VftjTtftj! slovenski dnerofli t ZdndbnSi dritvth.
Velja sa vse leto........, $6.00
Za pol lets.......$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih klavcev v Ameriki.
H« large«t flovenian Daily In the United Statee«
Issued every day except fimiays and legal Holidays. Bf 75,000 Headers. ^Wl
TELEFON: 2876 COBTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., vnder the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT-
NO. 37. — ŠTEV 37.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 34, 1922. — TOREK, 14. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
VODITELJI MAJNARJEV RAZMIŠLJAJO 0 PLAČAH
NAČELNIKKI PREMOGARSKE UNIJE SO SE POSVETOVALI Z NAČELNIKI ZELEZNIČARSKIH BRATOVŠČIN GLEDE BO DOČE SKUPNE AKCIJE. — ZASTOPNIKI SESTNAJSTIH UNIJ SE BODO ZBRALI V CHICAGU.
ANGLEŽEM V INDIJI SLABA PREDE :
TAMOŠNJI OPAZOVALEC PRAVI. DA JE MOGOČE ZATRETI TAMOŠNJO USTAJO ŠELE PO TOM DOGOVORA IN SOGLASJA S TURČUO. — BOJI SE. DA JE CELO TO PREPOZNO. — PO ODSTRANJEN JU ANGLEŠKE VLADE. HOČEJO MOHA-MEDANCI OBVLA DATI INDIJCE.
Indianapolis, Indiana. 13. febr.f
Plačilna politika l nited Alinej M'orkers *»1' merica. koje glavna j vsebina j*' odpor ] roti vsakemu | vkrčenju pla.- na temelju novega <i »govora r d'-lodajab-i, je bila da- < m-s predmet posvetovanj unij-; s .-j,j komiteja glede p?ačil ne le-j stviee. PoriW-iln tega komiteja bo pedmet po svetovanj posebne kon I \<-r»eije, ki s< ho s<»stala jutri tu-i 1-aj.
\ >eh sedem tn dv.i.iset okrajnih , j>r« dsedmkov unije, preti sta vi ja- j ,; "'-ih koniitej ata pl.e-ilno lestvi-* e<». je hil>t navz<h"ih. tla <lajf> po-i.H-ilu -kon-rm obliko. Njili sesta-nek l^o vršil potem, ko p-.d-I um tej ws?avH tozadevno |w»ro- i
- ■ I
rinni tega fxk1 komiteja so sej praktično dogovorili glede tega I jM'!<»ei|y. a jMtroeilo ni bilo še for-1 n; t!n<i »1 • • o i' • \ I je no. >.V»-sar se nI objavilo jr!.ski.-i>ov komiteja {
in njegovi » lani so i javili. da se — j
SMRT STAREGA NEMŠKEGA!
PARLAMENTARCA.	!
___ j
Stult£art; NVmčij*. 13. febr. — I• ■> > • je i uirl tikaj v starosti j in šestdesetih let Konrad j I i. *i"-in;: .M. cdt'D najstarejšdi t'-Misktb parlamentarcev, ki je it" >1 v-- kr it Vii/ii i nlogo v par-1
'Bj
laltleTitll.	M ?
ITALIJA IN KONFERENCA V GENOVI
_ i
Lordon. Anglija. 13. februarja. J
Parl.i'w'iitarni poroeevalee mi-" lan* kega * o •	«'ella Sera je
i
/a n i k.~* I poro.''-ilo. da *-e zavzemaj ir-i-janska \lada za odvoden je' ko||f»*j. i:»-e v (i< ti . i. Tako g*a- '' m v nek. m sporočilu Milana na ' MkajKiii T mes.
Izjavil j«, da je vlada mnenja.-da se najbrž ne bo izpremenilo danima. do!«»ernega za konferenco 1 • r dostavil. Italjar>ka vlada je mnenja. «'a "i hvtorizirana i/pre- ' i-M-' ti na katerikoli način pro-' t'r iRta konference l:ot je bil <ln-' loVn ria temelju skupnega dogo-t vora v < "annes. *
fne bo ničesar objavilo, dokler se ' ne bo formalno predložilo poro-i<"ila konvenciji kot taki.
Poleg te-. a dela v komiteju so 1 imeli voditelji premogarjev tudi | dogovorjen * sestank" z zastopniki ; v lezničarskih organszacij glede predlagane zveze pn mogarjev in ; železničarjev v boju proti vsake-inu krčen.fh plač.
Zastopniki šestnajstih unij. ki I j.i»dstavlja.jo dva miljona članov, so Tjili pozvani od predsednika ! .fohn Lewi^a. naj sestanejo v j < hieagu dne 1 t februarja. da razpravljajo skupil" - j remojrarji o l»redlatrani zveri.
!
HRVATJE NAMERAVAJO NAPASTI REKO.
London. Anglija 1- februarja, f.-ntral N'e\\^" je dobila i/ Hipna brzojavk ». da sn nameravale ' brvaške če»: Kpoln<.. i znse^ti n«-I k'i. pa ili j** tamitšnja |n»sadka | i dbila. I
' ANGLEŠKA. PRINCEZINJA IN BREZPOSELNI.
i
; London. Ar.jrlija. 1-i. febmarja.
lJ<""-im i/da.i;i angleški kralj na , 11^1 • ■ :n t iče funt<i-«- Sterlniirov »/ i bližajočo se jK>rok<> svoje hčere, vlada velikanska revščina med ■ ainrh-škimi nc/aj»osljenci. Kraljev-1 i par dobiva danzadnem p'^ni-!. ! \ katerih t? i prosijo ti nesn-T-io zi ! pr»m-»r-i.
n.|]>or neke skupine nezaposle-n:b j- p -al kralju: — Vi izdajata / k-;.I ■»*v k" slavnott na tiso-i '
j funtov št«*rlini5ov. nimate ]>n denarja, da bi skrbeli zn straila-' V»če.
r
j SOW VESOLJNI POTOP SE BLIŽA.
1 Washington. D. C.. 13. febr. — N» ki elevHitndski učenjak, f.. A. 7 aunderville imenu, I»ravi. da ; s" bo v teku tristo let stajal led na severnen in južnem t«-čaju. Nastala bo velikanska povodenj. ki bo zalili ves suhi sveL
i Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, i j	lirah in avstrijskih kronah	j
i potom aafie tanke Iz Triu jejo po nizki ceni, maneslji^o in hitra.
TieraJ m KJe BkSe rene iledete: Jugoslavija:
RazpoAilja sa sadnje poAte In Izplačn3e "Kr. postni Jekovrni urad" In "Jadranska tanka" w LjaMJanL
300 kron ...... § 120 1,000 kron ..... $ 3.90
400 kron ..... $.1.60 5,000 kron ...... $19.00
500 kron ...... $ 2.00 10,000 krcn ... . $37.00
GImm naredbe ministrstva ta pošto in brzojar w Jngoslaviji ! je tedaj iufiU tam nakazovati sneske potom poŠte edinole v di- ; n ar jib; xa vsake itirt krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarj^n ln krono oetaae t^rej neizpremenjeno.
Italija in zasedeno ozemlje:
RazpoHlja m aadnje paMo la izplačuje -Jadranska tanka" v
Trat«.
50 lir.......$ 2.90	500 lir ........ $26.00
100 lir ....... $ 5.40 1000 lir ........ $51:00
300 lir ........ $15.60
Nemška Avstrija:
Raxpoft&ja na aadnje po&te fa izplača> "Adriatiacfae Bank mm Dqpajn.
Radi velikanskih razlik v tečaju izpiljene aedaj w Avstriji samo amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do flO.— znaša 50 rentov; od $10.— da $50.— po $1.—; in za večja nakazila po 2 eent* od dolarja.
Pod Istimi pogoji izstavljamo tudi dolar-čeke in pošljemo ameriške dolarje v Jugoslavijo in v Italijo.
Vredna* denarju aedaj d stalna, menja m veCkraO nptfaks-vano; lx tega razloga nam ni nnofc podati natančne cene vnaprej.
Kot umeralnl vaatepnMfl -Jadmmko Bwrito" tn n|anBs pikal ■1« Inuuna tkjamčene bvanredne o godne pogoje, U M« veUba korist! za mm, fei so *• ali m tads peolnievali nate tanka.
Deaar nosa Jo poslati aaJb»U po Pinnlli Money (Mer. aH pn pa Nov *ark Bas* Dead
r&AHK HAKSin STATS BANK, 82 CortUndt BV, NwYortc
TAYLORJEV UMOR SE ^ NI POJASNJEN
Okrajni pravanik je mnenja, da -i a j brž ne b-j mogoče izslediti pravega morilca ravnatelja Taylorja.
Los Angeles.	1 f»Hr. —
j V uraokraju«'j?. <lr/av»e«_ra < [ i>rav«liiika j«- na«lal.ievalo da- ' s preiskavo raiii um »ra l'ilin- J sk» era ravni'.tel.ia Taylorja. ^-»»prav in pnvfr.en fwaznik. Okrajni prnv.luik ^Vof>l\vine je j( i --k. -i« • i m* ve, knkSno obli-j 1 J: i bo zavzt !(> j>oi7.vedovanjf. «la ! * pa najbrže i;«1 bo ]>oklieal v svoj i4 Juratl nober..-'_r:i filmskffra iirralen ' | ali itrralke.
j k«-l je. 'In bimIo detektivi pre- 1 |isk:?li natančno vse ino«roee sle-juove in <la bo ]>ozval on priče v 1 | sv*- j urad 1" <•<• bo obstajala rep- ■ ni«-na potreba za t-».
Oprav n:> > uradtiiki šerifove-urada ter policiji- izgubili upa-j .m i.;, izjavl jajo veiuiar. da je ta j >!iii'-aj eden m.jbolj presenetljivih,) i kar jih imeli kedaj v rokah, j ! Ktia.ivt dni jn>teklo izza easa. t ko naišli truplo umorjenega ravnatelja in uradniki, prnleljeni i: ;»mu delu. ><- bili neprestano noe , in dan zapo^Vni s ;ejn slueajem. ! a dosedaj ni><i naši: še ničesar, kar bi obetalo dovesti do pojas-r:fve te«_ra skrivnostnega umora.} Vsled so morali priti pola- j sroma do prrprieanja, da se naj-j brž ne bo y»osreeilo izslediti res-! r.iene«ra morilca Taylorja.
PHOHIBICIJSKI AGENT UBIT. |
-
Dnnlow, "iV. Va„ 13. febr. — William Mead, državni proliibi-eijski agent, je bil ustreljen na železniški postaji dve milji od tukaj tekom pretekle t;«?1!. Streli, ki so ubili asrenta. so prili iz nekega grmičevja, ki se nahaja v bližini postaje. Mead je hotel ravno sesti v vlak. da odvede v pro-hibieijski glavni stan tri kotle, katere je bil zaplenil preko dneva. Takoj je bila alarmirana eela okolica in organizirana je bila posa, da ujame morilca ali morilce.
Mead je bil prav posebno n s trajen in odloecn v zasledovanju kr-šdcev prohibicije in vsled te?.ra le malo priljubljen pri ljudeli.
VINOREJCI IMAJO
VELIKE DOBIČKE
Eankir iz San Francisca trdi, da j je pomagala prohibicija californi j skim vinogradnikom.
Oprav je ]ir<■ 11ibicija škodovala .... * i lalifornijskim izdelovalcem vina. ■
n»> teira ne more trditi n vinogradnikih te di-ave, soglasno z izjavo Amadea Giannini. prt^dsedni-ka italjansl-.e banke v San Fran-eV-eo. o I-;ater; trd", da je naj-\ eeji finan<~:ii xavoil zapadno otT < iiieaua. Mr Giannini se mudi začasno v Xew Yorku, odkoder bo odpotoval v Evropo.
— Sadjerejci Kalifornije so bili Ma 1921 deležni velike prosperi-tete. — je rekel bankir. — Isto pričakujejo tudi od tekočega leta. Proizvajalci žita in živinorejci pa >e nahajaj" v stili težkoeah kot poljedelci v vseli drugih državah. Upajo. pa. da se bodo razmere polagoma izboljšale.
-- Tekom leta 1921 so bili proizvajalci 2rr< zdja "ni. ki so imeli največ d ob if k a od svojega dela. ^•tirikrat toliko so dobili za Tono svojt-jra pridelka kot kedaj preje. Ko bila veljavljena prohibicija. je prevladovalo po eeli Kaliforniji naziran je. da bodo proizvajalci gi*ozdja uničeni. Zgodilo pa se y nekaj ra\ro nasprotnega. Pro-dali so vee grozd .j a kot kedaj po-Jprej, ko ni šc vedel svet za ime i ^'olsteada.
I — Večino teira prozdja se je j izvedlo iz države in mesto New j York je spadalo med največje od-j je?jaalce.
--
ŽIVILA SO ŠE VEDNO 41 PROCENTOV DRAŽJA.
Washington, T>. <\, 13. febr. — Iz statL«*ike. ki jo je objavil delavski urad, je razvidno, da plača ameriška gospodinja za živila Še vedno 41 odstotkov več kot je plačala leta 1913.
JUŽNO - AFRIŠKI MAJNARJI SE VRAČAJO NA DELO.
Johnstown, Južna Afrika, 12. februarja. — Danes zjutraj so se vrnili delavci v rudnike East Rand City Deep Mine. Delodajalci so deloma ueodili njihovim nali te vam.
