* Kvrope se je /ačelo ž« preje, sedaj pa se nadaljuje v Parimi. odkoder ffa Komo rva-da'jcvj«li v vsej resnosti Popolno soglasje med Parizom in Prago Praga, 14. tebr. A A. CTK poroča: Pariški elop:snik »Prager Preske«' podčrtava, da je bil sprejem ministrskega predsednika Hc>-dže v Parizu pri vseh francoskih državnikih zelo prisrčen. Dopisnik naglašujc, da jc 50-delo\anje pariške in praške vlade pristnejšc nego je bilo kdajkoP poprej in da sta obe vladi v popolni soglasnosti v vseh važnejših vprašanjih. Pariški razgovori po mnenju dopisnika tega lista ni«o imeli za c M j podprs podona^,skega pakta, vendar pa so imtvariK mnogo ju^nejs polo/aj, ki bo sedaj najugodneje izhodna točka za ob*H^<» i.'r.spiid«r?kh 'i političnih ra/m.-r a- srednji Kvrop:. Prav tako se naglasu ie, da delo /a organizacijo srednje Kvrope ni naperjeno proti neben: drug'' državi in ludi ne proti Nemčiji in Italiji. Vaa ta pogajanja so se že zabela, v prejemj-ih oaodh v okviru kolektivna vamoati v i*m«im oWkt« Dnt-šr\« narodov. Intervencija grškega kralja Konferenca šefov vseli s tvom kralja je dovedla do obnove pogajanj koncentracijske vlade Atene, 14. febr. p. Po brezploelruh pr:-zadevanjih. za rešttev vladne krize po izvolitvi novega parlamenta je včeraj kralj ski'cal konferenco šetov vseh političnih stramk. Na tej konferenci so pod kraljevim predsedstvom razpravljali o možnosti sestave koncentracijske vlade. Kralj je apeliral na patriotizem vseh strank in si prizadeval odstraniti nesogLaaja. Izrazii-i je svoje prepričanje da nasprotja med vodrtern strašit niso tako velika, da ne bi mogla omogoči«*1 sodelovanja. Na popoldanaki aeji je Sofu 14« povdarH potrebo sestave takozvane »ekumenske vlade«, to je vlade nacionalne unije. Caldar'rs je ncrazi-l i«to rrdsel z omejitvijo, da morajo biti dane vse j*arano;je. da bi se odstra- nila \i**kn inoirKurt novih pre^ ra-tmh |io«ku SiOV. Teotok« iti Ana<|5no*topolo« sfa "rsjavila. da njune stranki ne morem sodelovati v ekumenski vlad:, ker bi takoj pnMo do spopada i iiheralc*. Mt^ak&a« Kafatid-iris n Papai»a»taaijii so TZ:aviH, da njia. da bo (Jaldttm aoirteval saranetje m sti-b>lnoat vlade. Bo] med hitlerizmom in političnim katoličanstvom vNemčifi Vatikan, 14. fe4>r. A A. Aretacija veHke-I ^a števila katoliških omladince v v >femei-ji je izzvala veVko vznemirjenje v Vatikanu. V »vezd z aretacijo 150 duhovnikov in omlacLmcev v Oirseidorfu. ki so obtoženi zarote proti državi, objavlja »Osservatore Ronvano« komentar v katerem prarwi mod drugim: Vcaka resnična zarota proti varnost? cerkve se zaključuje z tmafeinamkm komplotom proti državi, od strani čaoov. To je »tara praksa. \ auLanaki organ tudi i*vc. da s>o zapnli u6r.i zavod ka-torafke or^nšaacije, katere sedež je v Miin štoru. Prav tako so oblosei zaprle šolo va vzfjojo rodkoljer katoMcm rnđarfinskrh or-gsnuaoij. Na t« načm je ddtvnr^t wato'■ -ških mladinskih or organizacijo tega sc bo pričelo takoj po končanih bolgarskih dnevih. V !-*gi sc snuje letos tudi akademska sekcija, ki bo predvsem sodelovala z ^grlno »Jugos! o vensko bo'garsko akademsko lrgo*r v Zagrebu. V ostalem deluje l^a z zvezi z ostalimi slovanskimi ligami v Ljubi jami kakor JC-HgO. z Društvom prijateljev poljskega naroda ter osta'inr. V kratkem bo ustanovljen poseben tnedslovanski društveni odbor, ki bo vezal med seboj \*se te organizacije. Sadovi dela .IbMigc sc v marsičem kažejo že ^edaj. Baš na prošnjo ljubljanske lige je notranje ministrstvo dovolilo uvoz Se nekaterih bolgarskih dnevnikov ;n revij, ki dos'.cj niso prihajale v državo. Naša liga skuša dobili v kratkem batne, ugodnejše prostore, v katerih bi namestila tudi knjižnico. Odbor se je obrniJ za pomoč na mag:strat in je upati da bo temu čimprej odpomagano. Tudi jc liga stavila mestnemu občinskemu svetu predlog, naj se imenujejo nekatere ulice v veliki Ljubljani po možeh, ki so postali zasluženi za Jugoslovan r-ko-bolgarsko ztiižanje, n. pr. po prof. Bezenšku ter raznih bolgarskih kulturnih delavc:b. Liga bo skušala svoje ideje in delo prenesti tudi oa podeželje, kjer bodo ustsrjovijene podružnice. Kot zaključek bolgarskega tedna priredi Narodno gledališča v Ljubljani predstavo Kostovcve komedije >»Goljemanov Občni zbor SK Ilirije ne more odobravati sprememb pravil Jug. nogometne zveze, s katerimi se v § 20 uvaja pogodbeno razmerje med klubi in igralci, ker smatra, da sc s tem otvarja pot k profe. sionalizmu. Zato nalaga občni zbor svoji nogometni sekciji, da tudi v bodoče temelji svoje delovanje v dubu pravil na dosedanji amaterski podlagi ob varovanju njene športne kvalitete.« Naslednja točka dnevnega reda so bile volitve. Predloženi sta bili dve listi, a se je na predlog dr. Vrhunca sestavil poseben odbor, ki naj bi zboru predlagal konzpro. misno listo. Kompromis ni bil dosežen. Predložena jc bila le ena lista, ki jo je predlagala večina. Opozicija, ki so jo tvo. rili pristaši nogometa, liste niso predloži, li. pač pa so podali izjavo, da nogometna sekcija v novem odboru ne vidi garancije za nadaljnji svoj nemoteni športni razvoj in da zato demonstrativno zapušča zboro. vanje. Zanimivo je, da je bila ta izjava sestavljena že predno je padel predlog glede sestave kompromisne liste. ' Z vsemi glasovi je bila-izvoljena nasled. nja Usta: nrodaednik insr. Stanko Rloudek. DANEC PREMIERA! ve ob 16, 19.15 in 2145 uri. Znameniti koncertni in radijski tenor poje v prekrasnem filmu REZIJA: Jt Osvaid — GLASBA: Hana Mny SODELUJEJO: Otto Tresaler, Uttane Dftctz in za Szoke Szakail JOSEPH SCHMIDT Zvoki mladosti KINO UNION, tcL 22-S1 I. podpredsednik dr. Vrhunec Vinko, II. podpredsednik Betejtto Bvgen. tajnika I Baltesar Ivan (za notranje posle) in Nagy Ernest (za zunanje posle), tajnik H Ver-bič Drago, gospodar^ Miklavčič Matko. bta. gajnic 1 Medic Rudolf, blagajnik H Gagel H ari, arhivar Komar Ivo. odborniki dr. Lapajne Stanko, polkovnik KeUer, Go]maje r Jože, Juvan Rudolf, Soss Kari, Poschl Alfređ, Kodrič Mario, Schifrer živko. Pre-zelj Boris; načelniki sekcij: lahkoatletska Polajnar Kari, plavalna ing. Fine Franc, smučarska arh Schell Hugo, hazenska dr. Mayer Ernest. sa.bljaška Mandeljc Drago, drsalna ing. Bloudek Stanko, table teni. ska Nagy Ernest, iawn teniska Končan Anton, težkoatletska Držaj Rudolf, hokejska Vodisek Viktor, dočim bo načelnika nogometne sekcije določil upravni odbor: razsodišče: dr. Jenko Ivan. dr. Demšar Jernej, dr. Prodan, dr. Kuhelj Mirko. dr. Pretnar Jože; revizorji: Rabič Viktor, Florjančič Igo. Kosec Lado. S en ni ^ Jož?, in Stropnik Franc. Hokej na ledu vmenher S.V. : Dirija Sobota ob ?0.30, nedelja ob 10. Turnir v hokeju ni J©du je središče zanimanja na letošnji zimski olimpijadi v Ga-Pa. Zanimanje za ta najlepši ter najhitrejši borbeni sport jc tolikšno, da je ogromni zimski stadion venomer razpre*, dan do zadnjega kotičk*. Tudi našemu športnemu občinstvu sc nudi ob koncu muhaste zime prilika, da prisostvuje zanimivim intern. tekmam v hokeju na ledu. Ilirija je povabila na dvodnevno gostovanje zaano, simpatično moštvo V.S.V. Belo.zeleni letos ža! niso imeli priSike za sistematičen trening, vendar imamo upa, nje. da bodo renomiranim go-stom vsaj enakovreden nssprotfcik, Ob-^ta sc nam izenačena ta žilava borba., v kateri bodo napeli naši fantje vse aSe, da o'cdrže slo. ves, katerega so si priborili lani v borbi z avstrijskim državnim prvakom. — Naši tekmovalci na tel.mah PlS-e. Vodstvo jngosloven^k% olkripijskc reprer zentance v Garmis^-Partenkircniio je dobilo včeraj od JZ>č naloir, naj odpotujejo na^i tekmovalci po zaključku Olunpijade. v li-iisbruck in na leJuM Fl^-e. ki bodo in 2%. t. ni. ne Da u* Ceško?lovaŠk<» na vs^slovansko sslucarsko pffvansteo, ki je preloženo na prihodnje leto. V na .