poštnina plačana v gotovini
VEČERN
I atn	I	TELEFON	UREDNIŠTVA:	25-67
E.6IO Al V.	I	UPRAVE: 25-67	In	28-67
A/	I	POSLOVALNICA CEUE. PreSernovs	3.	tel. 280
Stev.	70	I	POSTNI	ČEKOVNI RAČUN	11.409
Maribor, 27. in 28. aprila 1940
NAROČNINA NA MESEC	I	Cena
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. I dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din | dlll 1*—
Napad angleškega brodovja na Trondhjem
Poročil o rezultatu vdora v Trondhfemski fjord še ni — Nemci poročajo o lokalnih bofih na kopnem, na morju in v zraku — Zavezniki pravijo, da so napredovanje Nemcev zaustavili
STOCKHOLM, 27. aprila. Exchaage Telegraph. Po sem dospelih vesteh so angleške bojne ladje vdrle v Trondhjemski fjord. Vhod v fjord so si morali izbojevati z napadom na trdnjavo, ki zapira fjood in je v rokah Nemcev. Angleško težko ladijsko topništvo je prisililo nemško obalno topništvo k molku. Nemci imajo v fjordu večjo križarko in več rušilcev,ki so podpirali tudi napade nemške pehote na zavezniške položaje pri Steinkjeru. To nemško brodovje je sedaj v fjordu popolnoma zaprto, ni pa še nobenih poročil o tem, ali so se angleške ladje tudi že dejansko spopadle z nemškimi. Pač pa so se razvili hudi letalski boji, ki so terjali na obeh straneh žrtve.
Nemško poročilo o operacijah
BERLIN, 27. aprila. DNB. Vrhovno po. veljstvo poroča, da obstreljujejo Angleži Narvik. V Trondhjem so prispele nove nemške čete z bojnim materialom. V odseku Bergena se bije boj z Norvežani za posest Bosa. Severno in sevemovzhodno od Osla so nemške čete napredovale dalje, ponekod pa se še bijejo boji s sovraž. nikom. Naša letala so bombardirala trans, porte sovražnih čet po morju in železnicah. Več pristaniških naprav v po sovražnikih zasedenih pristaniščih je bilo raz. dejanjih. Na letališču med Dombasom in Andalsnesom smo uničili 11 sovražnih letal. Na morju so poškodovala nemška letala lovilca min in neki transportni par. nik. Na neki torpedovki je izbruhnil po.
žar. Prav tako je bila zadeta neka petrolejska ladja. Pri angleškem letalskem napadu na naše letališče pri Trondhjemu je bilo poškodovanih z drobci šrapnelov nekaj letal. Sovražniki so napadli z letali tudi Oslo in metali bombe. Na letališču niso napravili posebne škode. Na zahodu nič novega.
AMSTERDAM, 27. apr. DNB. Holandski večerni listi prinašajo poročila iz Norveške ter dostavljajo, da tudi zavezniki priznavajo uspehe Nemcev v okolici Trondhjema. Nemčija se ima za to zahvaliti svoji letalski premoči, motoriziranim močnim edinicam in topništvu.
Italijanske vesti o Norveški
STOCKHOLM, 27. apr. Stefani. Sever, no od Trondhjema Nemci uspešno zadr-žavajo prodiranje francoskih in angleških čet, ki so se izkrcale pri Namsosu. Zaveznikom ni uspelo obkoliti Trondhjem z juga. Trije veliki uspehi Nemcev na juž. nem Norveškem so popolnoma izpreme-nili položaj. Prej so zavezniki ogražali Nemce, danes slednji groze, da bodo obkolili angleško-francosko-norveške čete južno od Trondhjema. Preokret v korist Nemcev je nastal v zadnjih 48 urah.
RIM, 27. apr. Stefani. Italijanski listi pišejo o porazu zavezniških čet pri Dom. basu in pravijo, da je ta bitka znova dokazala nadmoč nemškega orožja. Kralj Haakon je na severnem Norveškem, prestolonaslednik pa v nekem mestecu blizu švedske meje.
STOCKHOLM, 27. apr. Stefani, švedski ribiči so opazili skupino nemških vojnih ladij, ki je čistila Kattegat od min. Nad ladjami so plula letala nizko nad morjem.