Zčna predsednika Hardinga v obleki 44girl scouts'Ona je tudi
načelnica te organizacije.	•
IRSKI POLOŽAJ JE ZOPET BOU NEVAREN
Bitka v Clones je isnova ogrozila položaj na Irskem. — Razlike med fakcijami bolj akutne.
Dublin, Irska. 13. februarja — Odhajanje amrleških čet in drugih vojašk;h sil iz Dubiina je bilo danes na nepričakovan način prekinjeno. Odpovedalo s** je nam !"(■<* odhod parnikov, ki bi morali < dpluti v Tiolyhead in Liverpool, z oddelki vojakov na svojem kro-mi. Domneva se. da je treba pri-Msovati to dojrodkoEi. ki so se za-"•išili na uisterski meji.
London, Anglija. 1!. februarja. Položaj na irskem, k" se je navi-d».z izboljšal vspričo prizadevanj Griffitha in Collinsa. da dosežeta oproščen je ujetih 1'lstercev. je poslal z^ipet akutno nevaren vsled bitke, ki se je završila v soboto v Clones.
Dublinski poročevalec Timesa pravi, da je sletlilo velikansko presenečenj:* novici o spopadu, tekom katerega so bili štirje uisterski konštablerji ubiti, osem nadaljnih ranjenih in šest ujetih, dočim je bil ustreljen voditelj Sinnfeineev. Matiji Fitzywitrick.
Provizončna irska vlada je bila zelo vznemirjena, kajti ta zadeva je razbibi upanja, temelječa na amnestijski ■proklama'dji ter sklepu angleške vlade, da oprosti vse jetnike, obsojene radi zločinov, j izvršenih v Angliji iz irskih domoljubnih motivov. skrajno na-I petostjo se pričakuje nadaljnih j razvojev.
Poročila irltde spopada v Clones si nekoliko nasprotujejo. Ir-| ski republikanski vojaki v Clo-j nes in njih pristaši Izjavljajo, da niso imeli oboroženi in uniformirani uisterski ljudje nikake pra-viee priti na ozemlje proste irske države in da so se izpostavljali aretaciji, ko so storili to.
Poročila pravijo, da se je Fitz-pp'riek približal T'lstereem ter ;im ukazal dvigniti toke. Obljubil jim je. da ne bo nobenega nasilja, če se bodo pokorili povelju. Edini odgovor na njegovo zahtevo je obstajal v tem. da so Flster-ei ustrelili Fitzpatrieka. nakar so pričeli republikanci streljati.
KOKOŠJA SOLATA ZASTRUPILA DEKLICE.
Columbus. Miss., 13. februarja. Več kot tristo dijakinj Mississippi State Colege je zbolelo na pto-mainskem zastrupljenju. ker so zavživale takozvano kokošjo solato tekom preteklega večera.
Vsi zdravniki, kar jih je v Columbus, so bili poklicani v zavod ter se glasi, da so dijakinje izven nevarnosti, čeprav so nekatere še zelo bolne.
F.USKI TRGOVSKI ZASTOPNIK ZOPET V RIMU.
Rim, Italija, 15j. februarja. — Trgovski zastopnik sovjetne Rusije, Vorovski, se je vrnil v Rim. V Moskvi se je m ud d le malo časa, kjer se je posvetoval z vlado. On bo eden vodilnih delegatov sovjetne Rusije na konferenci v Genovi.
KABINETNA KE2£A — VZROK ZAVLAČEVANJ A.
Pariz, Francija, 13. februarja. Ker kabinetna, kriza, še dosedaj ni i ešena. bo najbrže potreba, odgo-diti sejo zavezniških finančnih ministrov, na kateri bi razpravljali o reparacijah.
Seja se toliko časa ne bo vršila, dokler ne bo imela Itrflija stalne \lade.
V taborišču princa iz Walesa, Gwalior, Indija, 13. februarja. — Govor lorda Ronaldshav na banketu strokovne zveze v Kal kun rosi vse znake, da je bil dogovorjen a- imenu cesarskih oblasti. To teorijo potrjuje važnost, katero očividno pripisujejo temu govoru vsi oni. ki s.> odgovorni za. kroženje informacij v Indiji.
Zanimivo je vsled tega. opaziti, da je stališče, katero je v zad-: njem času zavzela indijska vlada., ono. na katerem je sTala domača j vlada že davno. Besede governer-ja iz Bengala so odlične iti jasne v tem oz i mi:
— Ril bi višek nespameti zapreti oči vspričo re-roti položaja, pred katerim stoji m le vlada, temveč družba v najširšem pomenu te besede. Zaželjivo je obrniti pozornost na to. ke»- je očividno še vedno dosTi ljudi, ki še sedaj kljub vsemu, kar se je zgodilo, kljub nasilju, ki j«' irlavni znak takozvanega ne-kooperativnega gi banja, ne razumejo resnosti nevarnosti. ki preti deželi.
Težko bi bilo jasnejše irovoriti s stališča moža, ki n..<i take »mI-govornosti kot ravno lord Ronaldshav. Xesreea pa je hotela, da so bili prav do sedan jetra časa izrazi, katerih sta se posluževali obe strani v tem boju postave rroti anarhiji. jKivsem napačni. Nobena reč ni stvari Ciandhija jii-ipoinogla v vt^čji meri kot izra-ri prost ovoljei"nekoopera-tivci" ter '"eivilna nepokorščina v masah".
Iz govora lorda Ronaldshav j«1 razvidno, da namerava vprizoriti CJandhi javno in krvavo usta jo preti angleški nadvladi.
Edinole pr.tom zaključne in čast : ne uravnave s Turčijo je mogoče ■ zalreti upor v Indiji in dogodki, j katerim je bil poročevalec priča tekom zadnjega leta. so jra le potr- | drli v tem naziranju. Ker pa se to j uravnavo vedno zavlačuje, si je f priborila pot v ospredje enako bi- ■ s ven o važna potreba. — namreč j»oterba, da lie bodo ostrje brez t uspeha prednosti, ki bodo posledica častne uravnave z glavno ran. bamedansko silo. namreč s Turčijo.
X gotovih ožirih je Indija prav tako tako daleč od Anglije k*ot je bila v dnevih Tztočno-indijske kompanije Kljub baklom in par-nikom vzame ljudem v Ansrliji skoro prav toliko časa kot takrat, da spoznajo procese, ki se za vršil jejo v Indiji od meseca do meseca ter zavzemajo v Asakeni slučaju drugačno obliko.
Pred enim letom je bilo resnič-| no. da so talfo indijski kot moha-j medanski agitatorji pridigoval! upor in da je bilo vprašanje kali-fat eno izmed najbolj odličnih vzrokov nezadovoljstva. Danes pa je upliv mohamedanc-ev. katerega smatrajo oblasti za glavni vzrok zadreg, ki se neprestano pojavljajo in ni več straženje svetih pro-" štorov aH osveta radi dogodkov v
ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"!
Te zanimive knjige imaao Se ; malo v zalogi. V nji so najboljši 1 članki za sodobne razmere. Kole-' dur stane s poštnino vred 40 cen-1 tov. Vsak, kdor ga je naročil, je ' bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je čas.
Slovenk Publishing Company, 82 CorUandt St., New York City,
Amritsarjn. k i vzbuja najgloblji antagonizem med nasprotniki An* glije v Indiji
Gandhi je danes 1-- orodje v ro. k ah mohamedanskih ustašev. ki vodijo eelo za«levo od|X»ra proti anjrleškim oblastim.
V Angliji prevladuje naziranje. da mora priti preje ali sleje do razdora med Ilindu-ji in moha-medanei. ki so seda i zvezani v svojem odporu proč i angleškim oblastim. Resnica je. da mora priti enkrat d«, razkola in razdora med tema dvema skupinama, a Treba je {»misliti, da bo lahko prišel ta razdor prekasno.	A
Mohainedanski voditelji •j-iha-A nnja. v kojih rokah je Candhi™ >ji j>o orodje, nočejo ničesar drugega kot ustanovitev neodvisno indijske države.	•	ti
—	Mohaiuedan>k" indijske dr- I žave.' — vprašal {»ročevalee 1 enega teh vo,Iiteljev.	I
—	Gotovo, se je irlasil od- ■ govor.
FSI BODO IZVOHALI ŽGANJE-KUHE
Washington, I). <\. l:i. febr. —■
Komisar Ilavnes j> >poroi"il <la-ees zveznemu prohibieijskemu ko-misarju za tV-lorad>. naj st nabavi nekaj nemških polieijskih psov, ki imajo ba;e v«-lik talent za zasledovanje butlejrarjev in tajnih živali jekli ho v.
Tak p<*s zavoha žganjeknil >«r j.* na razdaljo pol milje.
O POTOVANJU.
potovanje spomladi, poleti in zaeetkom jeseni j»- dnu;; raz-1 red na prekoeeaiLskili parnikih že ! več mesecev naprej razprodan. Že ' sedaj je težko dobiti prostore dru-j *rega razredi i za junij in druge jrresece. Le malo {>r«>>torov j* še l«a razpolago. Kdor b: tedaj hotel . potovati prihodnje mesece v dru-f g» m razredu, naj nam takoj na-j znani, da r.ia preskrbimo prostor. Frank Sakser State Bank.
Pošiljateljem denarja na
znanje,
*
Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s j>odpi-s^-m naslovijenea ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo zn-| r. a prej več razpošiljali dosedaj ! običajnih obvestil z označbo dne-| va, ko je bil odposlan denar iz Ljubljane r.a zadnjo po?to. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne 5. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovijenca oziroma njegovega; pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v I jnbljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih ted-I nifc od dneva, ko smo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhi-
]
tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplfičan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do seri a j.
Spoštovanjem
Frank Sakser State Bank.
"GLAS NARODA!*
•LOVENIAH DAILY
—■■nil nnusam cmm
M mrwmr*f±
flUMI IAKHH, Pl MUl^	LOUlt BCNBDIK, TruMlV
riM« mt ■min— M um Cwpwrtlw anl Artwm *f Am*« OffleMni «■ Cortlanrt Itrut lwm> ot MtirintUw. W*w York Ctty. N. V.
"OIm Narod«" kduj« w>mU ten IsvumM natelj In pomen Ikoo.
————i ■ 1 Ca M> ««ij« Ud u Aintftlca Za N«w York ata coio lota WTM ta Canada HJI za pol lata ca »m lata |U»Za ltww»t»o sa oalo tow ta 4oCrt iota_>14»_aa po« loto_W»
• k A I N A H • 9 A
^^	tvalffi d da^NW*) ^
UbatKptHn yaartr MjW	_
Adoarttoomonta on AgrMmtnt.	___
>I|11 fcroo nodptaa ta MteM« aa m prioMaHJo. Dooar aa| m Macoro« »a-
BM po kfooor Orter. Pri Ufiumbl kraja narofinlkOT piniteii, te aa aa»
to«J puli M%aM8a Mayd te hftr«]o aeJ4cmo tadomfta.
O L A S N A M O D A M Coruand« Mrtd, Borou«fl Of Manhattan. Now York, N. Y.
Tk>«phona: Cortiahtft tXT% _
GROB SHACKLETONA.
Sir Ernest Sliackleton, katerega so gnali v ant-artirne j)okrajine zopet in zopet neki "glasovi", kotj jili je imenoval on sam, je slutil,- <la bo umrl na eni svojih ekspedieij. V takem slučaju je hotel biti pokopan sredi zasneženih puščav ter obvestil svojo ženo j o tej svoji želji. Sedaj se bo izpolnila njegova želja. Lahko bi bil deležen groba in spomenika doma, primernemu njegovi slavi. Sedaj pa bo ležal na angleškem pokopališču v (jiytvikem, v Južni CJeorgiji, na pokopališču, na katero se ozirajo s snegom pokrite gore.
Južna Georgija jo v sub-antartienih vodah, r>00 milj severo-iztočno <><l Slonovega otoka, kjer se je morala večina posadko ponesrečene lad i je Endurance boriti z mrazom in zimo ter čakati na rešilno akcijo po-, veljnika. Nobenega dvoma ne more biti, da so težko-I če, katerim je bil izpostavljen v odprtem čolnu s petimi svojimi tovariši tekom nevarnega potovanja v južno Georgijo in pozneje tekom pohoda skozi 38 ur preko snežnikov, izpodkopale njegovo močno konšti-tueijo. Usoda je hotela, da je umrl na krovu svoje ladije Quest, zasidrane nedaleč od mesta, kjer bo sedaj pokopan.
Primemo bi bilo, če bi se na spominski plošči napisalo besede, katere je Ronald Amundsen posvetil njemu:	* ^	^MIMI
Njegovo ime bo vedno z ognjenimi črkami zapisano v analali antarktičnega raziskovanja.
Z njegovo ladijo Nimrod je dospela ekspedieija Shaekletona do 88 stopnij in 2'» minut, a majhni oddelek ljudi je bil na koncu svojih virov in pretila mu je usoda junaškega Scotia. Treba je bila dati jiovelje za povrat:*k. Nedolgo potem je prišel Amundsen na mesto, kjer so se razblinila v nič upanja Shaekletona.
—	Noben trenutek eelega mojega potovanja ni napravil name tak utis kot ta, — je pisal Amundsen pozneje. — Prišle so mi solze v oči in z nobenim na-poroir svoje trdne volje jih nisem mogel zadržati.
Velikodušni Amundsen je občudoval moža, kateremu se ni posrečilo doseči zaželjeni cilj. Ekspedieija Shaekletona pa se je medtem vračala in le štirje so preživeli grozoto nepoznanega Antarktika.