-o reprezentanco so bili določeni Ljuba u Mu>ič (elan eajrreh^keira Baska) *"iril Praček, Franjo čop. Franc Jelen in Rodolf ?iopar. — Sokolske smuSke tekme na Pohorju. Danes so se pričele na Pohorju že dvakrat preložene smuške tekme SKJ. Dopoldne so prispeli tekmovalci v Maribor, ob 13 so odšli preko strelišča-Bolfenka na Pohorje do Pohorskega doma in Mariborske koče odnosno z vlakom v Ruše in dalje peš do Ruške koče, kjer bo4 ob 19 seja vodstva tekem. Jutri zjutraj bo zdravniški pregled tekmovalcev, če bo potreben, potem se pa tekmovalci zbero za nastop. V nedeljo ob 13.30 bo odhod povorke do skakalnice na Bet navi, ob 15 nastop in začetek skakalnih tekem, ob 20 pa razglasitev rezultatov v Narodnem domu na pozdravnem večeru. Iz Zagorja Živinski in kramarski sejmi. Na podlagi obrtnega zakona o pravnoveljavno pridob-Ueni nastopni sejmi v občini Zagorje oh Savi: 9. februarja, četrtek pred cvetno sedal jo, 12. maja, prvi ponedeljek v juniju, 30. juniji 3. avgusta, 29. avgusta, 3. novembra, torek po roženvenski nedelji. 2. in 31. decembra. Ako je na označ>ui dan praznik ali nedelja se sme sejem prirediti naslednji dan na delavnik. Ker ne ustrezajo gospodarskim potrebam, se ukinjajo v St. Lambertu sejmska pravica za živinski in kramarski sejem, dne 22. maja in 17. septembra in dalje v Kotre-dežu živinski in kramarski sejnin, dne l7-januarja in 12. marca. Lanski na novo vpeljani eejmi so nam že v začetku pokazali, da je uvedba istih dosegla dober uspeh, ako-ravno se niso bili objavljeni v raznih koledarjih. Sejmi so bili dovolj dobro obiskani in v letošnjem letu pa s sigurnostjo lahko računamo, da se obisk teh sejmov še poveča. Radi ugovorov tukajšnjih trgovcev bi bilo želeti, da se zadeva z njimi uredi ugodno s strani občine in sicer tako. da se težko pri-boriena gospodarska pridobitev radi malenkostnih nasprotij ne okrni, temveč jo vsi tukajšnji pridobitni krogi podpirajo. — Basglas.— Občinska uprava poziva vse one, ki že niso oddali kart, katere so se izdale ob priliki zaščitnega cepljenja proti da-vie? in škrlatinki. da jih nafkasneje do srede 5. februarja prineso na tukajšnji občinski urad. — Obcinskr zadeve. Pretekli četrtek s* jc na tukajšnjem obc;osk?m uradu vršila. predaja poslov. Župan g. Drnovšek je izročil vodstvo občinske uprave svojemu nasledniku g. Prosencu. Novi občinski odbor je imel oa ta dan svojo prvo sejo, kl**r se je vršila todi saprisega novo izvoljenih občinskih odbornikov. Na taj seji so bili konstituirani razni odseki, med drugimi tudi krajevni šolski odbori za zagorsko in toplisko solo. V krajevni šolski odbor zagorske šole so biti izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik, g. Prosenc Anton, posestnik v Dolenji vasi, Koprive Mirko, pos. v Zagorju. Drnovšek Martin, pos. in gostilničar v Poioški vasi, Markež Frauc. župnik. Medved Anton, mesar v Zagorju, Drnovšek Rudolf, pos. v Vi-nah. V odboru sta poieg navedenih odbpriu-kov se. banovinski zdravnik dr. Slavko G rum in šolski upravifelf Janko Levstik. Naši vojaki na smuških tekmah v Franciji Davi so se odpeljali v Chamonix pod vodstvom polkov uika Popovica Ljubijaua. 14. februarja Vrhovno poveljstvo naše vojske je nedavno prejelo od francoskega vojnega ministrstva in obenem tudi od francoske zimskosportne zveze vabilo, naj se naši vo-jaki-smučarji udeleže tekmovanja vojaških patrulj, ki se bodo vršila prihodnji teden v slovitem francoskem letovišču Chamo-nixu. Naša vojska se je odzvala temu vabilu in davi ob 9.43 se jc z jeseniškim brzcvla-kom odpeljala v Chamonix naša vojaška smučarska reprezentanca, ki je bila sestavljena na podlagi rezultatov tekmovanja smučarjev Male antante. Pod vodstvom podpolkovnika Popovica so odpotovali pod-poručnik Koren kot vodja patrulje, narednik Jovanovič kot njegov namestnik in tekmovalci: narednik Julij Višič. redov Jakob Žen in redov Ivan Kezcle. N"jim se je pridružil tudi Emil Žnidar, ki se je pred dvema dnevoma vrnil iz GarTnisch-Parten- kirehna ter tekmuje sedaj kot voiak v alpski kombinaciji. Našo vojaško ekipo pa spremlja ra potovanju tudi francoski polkovnik Lamotte, ki je b:I ves čas tekmovanj tudi na Pokljuki. On potuje z vojaki v Chamonbc in se tudi z njim vrne. Z Jezice ntavihanbc Fant pravi cekletu: O. če bi imel to«'ko denarja, da bi se r^ogel oženiti! Dekle v pričakovani j: In prt ;mr ' — Kupil bi si avto in ostal bi samec. — »človek :n stroja. Tako je nasiov predavanju, ki ga bo imel jutn ob 20 v So-kolskem domu g. inž. Ivan Rus. Pridite. — Na tr^u v Ljubljani je kupčija vedno slab£.q. Zdaj se tam ne kaže parno mizerija podeželja, ko prodajajo že tudi gruntarji< a vsi takorekoč zastonj, nego se vidi, da je tudi Kupcev vedno manj na trgu. ker si spričo samih redukcij .še boljši človek ne more več privoščiti hrane. Oni naši zagrizene.!, ki so trdili, da so odtegljaji držav, uradništva blagor za kmeta, že uvidevajo, kam vse sežejo težke gospodarske posledice redakcij in kako se kmetu več ne izplača, hoditi na trg prezebat, prodajat svoje pridelke napol zastonj in podpirat mitnico. Okolica Ljubljane bo cd samih dobrih Časov, v katerih živimo kmal" začela gagati. Iz Trbovelj — Odbod sokol-kjh smsčarjev m* Pen«»r-je. Danes odrine tukajšnja sokolska smučarska vrsta, ki jo tvorijo br. Tr3bnsak Frane, Bee Frane, štih Edvard m Golob Filip, na Pohorje, kjer bodo sodelovali pri sokolskih saveznih smnesrakih tekmah, ki l.odo v soboto, 15. in nsdeljo 16. februi"--ja. Kakor pri vseh tekmah, tako gotovo bo tudi pri smučarskih naš Sokol dosegal lepe rezultat« Ostali >o1xo^Ki >niučarji pa odrinejo v nedeljo zjutraj ob 8. uri izpred i-okol^kega doma na Sv. Planino, kjer ljenje. Takajšnjl bratovska skladnica opozarja članstvo, da se pričenši s ix>nedeljkom. 