Zavezniška poročila o bojih
LONDON, 27. aprila. Havas. Poročilo norveškega poveljstva javlja, da se je norveškim četam posrečilo ustaviti napredovanje Nemcev v dolini Gudbransdala. Uničena sta bila dva tanka, eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Močan nemški pritisk je tudi v smeri Ulefossa.
STOCKHOLM, 27. aprila. Reuter. Po snočnjih poročilih se še bijejo boji med Nemci in zavezniki v okolici Steinkjera. Pot, ki vodi iz Namsosa k švedski meji, jč Še prošta. Pri Narviku je več tisoč Nem cev popolnoma obkoljenih. Kakor se izve, so Nemci prepeljali vsak dan 3000 voja-
Glasovi francoskih littovoNorvetki
Listi pripisujejo razvoju bojnih operacij na Norveškem velik pomen za nadaljnji razvoj
sedanje vojne
PARIZ, 27. apr. Havas. (Avala) Pariški listi pišejo o bojih zavezniških čet na Norveškem ter ugotavljajo, da se čete vedno znova izkrcavajo. Listi z zadovoljstvom pozdravljajo, da je zavezniško letalstvo in protiletalsko topništvo že stopilo v-* akcijo. Brez sporedne letalske Podpore je bilo težko manevrirati v ozemlju, kjer so imeli Nemci stalno premoč tudi v zraku. Norveška je postala bojno poljč in ne oporišče Nemčije, kakor so pričakovali v Berlinu. Zahvaljujoč zavezniški nadvladi na morju bo skoro mo-
goče raztegniti po Norveškem fronto, ki bo zadala sovražniku drugačne brige kakor doslej. Od Trondhjema do Narvika je vsa dežela v rokah zaveznikov. Za seboj imajo tu zavezniki morje, na katerem gospodarijo še mnogo bolj kakor so 1914. Tu ne more zaveznikov nihče pregnati. Nemci skušajo vzpostaviti zvezo med Oslom in Trondhjemom v trenutku, ko zavezniške izkrcane čete še niso utegnile dobiti za seboj popolno opremo v motorizaciji in topništvu. Ni se jim posrečilo, da bi s podmorhiškimi bazami
zagotovili dovoz železa v Nemčijo. Boje se, da bi zavezniki v pomnoženih formacijah le utegnili predreti k Oslu ter tako priti do južne obale Norveške, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od nemških oporišč na Danskem. Niso računali v Berlinu, da bodo zavezniki poslali na Norveško več obrambnih sredstev. Če bi zavezniki zavzeli Trondhjem, ta severni Solun in če bi si zagotovili železniške zveze s Švedsko, bi se moglo v primeru pritegnitve Švedske v vojno računati že s porazom Nemčije. Leon Blurn
kov iz Danske na Norveško. Deloma so jih prenesli tudi z letali. Za prevoz čet so uporabili Nemci posebne manjše ladje, ki so se izkazale kot zelo prikladne.
STOCKHOLM, 27. aprila. Havas. Po vesteh iz Norveške so bili Nemci pregnani iz Rorosa. V ponovnem naskoku so Nemci zdaj mesto zopet zavzeli.
PARIZ, 27. aprila. Havas. Francosko vrhovno poveljstvo javlja, da so očividci, ki so prestopili švedsko mejo, trdili, kako so se francoske čete v redu izkrcale. Kljub izkrcanju velike množine vojaštva, sta bili le dve žrtvi, en častnik in en vojak.
komentira ostro pisanje italijanskih listov proti Franciji ter naglasa, da je socialistična stranka kljub vsemu pripravljena, nuditi Rimu spravno roko ter ga odvesti od dejanj, ki bi bila lahko usode-polna za Italijo.