—	Vsakdo, ki čita dnevnik Shaekletona, — je pisal Amundsen, -— mora občutiti brezmejno občudovanje do teh štirih junakov.
Njlli voditelj pa bo spal sedaj pri vratih, ki vodijo v antarktične pokrajine.
Lloyd Gerge za zvezo s Francijo.
Kakor por« m" a Atr**nc<» Tla vas \t. Cannesa, v e^nije spomenica, ki j«» j*' Idovd Oforjje izrr.eil nfslavli« Briamln l«<laj francoskemu intn strskemu predsedniku. mi*d drugim t o-le; Angleška vlada želi. tU lvonf«'ri .»a v Cunnesu jasno izrazi, da sta Anglija in Francija v miru ravno tako zedinjenl, kn-]-op "ta bili meri vojno. I*o mnenju nngleške vlade obstoji ta v Franciji dva vzn.Tci »a bojazen. Prvič ve vznemirja javno mnenje Fran-< i je glede reparacij. Francija si prizadeva vzpostaviti svoja opusi ošena ozemlja. Za to potrebno rr.oto more in mora plačati Nem-eija. V drugi vrnti se vznemirja francosko javno mnenje radi bodoče varnosti Francije. Prebivalcev je v Franciji še vedno za 20 milijonov manj kakor v Nemčiji. Potrebno je za Freneijo. da se rjetio in nemško prebivalstvo žena«" it a. da bo njeno ozemlje zavarovano. A'i i Anglija ima resne vzroke za vznemirjenje in nezadovoljnost. Njena trgovina je bila ravno tako uničena kakor — francoska tla.
Anglija ima dva milijona brezposelnih, katerih vidr/avanje zna mi na teden dva milijona funtov ftfrfiflpov. Francija trpi manj vsled brezdeliee in propada mednarodne trgovine. DrugI narodi F.vrope pa trpe vsled vojne ravno tako, Jmkor Anglija, Italija in
I-elgija. V srednji :n južni Ivro-pi je polom in zmešnjava normalnih funkcij gospodarskem 'i-\Tjenju Se znaeilnejša. Milijoni ljudi živi v po manjkanju in be<5i. Uusija se oori z gladom. Tr eleseskih razlogov in interesov lastna i-ra blagostanja je neobhodno po-, trebnn vzpostavitev Rusije. Velika Britanija poživlja Francijo k sodelovanju pri tej veliki človekoljubni nalogi. Vsako odlaševa-nje bi imelo za posledico ogrožanje civilizacije. Angleška vlada mora znati angleškemu ljudst.vu povedati, da bosta obe deželi ko-rakali skupno, da obnovita, gospodarsko organizacijo Evrope in splošni napredek. Kar se tiče reparacij, je angleška vlada pripravljena držati se sklenjenih do-govorov. Varnost Francije zoper vpad sovražnika smatra Anglija kot zadevo, ki se tiče tudi njenih lastnih interesov. Anglija je radi tega pripravljena sprejeti obveznosti. stopiti Franciji ob st.ran s svojimi vojnimi silami, ako napade Nemčiia Francijo, ne da bi ta izzivala. Taka jamstva ne bodo le dosegla varovati Francijo nemškega vpada, temveč bodo por-; točila, da bo nemški narod skrajno ne ver jeter. Nemčija ne bo sanjala o revar.ži, ako bo zagotovljena, da se bo Anglija v bodoči vojni borila na strani Francije. 'Ofenzivna in defenzivna zveza bi
Poroke.
Na Brezjah se je poročil ?Lm-nazijski suplent Alojzij Žitnik z gdč. Kristo Gorjan.
V Vojniku se je poročil trgovec) in župan Julko Kovaču* z gospicoj Marico Cvarovo iz Celj^
Izvrševanje službe granicarjev ob italjanski meii.
Lopar graščine Sirežnik. Franc | Strle, ki službuje sedaj v I.-eskovii j dolini onkraj demarkaeijske c"-rte,| ima vsled službenih opravil na o-j beli straneh za prekoračenje meje' potrebno legitimacijo, veljavno za (eno leto. Po službenem opravilu je prišel v Snežnik. Kupil si je ob tej priliki-v Starem trgu par kil mesa, ker itna iz Leskove doline okrog C ur hoda di> prvega mesarja. Oh meji v Lokvi nad Obrhom ga ustavi graniear oddelka v liab-iii -polici, nastavi mu puško na prša ter zahteva od njega 100 dinarjev, ako hoče prekoračiti mejo. Nahrbtnik je moral položiti na tla. Logar se je končno moral vdati, če je hotel biti v nedeljo pri svoji družini, in položil je poleg nahrbtnika na tla bankovec za sto dinarjev. Isto se je dogodilo Jakobu Baveu, katerega 3© tudi kljub legitimaciji šele potem, ko jim je dal 100 dinarjev, pustili čes mejo. Zadeva naj bi se preiskala in krivce kaznovalo. Ako se bo meja na ta način stražila, je bolje, da ni ob meji sploh nikogar.
O naših vojnih ujetnikih v Rusiji
naznanja 11 Slovenski rdeči križ" sledeče: 41 Slovenskemu rdečemu križu" se je sporočilo, da je leta 1920. v Novem Nikolajevsku, gu-bernija Tomsk, Sibirija, prigodom tifusne epidemije umrlo več jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Med temi sta bila Slovenca podčastnik .Mihael Dubravec od 37. topniškega polka. let star, iz Tolmina, in Jakob Dolenc od 10. t renske divizije, 30 let star, iz Studenca. Sorodniki teh dveii umrlih vojnih ujetnikov se tem jxitom o tem obveščajo « pripombo, da jim "Slovenski rdeči križ*' v Ljubljani. Mestni trg st. 11, lahko preskrbi mrliške liste, ako temu za to vpo-šljejo znesek 50 kron. Dalje se naznanja, da se prilikom železniške nesreče pri transportu invalidov 4 km od Jekaterinburga, 1'ral. dne 30. septembra 1920 pc ti osrečila Slovenca: Brumek ali Sumer Franc, sin Ignacija, od 27. domobranskega polka, iz Št. Iiuperta, ter Fischl Ignacij, sin Ivana, od 15. H. I. polka, 47 let star. iz Ra-stoke-Privide ( ). Glede t^h se ne morejo preskrbeti mrliški listi. Nasprotno so pa glasom poročila nekega se v r a? a joče ga vojnega ujetnika bili ostali v Rusiji v jeseni leta 1920. živi iu zJravi ti-1« Slovenci: Stanko Gaberšek, 27 let star, in Mencin, .'10 let star, oba ix Ljubljane, ter Martin Rabič, 41 let si ar, z Dolenjskega. Vsi trije so morali še ostati v Krasnojer-sku, kjer jih je mestna lioljševi-ška vlada zadržala iz naznanili vzrokov. V niestu Vladivostoku je ostal krojač Bohinc, 35 let star. V mestu Sa i gonu. francoske kolonije Indo-KLne, Azija, je v mestni bolnici umrl 25. marca 1921 Lovrenc Piskal, 25 let star, iz Maribora.
•OB*' - /	tWBZ >
Nesreče in nezgode.
Franc Erbežnik, delavec, v vevški papirnici, je hotel v stroju prenieujati nože. V to svrho je stroj ustavil. Pri odnehavanju vijakov mu je-padel nož na neki vijak in odtani na sredinec desne roke in mu ga odrezal.
Ko je posestnikov sin Ludovik Jarc iz ('rne vasi popravljal konju komat, se je prsna veriga odpela in ga s tako silo udarila po levi roki, da se mu je zajedla v meso.
Krošnjar Jovo Bulic je prodajal razno sukno v okolici Grošup-Ija. Ko je v neki hiši pospravljal blago raz mize, se mu je tamkaj
ležeča šivanka zapičila v palec desne roke in se zalomila.
Josip Custar. delavec v Verne-jku pri Lit'ji, je streljal s pištolo. Strel je r a/nesel cevko in je pri-I šel C ust ar pri tem ob palec leve roke.
Anton Haibjan. posestnikov sin iz Sel a, je ra potu s hriba spodrs-| lil in si pri padcu poškodoval 110-!go v kolenu.
| Marjana Trilar, tovarniška de-ilavka v Tržiču, si je na zledenelih j tleh zvinila levo nogo v stegnu.
Lepega prijatelja ima
Krojač Josip Budnar iz Št. Vida pri Sti<*ni je št-l z nekim znan-jeem po vasi. Srečal ju j<- Budnar-Ijev prijatelj Alojzij I>>žar, poses!-Jnikov sil! iz Kt_ Vida. Ko ga je 1 Budnar jev s-jiremljevalec zagle • dal, se ga je tako prestrašil, da j«; urnih krač pobegnil. Imel je na.ni-[reč slabo vest, ker je poprej l/o-jžarja Izzival. To pa je Ložarja j ujezilo in je zato zlil svojo jezo 'r.a povsem nedolžnega Budnarja j Napadel ga je s krepeleem ter mu prizadejal precejšnje poškodbe.
Aiera kapitana Mlakerja,
ki mu je stanovanjski urad v Mariboru odpovedal stanovanje, kai je tega tako razburilo, da je \ živčnih napadih streljal .proti vsakemu, kdor se je hotel približati njegovemu stanovanju, je seda. rešena in tra lx> stanovanjski urad pustil v njegovem stanovanju.
Pekovski mojstri v Ptuju
so sklenili, da se ne bodo več i/, delovaje zemlje in pecivo po 1 K temveč samo po 2 K. zato pa bod< še enkrat težje kakor doslej.
Iz zdravniške službe.
Dr. Ljudevit Sinko vie je imenovan za sekundarija na kirurgič nem oddelku javne bolnišnic« v Celju.
Samomor v mariborskem hotelu
Svoječasno se je poročalo, da jf v hotelu "Dunaj*' v Maribon neki neznanec skočil h. prveg; nadstropja na cesto in dobil ]>r It^i težke poškodbe, da jim j( kmalu podlegel. Tujec se je v tuj -ko knjigo vpisal za Jovana Ra deca. Ker jia je obstojal sum. d^ to ni njegovo pravo ime, je bik uvedena preiskava, ki je dognala da je Radeč identičen z redovon jJusufom Efendičem, ki je pobeg I nil od 41. pe.špolka iz Osjeka tei našel tragično smrt v Mariboru.
Čarovnik pred sodiščem.
Pred mariborskim vzklicnim se natom se je vršila zanimiva raz (prava proti 6o!etnemu čevljarji Vineeneu Majerjn iz Razganja pr Mariboru /aradi čarovništva. Ma
jer je ziii.i"« .'arovnik, h kat^remt: so se zatekale "zlasti lahkoverne ženske, iskajoč ]>r»moči proti i)ija-itim možem in drugim nesrečam Majer je seveda neumne ženskf pošteno oskubil. Pobral jim je pr .stane, uhane in druge vrednosti, ne da bi jim mogel kaj pomagati Kljub zatrjevanju zagovornika , da je Vineene Majer znan tele pat. ga je sodišče vseeno obsodila na mesec dni zapora.
Pomanjkanje vode v Mariboru.
V Mariboru vlada že več mese-j'*ev občutno pomanjkanje vode. Ker se je v zadnjem času pojavile I več slučajev obolelosti na želod i en, se je skušalo ugotoviti vzroke j in se je pri tem dognalo, da vodo-; vod-črpa vodo iz Drave. I'vedenji J je preiskava.
j Ponočni napad v Ljubljani.
! V 'Strelki uliei je bil od ne-i znancev napaden delavec Maksr [štrukelj iz Otepanje vasi. Napa jdalci so ga -pobili na tla in ga [vrgli v cestni jarek, v katerem je [potem obležal, pozneje ga je na j šel mimoidoči stražnik, ki ga jc
oddal v bolnišnico.
Iz Slovenije.
ugovarjala britanskim tradicijam. Nasprotno bi se mogel garancijski dogovor, po katerem bi se Anglija in Francija borili ra-1 rac ob rami. postaviti zoper neiz-zvan nemški napad na francosko ozemlje. — Spomenica opozarja med Veliko Britanijo in Francijo, na potrebo popolnega sporazuma »Jospodarski polom srednje in južne Evrope je za sedaj najres-nejši faktor a- vprašanju evropske trgovine in se ne bo mogel vzdržati, ako se ne odpre svet«.
-(produkcija in trg Rusije. Angle-
-	ška vlada predlaga nastopni dve i načeli: 1. Vsi narodi se morajo
-	obvezati, da se vzdrže vsakrsne —-
-	propagande, ki bi mogla izpod-^ kopati red in politi'-ni sistem, ki i r.bstojita v drugih državah. 2.
Vse države se morajo zavezati, 1 vzdržati se vsakršnih napadov na a svoje sosede. Angleška vlada želi pojasniti v;:a vprašanja, v kate-„1 s rili bi bilo možno nasprotstvo — s ! med obema državama
Peter Zgaga
1 'Hrvatje nameravajo napasti i Reko" — pravi neka. brzojavka ' : iz Londona.
i t'e v imenu jugoslovanske via-; j tie ali na s%ojo lastno pest. ni v) ; brzojavki omenjeno. ; Jaz jako cenim narodno na v-1 j dušenje,-ker je lepo v vsakem o-j
•	žiru. Vendar bi zaenlvrat nekate-! . riue Hrvatom priporočal, naj se ( ; bolj brigajo za lielgrad kot pa za
i Reko iu Dunaj.
i ■ •;** i Skrivnost Taylorjevega umora
! zaenkrat še ni pojasnjena. In naj-
1 brže tudi nikdar ne bo.
j Pomožni tlržavni pravdnik je .
inamm* rekel. <la te skrivnosti ab-^
>!utn<> ni mogoče, razrešiti. Poli-j
, ^ ija in oblast -ii <i«li s tem jako j
1 slabo izpričevalo.	i
j Ce bi slu ei-j no kak komunist ■
j umoril Tavlorja. bi ga zasledovali j
prav do Moskve terfci se ne plašili
j nil; časa niri denrrja. da bi gaj
'končno spravil tir električni st«»l.;
* * ' . i
. Prava demokratična država je j
, (.na država, v kateri dobi narod j i tisto, kar hoče, ne pa tisto, kar ■ j mu dajo.