17. t. m. sprejem.i-io prošnje za dovoljenje zobozdra v ljenja svojcem. Prošnje opremljene ? proračunom /obozdravnika g. dr. Baomgartlia na se 'lazijo v pisarni bratovske skladnice med uradnimi urami. — Zopet svinjska kusra. Ni še doliio t^Ci^, ko je veterinarska oblast ukinila najstrožje varnostne ukrepe proti svinjski kugi. ki je lani v tukajšnjem srezu pracej razsajala, že se je pojavila ta nevarna svinjska bolaaen v dveh dvorcih v Hrastniku. De! naselbino Hrastnik je politična oblast znova stavila v zaporo, prebivalstvo pa opozarja, da je za srez Laško še vedno aajstrssV-je prepovedano klanje prašičev v svrho prodaje mesa po nemesarijah. Iz Kranja — Kranjski šahisti so v torek pričeli kolu igra v treh skupinah 31 igTalcev. igTati splošni šahovski turnir. V prvem Organizirala se bo pa šc med tednom če. trta skupina. Splošnemu turnirju bo sle. dil ožji, temu pa prvenstveni za naslov prvaka kranjskega kluba. Prvak bo dobil lep prehoden pokal, druga prva mesta pa nagrade. — Francoski tečaji so se ta teden zo. pet pričeli. Poučuje prof. M. Fortuna, ki je nedavno prišel iz Gospića v Kranj. Tudi za začetnike se bo vršil poseben teiai. Novost je zlasti to, da se ho poučevalo tudi dečke in deklice iz 4. in 5. razreda ljudske šole. da se tako že nekako pripravijo na gimnazijo. HOTEL'' „JELEN" ' KJiAN J V SOBOTO 15* FEBRUARJA ob 8. zvečer domače PREDPUSTNO VESELJE s plesom. BAR. AbesinsVa vojna v sliki. PLES Z BALONČKI. Domače koline. Pustni krofi — Jubilej. Glasbena šola v Kranju pra. znuje letos 251etnico obstoja. Težavno in naporno je bnlo delo. saj je morala orati zelo trdo ledino, ki Še danes ni preveč rodovitna njiva. V proslavo jubileja 251et_ niče se bo 7. marca vršil v Narodnem domu skrbno pripravljen koncert, na katerem nastopijo mleffinnkl pevski zbor, orkester in Čelist g ravnatelj Horak. Glasbena šola se za koncert ze prav marljivo pripravlja, saj bo s programom tudi naato- Tokmovanja v Chamonixu se prično okotili 20. Naša ekipa potuje najprej v Ženevo, kjer bodo ostali vojaki dva dni. Tekmovanj vojaških patrulj se udeleži poleg Francije, čežkoslovaška in Rumunija. baje pa bodo sodeloval: tudi Nemci in Italijani. Na sporedu je pet disciplin, vendar naši ne bodo tekmovali v vseh. ker jih je premalo. Po tekmovanjih odpotujejo naši voiak v Pariz, kjer bodo gostje Francije. Naša vojaška ekipa je marljivo trenirala na Pokljuki pod vodstvom trenerja Ha-geDa in zato smo prepričani, da se bo v Chamonixu prav dobro odrezala. V izložbi Gorčeve trgovine na Tvrševi cesti sta razstavljeni kra3ni plaketi, ki si ju je priborila naša vojska na Pokljuki. Ena. plaketa je srebrna, druga pa bronasta. Obe sta lepo umetniSko delo kiparja Lojzeta Doli na rja. Na eni je naš vojak v smučarski opremi v tekmovalni pozi, druga pa kaž° predajo štafetnega robčka. PoleJelen . kjer bo pravo predpustno veselje s ple«om in .*e mnogr« druge zanimivosti yn vsakogar bo zabave dovolj. Berite oglas! KOLEDAR Liane**: Petek, 14. februarja. KaU i anu Valentin. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen na zapoved. Kino Ide^H: Pesem na Volgi ZKD: -Jaz podnevi — ti ponoči?, ob 14.15 v Matici. Kino Sloga: Katja Kino Inion: Zvoki ml dosti .Mladinska akademija *išen*>kcga Sok<>. la ob 20. v SokcJskem domu. Zborovanj« tehnikov ob 20. v Trgovsk- m domu. Ljub}j»nski klub: Predavanje prof. Elv-gen Jarca o Socialno in gospodarsko politična aktiviteta tretjegH ca-r^rtva* ob 19.15. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr Leustek, Repljeva ee«»ta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. Nada Komotar Vič. Tržaška cesta. Nase gledališča DRAMA Petek, 14. fehrnarja: zaprlo. Sol>ota 15. februarja: PeseniSCSSte, K »i I' Nedelja. !♦>. februarja: Ob Vk Trije vasici tniki. Izven. (ilolx>ko znižane sane od 10 Din navzelo!. ()b '20. Tuje dete. IzAvn. Znižane rene. OPERA Tetek. 14. februarja: Plesni vefer j»e. Mer« cede> Goritr - Pavelič. Izven. Znižan * !?o^ota. 13. februarja: Borcaerio. Izven Globoko znižane cene od 24 I>in navzdol. Nedelja. 16. februarja: Ob 10. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, lasen, Glol»'>-ko znižane r"»ne od 24 !>i;i navzdol. f)b Katarina Izmajlora. T/.ven. Znižane cen*1. Ponedeljek. 17. febru:iria: zaprto. • Prihodnja noviteta i ► češka opereta primanjkuje v naših planinah, bodisi /h začetnika ali izurjenega smučarja. Iz. Kranjske »ore peljo na Vršič luđi /a smučarje dobro izpeljana pot. na vrhu pa .Vidi Erjavčeva ko-a vse ugodnosti, ki >i jih zaželi človek. Najlepši izlet je na Sumit;, odkoder so krasni pogledi na Ponco m Jalovec t r na skupino špika in škrlatice. Tudi rrna prsi nad Bohi u jeni nudi krasna smučišča, SPI) jc preuredilo Orožnovo kočo tudi ca zimski čas ter |e ta postojanka oskrbovana' ob sobotah in nedeljah; int.>-resentje naj se predhodno javijo pri oskb-nici Smukavčevi v Bohinjski Bistrici. Kamniške planine gledamo •>!» jutranjem /-aru ter nas uahote vleče na Krvavec in Veliko planino; kj »r nas i/ daljave kliče »o snežne poljane. Kuee sp|) so tod oskbova-no. Planinci - smučarji, ne zamudite prilike za najugodnejšo -muko v planinah. — (Itroriter brzojava Ih telefona Paklju-ka. p,>r? 2($. januarja je bi'a pr: novo otvor-jem* sezonski pogodbeni državni pošti Pokljuka olvorjena brzojavna postaja in telefonska centrala. „Koprive« s AFERA BEVC LPohujsanje v dolini šentflortfansk I) — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačnost najbrže porasla, v splošnem se vreme ne l>n dosti spremenilo Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 9, v Zagrebu 6. v Ljubljani 5.2. v Maribora 8, v Rogaški Slatini i». v skopi ju — 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8. tem-peratara znašala —4.6. — Nov g;roh. Včeraj je umrl v Vodicah vpokojeni ravnatelj Kmetijske družbe jr. Frančišek Štupar. Pokojni je umo^** storil /a. povzdigo našega kmetijstva in Kmetijska družita jo imela v njem odličnega strokovnjaka, k; je vodil njen;.' posle v >pioš-uo zadovoljstvo. Pogreb bo jutri ob 10 dopoldne v Vodicah. Hodi pokojniku ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. J ta. da je njegova /ena najela svojega ljubek.* Ifijo Krpanjca. niladega kmečkega fanta, da je njenega moža ustrelil z lovsko puški Krpa niča .»o aretirali m ant je zločin odkrito priznal. Iz Ljubljane —lj Današnji baletni večer r operi je od- po\ edan. — ij v interesa pošivitv« gradbenega £•* banja v Ljubljani bi bilo da bi se primerno znižala mestna I rovari na na gradbeni materijal. Naj !)i o tem razmišljali zlasti oni. ki laiiko odločajo o i\sodj našega m,-eta ter o nit nem razvoju in napredku. Zahteva jo znižanju trošarina je nedvomno upravičena, saj živahna gradbena delavnost koristi vsemu mestu, vsem stojam. Cim več bomo gradili, leni bolj se bo poživilo gospodarstvo. To je pač samo posebj umevno, vendar ie tre!:' pri nas utemeljevati bas najbolj preproste resnice. Da pa ni is trle izvita trditev o previsoki trjjšarkii za gradbeni maleiijal. sprevidimo že iz tega, da je treba plačati za voz kub. m. navadnega, neobdelanega kamenja 1'2 Din mitni- Vrednost tega kamenja znaša le '25 Din, dovoz pa staiv iz 15 km oddaljenega kamnoloma 10 Dini. Zato ie treba odšteti lene tisočake za mili.ino ako gradiš, in sicer okrog 20.000 Din pri gradnji ne posebno velikega poslopja Podpirajmo razmah gradbene delavnosti ne oa da bi ga zavirali" — lj še redna tnalo merskik rib na ribjem trgu. 