LONDON, 27. apr. Havas. Laburistični poslanec Stranboli je v parlamentu naglasil, da »so operacije na Norveškem velikega pomena. Treba se je paziti pred prevelikim optimizmom in ne podcenjevati nasprotnika. Nemci so si z nenadnim napadom na Norveško zagotovili močna oporišča in strategične postojanke ter tako dosegli premoč. Zavezniki morajo prevzeti nase velik riziko, če jih hočejo iz teh gnezd pregnati. Narod zahteva, da se pošlje na Norveško zadostno materiala in čet ter se ta dežela osvobodi napadalcev.«
Izjava velikega admirala Raederja
NEW YORK, 27. apr. DNB. Intervju, ki ga je dal nemški admiral Raeder dopisniku ameriške agencije »United Pres-Ša«, je ižzvarveliko pažnjo v USA. Rae-
d
li
3sr je um? as:!, da »so Ang eži izdali vest 15'polaganju min v Baltskem morju in -a"cg ta samo zato da bi v času nemške akcije v Skandinaviji pokazali na
važnost angleško-francoske iniciative. Polaganje min na tako širokem prostoru, kjer zavezniška mornarica nima opravka, je želo težko delo, ki terja Več mesecev, če hoče biti res uspešno. To polaganje je nemogoče izvesti že zaradi navzočnosti močne nemške mornarice. Nemškim četam na Norveškem prihajajo neovirano in neprestano nova ojačanja. To je najboljši dokaz, da zahodnim silam ni uspelo, presekati te čete od domovine. Podatki, ki so jih zavezniki objavili o Izgubah nemške vojne mornarice, ne odgovarjajo resnici. Vesti o potopitvi ali poškodbi »Gneisenaua« in »Scharnhor* sta« so izmišljene; prav tako trditev, da je bil potopljen parnik »Bremen«. Nemško letalstvo z uspehom napada angleške vojne in transportne ladje. Zaveznikom ni uspelo, te napade, preprečiti. Tudi blokada ni ogrozila nemško gospodarstvo. Nemčija razpolaga ,z dovoljnim številom tržišč. Gospodarska ‘vojna proti ujej ne bo žela uspehov. Ker nimajo zavezniki pokazati lastnih sadov, se poslužujejo laži. Cas bo pa pokazal, da ima Nemčija prav, da se bori za končno zmago pravice.«
Položaj na Švedskem je nespremenjen
.LONDON, 27. aprila. Exchange Telegr. Položaj na švedskem je nespremenjen, še vediio ni zanesljivih vesti o namerah, ki jih imajo Nemci s svojim zbiranjem in vkrcavanjem čet na Baltu. Tudi o razgovorih med Nemčijo in švedsko v Stockholmu ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti, ker se varuje na obeh straneh največja diskrecija. Obrambni ukrepi se kljub temu nadaljujejo.
STOCKHOLM, 27. aprila. Havas. —
švedska radijska poročila za tujino oddajajo stalno izjavo o pripravljenosti države, braniti svojo nevtralnost, švedska vojska je pripravljena ter materialno in moralno dobro oborožena.
NEW YORK, 27. aprila. Reuter. Izgotovljenih je nadaljnjih 15 bombnikov za švedsko, a 150 so jih Švedi znova naročili. Doslej je šlo na švedsko že 40 ameriških vojnih letal.
Moč švedske bojne mornarice
STOCKHOLM, 27. aprila. Exchange Telegraph. Da bi okrepila svoje vojno ladjevje, je švedska vlada kupila, kakor se tudi uradno potrjuje, v Italiji štiri rušilce, ki so že na poti v švedske luke. Na pot so skrenili iz Cartagene. Ladje so najmodernejše konstrukcije. S tem se je število švedskih rušilcev povečalo na 12
enot. To je tembolj pomembno, ker je sedaj v premoči nad nemškimi rušilci enake vrste, katerih imajo Nemci le še 11. Zaradi zadnjih velikih izgub nemške bojne mornarice se je položaj švedsko bojne mornarice zelo okrepil in obstaja skoraj enakost med močjo obeh bojnih mornaric.
Neuspehi japonske ofenzive
LONDON, 27; aprila. Reuter. Po vesteh iz kitajskega vira,; skušajo Japonci s tremi divizijami očistiti okolico čunčaoja in vreči Kitajce preko planin, kar jim pa ni uspelo. Glavne japonske čete, ki so hotele predreti preko Tajmonga, so bile v hudih
bojih prisiljene k umiku.