* »
*
j V prejšuili ''Prat kali" je bil j takoj za meseci * Rodopis na"",
•	\ ladarske hiše llabsbnržanov".
V sedan jih ie pa ' Rodopis naše vladarske rodbine Karagjorgjevi-j.Vv".
' j To je pa tudi edini ra^doiVk nuMi
{tedanjimi in sedanjimi 'Pratika- j * * *
j V New V' rku pnr.nam jako van- j
i demo Slovenko, ki ima s svojim (
! fantom že dva nezakonska otro- i i 1 ;,ka.
i — Zakaj Ve pa ne pf»ročiš žnjim ? J— so jo vprašali nekoč. ■ j — Zato, kei mi ni simpatičen :! — se ie crlasil odtrovor.
!j * - •
, V Nemški Avstriji je 1 rasno '. > i vi jen je.
' ('e naročiš kaj z Dunaja, mo-. ;Taš poslati pol vagona avstrijskih , j l:ron.
>1 Naročeno blago li pošljejo v k overt i.
* * *
Nesrečo naših prijateljev ve--(]iko lažje prenašamo kot pj sre-
",<"'» naših sovražnikov.
• •
I	•
Neka stara slika ,-e bila v New
|Yorku prodana za petdeset tisoč
', dolarjev.
! Bog ve. koliko je stala slika.
1 ko je bila nova ? i ■ *' i * * *
^ Mil jonsko mesto, vse v zastavah,
i vse v veselju in navdušenju.
. | Cerkev svetega Petra v stotisoč
L' mil jonskem sijaju. Kardinali z zla
iti mi verižicami, novi papež s tiaro
.»na glavi. (S t-eno enega samega de-
i, n.anta v tej tiari l i bilo mogoče
- i-asititi na lisoče ruskih otrok.)
j Švicarska garda vsa v srebru in
;/:Tatu.
j Kadilo, slavospevi. podba.
j Če lii l)il Nazarenec navzoč, bi t -- - --■ze nic ne mogel verjeti, da mu
■'postavljajo namestnika . . .
i' , ■* ' * j In "Amerikanski S'ovenee." se
je razeeperil:
* r '' Zak 1	kal ol it-ar.i:
j na skali ridan Rim stoji.
Komur Jc Pot-er-skala. var,
j ne unič-i en noben vihar!
Zatorej naj naš spev doni.
'i	doni krepko na vse strani, -1
j	ce tudi peklo se odpre:
j	Od Rima ne!"
Sugnalnnttttsfea	SCatnL Srlmnta
Ustanovljena I. 1538 X^ftS^clp Inkoroorirar*« 1. 1900 GLAVNI U7.AD v ELY. MINN.
Glavni »dbornikt
Predsednik: RUDOLF PERL)AN, i«3 K. lS5th St.. Cl^elaid, O. Podpredsednik: LOJIS BAl-ANT, Box 106 Pear! Ave., Lc.'aln. O. Tajnik: JOSEPH PISHUCB, Elv, .Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik relzp:aCani"n imirtnir.: JOHN M< »VERN, 5*J4 Ek 2nd A*«^ W. Duluta, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Tr. JOS. V. GRABEK, S43 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, P».
Nadzcm'. odbar:
MOHOR MLADIČ, 2603 So. l^wndaie Av*, ChioaRo, I1L FRANK SKRABKC. 46^ Wastiingvun Strwt, l*euver. Cola.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GRECOK J PORENTA, Box 170, Black Diamond. Wiil^ | FRANK ZORICH.	St. Clair Ave^ Cleveland. O.
'/združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., Roetdale. Jollet. I1L PALLINE ERMENC, — 3rd Street, La Saile. 111. JOSIP STKLLfc, 404 E. U^a Avt-uue, I'u-t.Io, Colo. ANTON CELARO T')6 Market Street, Waukegan, I1L
-— Jednotliio oradno glwsUo: "Glas Narudm". 1-1-
V«»e Btvuri tikajoč se ureduili zadev kakor tudi denarne po?Hja-tvo naj se p«>5iljajo na davnega taj'-ika. Vse pritožbe naj »e poStlja na i>redseunika porotnejra odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se p<;£ikja na vrho^nepa zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vnem Jugoslovanom ca obitt-n pristop. Kdor i »usta t i clan te oreunizarije, naj ce zglasl tajniku blji>-ega društva J. S.. K., i Za urtaucvitev novih društev •e i«, obrnite iia kL tajnika. Novo d.uitvo lahko vetanovi z ti člani aU članlcaiuL
Iz Jugoslavije.
Število oficirjev v jugoslovanski' vojski-
1/ 1 »roiiTada i>.in. -. !*(» iz-
t - . . • - i nuMisirstva vojne m "ior:ia-
I •	- - - i - .» -i
!•<(_•<• i ma m o v nas« vojski* _ vo;-
\<vtii. generalov, 424 polkovni-'
i k« v, 4<i"J i).'xlnolk<»vnikov, 101)7 . - ■ i 'najerjev.	Kajutauov I. r:i/.n,-j
| da, 117*' kapitanov 11. razreda,
-1 ."> poror-nikov i:i 1~»'!t potl[)'»-i
i '<"•»>ik<>v.
Semensko žito za pasivne kraje, t
1/. lic irratla ji< /oč i. <la jf mi-nisti-sTvo za kmetijstvo in vot'o p.>-, 'slalo v pasivne kraje :{0UX) kur jerinona ;•» pšenice. (i;i k«>t selite r;>z<fe!i lne ! revne p . <-iel-
!
Južni keledver v Zagrebu
'"-futamji li-: pr :ui.ša -ii : » pi »jektirane nov«- stav'»e južnega i ioli dvi.ra v Zairreini tei* javl»--i i ■tla je ministrstvo sju)brae.*»ja [jtovetlaln zulanje stavbe. Ta, pie-! : poved, katera je gtdov-»	za-
'asna. ima najbrže svoj izvor v dr , jžavnili fin.tiieah. Načrt n-.>v«*jra k -. |iodvora. kakor se čnj ■ tle'o oi:;'--!nega slovenskega arhitekt;; C'os?a-ioerarie, o" eta. da i»o ena najlop-j l^ili. a tndi najinip-izantnejših1 •srav'-j Za greha. Stavna l>o zelo ori-i j^inelna v<led vis »keira stolpa s' [kupilo ter bo dr»minira!a n;»il v^:t jokohe k Želeti je. ila l»i jirišel na-j črt kljub vseni težavam čim prej( ;do izvršitve.
V železniškem vozu ustreljen roparski vodja.
| V osebnem vlaku med Slatin", ; m I'ukovico v Slavoniji se je ik!-| [igral razburljiv prizor. Orožniška j patrulja je v vlaku \*rsila revizij • ! potnih listov. Neki elegantno oble*!
cen pdnik se ni iuol'.-I I*i«ritixiii-l ati, vsled eesar ga je or žnik p i ( zval. da v bližnji postaji zapusti j vlak. Nastal j«* piv.pir iit potnik, j je potegnil iz žepa revolver, bo-j ; i t-č ustreliti ore/nika. ki p;i pot-
nikovo !ia.::n-r. ( j»az;l ter je naglo jo.ldsd sTi-e! ;.r .;i Mtv.naiuiiiu p >t-nil.U. Za.let \- sree se je potnik gradil na tla UgoV>vilo se je. da i.* )>:! poniik vodja roparske tolpe sranisavljevič-<'aruira, strah j eelega i a te kajšn jejrn okraja. Za-^leva se j«- prijavila državnemu ]»rav.lu»št vn v Objekti, ki je takoj i' e: IIo pre i.- i; a * < >.
50k .niča kulturnega društva.
| Zagrebu m* je vi sila proslava "»Oletnife obstoja " Hrvatskega pe-jtlagosko - književnega društva". Pri tej priliki je to ugledno znan-t veno drnšrvo izvolilo šolskega | nadzornika Pavla Klereta v 1'tnjn |-ra svejega d.»pisnega člana. L«-ta je natisuib» društvo :i4.-lt>s iknjig i I katerih jih je ju-odalo
l.ad 1s.|m;i«	nad H.H) K.
i
Cigan podkupil stražnike.
V Kar! i j ■ ta ukajšnji po]i-!t is':! -: r;- /ji k M i jo Car v neki ■ - <ibd	znanega tatu ei-
'jrana Nik.iliea. Poklical je hitro še dva *fraž:iika. nakar s» •lali nevarnega cigana in -a imali i v stražnic .. Cigan stražnikom I p.nudil :•,<•!> K. če ga izpfistč. P -n ud bo - » stražniki -prejeli in cigana i/, pustil j. V-i trije stražniki bili takej iz službe odpuščeni.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. L., Lancaster, Pa. — Kolikor
■:aiti je znano ne plačuje avstrij-
vla-'a s\ojim bivšim podani-
l\om n - ne odškodnine, prvič za-
. to. k'*r niso dotičniki setla i njeni i -i . .
j podaniki, drugič pa zato ne. ker nit' svj h ljudi ne more preživeti. V spbfŠr.em je bilo pa Vaše vpra-|.šonj<» jako netočno iu nismo mogli
:/. i.j -ga izprevideti. kakšno o<l-šitr. litino nameravale dobiti. Spo-. čite nam stvar še enkrat iu se .natančnejše izrazite, da Vai.-: bo-j;r.o zaino«!i tbjti bolj določen odgovor.
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 -$250.00
- VTuJKA ZAIX)GA PLOaC V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo zuiogo Demšjiib in.portiranih "Homokord" rekordov 4 Brezplačne cenike dobile pr*;
VICTOR NAVIN&K, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palačal
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Ha vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account;*'', (posebni obrestni račun). Vloge so zas?purane 2 najboljšimi tondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street,	^NK 5Al.SER STATE BANK
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
Pismo iz Bolgarije.
Pred državnim sodiščem se že ve«- mesecev vodi razprava proti članom bivaejra ministrstva dr. Radoslavova, ki so obtoženi, da so Bolgarijo i.apeijali v svetovno vojno ter .. tem zakrivili njeno katastrofo.
Zunanji svet posveča temu pro-eesu razmeroma le malo pozornosti. dasi daj.1 obravnava naravnost kaleidoskopično sliko bol-gr.rskill razmer pred in med vojno. Dasi je bdo že preje znano, tla je bil bivši car Ferdinand samodržec docela sJičeu nemškemu ^ iljeinu, vendar je šele ta proces do v-eli podrobnosti jasno pokazal in dokazal, da je v Bolgariji tako pred v;,jno kakor tudi meti vojnim met "že m odločevala edino in izključno samo volja Koburža-fia ki se v svojih ukrepih ni oziral niti na razpoloženje ljudstva, še manj pa na nasvete svoje okolice.
Jloslej ^e je splošno sodilo, da je Ferdinand vsaj začetkom voj-n" še krdebal, da-li bi se pridru-il Nemčiji in Avstriji, ali bi sto-jul na stran zaveznikov. Proces Kadoslavov pa spričuje. da j** bToburžan vnaprej bil trdno od-loeen, da se pridruži Nemcem in tla je samo čakal na ugoden trc-1'utek, da izvrši ta svoj sklep. — Pi i tem ga je predvsem vodila »na misel in ena neutesljiva želja da se maščuje nad Srbijo ra<li poraza ob lingalnici.
Kakor je pri vsakem procesu običajno, so bili tudi tu najprvo zaslišani obt<«/»*nci, v kolikor so tlošli k razpravi. Objektivno se mora priznati, da njihove izpovedi "niso prinesle splošno pričako-\anih senzacij Tudi njih nastop ni bil posebno jušnaki. Vsi brez i -jeme so seveda odklanjali vsa-I;o krivdo. ].iedstavljali sebe kot nedolžna jagnjeta. ali pa so skušali krivdo prevaliti drug na — drugega. N" lavno tega je soiliš-»*e jelo zasliševati svtdoke. in vse kaže, tla bodo izpovedbe prič nudila mnogo več zanimivosti, kakor pa Mihoparni in dolgočasni zagovori obtožencev in obramba njihovih pravnih zastopnikov.