'Zaradi burje, ki še vedno brije nad Jadranom, je že nad teden dni zelo otežkncen ribolov tei je malo nio1'^^ili I na irgih. Na našem trgu danes ni bilo mno-| go I>e!jše kakor pred tednom, vendar jc bilo naprodaj vsa i nekaj kilogramov tistih vrst morskih ril . ki jih ljudj? najraje kupujejo. Prodaiali -o osličke po 24. 26 in o*2 Din kg, cena se ravna po velikosti. Lignje sso bile po 3(j Din. sipe po -4. lun po 34 Din. Bilo je ludi u :kaj zlatir ]X) 3o Din. Tem večja izbira [e pa bila med rečnitni ribami. Ščuke so prodajali žive in mrive po 20 Din. naprodaj so pa biie tudi ži^e jezerske postrvi po do -10 i)in kg. žive krape so prodajal] po U» Din. Pečenke so po 12 Din kakor vedno Žab\p. krake srednje velikosti so ppnujajj po ZO j»ar komad. Z. K. D. Danes in jutri oh 14.15 in nedeljo ob 11. uri vesela opereta Willy Fritseh — Kathe Nagv Jaz podnevi — Ti ponoči SMEH PETJE BELI TEDEN44 y,Vam nudi ugoden nakup. K« Soss, Mestni trg 18 19. — Znorela, ker jo je rant zapodil. V Do- 1m>ju je v torek znorela 18-lefn^ služkinja Ruta Rozomora. Pred dvema letoma se je zaljubila r nekega ključavničarja v Zenici, ki jo je sedaj povabil k sebi. da se bosta ]•oročila. Čez dva dni se je je pa naveličal in jo zapodil, kar je tako vplivalo na njo. da se ji je omračil um. — Albanska jadrnica se je potopila. Pred iremi dnevi, ko je divjal na morju hud vihar se je potopila blizu otočja Kor-l'.ita albanska motoma .jadrnica Tirana. Z njo so utonili kapitan Adem Bleta in trije mornarji, strojnik se je pa v dveh dneh in dveh nočeh strašne borbe z valovi rešil na otočič. Našim ribičem je pripovedoval kako je strahovit vihar zajel jadrnico na odprtem morju med Pakoštano in Zadrom. Bila je temna noč in nesrečna posadka je zaman klicala na pomoč. —U Davčne plačilne olajšave. Davkoplačevalci, k: imajo zaostanke na davkih izza leta 1L'32 in prej. »c opozarjajo da poteče rok za plačilne ugodnosti teh zaostankov koncem februarja. Zato se prizadeti v *iui- slu odredbe ministrstva financ d. davkov t dne 1. 1936 br. 5791/111, ponovno vabijo, da se navedenih ugodnosti poslužujejo v lastnem interesu. Pojasnila dobe pri davčni upravi, Po preteku gornjega roka bodo vsi obroki, če se ne bodo poravnali, ob dosPelosti, izterjali prisilnim potom. Rok za plačilne ugodnosti se po razpisih finančnega ministrstva ne bo podalj-šal. —lj Društvo »Soča* - matira ▼ Pjulnjani naznanja tužno vest. da ie njena večletna članica jja. Jelka Brajer. roj. ftaputer pQ dolgi mučni lx>iozni preminula. Pogroh «e !x> vršil danes ob 4 popoJdn1 iz hiša žalosti. Gosposka ul. št. 9 na pokopaJ53r> k Sv. Križu. Tovariši člani in članice izkaži-te naši pokojnici zadnjo čast s tem. da jo spremite polnošieviluo k zadnjemu počitku. Preostalim naše iskreno sožalj^. Odi or. — lj Orkestralna dela klasike« Haudla. Bacha in Haydna ter eno izmed številnih orkestralnih del našega rojaka .lurija Mi-hevca bomo slišali v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri zvečer v Fiiharmonični dvorani na ljudskem simfoničnem koncertu, ki ga priredita ljubljanska radio - oddajna postaja in naša Glasbena Matica. Spored bo izvajal znatno pomnoženi radio - orkester pod vodstvom svojega dirigenta D. M. šijanca in s sodelovanjem pianista - kons ?rva!orista B. Oallatio Koncert je ljudski, zato *tidi izredno nizke cene, sedeži po 10 I>in, sto- i t ! DANES OB 4., 7.15 in ».15 PREMIERA PIKANTNEGA, DUHOVITEGA GLASBENEGA VELEFILMA: LJUBEZEN IMA ZAPOVED uri ELITNI KINO MATICA Selo dojilj — trn v očesu gospoda komesarja za javno moralo. Tajni, veseli in burni doživljaji v dolini življenja r. Mlada grofica, pikantna Katne Gold, Stari grof. njen mož K. Romano v*ky. Komisar za moralo, slavni Thee Isngen. SMEHA, ZABAV K, VESELJA. PreiSfOSj* vstopnic ai 11. do pol IS. in od 15. naprej. jišca po 5 r*tn v knnparni Olssbsne Matic?. —lj P*j**ail*. Z 07irom na članek »*iv-ni t«4eton na G rad« t, ki ie ix3el r rasom listu ?lev. ;+> z dne 8. februarja 1996 vas ]K»dpisano mestno j^lavarstvo naproša, da objavite slideče pojasnilo: Telefonski aparat, ki je montiran v službeni sobi oskroui-ka Ijubllanck^ga gradil ni nil.ak javni le-Ir'l'on. tenive? ^liiži ta aparat linijskim požarnim čuvajeni za .-iioročanj^ event. požarov in »rajskemu oskrbniku za opravljan ie službeein jr»ogcvorov. V privatne nanirne grajairili ;jre:.ivalcev. \n\ sme ta lelefo»i služiti le v nujnih pri m Tih, kakor v slučaju nesreč, bolezni i.t.d. Mašino pojjiavarslvos Ljubi -ani. —lj tiOspiMiar-k*» - kullarua dra>tT« Ljah-Ijana - Vir priredi v sol oto dne 15. feoru-arja ob *JO. v salonu gostilni pri Ka- troic, Kožna dolina. Cesta Vili.-t> javno jIosjx)darsko predavanje: >0 splošnih ni ustnih davščinan. z o/iroiu oa priključitev oketiee . Predaval bo g. Srečko Rozm.»n. uradnik mestnosa poglavarstva, Vse prebivalstva bivše o!»tinf Vič cljnano vabimo, da se te^a važnega predavanja ud^lpžr. J Odbor. —lj T>»ii*s premiera >^>ele barke Katja v kina Slaipi. Szok.> Sankal |e nedvomno eden najt>oli pri I |ubl feniti in populatotli ko-mtkov filma in /ato bo v prednostnem časi! filmsko pni liko nedvomno ranvesetUe dejstvo, da ie kino rS!:a taborjenje naraščaja hi dee^. -bilrj pa si oglejte vsi, ki se hočete ob priliki predpusta od srra nasmejali, Trbovelj-čane. ki nastopijo na veliki pustni zabavi v vseh prostorih Soko-skdoma v šiški. Začetek obakrat ob 30. —lj »Kresničke ia naelalfrkic je naslov spevoipri. ali bolje rečeno otroški op«rel», ki jo vprizore drevi ob *20. v dvorani So-kotekega doma v Mostah, otroci mo5čanske narotln^ Šolo. Ptepričani smo. da bodo na-šj najmlajši svoje delo izvršili tako ljubka, neprisiljeno in prier?no. kakor vedno. Ker je eiati doliček namenjen za podporo siromašnih otrok, je dolžnost vsakega. o jutri ob 14.*> izpred mrtvašnice splošne boln5c/r. —lj Ljabljanskn aeiteljsko draštra iiai drevi ob 19.30 na šentjakobski šoli zborovanje. Pridi le vsi! Iz Maribora — Nedelja v gtodaJi&čn. Ob 15. bo prv^ popoldanska uprisoritev uspele veseloigre Trafika* po znižanih cenah. Ob 20. ponove po daljšem presledku Kosioovo priv4ac_ no opereto .Majda« tudi po znržanih e*.