PEKING, 27. aprila. Havas; Japonska oblastva priznavajo, da so Kitajci vdrli v Kaifeng, glavno mesto province Honan. V bojih za mesto je padlo najmanj 2009 japonskih vojakov.
nji francoski korak v Rimu
Zbfranfe zavezniški čet na mejah AbesinHe in Libije — Nova zanimiva izjava v italifanski korporacijski zbornici — Hitlerjevo pismo Mussoliniju in konference Mackensena s Cianom
— Italija ni nikoli ob strani
RIM, 27. aprila. United Press. Francoski veleposlanik Francois Poncet je po svcji vrnitvi iz Pariza, kjer je konierlral s svojo vlado, ponovno obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in ga še enkrat opozoril na pripravljenost Francije načeti razpravo o možnostih sporazuma med obema velesilama. Italijanski zunanji minister grof Ciano je pa tudi ob tej priliki izjavil, da sedanji čas ne nudi prav nobene možnosti za kakršna koli pogajanja med Italijo in Francijo. Kakor se zatrjuje, je bil to zadnji korak Francije v tej smeri. Storjen je bil zato, da se še enkrat potrdi, da Francija ne bo odgovorna za nadaljnji razvoj odnošajev med njo in Italijo, zlasti ne v primeru izbruha sovražnosti.
RIM, 27. aprila. DNB. Abesinski podkralj .vojvoda d’Aosta, je z letalom odletel v Abesinijo, kamor poleti tudi guverner Libije, maršal Italo Balbo. Italo Balbo bo letel čez ozemlje Egipta in Sudana in je za to že dobil dovoljenje s strani egiptske vlade, ki pa je odredila, da bodo njegovo letalo spremljala egipt-ska letala. Italija bo poskrbela za to, da to spremstvo ne bo izgledalo kakor eskorta. Kakor poročajo italijanski listi, zbirajo Angleži vedno večje čete v Keniji, ki meji na Abesfaijo. Prav tako je velik del zavezniške vojske Bližnjega vzhoda zbran v Egiptu, kar dokazuje, da ne gre samo za navadne varnostne ukrepe. Vsi znaki kažejo, da so te čeite pri-
pravljene za pohod proti italijanski Libiji. Italijanski listi pišejo, da se Italija teh zbiranj zavezniških čet ne boji, da pa hoče izvedeti, kakšni so njihovi nameni. Medtem ko se Anglija Italiji dobrika, zbira čete, katerih cilj je lahko samo napad na italijanske kolonije. Ostali znaki pa kažejo, da hočejo Angleži nahujskati proti Italiji tudi Egipt in Turčijo. Toda Italija se tudi na Bližnjem vzhodu ne bo pustila presenetiti.
RIM, 27. aprila. Ass. Press. Na seji fašistične korporacijske zbornice je ob priliki debate o preračunu za ministrstvo notranjih zadev govoril državni podtajnik Buffarini-Guidi, ki je dejal,
Situacijsko pismo Paula Revnauda
PARIZ, 27. aprila. Havas. Na seji zunanjepolitičnega odbora parlamenta je govoril ministrski predsednik Paul Reynaud o zunanjepolitičnem položaju Francije. Ko je opisal vojaški položaj na frontah, je dejal med drugim, da je doživela Quislingova vlada v Oslu že takoj v začetku poraz in je morala odstopiti. Norvežani so se hrabro postavili v bran Nemcem in bojne operacije se razvijajo na Norveškem ugodno za zaveznike. Prav tako so pa pripravljeni upreti se napadu tudi Švedi, ako bi bili ogroženi. Nato je Reynaud govoril o od-nošajih do posameznih držav, se zahvalil Turčiji za njeno lojalno sodelovanje z zavezniki in naglasil, da je prav to sodelovanje mnogo pomagalo do ohranitve miru na jugovzhodu. Dalje je orisal dosedanji razvoj odnošajev z Italijo, zlasti
v zadnjih mesecih in naglasil, da lojalnih odnošajev, kakor jih je Francija s svoje strani želela, ni bilo mogoče ustvariti. Francija je hotela urediti z Italijo na prijateljski način vsa sporna vprašanja, krivda, da se to ni zgodilo, pa ni na njeni strani. Odgovornost pada na Italijo. Kljub temu je Francija še vedno prepričana, da bi se tudi na Sredozemlju mogli uskladiti interesi tamkajšnjih narodov. Pri poročilu o zadnji seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta je naglasil posebno važnost dejstva, da so se je udeležili tudi zastopniki Poljske in Norveške. Zavezniki so sklenili voditi vojno brezpogojno do zmagovitega konca in so pripravljeni na vsako možnost. Cilj te vojne je od straniti brutalno silo, ki tlači in ograža miroljubne narode in zagotoviti Evropi in svetu mir.