Izme ddoslej zaslišanih svedo-l:ov je vzbudila največjo j>ozor-iit»st oseba generala Ivana Fičeva. General Fič< v je znan iz balkan-i ke vojne, kjer si je v borbi proti T.*rkom pridobil lavorjev ve-,nee. Ne more se trditi, da bi bil istega mišljenja kakor Kadoslavov, dko pa je začetkoma vojne fcvoječasiio stopil v njegov kabinet, je to storil, k»*r je bil prepričan, da bo iiolgarska postala ne-vtralna in se ne hi vmešavala v vojno.	'
General F i če v je pred državnim Notliseen izpovedal v glavnem to-ie:
— V kal inet dr. Ha dostavo v a s«*m vstopil začetkom septembra 1914. Storil sem to, ker mi jc dr. ICadoslavov slovesno izjavil, da bo njegova vlada čuvala v svetovni vojni največjo in najstrožjo nevtralnost. Dne S. septembra — 1914 si-in se udeležil prve seje ministrskega sveta. Pri tej seji sem imel zaupen razgovor z ministrskim predsednikom dr. Kadosla-vovim, ki m - je prosil, naj pri obči vanju s tujimi diplomati dosledno naglašam, da hoče Bolga-lija ostati ta vsako cono nevtralna. Tekom razgovora je vzel dr. Kadoslavov žepa |»olo papirja na kateri j? bil do zadnjih podrobnosti st stavljen načrt za — zvezo z Nemčijo. Izrazil sem svoje začudenje, poudarjajoč, da je la projekt v direktmm nasprotju z njegovo deklaracijo glede nevtralnosti. Dr. Kadoslavov me je pomiril rekoč, da je to samo projekt. ki je bil predložen v svrho j roučevanja, zato me je tudi prosil. naj o tej stvari ne govorim z drugimi ministri, ki ne vedo ničesar. da sploh eksistira ta načrt.
Kmalu nato sem poslal carju Ferdinandu referat o dogodkih na bojišča. V tem leferatu sem poudarjal, da je potek vojne drugačen, kakor se je izprva računala. Naglašal sem, da se je izjalovil nemški .naert, da porazi nemška vojska Francijo v 40 dneh ler pripomnil, da mora Bolgarska z o žirom na to stati na straži in se izogibati vsega, kar bi jo moglo zaplesti v vojno.
Kralj Ferdinand je bil s tem referatom skrajno nezadovoljen ter je izjavil, da se Bolgarija mora vmešati v vojno že radi tega. da se maščuje nad Srbi. Na to Ferdinandovo izjavo sem napra-—mu[ kratko epazko. da so čustva Kibi"svetovalci. Že takrat sem
Kozlovska kislina.
Gustav Meyrink.
^Malaga je čudovito lepa. Toda vroča.
Solnee tam ves dan pripeka na strme griče in zori \ ino. ki raste t.mi na pri rodnih terasah.
| prišel do prepričanja, da se je j kralj Ferdinand že odločil vsto-I p ti v vojno in se pridružiti Nem-jči.ii in Avstriji.
Ves ta čas sem mnogo občeval / diplomatskimi zastopniki an-jtante. V vseh svojih razgovorih sem podčrta val, da Bolgarija ab-, selutno ostane nevtralna. Tako se mi je posrečilo, da sem v kratkem času razprašd pri ujili vsako nezaupanje v kabinet dr. Ra-aoslavova. Pri neki priliki sem se ee.stal z italijanskim poslanikom f uehijem. ter se zapletel ž njim v politični razgovor. Tekom tega lazgovora ml je italijanski poslanik priporočal, naj se Bolgarija pod nobenim pogojem ne da zapeljati, da bi se pridružila. Avstriji. katera je že vnaprej zapisana poginu. O tem razgovoru — sem nato poročal tudi kralju Ferdinandu.
Ferdinand se je izjavi italijanskega poslanika krohotal mi ga imenoval "bedastega starca".
Ko smo krajem leta 1014 dobili municijo iz centralnih držav, sem postal pozTfren in jel sumiti, da se dr. Kadoslavov nagiblje na i emško in nvstrijsko stran.
Leta 191 •">., ko s> Rusi prodrli do Karpatov, me j » kralj Ferdinand poklical k sebi. Bil je doee-la obupan ter me sprejel z besedami : — Ako Rusi prodro v Avstrijo in ako antanta zmaga, potem ?em izgtddjen. — Iz teh njegovih besed sem sklepal, da se je kralj že odločil, da stopi na stran centralnih držav. Kasneje se je i apram meni izrazila neka ugledna oseba, da je za nas skrajni čas da s»» pridružimo Nemčiji in Avstriji. To na je dalo povod, da sem poiskal šefa kraljeve kabinetne pisarne Dobro vi č a ter mu izjavil: — Ako bo car poslušal ta nasvet, riskiia s tem. da bo izgubil državo in krono. Dobrovi«"-je seveda te moje besede takoj sporočil kralju Ferdinandu, ki mi j»' odslej jel kazati še bolj odkrito svojo mržnjo, kakor doslej. Naklonjen m: ni bil že od takrat ko sem se v balkanski vojni odkrito izjavil proti vojni s takratnimi našimi z-ivezniki Srbi in Grki.
Skoraj istočasno mi je dr. Ka-loslavov poveril nalogo, da se po-gi:jam z ruskim poslanikom Sa-vinskim V imenu iTusije je nam takrat Sa vinski obljubil kot nagrado za to, da se pridružimo an-tanti. nesporno cono v Makedoniji. črto Enos - Midija v Trakiji in korekturo meje v Dobrudži. — O pogajanjih, ki so sr vlekla do p ril a 101"» sem redno poroča T
Kadoslavovu. Dne 30. aprila 1915 ic general ^laekcnsen prebil rusko fronto. T;ste dni je dospel v Bolgarijo tu<?I general von der «"I"ltz paša. Posetil m .» je in mi rekel. da se vojna nagiblje h kraju n da je Bolgarska izgubljena, a-ko se takoj ne pridruži Nemčiji. Odvrnil sem mu. da se je po moji sodbi vojna je šel? začela in da <em. poznavajoč razpoloženje — bolgarsk eg.-t naroda, odločen na-protnik, da bi se Bolgarska me tavala v vojno. Ta razgovor s von ler Goltz pašo se je tudi sporo-il Ferdinandu, ki je nato z mano prekinil vsak? vezi. Meseca junl-ia 101."i so	zglasili pri meni
vastopniki antante ter protestirali proti temu. da bolgarska vlada dovoljuje prevoz munlcije iz — Nemeije v Turčijo. Ker o stvari nisem ničesar vedel, sem odre<lil preiskavo. Preiskava je ugotovila. da se je dejanski nahajalo na postaji v Plačkoviei 50 vagonov municijo za Turčijo. Izdal sem ukaz, naj s> ta munielja zapleni n prepelje v naš vojn! arzenal To se je samo deloma zgodilo.
V daljavi na modrem, tihem morju bela jadra. Kakor galebi.
Debeli menihi gori v samostanu Alkazaba so postali bogati in ponosni, bogati od samega jruLu-dra. ki ga pijo sami vojvode.
Kdo ne pozna guindra iz samostana v Alkazabi, — Tako ognjen takr» sladak, tako težak: po vsej .Španiji se govori o guindru.
Pa samo izvoljeni si ga nalivajo v drage c'aše. kajti drag je kakor samo tekoče zlato.
Ves bel moli tar.i samostan v nočno modrih sencah 'visoko iznad mesta in zadnji žarki ga zlate.
Pred leti so bili samostanski bratje tako revni, »la so morali iti prosit in blagoslavljat Mala-žane. ki so jim dajali zato za ubo-gajme malo mleka, ali sočivja ali jajc.
Potem je prišel novi opat padre Cezareo Oeariz. mili, ln jim je prinesel zemeljske sreče.
Okrogel je bil in zadovoljen kakor krogla, in koder je hodil, je širil veselo razpoloženje.
Vitke deklice iz okoličanskih vasi so kar drvele k njemu, kadar je on s po ved ova J. O kako so ga imele rade! Saj je tudi za najbolj vroče poljube dajat le milo
pokoro.
Balsa je umrl. trgovec z vinom in je za pust! i svoje malo posestvo pri samostanskem vrtu bratom l er mu je opat s svojo tolažbo tako silno olajšal zadnje ure.
Tn pa dre Ocariz je blagoslovil pokojnikovo posestvo. Odprl je sveto pismn in pokazal menihom tisto prispodobno o vinogradu. Tn bratje so kopali in kopali, da so se jim videle grude že čisto črne v žareči solnčni luči in da so go-rjaei oslov začudeni postajali na prašnih potih okoli vinograda in jih gledali.
E, takrat je še šle., ker so bili bi at je še mladi in suhi. in ko njihove roke niso tako zelo občutile žuljev.
Tam v senci pa je sedel opat in je metal krušne drobtinice golob-čkom. ki so prileteli na dvorišče.
Njegov okrogli, rdeči obraz se je zadovoljno smehljal In je pohvalno in hrabreče prikimal, če si je kateri izmed bratov odpočil in sj obrisal pot raz čelo. Tupatam pa je tudi groze tlesknil z rokami
r.ihi so mrmral L da je tako trdo delo obrodilo tako malo sadov.
Padre Cezareo Ocariz ni rekel niti besede in se je samo zvito na-' smelinil. če ie prišla ženska s pismi za naročila. Modra, rdeča, zelena pisma, z grbi iu zavito pisavo iz vseh krajev Španije.
Sele. ko je dospelo pismo z — dvora, s kraljevim pečatom! tedaj ni ostalo več skiito:
Vino iz samostana Alkazaba je postalo malaški biser. Kakor starodaven purpur. tako dragoceno je bilo. Z zlatom so ga odtehtava-1: in njegov vonj so opevali v pesmih in popevkah.
Vladarji so ga pili in visoke gospe so poljubljale kapljice z robov ča5.
Samostan je obogatel in kakor se je praznila klet. teko so se polnile skrinje r bogatim; zakladi.
Namesto stare kapele je nastala nova. in mogočen srebrn zvon "del Espiritn Santo ' je pel slavo Gospodu in njegov glas je zvenel nad dolinami kakor blagoslov.
Bratje so postali debeli in o-krogli in so komodno posedavali po kainenitih klopeh.
Kopali že dolgo niso več.
Grozdje pa je rasto Se kakor poprej, čisto samo od sebe. To je bilo menihom prav.
Jedli so in pili. samo enkrat na leto so šli v procesiji v klet s svojim opatom, ko je vrelo vino in so gledali mežikaje, kako je vrgel opat v vsak sodeč pol starega čevlja. To jfc- b»la vsa skriv-rost, kakor so mislili in veselili mi se s pobožnim starcem, ki je za to slavnostno priliko vedno seznl svoje lastne yevlje in jih lastnoročno razrezal.
Stari Manuel, jim je dostikrat pravil, da ni samo čevelj, ki napravi vino tako dobro, ampak da
še druge reči zraven. Usnje de-vajo skoraj vsi Malažani v vroči raošt. Gotovo so vzrok temu samo blagoslovljena tla podedovanega \ inograda.
Pa kaj je vse to brigalo brate: solnee je sijalo, grozdje je zorelo in dvomi dobavitelj je prišel točno vsako leto iz Madrida, vzel sodčke in plačal denar.
Nekega jasnega jesenskega dne je padre Ocariz zaspal tam v svojem stolčku pod murvo in se ni več prebudil.
I)oli v dolini so zvonili zvonovi.
in odnesli ro ga ven na božjo njivo.
.Zelena, revna, hladna postelja.
Poleg rajnih opatov je ležal.
Mavriška razvalina gori na vr-
pode za polovično ceno na svoje vozove.
Don Pedro Kibas čita in čelo se oni temni: Častiti padre se je — j najbrž zmotil in je poslal drugega vina. To vendar i i bil ti.sti gu-indre kakor prej. to je navadni Dulee del Color, kakor vsako ma-Iaško vino — so pisali iz glavnega mesta.
Vsak dan prihajajo pošiljatve nazaj. Polni sodi. K Lizbone, iz Madrida. Sar&gose.
Opat pokuša in pokuša in primerja. Nobenega dvoma — ni tistega eudovitega vonja.
Poklicali so starega Maimela, ta je pokušal in pokušal in žalo-s.no zmajeval z ramami.
Da, da. dobri stari don Cesnreo — ta je imel srečno roko. imel je več blagoslova kakor novi padre. Toda to se nc sme povedati glasno; menihi si to tihoma pripovedujejo.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v- družinah;
Omejite prehlad. Ustavite kašelj.
Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni boli z da ekosežr.imi posledicami se iahKO mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila.
Severa's Cough Balsam
(S-verov Balzam z—-r kašelj) lod-^omore pri navadnemu k a Siju, pomiri brankialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa'« Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehla^ pred ne se razvije. Cena 30 cenlov. Po vseh lekarnah.
Ali ste dobiti iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju ali' pa direkCno od	*
Velika Blaznikova Pratika
ZA LETO 1922.
20^ s poštnino vred.
Večja naročila:
100 pratik stane........ $12.00
50 pratik siane ........ $ 6.50
25 pratik stane ........ $ 3.75
Z naročilom pošljete tudi denar.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.
n. da l»i izvedela za naslov svojega brata FKANCA ZAK.KAJ-ŠKK, doma iz Podgoriee št. 6 I»ri št. r J ur ju na Dolenjskem. Drugi brat ANTON se nahaja že kakih 25 let nekje v Polo-j radi. France je pa tu tudi že 20 1 *t. (V kdo ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj sc pa sam oglasi svoji se-stri: Agnes K<>s n>j. Zakraj-1227 Kildare Sr.. Chicago, 111.	(13-16—2)
Don Pedro sedi eel? noči v svoji celiei pri čudnih reiortah in lue sveče meče senco njegovega osrro rezanega profila na apneno belo steno. Njegovi dolgi tanki prsti hantirajo z blestečimi stekleničl-cami z dolgimi tenkimi vratovi. Ciulno orodje leži okoli po mizi.
Španski alkimist.
Observanea je pozabljena, trud ni ubogi menihi spe globoko in trdno.