-. nah — Kaj izgubljajo Mariborčani T V mese. cu j;inuar;ju so bili na policiji oddani in prijavljeni naslednji najdeni predmeti: 1 j mali ženski bel ovratnik, 1 rjava denar, niča. 1 mali ženski uhan. 2 moški kiobuk. 1 zlata broša. 100 Din. 1 par moških, us. njatih rokavic. deoamioa z 2.50 Din, svilen &al. 1 ro&ni -vapec. 1 mala papiga. 1 rjava ženska usnjata rokavica, 2 moški ovratniki. 1 veriga, 1 pižce. 1 denarnici z 8 groš i. 1 robec z 12.50 Diii, 1 mo. ška zapestna ura. 1 zlata aapestna verižica. 2 trgovska bloka, 1 par moških us-njatih rokavic, 1 srebrn svinčnik, l moški klobuk in 1 mali pes rotejak — Drug a plat zverinskega umora Strahoviti umor žene na državnem mostu povzroča med ljudstvom raslione govorice Ali je dokazano, da je bila umorjeas, Terezija Konradova iSbijalcu Ferdinandu Knapiču v resnici kaj dolina" Izplačilo posmrtnine je imelo za posledico sodnij^te rasprave in ta je jasno dokazala, da de. nar pripad* samo Tereziji Kooradovi, kaj. ti bilo je dokazano, da je ta zavarovano KnapiCcvo mater v bolezni in pomanjka. nju dalje oasa podpiral«. V zahvalo za to dobroto je mati izročila Tereziji Konrado. vi zavarovalno polico, ćeš da se ji ne more drugače bvalesaie is* samt i neao m tem. Tu. di je dokazano, da Ferdinand Knaptč ni nikdar plaoal za varova bi ih premij, s katerimi bi bit mog-e? dobiti pravico do police. On se opira samo na povračilo onih premij ki jih je mati sama plačevala, po. zabil pa je, da je Terezija Konradova povrnila te premije K napjevi materi, ko jo je podpirala Ubijalec je bil včeraj izročen sodiacu in upati je, da bo preiskava razčistila pravo onedtfe tega gnusnega ločina Tropi o njegove žrtve je bilo o reducirano včeraj. —Huda poškodba. V sredo j« pri deiu polomil železni drog: 3oletnemu Jožefi i Ko. kolu več reber na levi strani Zfcrravi ae v bolnict. . . — Nesreča. Vojak Bajra Hazirovič se je včeraj ponesrečil pri nakladanju aena. Padla je nanj težka ba!a sena in mu zlomi. 1« desno ključnico. PTe• i>2. letu starosti preminul g^ Rejc Franc, delavec v tovarni KID na Jesenicah. Pokojni j« bil tih. a zelo naroden mož, ter med narodno socijalist ičnim i delavci visoko ocenjen in spoštovan. Zapustil je dva nepreskrbljena otroka. Bodi mu ohranjen blag spomin, hudo prizadetim preostalim naše iskreno sozal je! — Lepo obiskano aokoktko predavanje. V sredo zvečer je v SokoUskem domu pre. daval brat Budau o svojem potovanju po Bolgariji. Med predavanjem je pokazal okoli 160 lepih skioptičnih »Irk. ki jih je posnel sam na svojih potovanjih po Balkanu. Na večini slik je bila prikazana Sofija, prestolica solnčne Bolgairije. njene krasne cerkve in druge znamenitosti, številni poslušalci so ob zaključku predava, nja nagradili br. Budaua z živahnimi akla. maci jami. Iz Celfa —C Zanimivo gasilsko predavanje. V nizu predavanj, ki jih prireja cel jeka gasilska četa. bo predaval g. ing. Dušan Rudolf, profesor na rudarski šoli, v sredo 19. t. m. ob 20. v celjskem gasilskem domu o rudniških požarih, nesrečah in reševanju. Dostop k pr^davan.i-u imajo tudi ne. gasHci. —c Trboveljski sftivčki bodo po treh letih zopet gostovali v Ceiju in priredili v nedeljo 15. marca popoldne v dvorani Ljud«ke posojilnice koncert z zelo zanimL vim sporedom. Prva letošnja podaavezna prvenstve. iul nogometna tefema v Oetju. V nedeljo IS. t. m. ob lo. se bo pričela na G-laziji podsavesna prvenstvena tekma med ŽSK Hermesom iz Ljubljane in SK Celjem. Ker voćni kiti« IDEAL™ SAMO $R DANES »h 4. 7. in S.15 Rusko sovjetski rmirlk.dni velefilm: Pesem na Volgi V gl. mL O. R. Gardin Vstopnina: Dirt. 4.50. »>.><> in 10. sta :noštv; ob**h klu prcdicdTlifcom m.*^l!»'' občine n. Antonom Potanceni na feJu. (hii dan fe prejela Tif>i«- \a neatse abilne • RadecSk rsareStlni ae-ki«-l kr. lanske uprave i/ Ljnliliane. \' n\ >e navaja, i* obeinska uprava raare- iena /ara«li l<*iia. Uer [e *\i>\ e;i> i uiciiml.i bivšega sresk !ga načelnika g. dr. Tina "u^k /a svojega castnefcs člana. Kakor snaas |s bil g. (treski načelnik /daj preaseafen v |edor. Na raareallnj dekrel i« .!<• občim . i uprava prilo/.ila v odprtem i««kti instanc i i ni fK^iorn na pristojna ministrstvo v He.-ijrad, niein ko sedaj i* vedno iu»ravl|a >voje funkcijske dolanostt i) sadevj ho no le i o-ročali — -»Vihar ^ Luiarm«. N-^ši mladi komaj ustanovljeni >}h>rb»iki v društvu .SK Kadeče t bedo uprizoril] lo sedel Jo oh -jo. uri mano burko Vihar v kozarcu . Burka mia Irl dejanja. Zasedb« vloy; \o prav dobra. ii?e-daleem se abeta umioijo zabave in smeha. — Občni zbor Sokola. \ >ol»oio 8. 1. m. »b 2Xk. uri občni /bor Sokolskega drullss v !la-ilcčaii. ZbOf 'H» v sokolski dvorani hotela Jadran . RADIO Sekata i:>. frhr. 12: plošča za ploščo oanev v aapev< — T.*.4f>: Vremenska napoved. jx>ročila. — 13: Napoved čas»a. objava -r>ore!ila. 19.3TI: Nar. ura. — *J0: Pereee /u-Dnuje politična vprašanja (ff. dr. Alo^.ij Kuhar). — jo/JO: Vo >lav^»i ribniški dobm — (paetec reosr). Spisal in vodi: g. Jakob 2van, — 22: ^apaeed Eaai vremenska napoved. [m>ročila objava s|»oreda. - - 22.15: Tra plesne glasbe« izvara radii-ki jazz. Pevske vložk' |>oje udi'. Car meri Antie. PET KNJIG ZA ZO DIN vam da edino Vodnikova dražba RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Natmanjii sneses 8 Dni ŠPORTNE pumparke posebno Jo.!*e in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično iz- jel*t»a dobila po Lr^zkonkurentni ceni pri Prcskerjn. Sv. Vc-frs ee>ta 14. 6M nEPREMičnmE Beseda 50 par. davek 3,- Din Najmanjši cneseft 8 Dto PRAV |m>4-eni prodam manjše posestvo na Alaj€'r>kc"m ali zamenjam v okolici Ljubljane. Tudi za *aino liiSTco. Krjjjar. Kolizei. vrata 1 1*5 Gosposvet-ska 13. ^2 3 O O 86 < ta > O ml KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBU AN I sporoča pretuano vest, da je v četrtek 13. februarja 1936. umrl njen zasluini ravnatelj, gospod Frančišek štupar ravnatelj Kmetijske družbe v pokoju. Pogreb bo v soboto, dne 15. februarja ob 10. dopoldne v Vodicah. Blagopokojne«* u bo ohranila Kmetijska družba ćapten spomin. V LJUBLJANI, dne 14. februarja 1936. »SLOVENSKI NAROD«. Veiek, 14 februarja Stcv. 37 Konec spora med glasbenimi avtorji Odslej bo v naši državi samo ena poslovalnica pobirata Ljubljana, 14. februarja Že duljro ne ve naša javnost, kako se ji je ravnan v vprašanju avtorskih honorar> jev zaradi spoca. ki je nastal pred letom ijked obema nacionalnima avtorskima društvoma: Udruženjem juiroslovenskita muzičkih autora (UJMA) na eni. in Centralno zadrugo ju£o?loven>kih avtorjev na druiri strani. Zato hočemo to stanje kratko pojasniti, v kolikor prihaja v poštcv za širšo javnost« Obenem /. uvedbo uovr-jra in modernega zakonika o zaščiti avtorskega Prava, ki temelji na principih bernske avtorske konvencije, se je osnovala pri nas delniška, družba Avtor-Centraja« za avtorska prava, ki si