stični poslanec Morrison je nasvetova’ da sta mir in red v Italiji popolna. Preseljevanje Nemcev iz severnih pokrajin Italije v Nemčijo se izvršuje po določilih sporazuma med Italijo in Nemčijo. S tem je postala dosedanja politična in vojaška meja tudi etnografska meja. V svojem nadaljnjem govoru je p^ dejal, da ni mogoče predvidevati, kako dolgo bodo mogle ostati še obvarovane vojne posamezne oaze miru na svetu. Sedaj je težko ostati v zapečku, ko se kroji nova zgodovina. Pri ustvarjanju zgodovine imajo pravico sodelovati samo vojaški narodi, zato je Italija trdno prepričana, da se brez nje ne more urediti bodoče življenje. Italija mora braniti poleg svojih pravic tudi svoje potrebe in aspiracije ter delovati na učvrstitvi svojega imperija. Znan je stari izrek, da prihaja svetloba iz Rima, sedaj pa je še bolj na mestu kakor kdaj koli prej, zato pa se Italija mora pripravljati in zaupajoč v svojega vodjo gleda s popolno vero v bodočnost.
RIM, 27. apr. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Angleški laburi-
Goring pride v Romunijo ?
PARIZ, 27. aprila. Havas. Kakor poročajo nekateri listi iz Berlina preko Rima, namerava v kratkem obiskati maršal Goring Bukarešto, kjer se bo sešel tudi z romunskim kraljem Karolom. Namen tega obiska naj bi bil pridobiti Romunijo za nemške načrte in obljubiti ji posredovanje za poravnanje sporov s Sovjetsko zvezo. Teh vesti pa doslej uradno še nikjer niso potrdili.
Energična gesta belgijskega kralja
BRUSELJ, 27. aprila. Exchange Tele-graph. Belgijski kralj ni sprejel odstopa Pierlotove vlade, ker Belgija ne more dovoliti, da bi se vprizarjale iz malenkostnih strankarskih diferenc vladne krize v trenutku, ko je potrebna na znotraj in na zunaj popolna trdnost. Zaradi tega je Pierlotova vlada odstop preklicala in bo vodila svoje posle dalje ne da hi se izvršila v njej kaka sprememba.
BRUSELJ, 27. aprila. Havas. Listi poudarjajo značaj pisma kralja Leopolda Picrlotu, ki ga je poveril z mandatom stare vlade, da nadaljuje s svojim delom. Sloga Belgijccv je v sedanjem času potrebna. Ljudstvo hoče ostali zvesto svojemu vladarju in čuvati do skrajnosti nevtralnost, če treba pa lucli svobodo domovine.
UKREPI PROTI TUJCEM TUDI V ŠPANIJI
MADRID, 27. aprila. DNB. Notranje ministrstvo je izdalo stroge ukrepe proti tujcem. Vsaka oseba, ki bi prikrivala bivanje tujca, bo strogo kaznovana.
ANGLEŠKA POSLANIŠTVA V BALTSKIH DRŽAVAH
RIGA, 27. aprila. DNB. Anglija bo uvedla poslaništva v vseli treh baltskih državicah. Doslej je angleški poslanik v Rigi zastopal tudi Litvo in Estonsko, ki sta imeli ie odpravnike poslov.
MADŽARSKA POČASTITEV ITALIJANOV
BUDIMPEŠTA, 27. aprila. Stefani Na madžarski akademiji znanosti so bili izvoljeni za elane rektor rimske univerze dr. Francisco Monli, glavni ravnatelj rimskega muzeja dr. Noga-ra in še en odličnik italijanske znanosti.