To ni dobro! Z belimi praški in rmenimi kislinami T.uciferja ne boš našel, ka- je zapisala molče-ča narava v zaklenjene knjige s svojim skrivnostnim prstom.
Vojvode ga gotovo ne bodo nikoli več pili. dobrega, dišečega guindra.
Zopet stoje sodčki v vrsti in polni so vročega mosta. V vsa-, kent sodčku je drug razrezan ee-'•elj. V enem je čevelj debelega
ee si je bil upal kak španski smr-1-avee preblizu ograj".
In ko je odzvonilo angelsko če-ščenje. in ko je vel z morja hladan. mil blagoslov, je dostikrat še dolgo sedel pod murvo in gle-
hu griča je metala na njegov — grob svojo senco. Veliko majhnih temnomodrih cvetk je bilo na grobu in ozka kamenita plošča: liequieseat in pace.
K bi
• lal v zaliv, kjer so se igrali valčki.
Tn ko so se zahajajoči solnčni žarki pomešavali s penami valov v blesteče, raztopljeno zlato, te-je postal'i vse tako pokojno in v temo se potapljajoče daljne doline so eakale in molčale.
Tedaj je did poklieati starega Manuela. vrtnarja trgovca Otera ki je poznal vse skrivnosti vinarstva kakor noben drug človek na svetu, in ga je poslušal. Murvini listi so Šumeli vsi v skrbeh, kakor bi bili hoteli prešurneti tiste tihe bt-eede. da bi jih ne čul noben nepoklican.
Z glavo je majal dobri opat, ko mu je pravil Manuel, da je treba vreči v mošt, ko vre. stare kose usnja, čim starejše, tem bolje, da se tako z\ iša aroma vina. —
brata Teodozija. v drugem celo čevelj starega Manuela.
Od m rt vetrn opata zadnji čevelj je tam v sodčku levo v kote.
Zopet, je prišlo novo leto. Me-r.ihi pokuša.70. Dobro je vino, an-pale guindre to ni. Samo en sodček je guindra.
Sodček v levem kotu. v katerem jc čevelj starega opata.
Tega pošljite kralju*
Ped ro Ribaš Sobri je mož mor-ne volje, ki ne preneha Iskati, poizkušati in primerjati. Pravi, da je končno rašel skrivnost. Menihi molče in dvomijo. Ne vprašujejo in slepo store, kar jim ukaže opat. Poznajo njegovo JfeTezno — st rogost.
Manuel zmaje z rameni.
Hlapci so zopet v samostanu, kopljejo in obrača io črne grude in obrezujejo trto. Bratje ne mignejo niti 7. mezincem, zopet so de-fvli in okrogli kakor poprej.
Tako hoče opat. Kadar pripekajo žareči solnčni Žnrki na samostansko dvorišče — A«kazaban. da murva pobeša veje. stoje ob meji rjave delilJee. v pianih mantiljah. stegajo vratove in hihitajo.	"Wi
V dolgih vrstah morajo ležati menihi na Irsrnih klopeh, potijo s«' reveži v težkih volnenih kutali v moreči vročini, debele noge i-majo v visokih čevljih, ki so poviti z debelim gumijastim trakom
Pedro Ribaš Sobri se je hvalil, da je zopet iznašel, kako se dela guindre. Mož močne volje je. k? ne neha iskali, poizkušati in primerjati.
Jaz pa pravim, di je vse zaman Tako kakor stari opat ne ho opravil nihče več.
•'< r je ministrski predsednik dr. Kadoslavov izdal ukaz. da se naj veliki del t« municije izroči Turški.' Ta dogodek je bil vzrok za mojo deniisijo, ker sem se prepri-d. da ne morem več sodelovat! • carjem in dr. Radoslavovom. — Ta izpove«| generala Fičeva je opravila na bolgarsko javnost velik vtis. saj je v Bolgariji mno-~o ljudi, ki Še do danes niso hote-' verjeti. <la je bila udeležba Bolgarije v svetovni vojni že vna-orej dogovorjena med Radoslavovom in Kohuržanom na eni trani in med Nemčijo ln Avstrijo na drugi strani. Precizne, vsak Ivom izključujoče izjave genera-Ta Fičeva. bodo mnogo doprinesle k temu. da bo vsa bolgarska ■avnost izpre\ idela. kje so iskati nravi in edini krivci za katastrofo. ki jc zadela Bolgarsko v svetovni vojni.
Ostro je zrl ?tarcu v obraz, ali go. vori resnico.
Ko je bilo že temro. ko je zašlo solnee tja za zelene griče, tedaj je rekel opat; — Pojdi domov sedaj, moj sin. hvala ti. Glej ;.e frčijo okoli hudičeve lastavke. — S tem je meril na netopirje. Teh namreč ni mogel trpeti. —-Tn blagoslov Device na tvoja pota : _
1
Potem je prišla modra, molčeča noč. s svojimi tisoči prijaznimi očmi in v spečem pristanišču so žarele iskre.
Leto za letom so viseli po latah težki, težki jrrozdi
Kako jc divjalo i^ besnelo mlado vino v kleti, kakor bi hotelo ven. na prosto, kjer je bilo rojeno*
Čisto malo sodov je bilo ln me-
Kardinal iz Saragosse je poslal mladega opata.
Padre Ribaš Sobri.
Zelo učen mož, globoka znanost študiral je pri jezuitih.
Bil je suh in imel je trdno vo-Ijo.
Konec je bil zlatih časov brezdelja. Hlapce so odpustili in zopet so se vzdihaje sklanjali debe-l imenihi pri trgatvi nad trtami v vinogradi:. Pozno v noč so morali klečati na kolanih In moliti, moliti.
V samostanu najstrožja observanea, svinčeno molčanje. Pove-Š.mih glav, stoje se morajo učiti bratje naizusl:
Non est sanitas in ravne mea. . .
Na dvorišču raste trava med kockami na tlaku in beli golobje ro odleteli. Iz pustih celic je čuti turobne reke: rnusquisquc carmen brachil sui vorabit.
Kadar zašije mrzlo jutro, lahko vidiš temne postave, ki gredo molit v kapelo in mrmrajoči glasovi molijo tam ob svitu sveč: —
Salve Regina. — _____ _______ •
Trgatev je končana. Strogo se je ravnal don Pedro Ribaš Sobri po receptih svojega mrtvega — prednika, svoje lastne čevlje je vrgel v oHprte sode. natančno kakor oni. Kar šumelo je v obokani kleti, ko je vrelo in besnelo vino.
Kralj bo zadovoljen z gnin-drom.
Lepa dekleta ne prihajajo ve? k spovedi. Boje se.
Prišla je pomlad ir. plešoče poletje.
Jezno nakladajo gonjači težke
Be en atentat na cesarja Franca Jožefa.
"Neue Freie Presse" z dne S. januarja poroča, da je bil 7. de-fembra 1882. v Trstu na pokojnega cesarja Franca Jožefa izvršen dvojni atentat. Najprej je skušal Oberdank uničiti železniški vagon s cesarjem, nato pa jc hotel tovariš Oberdankov cesarja z bodalom zabosti. Ker pa je cesar nosil admiralsko uniformo, se je bodalo zadrlo v pozlačeno epoleto na rami in ni ranilo cesarja. Cesari-
ca Elizabeta je bila prav tiste dni bolna, zato je cesar prepovedal poročati o t»-m drugem atentatu, ki je tako ostal popolnoma neznan. a je zabeležen v aktu dunajske tajne policije.
>
An&tole France in cilinder.
Anatole France pripoveduje: Stopil sem v trgovino, da si kupim cilinder. Pregledal sem jih celo vrsto, pa irsem dobil niti enega, ki bi bil za mojo glavo. Ko sem odhajal, sem sbšal trgovca, ki se je jezil in rekel: Prava idiotska glava!
Naročil« Jo priložiti tear. Mid T gotovini, money order aH poitae make po 1 ali t centa, te pofiijo-to gotovino, rekomandirmjte plat, No naročajte knjig, katerih nI v ee-aikn. Knjige pošiljamo »irilaloc
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York
vuijige: =	iinjige	1
POUČNE KNJIGE.	7. rv.: Prihajal. Zanimiva po-	
Angleško-slovenski slovar —	VCSL ••••••••••oeoeeeooeoeooe*	
Dr. Kern ____$5.0«	9. rv.: Brencelj: Kako Ka se	
Slovensko angleški biovar ____lj»ti	jaz likal, 1. zvezek l.M	
Slovensko-angleška tuovn]«^ ____ 1.50	10. sv.: Bren<-elJ: Kako sem se	
MemSki abeedcik ............... '»5 i	jaz likal. 2. zvezek l.M	
Nemško ang*e£Id tohne* ........M	11. rv.: BrenreU: Kaka sem se	
0 lepem vedenja ...............90	jat likal. 3. zvezek Lit	
Slovensko-nem&kl sloTar —-		
(JanežlC Bartul) CM .	14. sv.: BrebcelJ r ljubljanske slike. (Podobe Ljubljan&kega me- ■t. 1 -.........................	
AnglcbOna bnu oittHja.........«		.7»
Cirilica. Ntvodflo n Citenje ta		
pisanje srbgčJoe ▼ elritfcl ....	15. sr.: P. Cologne: Joan Mist ria.	.71
Dekletutt. Spbal Anton B JegUC J«	Povesti Is Sfianske^a Življenja	
Gospodinatvo — Purgaj. Prak-	16. zv. Ne v Amerik«. Po reonlCnlb	
tična knjiga za ua5e goerc^i-		.79
nJe.(Tn!o rezana.) ..........1K		
(Praktični račni*7 ............ M	ČPILMANOVE POVESIL	
Knjiga 0 lepem vedrujn Urban«,	£ sv.: M ar on, krianskl deček is	
		
Mladeničem. Apt. B. JegUS	Ubnnona ....................	Jft
r X* iVOJK t', :	S. sv.: Marijina otroka, po ve* t is	
II. fvezek ....................M1	kavkaSklh gora ..........-....	M
Nasvet* n fcio in dm Koil*tna	4. mr.z Praški ^odek, povest, U.	
knjiga za vsako htSo ........1.M	■ft tis	JC9
Pravila n oliko. Dr. J. Dostojen .t5	b sv. :Tri indijske povesti......	M
Varčna loJvuica, aa slabe io dob-	0. rv.: Kraljičin aeJak. Zgodovin-	
re Case ...................... IN	ska poTesf iz Japonskega ....	JM
	10. cv. :Zve*41 »in, porewt Is vtode	
BAZNE POVESTI IN EOMANL	Akbarja Velikega ............	JM
Ldova Leruž, detektivski roman 1.90	11. sv.: in bela vrtnica, po-	
	vest •«..'..................... 12. rv : Korejska Srata. Črtica ls	mm
4oo. Jiriii, 4. n.: Cvet ln u:cL		M0
Hči mestnega soo^D-a itd. .. ,75	misijono7 v Koreji............	M
Jo*. Jurik, 5. zv: boeedov na. Srn	IS. zv.: Boj ln si'«aga, povest ls	
kmetakega ceaarja itd......... .19	Amiina ....................... 14. sv.: Trlsega Knroaskega gla-	
Joa. Jurčič, i zv.: Boknv Zober,		
roman. — Tc^oraer, orogeuija .Ti	varja, po/*st la zgodovine ka-	
Dve sliki — Ksares Mefto...... 41		M
Bodo brasdno. Ni vso zlato, kar m	15. sr : Angeljl stenjev — Brasil-	
se sveti Itd. ............... o.. »SS Patria, povest la iruke junake do- I^B •••••o«*****«*	ak^ povest .................. 14. sv.: Zlat okopi, povest ......	M M
	17. SV.: frr:* med Indijanci ali	
°od tvobodaian eolncem, s^odovln-ska povest, 1. it.............lJSft		M
	18. zv.: Preganjanje tndJ*4bfl> mi-	
od svobodnim salneem, f^srlc-		M
Povesti slovenskesno L^ndstva v	ft. «▼.: Mlada m—iiujo. povest	M
poduk in zabavn, g.tlan ...... .55		
Komarica, povest ...............H > SPISI V. MLADINO.		
Sist« o Šesto povest ls A bruce v M	Bob za mladi sob, peseico......	
Slike ki povesti, K saver Vrfko J3S>		M
Študent naj be, — Ka* »sakrtnjl ' Dedek jo peovli. ^arljlca......		M
		
Veselo povesti: Za moi*"n, — V	molitpenikl	
pustiv je 51a. — Pravda med		
brttasi ..................... JU	Skrbi sa	
/ojnimir aH poganstva m krst,	v n**jje veaano ..............	i.S3
j povest ....................... jn	v |'lr.»ao vcaano ............	M
eter Zgago .................. Jt		
		
Knjige družbe Sv. Mohorja	v p* at do vecauo ..............	