je nadela nalogo pridobiti avtor-ake pravice domačih in tujih avtorjev in vršiti fruktifikacijo teh pravic s pobiranjem avtorskih honorarjev za vsako javno izvedbo po zakonu zaščitnega dela. »Autor-Centrala« pa je kmalu prešla v likvidacijo (iz raznih notranjih vzrokov) in je njene pravice prevzela »Antof-Centrala S. Bakarčičc, ki je takoj intenzivno pričela zbirati avtorska prava in ukrenila vse potrebno za fruktifikacijo vseh pridobljenih pravil-. Tej »Autor-Centrali S. BakarčiO« je dejansko uspelo, pridobiti vse Inozemske avtorje, udružene v raznih inozemskih društvih. In ker si je obenem s posebno pogodbo pridobila avtorska prava vseh članov takrat edinega jugo&Iovenskega avtorskega udruženja — UJMA —. je zares molila trditi o sebi. tla zastopa ves po avtorskem zakonu zaščiteni glasbeni repertoar rti- in inozemstva. • Toda medtem je nastal spor med UJMA in Autor-Centralo. čeprav je pogodba med obema »frankama bila sklenjena 7.a dobo 10 let. počen7. letom 1930. Zaradi spora je UJMA zahtevala razrešitev pogodbe H&d njo in Autor-Centralo ter jc vložil tožho pri spornem sodišču trgovskMndii-RtrijbKe komore v Zagrebu, kater j pa je Autor-Centmia odrekla koropetenco z--: razrešitev pogodbe. Vzli«- temu je sodišče trgovsko-indu.-^trijske zbornic«1 ujrodiln želji UJMA in razveljavilo pogodbo. S to razsodbo je nastal Popolnoma nov položaj v pogledu fruktifikaeije avtorskih pravic Autor-Centrala Ivi je riollej mono polno zastopala vse domače in tuje avtorje, s-e je morala na podJagi razsodbe odreči zastopanju vseh avtorjev, udruženih v UJMA iu UJMA je sama ustanovila lastne poslovalnice in začela pobirati tantijeme /a svoje člane. Tako je nastopila doba. ko sta dve udruženji pobirali tantijeme, vsaka od svoje stran: za svoje člane. Ta položaj se je poslabšal kmalu še s tem. da je velik dal članov UJMA 'zstopil iz udruženja ter ustanovil lastno avtorsko društvo, -Centralno z-?dni:ro ju^o^lovei skib avtorjev-, ki >p je ozlcii navezala na Autor-Centralo F! Rakareie. Tako je vsaka >kupina zastopala del domačih avtorjev. Autor-Centrala pa vse tuje avtotje posebej. Foložaj je bil posebno n^iuroden zn izvajalce, ki so morali phčevati honorarje na dve strani, kajti le oni. ki je obema plačal honorar, je smel neoviran«, prirejati glasbene prireditve, /e ta okolnost sama je postavljala izvajalce posebno pa delodajalce, kavarnarje in gostilničarje, v težak položaj, ki se je Poslabšal še * kampanjo ene stranke proti drugi, saj je v^ka napenjala vse sile. da podčrta va>.nost svojega repertoarja. Medtem je sporedno tekel pestopek pred rednim Čem, na katero se je obrnila Autor-Centrala S. Bakarčić. ki je bila no zadovoljna z razsodbo trgovsko-industrij-skega razsodišča in ki je zahtevala raz-veljavljenje te razsodbe. Sodišče prve stop njr pa je potrdilo razsodbo prvega razso dišča in šele apelaeij&ko sodišče je uvažavalo tužbeni zahtevek Autor-Centrale S. Baksrčić v celoti in je razsodilo v prid Auto.-Centrali ter upostavilo prvotno pogodbo Z velikim interesom je javnost za >ledovala nadaljni potek pravde, ki je se uaj /. razsodbo Stola sedmorice končnove- 1 javno-likvidiran. Stol sedmorice je namreč nedavno (rev. 732) I 1935 Tli. No. 98(1933) potrdil razsodbo apelacijskega sodišča v korist Autor-Centrale S. Bakarčić in s tem razveljavil razsodbo trgovsko-industrijske komore. S tem je končno likvidiran ta spor vsaj za sedaj, saj slednjič avtorjem in prirediteljem ni nič bolj pri srcu. kakor da se stvar končno spravi na čisto. Redno sodišče je torej definitivno in pravomoćno odločilo, da je razsodba trgovsko-industrijske komore razveljavljena in pomeni to dejansko, da smo se vrnili tja, kjer smo bili pred prvo razsodbo, dokler UJMA še ni imela lastnih poslovalnic. Pogodba med UJMA in Autor-Centralo ni razrešena, kar pomeni, da zastopa Au-tor-Oeutrala S. Bakarčić ponovno vse člane UJMA in .njihove avtorske pravice, kakor je to bilo pred izbruhom spora. Ker je Autor-Centrala medtem obdržala vse pravice, ki jih je imela pred sporom, je torej upostavljeno prvotno stanje ter se torej v bodoče javlja kot edini upravičeni pobiralec tantijem iu avtorskeh honorarjev le Autor-Centrala S. Bakarčić. UJMA. ki je med sporom ustanovila svoje lastne po-slovodnice iu pobirala tantijeme, ni več nosib-o avtorskih piavic. ker je njena po-gOdba 7. Autor-Centralo iz leta Wo«».. po-, novno stopila . v veljavo. UJMA ima pravico, stavit: svnje zahteve, ki jih je bila predložila razsodišču tr-govsku-obriniške komore, pred rodno sodišče. Toda do razsodbe tega sodišča velja njena pogodba z Autor-Centralo in je le-ta upravičena, za člane UJMA pobirati tantijeme in hono-raije. - r Nastane sedaj vpiašanjc. kaj '.*» » poslovalnicami UJMA. ki so danes razširjene po vsej državi. Brez ozira na te in druge komplikacije, ki bi mogle nastati iz pravdoreka kasa ijskega sodišča za UJMA in njene poslovalnice, bo naša javnosi, ki je ne zanimajo toliko notranji vzroki teh sporov, kot njh zunanji rezultat, sprejela pravdorek ^Stola sedmorice gotovo z zadoščen jm. zlasti zato. ker je / njim doseženo, da spet le ena polova toiea pobira tati-jeme in honorarje, da istu p.isiovalnica daje dovoljenja za izvajanja vseh avtorjev, kar so vsi izvajalci neštetokrat zahtevali. Večina interesentov, in to so v prvi vrsti naši gostilničarji, naši kavam?rji. pa tudi naše tri radijske oddajne posfaje. so neprestano opozarjali v zadnjih dveh letih na težave, ki nastajajo zaradi dvojnega plačevanja honorarjev. Pa tudi za avtorje sitne je bilo dvojno stanje skrajno neugodno, ker so bili ravno zaradi teh npj;jsnosii mnogokrat oškodovani. Prepričani smo. da so tudi v drugih državah bili kdaj in se bodo spori glede a v-torskih pravic spori, ki ne prinašajo koristi niti avtorskim udruženjem, niti izvajalcem. Zato je treba tem bolj pozdraviti, da je to vprašanje pri nas končno rešeno in je trel*a pozvati vse avtorje, prireditelje in merodajne oblasti, da sedaj edine t u u pobiralcu tautijeni. Autor-Centrali. gredo v vsakem oziru M roko. da bo inoula čim uspešneje opravljati našim avtorjem. SV. rje flrfo v kOliSf Naš naj večji uspeh v Ga-Pa Nemci naše tekmovalce dosledno zapostavljajo — Upravičeno proslavljanje zmage Ga - Pa. \± februarja. Moje trdno prepričanje s«.- ju aresatčUo. Včeraj sem zapisal, da bo sreda, dan tekme na 1.