Ukrepi za nevtralnost Romunije
BUKAREŠTA, 27. aprila. Rador. Notranje ministrstvo je izdalo stroge ukrepe za zavarovanje nevtralnosti države. Prepovedana je vsaka polemika in tiskanje reči iz virov vojskujočih se držav, ki bi lahko škodovale nevtralnemu stališču države. Dalje je prepovedana vsakršna propaganda, ki bi ne bila v skladu s programom narodnega preporoda. Strogi ukrepi so izdani tudi glede zborovanj, manifestacij in vsega javnega življenja, kjer bi naj prišla narodna volja spontano do izraza.
SMRTNA KAZEN ZA VOHUNE NA HOLANDSKEM
AMSTERDAM, 27. aprila. Havas. Odbor za varnost države je razpravljal o zakonih proti vo-luinom in izdajalcem države ter ugotovil, da je naj višja kazen 15 let ječe premajhna. Uvedena mora biti smrtna kazen, za katero se je izrekla večina članov. Posebno pogrebno je to v obsednem stanju, ko ni časa spravljati težke zločince in vohune po zaporih. UMETNOSTNA RAZSTAVA V OSLU
OSLO, 27. aprila. DNB. Umetniško združenje bo otvorilo jutri razstavo norveških mlajših slikarjev. Za razstavo, je veliko zanimanje.
NEMŠKO LETALO NAD BELGIJO
BRUSELJ, 27. aprila. Havas. Neko nemško letalo so opazili v olkolici Naimirja. Izdan je bil alarm. S padalom je odvrglo letalo cel kup letakov.
Italij;, naj ostane pri sedanjih dogodkih ob strani. »Opozarjamo Morrisona, da Italija že četrt stoletja nikoli ni bila ob strani. Svetovna vojna se je končala s sijajno zmago Italije nad avstrijsko monarhijo. Italija lahko vsako leto praznuje svojo zmago, medtem ko se Angleži in Francozi lahko ponašajo ie s premirjem. Leta 1935. je Italija triumflrala uad Abe-sinijo, čeprav je v sankcijah nastopilo proti njej 52 držav. Od 1937 dalje Italija ni bila nikoli ob strani. Državljanska vojna na Španskem je znova potrdila ve* ro v zmago italijanskega orožja. Odkar je fašizem na oblasti, je Italija odločilno posegala v evropske dogodke. Tudi zdaj je fašistični korporacijski dom potrdil, da morajo vsi važnejši dogodki Evrope iti preko Rima. Tako se je zgodilo 1914, tako bo tudi zdaj.«
RIM, 27. aprila. Exchange Telegrapli. Nemški veleposlanik von Mackensen je ob vrnitvi iz Berlina v Rim prinesel, kakor se zatrjuje, Mussoliniju posebno Hitlerjevo pismo. Vsebina ni znana. Takoj po i vrnitvi se je von Mackensen sešel z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in se konference med njima nadaljujejo. Odnošaji med Italijo in zavezniki se v zadnjem časa niso prav nič izboljšali, ampak kvečjemu še poslabšali. Splošno se pričakuje, da bodo prihodnji tedni odločilni za dokončno stališče Italije v tej vojni.
AMERIŠKI BANKET V MOSKVI
MOSKVA, 27. apr. DNB. Ameriški po? slanik v Moskvi, Steinhardt, je priredil slavnostno večerjo na čast komisarju Molotovu. Navzočni so bili poslaniki in člani konzulatov nevojskujočih se držav. S sovjetske strani so bili navzočni tudi zastopnik komisarja za zunanje zadeve Dekanosov in Losovski, šef protokola Barkov. Molotov je v kratkem času bil že drugič med diplomati. Pred kratkim je bil navzoč na večerji, ki jo je priredil nemški poslanik grof Schulenburg.
SLOVAŠKA JE OB STRANI NEMČIJE
BRATISLAVA, 27. aprila. DNB. Predsednik dr. Tiso je poročal na seji slovaške narodne stranke o političnem položaju. V zunanji politiki je položaj Slovaške z zavezniško Nemčijo povoljen. Slovaški narod bo ostal zvest sedanjim smernicam, nič ga ne more odvesti v drugo smer. Slovaška je tesno povezana z Nemčijo, kateri edini se ima zahvaliti za svojo samostojnost in izgradnjo države. ANGLEŠKA PRERAČUNSKA DEBATA LONDON, 27. apr. Reuter. Po zaključeni debati finančnega preračuna je sir Simon naglasil, da postavke res nimajo primera v angleški preračtmski zgodovini. Cule so se pritožbe proti višinam posameznih postavk. Nekateri so dokazovali, da bi se lahko zbrali še dohodki v iznosu ene milijarde funtov šterlingov. Minister poziva govornike, naj mu pojasnijo, kako si to zamišljajo. V zadnjih 12 mesecih je bilo odobreno povišanje proračunske vsote za 330 milijonov funtov šterlingov. Gospodarsko politiko na zunaj mora država izvajati na bazi uradnih tečajev tujih valut. Debata se bo nadaljevala v sredo.