Duhovni boj <&4 str.) ...... m		JM
Mesija (l sv.) .............. jm	v k js*. vezano ...............	l7v
, Mesija (2. ar.) ..............	v 0 in je vezano ..............	m»
SgodoTln* slov. bb/odi (s. sv.) JSM	i	
Zgodovina slov. aaroda (6. sv.) ji Mladim srceib <2. sv.)	zemlje vol j	
Spisal SL Mefiko x	hrak/sa držav ................	ji
<Bjiga sa khfcas>lT>ise ih,	2eml>v:j slr?enljo ..........	jc
	z«aljeviJ Evrope ..............	ji
*et tedkurv v zrakoplova........ , H IIim k Imvlkuv' S te		lsi
	zemljevidi: nev7 iork, Illln ls, co-	
jjudska knjižica — POVESTI.	' loradob Kansas, Motana, Mlnno-seta, Wyoming In Alaska i—	
l sv Zaaatnjo mtrik. Vrrstt do	vsaki po	ji
tek ti > a Sherlock Solntes .... m	| Pennalyvania .................	M
2. sv. Darovana. Zgodovinska po-	i West Virginia ..............	M
povear ji dobe ek»v^naLlh apos-	1 t	
tolov. ........................ jN	j razglednice:	
a ar.: j-rioi z^seovri, povest.	1 1 Zabavne, različne, dorat	
— ICed Plazovi, tirolska povest. JM		M
4. sv. Mate življenje, povest .... .m	Newjorške, rcsllPne, dnest,	Ji
6. sv.: Zadhnja ameeka vojska,	Panorama mestu New iirk,	
	{ 29 slik	M
6. sv. Gozdarjev sin — FlnSfear,	Panorama mosta Celje, 21 pal-	
powlt seesteesseseecflttosssts JSS		Bt«.
Z ZADNJO POŠILJATVIJO SMO DOBILI NASLED-		
NJE KNJIGE:		
s trie Toomvs Koia............. .60	Godtevski Katekizem ...........	ji
Sv. Notborga .................. iS	i Beneška Vedeievalka ............	j9
1 Pravljico za Mladino, s. KoSutalk .JM	Materina žrtev ................	jm
Gozdemik, (s zvezka) ..........ln	' Cvt ike vvcu1b .......................	j9
Cvetina Borograjska ............ m	; Pozigake ....................	.49
Dostojno vedenje ..............• jm	- Svetna coč ....................	J5 11
Pravljice h. m ajar ............. jn Ciganova osveta		
1
1
37	'(Nadaljevanje.)
X;i-!iki ;it pa i>* izpremeiiil tok svnjepra razmišljenja l Soglasno s postavami S4>dnijske?a zdravr.istva, — ali j" imel pravico izročiti zagovorniku ohtož»reg i izvid njegovega st rokovnjaškega mnenja? To vprašanje ga stiašno vznemirjalo. Čeprav se je postavljal, da i)" veruj«* v Houa. je vendar trdno veroval v profesijonalne dolžnosti t« r l>i j »rej«* dovolil, da va raz režejo na k«vš«*-ke kot da 1 > I prelomil tozadevne postave.
Oeividuo pa imam pravieo storiti t<». — je mrmral sam za šebe. — Obvezati m" morajo le - pomočjo prisege. Na svoji strani i nam «•«i! * i i ve prizjvnega so<lišča r dne 27. novembra in 27. deeem-!»ra 1>27; nadalje Otiit- itve z dne 2:». junija IS35 in one z »Ine 26. junija ]**>*>.
Posledica teh rijeg: vili razmišljanj je bila. da je takoj po zavži-te zrna jutn ku utaknil tozaedvn«* [•or«M*ilo v vej žep tej- se napotil po stranskih ulicah v iiišo gos]»oda de Sandore. Marki/a in >»be teti i >o bile >»• v«.m!ro v *crkvi. ka jti zdel esf }•• vs >m irem. da je to naj-mesto, kji-j- --e lahko poka/.« jir navadnemu narodu. V sprej«*ni-;ii <«*bi bili vsled tt'u'a le Dionizija. vtari 1-aron ter gospod Fol-• . ' Stari i>b'Tnei:it;ts j.- bil	"* r«.-s«'nočen, ko je zagledal doktorja.
Slednji »e bil v ivm i 'i družinski zdravnik. a r izjem«» slučajev bo-le/ni >.ta s-- le ivdkokedaj vidri« kajti njih politična naziranja so si bila diametralno nasprotna.
— < "e me viditf tukaj. — j«- rekel zdravnik, še vedno pri vra-, ih. — se e zgodili* T«> le radm «ra. k«-r sem. na m««jo east in moje •toštenj - 1 r« I t:« » pr«-pričan. da j» go>p«»d dr U ;j>kora!i nedolžen.
Dionizija bi najrajšc objela zdravnika rad: besed, katere j«* bil izgovoril. Z na ;večj«? ul judnostjo pa mu j«* potisnila nasproti naj->«*čji hT«i| ter rekla s svojim najbolj sladkim jil;<«»m: Prosim, sedite, moj «i ra u i doktor.
Hvala. — je odvrnil zdr;.vnik rohato. — Na ushi«ro s.-tu vam.
Na!«* [>a se je m.rn.d pr«»ti <*«»»-podu K« »I ga t ter r«*k 1 :
1'repričan ^< i«la j«* gospod de Boaskoian žrtev njegov«-ga republikanskega pr pričanja, kat« remu j«- »laja1 na lako drzen na-eiii javnega izraza. - v',o"p«i«l b; r« n. vaš bodoči >et je repuldikanec*.
St;»ri oce Sandore so ni nit malo premaknil. ( V bi prišli ter mu povedali, da je bil Žak član Komune, bi ga cela stvar prav tako malo zanimala. Dioi izija j«* ljubila Xnka in to mu j«* zadostovalo.
—	Donro. — j ■ nadiiljrva! doktor. — -li.;'. sem ladikalee. — .u«jr. jro^pod — — —
—	Kolgat. — Je d'.stavil mis'i odvetnik.
—	Da. g«»sjx>d Folirat. — jaz sem radikale*. Moja dolžnost j«1 ! raniti človeka k«»jega politieni n .izori se tako dobro skladajo z mojimi. Vsled tega sei»i prišel, da \nm pokažnn svoj zdravniški izvid če hi mogli uporabiti v obrambo gospoda de Boaskorana ali če bi mi mogli predlo'.iti kake n«i\e ;dej«* v tetn pogledu.
—	Ah. — je vzkliknil mladi odvetnik. — To je u>luga. katere ne morem preceniti.
—	M id va morava razumeti drug <lrugega. — je rekel zdravnik T cd no. -— < e pravim da >iavit* ? voj« predloire. smatram za naprej 'igotuvlj.-no stvar. «ia t.-in« Ije on j>r vih. < e bi imel jaz sina ter bi moral on umreti na krvavem odru bi s.- ne poslužal niti najmanjše laži. da ga rešim.
—	Medtem -as .m j«* |H»tegr.il poroeilo i < svojega žepa ter ga peložil na mizo z naslednjimi 1»< sedami:
_ Prišel bom ponj jutri zjutraj. Mrd tem časom pa si lahko pre-
mislite celo stvar, li; d pa bi vrs « pozoril na rlavno točko. na kul-minaeijsko točko, č«* jr dovoljeno re«"i tako.
Ko je izgovoril tc br*edo. s« jo neprestano oziral v gospodično Dionizi;o. prav k«*t da j<> b«»če s tem prisiliti, da zapusti sobo. Ko {ta .je videl. >la s.- :.! a briga za ta migljaj, je dostavi!:
—	Zdraviliška u: .uiridieiia ; azp» ava l>i Ic maj mogla zanimati -nlado žensko.
_ Kako gospod, zakaj bi ne zanimala globoko in iskreno za
v«ako stvar, ki se n -e moža. ki bo moj mož.'
K"t- s<» žen si.f v splošnem ;«-lo občutljiv... zelo nervozne. — /e odvrnil zdravnik. zelo negabintno.
_ Nikarte mislil! lega. gospod uoktor. — je rekla Dionizija. —
Obljubljam vam da bom i^kaz; la pravcato nv-žko ener/.ijo. ko gre endar za Žaka.
Zdravnik j<* dobro poznal Dionizijo ter vedel, da ne bo zapustila sobe. Vsled tegi' je zamrmrai: — Prav kot vam je všeč.
Nato pa se je obrnil proti gospodu Folgat ter rekel:
—	Vi veste." da sta bila oddana dva strelu na grofa Klodijez. F.n strel, ki ga je /.adel ob strani ga je skoro zgrešil. Drugi, ki ga 2c zadel v rame in vrat. je bil dobro ]>ogoden.
—	To mi je znane, — je rekel odvetnik.
—	Razlika med učinkoma strelov kaž«>. da sta bila oddana iz različnih razdalj. Drugi strel je bil veliko bližji kot pa prvi.
—	To vem.
_ Oprostite mi. C\ omenjam te posameznosti, se je zgodilo to
Influenca
napada ljudi povsem nepričakovano. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in ledjih, otrplost mišic, mrzlica in splošna potrtost — to so nekatera znamenja. Kaj je storiti? Tekom bolezni ostanite v postelji ali doma ter vzemite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD
IN GRIPO
«
Jfaviiajto so po navodilih na zavoju. Cena 30 centov.
Dihalni organi so ponavadi vedno vneti in je vsled-tega pametno imeti doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER
KAŠELJ
Razne vesti.
Cena 2;"> in ")0 centov.
Grlo je večkrat vneto in pekoče. Jako vam bo pomagalo. če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL

SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA uro 1M2
Cena 40 centov. I^V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto.
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Ime............
Naslov.........
Mesto in država
za grgranje ali izpiranje nosa. To vam vzdržuje
odvodnike čiste in proste bacilov. Cena :>;> centov. \Zf	^
Gorenja zdravila prodajajo v vseli lekarnah.
Vprašajte vedno za "Severova" in ne vze-_
mite drugih.
W. F. SEVERA CO., - Cedar Rapids, Iowa
Kako so živeli in umirali veliki pesniki.
Tomaž Cliafteron. rojen leta — 1752 kot sin učitelja, že po očetovi smrti, jc- objavil v nekem časopisu neko baje sto let staro pismo s podpisom Dunhelmus Bri-stoliensis. ki je povzročilo največ jo pozornost. To pismo je bilo genialno ponarejeno od šestnajst letnega dečka, ki je bil takrat pisar pri nekem notarju. Prvi uspeh mu. je da! ;>oirum. d« je objavil "Rowley Poems", ki so bila p<» njegovi izpovedi delo Tomaža Raw levja, duhovnika za časa — Henrika VI. in katerim so vsi posvetili največje občudovanje. — .Aprila 1770 se je podal Chatteron London, kjer je upal v Horaeu Walpoleti debit i pokrovitelja. —-Ker pa ni mogel predložiti oriiri-nalov. je bil potrjen srtm. da so pesmi ponarejene. Vsi so se oddaljili od nj««ra ter <_rn zaznamovali kot «roij;ifa. br*»z ozira na to kakšen ?ren:j in talent mora biti t;, deček. U je s .sedemnajstimi leti izvril tako falsifikaelj<>. Zašel je v največjo bedo ter naredil konec svojemu mlademu življenju z arzen i kom.
Cene na Dunaju pred vojno in danes.
Žemljica stane danes 9 kron. —-pred vojno si dobil za ta denar dobro kosilo v najboljši gostilni. |(-Javni kloset pet kron, pred vojno oarterni sedeč prvega razreda v operi. Otroški konj za jruiranje j j 4000 kron. pred vojno si dobil za ; :o eeno elegantno ko?ljo. TrakI |[za čevlje 3fi kron. pred vojno le-pi lakasti čevlji. Vožnja na ,;vr-jlilnikii" 10 kron. nred vojno br-zovlak Dunaj - Raleburg. Četrt vina :,0 kron. pred vojno za ta eienar S4 litrov plženskega piva. (IJarinonika !?000 kron. pre<l voj-(tio klavir. Britje in striženje Tas j 70 kron. pred vojno'angleška oh-jb-ka. Avtomobil 1.7»00.000 kron, J preti vojno celokupno vzdrževan-| je avstrijska vojske za osem dni. !
Velik požar v Bukarešti.
j Požar je uničil polovico buka-Jr'^kega se vernega kelodvora. Po-
i gorelo je tudi mnogo popf>tne p-tljaire. Promet vlakov je zavarovan. škod i znaša vee kakor 10 milijonov. Vlaki vozijo zopet nor-I liialno.
KRETANJE PARN1KOV
Kedaj približno odplujejo iz New York*.
ORBITA	17	febr — Hamburg		HOMERIC	25 msrca -		— Cherbourg
ADRIATIC	IS	febr.	— Genoa	YORK	»	marca	— Bremen
OLYMPIC	is	febr. —	Cherbourg	ORBITA	SI	marca	— Hamburg
N. AMSTERDAM	18	febr. — Boulogne		HUDSON	1	aprila	— Bremen
PARIS	21	febr.	— Havre	OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg	
KROONLAND	25	febr. — Boulogne		KROONLAND	1	aprila	— Cherbourg
HUDSON	25	febr.	— Bremen	LA LORRAINE	1	aprila	— Havre
NOORDAM	25	febr. —	Cherbourg	MAURITANIA	4	aprila	— Cherbourg
AQUITANIA	28	febr. —	Cherbourg	PARIS	5	iptila	— Havre
SEYDLITZ	1	marca	— Bremen	LAPLAND	6	aprila	— Cherbourg
HOMERIC	1	marca -	- Cherbourg	PR. MATOIKA	8	aprila	— Bremen
ORDUNA	3	marca	— Hamburg	SEYDLITZ	12	aprila	— Bremen
ZEELAND	4	marca —Cherbourg		FRANCE	13	aprila	— Havre
i_A LORRAINE	4	marca	— Havre	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen	FINLAND	22	aprila	— Cherbourg
SAXONIA	7	marca	— Bremen	MAURETANIA	25	aprila	— Cherbourg
ARABIC	8	marca	— Germ*.	HANOVER	26	aprila	— Bremen
MINNEKAHDA	8	marca	— Hamburg	rochambeau	27	aprila	— Havre
LA SAVOIK	11	marea	— Havre	OROPESA	28	aprila	— Hamburg
RYNDAM	11	marca	— Boulogne	ZEELAND	29	aprila	— Cherbourg
OLYMPIC	11	marca -	— Cherbourg	I LA SAVOIE	6	maja	— Havre
AMERICA	11	marca	— Biemen	j YORK	10	maja	— Bremen
PARIS	15	rrarca	— Havre	I LAPLAND	< 13	maja	— Cherbourg
HANOVER	15	marca	— Bremen	i ORBITA	12	maja	— Cherbourg
GROPESA	17	marca	— Hamburg	j MAURETANIA	16	maja	— Cherbourg
FINLAND	18	marca	• Cherbourg	| MAJESTIC	20	ir aja	— Cherbourg
POTOMAC	18	marca	— Bremen	ORDUNA	16	maja	Cherbourg
AQUITANIA	ei	marca	— Cherbourg	BERENGARIA	30	maja	— Cherbourg
N. AMSTERDAM	25	msrca	— Boulogne'				
ADVERTISEMENTS.