Š km. za nas najvažnejši hi najuspešnejši dan. Danes praznujemo tudi v naši Helenci vmago. ne %ieer zmage, ki bi Prinesla kolajne, pač pa zmagn. ki .nam daje dokaz, da je uaš napredek velik, da uaše delo ni V»:Io zamau. Danes se je izkazala tudi vsa »posobnoafe ti a šega letošnjega trenerja Kuisute. ki je danes prav tako dobre voije. če ne še bolj. kakor smo mi sami. Naš današnji uspeh pa bo nior^l prepričati tudi Nemce, da Jugoslovani nismo kar tako od :>muh« kakor bi se reklo po domače. Namreč tu bivamo že mrl 12 dni in nemški časopisi niso smatrali za potreb-uo, da bi vsaj omenili, da smo tudi Jugoslovani na zimski olimpijadi. Tudi fotore-porterji in filmski operaterji nas nočejo upoštevati in tako nismo kljub skrbnemu iskanju do danes še nikjer oa£li fotografije naše ekipe, uiti nas ni tiikjet med |»o-snetki z otvoritvene slavnosti. Toliko je bilo fotografiranja in filmanja in sedaj ne najdemo nikjer slik. V filmu z otvoritvene slavnosti *o Japonci, ki so korakali pred nami m su tudi K a nade i- ki so korakaii za nami Nas pa »o kar: enostavno izpustili. Oficijelno a** na žalost nikjer ne omenjajo, namreč ue v tisku, ne v slikah in ue v filmu, pa tudi radio nas izpušča.. Tako postopanje ni v skladu i govori, ki so se vrstili pred otvoritvijo in ob nji. Tudi danes so proslavljali v?e mogoče tek movalce v radiu. Naših imen n: bito sb sati. Napovedovalec v radiu je omenja!, kako herojsko se bore nemški tekmovalci in izrazil prepričanje, da bodo vsi njihovi prišli pod dvajseto mesto, kar je na takih prireditvah uspeh prve vrate. Naših imen ni omenjal in kljub temu sta naša IClanč-nik in Smolej prispela na cilj pred nemškimi »herojskimi borci« Bognerjem. Zel-lerjem in Dauberjem. Dejstvo, da sta ta dva zapostavfjenca Jugoslovana dosegla boljše mesto od nemških favoritov bo moralo Prepričati tudi ponosne Nemce, da pripadnikov Jugoslavije ne smejo tako zapostavljati. Tako olimpijada ne bo širila »prijateljstva, sloge in miru med narodi*. Za današnjo tekmo smo bili vsi: t vsem na razpolago našemu botru in odšli smo na progo r vsem potrebnim. Prvi je star- ta! Nemec liognei. takoj za lijim pa naš Jakopič t? ust t. Kjtap: je bil ua startu -3, Baabler !t*>. Jakopič Albin 65. Klaučnik 83, Dedoma 'al. - - smolej IU7. iu Istenič .114 St*0ah) je v$Q§a lli) tekmovalcev, na «ilj jih je prir-pelo le. lOo in je bii med odsto-piTšind tudi 11*-^- Isteni«"*. ki je zaradi krčev v nogah uiO.rai še .pri fo km odstopiti. Kmalu po sU-rfcu so prispela poročila od kont-rojna ptogi j§ že nas je razveselilo poročilo, da .^rv O us 11. Ka r k repkg drži med pr-vimi tekmovalci.. Prvi jp .prispel na. :ci'j Italijan Gefardi m je d«se^rel čas 1 : 21 : -23. takoj za njim je ves..bel od snega — padci — prismučal Bogner. ki ima. čas 1 : 24 : 11, nato je prispel Norvežan Broda hI. Bosio. iz> Avstrije in ie je bil na strmini poleg skakalnice, naš Gustl. ki je ta-ko prispel na cilj kot peti in dosegel čas 1 : 26 : 48. To je komaj 2 minuti in 37 sekund slabše od nemškega favorita Bog-nerja. Ta uspeh našega .Guatla. nas je navdušil in trener je bfl vesel, ker je radel kar pravo mazanje. Kot ■ ld je prispel Knap s Časom 1 : 28 : 31. kar zanj al posebno dober čas napram. Guatlove.mii, ki je za 1 : 43 boljši. Knapo in Dečmann je na strminah zelo drčalo nazaj. Kljub tema pa je KnapoV čas še vedno prav dober napram časom najboljših. Kot 47. je prispel Raebler 6 časom 1 : 34 : 25. kot 59. Jakopič Albin s časom 1 t 30 : 02, kot 61. Klančnik « časom 1 : f3 r 18 in je tako naš najboljši tekmovalec. Razlika med njim in najboljšim tekmovalcem Švedom Lardsom znaša le 8 minut in 40 sekund. To je razlika, ki je Se nismo dosegli in zato smo danes upravičeno proslavljali našo zsnago. Kot 86. je Prispel Smolej s Časom 1 : 54 : 03 in kot 87. Deeman e časom 1 : 99 : 44. Današnji uspeh je tak, kakor ga naša država v tako hudi konkurenci še ni dosegla. Od 106 na cilj prispelih tekmovalcev smo dosegli zelo lepo 26. mesto po Klančnik u, 29. mesto po Smo-leju. 53. mesto po Jakopiču Gustlu, 75. mesto po Knapo. 77. mesto po Dečmanu. 79. mesto po Jakopiču Albinu in 94. mesto Po Baeblerju. Dejstvo, da so za nami mnogi »favoriti«, nam daje poguma dovolj in tako z napetostjo pričakujemo tudi tekme na 50 km, kjer upamo tudi na primeren uspeh. Pred nami pa so res le »kanoni*. ki za naSe amučarstvo še niso dosegljivi, toda računati bodo morali vsako leto bolj tudi ? konkurenco jugoslovenskih tekrno- v.i Icev. Borba za prvo mesto s«- j" vršila med Norvežanom llagcnom. ki je prispel na cilj kot 28. iu dosegel čas 1 : 13 : 33. kar je veljalo za nedosegljivo. Prispel pa jc na cilj kot ."vi. Lardsoa, švedska in je doseg -l čas 1:11: o^ in s tein pivo mesto \ loka na, 18 km ter seveda rodi zmago, ki je bodo Švedi kar najbolj vesti i. Kot najboljši Srednjeevropee p; P spr| n.M i iij kot *7j Ceh Mlhalek in dosi <_•*>] č?is 1 : 19 : oi. torej le za t minute in 17 sekund boljše od KJančnika. T. K. Kupni domače blago! Iz Metlike — l>pien;emba vremena. Po izredno t p lem \r»ri: mu * januarju, ko >o padl%*t ekov in /aIrana /.acvele /e vijoii« e in • > črešnje. j-- \endar mtflt onii pii aaa i/.-pirim m1-.i \ reiucna. \ loiek j" *• it o, i jancev. ki >o ie delj čas;« pokrili * v iom zapihala DStia bu; j... k| jc držal;' -'o i vo teden, V poneileljek Pa je v prvfli * i «•*■»• ■ dauskili urah - ■ nalotavatl MMg bi med silovit iiu p!«em kaj kiiuslu pobelil ila, V torek zjutraj »ino i»!./.i!i n.'jhuj.-i iui.iv. le-b>.-nje zime - 1,V C. Vcudai p:< ^e je čer lian prikazalo solnce in razočaranim ča; jem kažeja danes lo jc mnego odgovorov, i/ k itcr-h %\ lahko n-pravimo točno sliko o idealu BU -za, p;» kakršnem hrcpcjtc ^Francozinje, Ar.gležinic :n Itaiijar.kc. Mfiogo je med ŽOO^asni teh narodov v tem pegica a s*upneu: vemdar jc pa tudi mns ^.].ti.'-.i razlika, *n kater- je ra/viden narodni značaj ter r-.)/no::'\(;"t gCo.pr.darsk'b, si>e'jalr»;h ii po-litičeih r:;zler. % Franco/:n;c n.majo str. go caČTtaoc pred stave niti o zuoanjostr, niti o laotnoetib i-dealnega moža. lvar se tiče postave, mora meriti n-ajmanj 170 cm. ne sme p: tudi brke. če pr stoja jo. Francozinje motijo učaia. Vse ^e pa strinjajo v tem. da mora biti njidiuv i^ical dobro oblečen in vobče eleganten, če je ideal frun-cosikih žen po ■aoanfoatj tako popoln, sc ocenijo tudi njegove lastnosti. Ce je dovolj pozoren tudr v malenkostih. bi-stro-umen, lepega vedenja in dobro vzgojen ter izobražen, lahko prioakuje. da se bo vsatka Fra>nco«zin>a zaljubila vanj. Angležinje polagajo mnogo mavnj važnosti na zunanjost mofkega, kakor Fran- cozlnjo. N\.hi Angležinj i nc bo v/c'n metru, tla bi i/me; la ir.o.»kc«J-.i, p i udi / i barvo njc«*ov:h la> sc nc zme An- m rkeraj brc/ fajenc gladko obriti in za:o An^'ellrje nc i tirajo mi Irke. Tudi glede cblekc nU;> posebno :'h;r.' ic. I'r\i po* fioj jc p-i pup iin.i Idcsna ,:^t .... \n-j'^-/injc M ninc-ijo bolj ||W«fi kakor cu/injc. zihtevajo, da i m i njih v 1?V lepe d; hc-dke. Cv ima ii!?;:' Angležinje v^e te pi \c«ke. mu prc*»j..aje -..-i.. <. . .ii c m ■: l.;iv. solide-n in plemen t, redno priprav jen pomagat; šlaSim ki »ir ;nj>n'i« Po.