I CCHrASNIt CENESAlt T» VtMTLAK.'t?J£ R _
Čs^raii* ?»■.«-! Stmt.«	H
Direktna sluiba t
Jugoslavijo
preko Havre
* velikimi parniktm 2 bi 3 vijake
ROCHAMBELll ....... -1. felir.
PARIS ................21. fel>r.
LA I.ORKA1XE ...... 4. marca
LA SAVOIE.......... 11. marea
PARIS .............. 15. marra
Sa družine nudimo Iz borne ugodnosti tretj«ca razreda — ^Abiua e dvema, fttlriml. feestlml ln uarnlmi postelj j mL Val taki potniki t>odc deležni 1st« 1 zborne službe !n hrane. vsled katere Je znana Franooika 5rts_
Za nadalje forma rt <e vpraiajt« pri lokalnih agentih FRENCH U1NE.
Mom Rob, Pa.:
Frank Maček tu Frank Pot »li •efc
' Pittsbarth, Pa.:
U. Jakobieh, Z Jaksbe, fine. Arch in I. Magister. Salytotoa, Pa.:
Martin Koroa«a«ta. | Reading, Pa:
i. Peadln 'sttcitM, Pa.	,
Anton Hro. Turtle Creek, tu. z
Frank Schtfrsr. j Weal Newton, Pa.: Joae[>ti jfovaa. White Valley. Pr.x Jnrll Praia WUloek, Pa:
J. Peternell.	* ■
Black Diamond. Wuk
G. «4 Po renta. Coketon, W. Va."
Frank Koelaa. Thomas. W. Va.:
Primož Modlc. MUwakuee, Wb :
Joseph Tram Ik. Sheboygan, We.:
liJ.si Stjtmpfel tn H. Svetli* West Alila, Wis.
Prank SVek In Ant. TlowSek.
POTOVANJE IZ EVROPE.
Je radi leir.i. ker skrajno važne. Ko so me poklicali =->'<-(li noči, naj frrem ter si oprledan. jrrefa Klodijez. sem se' takoj loti! dela. da iz-vlt-eem ix 'elesa jrrofa sil»re. i:i so se rapieile v njeirevo meso. K" -eni l»il zaposlen s te.n. je d«epel «-osjv»d Ualpin. Pii'-akoval sem. da me bo prosil, naj nui pi>kažettt rane in šihie. a 011 ni storil tefra. Pil je prove«" poln ovojih lastnih idej. Mislil je 1. na krivea. na svojega lastn»<ra krivca. Ni som jtč1 maral opoin:iiti na abecedo njegove proiesije, kajti t : ni bila moja stvar. Zdravnik se mora pokoriti navodilom pravice, ne pa posedati med nje.
—	I11 potem "
—	Potem je odšel jrospotl txalpin v Roaskornn in jaz sem zavr-*il svoje tlelo. Potegnil st'in iz st rani-profovcira tel»*s.-i sedem in petdeset siber 111 sto 'ii devetdeset šiber iz ran na ramenih in na vratu. Ko sem storil to. ka.i si mislite, da sem našel l
Prenehal je do. vitli učinek svojih besed. l\'r so postali vsi pozi rni. je nadaljeval:
•— Nak'1 sem, da nista str« hi v obeh ranah enaka.
Gospod de Sandore in Folgat >:ia oba istočasno vzkliknila:
—	Ah:
—	Strel, ki je bil prvi oddan. — je nadal|e\al dr. Sejnbo. — in ki se je dotakni- st»*arii. je obstajal :z šiber tiiijmanjšega obst'ga, ta-kozvanejra prabu. Strr-L iti je ;:a<!el rame. pa je obstajal iz precej iebelih šiber, takih kot se jih po mojem mnenju rabi pri streljanju na zajee. -Iiz imam s seboj pa par uzoreev.
Ko je govoril te besede, j«1 razvil kos belega papirja, v katerem je bilo deset ali dvanajst zrn svinca, umazanih od strjene krvi in različne velikosti. (.'osjw>d Foltrat je izgledal kot v zadregi.
—	Ali sta mogla biti dva morilca? — je vprašal poluglasno.
—	Jaz mislim. — je rekel gospod de Šaadore, — da je imel morilec- kot imajo na vati o številni lovci, pripravljeno eno cev za ptice, Jrugo cev pa za zajce J.li kunce.
—	V vsakem slučaju je iz tega razvidno, da ni bilo streljanje zamišljeno vnaprej. Človek ne nabaše svoje puške s "prahom*', kadar namerava izvršiti umor.
Dr. Sejnbo je mislil, da je dosti povedal glede t? stvari ter se ;*e že dvignil da odide, ko ga jo jiaron d? Sandore vprafal, kak« se počuti grof Klodijez.
—	On se ne počuti dobro, — je odvrnil zdravnik. — Odstra-; njenje šiber, kljub vsem varnostnim odredbam, ga je popolnoma izmučilo. Od-veeraj naprej je v jsovter. v neki hiši. katero je vzel v najem gospod Senešal. On je bil v deliriju celo noč in ko sem prišel danes zjutraj k njemu na obisk, ne verujem, da me je spoznal.
—	In grofica? — je vprašala Dionizija.
—	Grofica, madama. je prav tako bolna kot	mož in ee bi poslušala sojene, bi šla tudi ona v posteljo. Grofica pa je ženska iz-vanredne enerži je, ki črpa iz svoje ljnbezni do moža ski o nerazumljivo odporno ailo. Kar «e tiče Kokoleja, — jc- dostavil, — bo preiskava njegovega duševnega star.ja mogoče spravila na dan stvari, o katerih se sedaj še nobenemu ne sanja O tem j?a hočemo govoriti pozneje. Sedaj z Bogom vsem skupaj.
—	— sta vprašala Dionizija in Šandore istočasno, ko sta cula, da so se cestna vrata zaprla za zdravnikom.
Nvduš?nje Folgat.i pa se je kaj hitro ohladilo.
—	Predno moram obrazložiti svoje mnenje, — je rekel previdno, — moram preštudirati poročilo tega vse časti vrednega zdravnika
(Dalje prihodnjič.)
ROJAKI, NABOČAJTE SE VA
QLAS N**ODA". KAJ-
Ako imate sorodnika v Avstriji al: >»en»e:ji. kateri jc tam pristojen ter žeii priti v Ameriko, ga za more te sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti ŽHne in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali za-sedenejra ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pi i ameriške m konzulu / amerikanskim denarjem in rav-| no tako morajo na Eliis Islandu svoto	nokazati v amerišlrih
dolarjih.
Glede denarnih pošiljntev v T. S. dolarjih, za vsa pojasnilu irlede potovanja, p<^trehnni listin (affidavitov> in voznih listkov obračajt-* na najstarejšo slovensko tvrdko:
Frank Gakser State Bank, F2 Cortlandt St.. New York, N. Y.
GROZDJE, BRINJE. FIGE in ČEŠPLJE.
t£- DOKLER TRAJA ZALOGA.
X-T	PO TEJ CENI:
CIPARSKO grozdje, velike Jagode, po 15: 2 centa funt GRŠKO, nalo, jako močno — po 13 centov funt MUŠKATEL, velike jagode —
po 15 centov funt
BRINJE, vreča 132 funtov $10.—
Dve vreči 264 funtov $18. FIGE, Jsko dobre po 11 centov
funt, zaboj 110 funtov $12. ČEŠPLJE, po 10 centov funt. zaboj 25 funtov $2.50. ADRIATIC IMPORTING CO.. 606 • 11th Avenue, New York. N. Y,
NAZNANILO.
Rojakom v Conemaugh, Pa.; in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr JOŽE ČERNE ter ga vsem toplo priporočamo Uprava Glasa Naroda.
Znižanje cene za 40°|o.
—Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
za žene In dekleta, na 15 rub>- fino kolesje, do.
bite danes »a $29.50 Pr' IVAN PAJK,
24 MAIN STREET
CONEMAUGH, PA.
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO «OVOPtEČI ZDRAVNIK 4PECIJAL.IST MCČKIH MVEZNI. Meja stroka Je zdravljenje akutnih In kronl£nlh boiezal. Jaz •am ie zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vas mortm popolnoma raxc:netl In spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let eem pridobil pesebno skyinjo pri ©zdravljenju moških bolezni., Zato se morate popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa M da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite £ip>prsje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masutje In lise po telesu, bo le* m v grlu. Iz« padanje las, bolečine v kosteh, Stare rane; oslabelost, živčne In bwleznl v mehu« Jutedlcah, jetra h, želodcu, rmenlco rčvmatlzem, katar; zlat« žile* nfcduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek: sredo ln petek od dopoldne do K. popoldne; ▼ torek, Četrtek in sobota od 8. dopoldne do I. zvefer; v nedeljah Jn praznikih od 10. dopoldne do S, popoldne.
______

j
Požigalec.
^ --- " ^
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gktbori&a,
M--^ i
It "OIm Naroda" prevel O, P.
&DVEBTX3EME2TT8.
Zastopniki "Glas Naro^"
kateri ao pon»laWenl pobirati Mrot>
nino za dnevnik "GLas Naroda". Vsak zastopnik Izd« potrdilo ml noto.
katero Je prejel ln Jih rojakom prlpu roCamo.
Naročnin« an "Glas Naroda" Jo: Za celo leto 16.00; aa pol letu JS.00; aa itlrl mesece 12.00 , aa Mt leta itLoa
Sea Freadeea, OaLl
Jacob Lovila. Danr, Cela.:
Frank fc^Ht PaeUa, Cela.:
Peter Culi«. John Oerm. Fraak Janeeta In A. Kocbevar. tmUšrn, CHto.:
Lorii OoatoC«. HmmmBu Cela: Matu. KanslJ.
alole Rnilmaa Clinton, In«.:
Unberi Roltkar. A aren, DL
- J. Vertolc. «B5 Aarora Areaae. Chicaffe, BL:
Joaepn Bootte, Joanph mi» sn Jeanph B«v«A Jettet. OL
Frank Baibblch, Fraak Lnariab ln Jota ZalataL Wwwlih, DL:
Frank AocaaOa. Ln Balk BL
Matija Eosp. Nartfc Chleaca. ULJ
Anton Kobal ln Matb. Ofrtn. Seotb Chleaca, DL: Frank Čem.
SprinfflaML DL:
Waokepa. DL:
Fmnk PlIliiiM Franklin* Kana. In ekeltoe:
Frank Leikorto.
Sok Firm. Blage, Kanaaa:
m^* IVnrtl.
Frank VodopivaA ____ Frank Govfli	_
M. F. Kobe la Pavel Mam Lovia Govfla.
L TenL fttUag, IBao.1
Ivan Fovfla.
Vlrffnia. Minn.:
Frank Hrovatlek. Ely. Minn.:
Frank Oo»te hi Joae&b J I'nhw SL LouL», Mo.:
Mike Or.ortaa. Etft Helena. Heat.:
Frank Hretla. Great Falta. M i al ia ■»
Math. Urlb. Klein, Moatana: Gregor Zobe«.
Go wanda. N. 1$
BLarl Sternlia.
Little Falls, N. Y.i
Frank Masla Herbert on, Ohio:
A. Okolisb, F. Poje ln Albin Poljanec. Colllnwaod, Ohio:
Math. Slapaik. Clerelnnd, Ohio:
Frank Sakeer, Oluuiai ITsrMnntr ln Jakob Beanlk. Lorain. Okie:
Louis Bslant, J. Kunrik m V. Ostanek. Nllee, Ohio:
Frank Kogovlak. TooDfutown, Ohie: Anton Klktlj. Oregon Cliy. Orcgani
M. Justin. Ambridge, Pa.:
Frank Jakia. Pinisg. Fe.:
Lods Hribar.
Breoxktoa, Pa.:
Anton Ipavoa Bnrdine, Fa.:
John DcmAar. C-fiagk, Pa.:
Ivan Pajk In TM JEtovrjU. ClarUse, Pa.:
Ant^a Jerica In Anton Kona tlov.
male, Pa.:
Anton Ostisbsa Cz^xt, Pa.:
Louis BupaniM.
Fares! City, Pa: Mat. Kamla.
FarrelL Fa.:
Jerry Okora. fMprrlal, Pa.:
Valeulli^e Peternel. liraensbnrs, Pa.:
Frank Novak, irwia. Fa:
Mike Pariei. labnstssrn. Pa.: John Polanc.
Loaerae. Pa.:
Anton Osoima. Manor. Pa.:
Frank Drnht.