-.cSnc :c/n. st' A gleftnje pi m iik\h c i:0ejo. pmi pa polagajo ve!'Mi \ HlOft na njo Francoznje. Pod vplivom \< ine .ltin. ilere z.viitc\ .11« 1 Itali;afike od mo>4cega hrabn^: n 1 dloč-no-st. Bojevi tost in ognjevit tenvperameivt sta prvi pogoj u&pch 1 pri Italijankah Ho naj bo aaficitnik žene in v tej \ lo-i>i sc mora dobro počutiti. Citode teh molkih UmN nost; se vse Italijanke strinjajo. Cilede dru gib »i pa nivso edine, tu t»e ravKIcMJejo pu družabnih razrodrh ali po kraj'b. 1/ kate rih so doma. Sicitlijanke se ogreva-,o z;1 UeO kogrudne mo&ke brez aoadaodkov M kmke h repen po zvesrib. moieh. Klirjanlrc hrve jo imeti bistroumne ;n dohovte, etefianrne. Turinčanke dajejo prednost elctfanrr-m m< .škim. Reforme v Sianm Siamska vlada, kd upravlja državo v imenu devetletnega kralja A u ari da, cigar oče je lani preganja! vladarsko določaš je s potovanjem po svetu ter se končno odrekel prestolu, je pripravila pirebivaletvu dokaj neprijetno presenečenje. Prepovedala je namreč ljudem nositi narodne noše. Glavni del a/besinske narodne noše so široke hiaoe svetle barve, zvane pa-nung.Vlada je odredrla, da morarjo Siaimci v bodoče nositi evropske obleke. Izjemo je napravila vlada samo pri žemstkah. ki smejo zaenkrat še nositi dosedanje narodne nos«. V Siamu je zavladalo velnko ogorčenje in mAademu kralju groze, da ga bo zadela usoda njegovega starejšega tovariša, af-ganskega kralja, ki so ga pognali iz države baš zaradi reforme v oblačenju. Knake težave je imel s svojimi reformami turški diktator Kcmal paša, ki je pa zelo radikalno zatrl odpor svojih podio/n^kov. na-liujfkar.ih po duhovščini. Rdeča generaliteta Udeležba rdečega manšala Tuha.evske,-na pogrebu aogleskcga k ral] a Jurija V. na obedu pri kralju Edvardu VIH. kA< r tudr njegove konference z angleškim, m nistri vojne mornarice in retn'stva so 1 Torile naee vos svet. Ljudie se vpra^u c jo, kdo je ta Tuhaoevski in kdo so dnj^ poveljniki rdeče vojske, ki bo mordi :nr.i-ia važno, odločrlno vlogo v na d al j nem voju ter usodi ne samo Rusije, temveč rud £**nojp eiti Azije. V imozeimstvu misli in 1 • dne, da zavzemajo naivvsja me^tit \ rti-armadi izključno mož*je proet.irske krv resnici je pa med njrmi dobra polov sibBirib carsŠcib cavtmicov. Izmed petih novvi maršalov so\ armade ara dva, Jegorov m TVAaoavail bevsa carske častnika, ki sta sc pridrv sovjetski vladi šole po revoluciji leta 1017 Izmed petih armadrrib novel in:'m <\ pi stopnje so b*l: tudi tHie car-'^ . i-rni .sicer noveljni-k zračne oSra.nvSi. kanu poveljnik beloruskega vojnegu okru,a Uborevič in poveiinik lenmgrajvk, _ nega okruga Sapožirrakov. Ka-menov n v nikov sta bila carska polkovnik;!, j h vVć pa topnrčarski poročniik. l"borc\'j j t zdaj eden na-jmlajšin gener;iil^)v rdeče \ ske: mlajiši jc samo Se povelju k kijevakegj vojnega okruga Jatkir. star 3ft let. Vrh poveljtii.k sovjetskih pomors-k'h sil Or.<>■• je bil na predvečer rev-sodelovan-em javnosti«. — A!i ste že povprašali v domu k-rda VVinnighama? — Ne. Pač pa mislim stopil tja danes opoldne in zaslisati služinčad. Na svidenje. sr/)spod Plapman. Zda; se moram požuriti- Čudna postava seržanta FKpsa *e :"e obrnila in krenila na pot. Vitruvius Plapman is zrl zarrr*sljerK) za možem, ki »e delal ogromne korake in opletal pri tem z nogami kakor vetemica Ko jp pa izginil nosatemu gospodu izpred oči. se js FHps ustavil in potegnil H žepa rtov svinčnik Bil e svinčn;k Vitruvia Plap-mana. baš tist?. ki ga je bil spravil v žep. iz katerega mu ga je FVips skrivaj izmaknil. Popoldne istega dne se >e Flips oglasil pri rajniku lorda VMinrrijdiama Moor-manu in prosil ga je. naj mu o pogrešanem lordovem komorniku Johnu Claito-nu pove vse, kar ve. Moorman ni vedeli ničesar, kar bi moglo pojasniti to skrivnost in tudi zasliševanje služinčadi ni prineslo zaželienega uspeha. c Nihče ni vedel, kaj se je bik> zgo.hit F!;p^ re« rako silnu presenečen, kakor se >e zdelo, tr mocrlo vzrok . remu obvestil;» debeluhasteg i možica.-da sta pogrešani lohn Cla:ton in neznani umorienec s Kina Woa*fe *«tn vetna namreč vedel seržant Ft;r»s že dva dm. čeprav t>: ndkomur povedal. mt; svvfemu šefu \iš=emu :n sc zbirališča ljudi, ki ^ih je ubilo življen;e in ki }'m takozvana vest tudi dovoljuje ubijati. Krčma Pri zlatem karpu v tem času iri imela baš mnogo gostov. »Zlati karp je bil.središče l;ud;. ki jim usodu ni privoščila udeležbe na narodno r< ?ordar-sk'Ii ustanovah človeške družbe. Tudi za boljšo kraio }2 trebj investira: denar Tat brez solidnega vlomilskega »-rij'' ne more kJove kuj opraviti, Žepar brez elegantne obleke navezan na manj donosna lovišča in more sve' > umetnost uveljavljati samo med siromasiikiii liudm"- Lastnik Zlatega karpa« J&dk BrackJev je bil v svojem f;kra:u dobro znan. O njem se je vedelo, da je pripravljen pod nerodnimi pogoji — Krna! ni n-.čel v.v.-i nikoli nad netdes- ' cds■■•:':< ,v vi.v/ ti denar v podjetje, ki se likv:d ra napelje ponoči, lack Bracklev bil mož petdesetih let. bil e že nekcBko siv :n p:d r ben le b'1 galeuemu kaznencu. Tistega večera je stal Bracklev za točilno rrizo s enkasto. hrapav •. že stokrat zakrpano dJoščo in melče ogledoval redke goste. Svoio krčio i je ka: laliko pregledal, sa; obsto:al ves »Zlati karo iz ene same gostilniške s-»be. k" j«1 bila cbenem točilnica, krčma, soba /.a hono-racije. kuhin.ia in klet- Soba za li,noraci-je ie bila nedvomna označena z veliko hrastovo irr.zo v desnem kotu. kajti na n e je stala poroelaiiasta, č-prav nek -!ikw odkrušciia -oinieu: zanesljivo zna* menje, da >»o veljak gostje za to mizo d'< \^ meje za poštene l.iudi. dv manjši miz', s katerima se jc končal inventar, sta bii; iz navadnega mehkega lesa in že kako oguljeni da so srče mo* lele i/ njih kakor hrib. iz ravnin Ne/ i-nesij.vost ie.sa je biia nunda tud: vzrok, da 90 gostje betna dvema mizama prlza* naša:: z noži. Miza iz masivnega hrast vega lesa .e bila namreč oa'na izr.z! a" nih monočnunov; začetnih črk in znakov, s puščico pretKHtena srca« nestv< ■ •■; v podob: ženskih postav, ne-.iuetrisn i ^liliji, .skrivljjua .sidra i:t dmge take reči. ki >*li je smatrala primitivna *anta-zi.a za vredne nvekoveJen.a. sc> bile tu izrezane kraj neštetih lepo in gladko i/" rezanih imen. Ta nizi je slovcda \\ liieechapclu. sai je bilo tu zabeleženih kar 24 imen. čijih nosilcem ;e bil v poznejšem toku n iliovega živi enja na pO" vel je in na stroške angkškah oblasti v smislu tozadevnih zakonov s r>o;r . predivnega zdelka ustavljen konznm zraka. Pdkta tega sa se šopirila na ti mizi od avtograma bančnega vlomilca, drznega liaralda Wo )da in d i najsp-. nejšega leparji v združenih kraljevinali angleške krone Billva Sšndinga skoraj vsa slavna imena angleškega sveta /' " čincev- — Sa ttti Fran i — Zrn upravo to tnaeratn) del Uata Oton Chriatot mm Vsi v LjubJjanL