Mariborska napoved. Oblačno in nestanovitno vreme. Temperatura se ne bo mnogo izpremenila. Včeraj najvišja temperatura 1G.U, danes najnižja 9.5, opoldne 16.5. Padavin od včeraj 1.5 m m.
Sestanek dr. Andresa s sovjetskim poslanikom v Budimpešti
SKRB ZA ZAVEZNIŠKE UJETNIKE
\V A S HIN GTO N, 27. aprila. Stefani. Ameriška vlada bo. poslala v Nemčijo novega vojaškega odposlanca, ki bo imel nalogo, preiskali, poti kakšnimi pogoji žive zavezniški ujetniki.
VELIK POŽAR NA POLJSKEM
KRAKOV, 27. aprila. DNB. Pri požaru, ki je nastal v vasi Loj ki, je zgorelo ‘15 hiš, Iri četrtine vasi. Požar je nastal v neki peči, ko so pekli kruh ter se je naglo razširil na sosedna poslopja. Velik požar je vpei>elil tudi vas Lobodno blizu Klobika. Skoda še ui. znana.
Avdienca pri regentu Horthyju — Dr. Clodius bo prižel v Beograd — Nenaden poziv sovjetskega poslanika in vojaškega atašeja iz Sofije v Moskvo
svoji gospodarski strukturi in zemljepis- bo v torek, 30. t. m., dospel v Beograd nem položaju navezani k čim tesnejšemu nemški gospodarski strokovnjak dr. CK>* sodelovanju. Toplo se je zahvalil regen- dius, ki se bo sestalz zunanjim ministrom tu, da je počastil s svojo navzočnostjo dr. Cincar Markovičem in trgovinskim
ministrom dr. Andresom.
MOSKVA, 27. aipr. Tu so prepričani« da bo po zaključku trgovinskega spora* zuma z Jugoslavijo mogoče priti prav tako do obnove rednih diplomatskih odnošajev med obema državama.
SOFIJA, 27. apr. V mednarodnem svetu je sprožila veliko senzacijo vest, d*J je bil sofijski sovjetski poslanik skupai z vojaškim atašejem nenadoma poklicat« v Moskvo v zelo važni zadevi. Odpotovala sta včeraj ob 15.40 z letalom v M°J skvo.
BUDIMPEŠTA, 27. apr. Bivanje jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. Andresa ob priliki otvoritve tukajšnjega velesejma je predmet splošne pozornosti. Avdienca dr. Andresa pri regentu Horthyju je trajala pol ure. Minister je ob tej priliki prejel najvišje odlikovanje madžarsko lento s krlžoem za zasluge. Admiral Horthy govori zelo dobro hr-vatski. Dr. Andres }e zapustil regentovo palačo Izredno zadovoljen.
BUDIMPEŠTA, 27. apr. Ob otvoritvi jugoslovanskega paviljona, ki se je je udeležil tudi Horthy, je minister dr. Andres pozdravil regenta ter naglasil velik pomen trgovinskih stikov med obema državama. Jugoslavija In Madžarska sta po
Jugoslavijo. Horthy si je z gospo z velikim zanimanjem ogledal naše razstavne prostore.
BUDIMPEŠTA, 27. apr. Med ogledovanjem madžarskega velesejma je sovjetski poslanik v Budimpešti, Šaranov, zaprosil jugoslovanskega poslanika Sve-tozara Rašiča, naj ga seznani z jugoslovanskim ministrom dr. Andresom. Dr. Andres in Šaranov sta ostala potem nad pol tire v razgovoru na samem, nakar sta so prisrčno pozdravila in razšla.
BUDIMPEŠTA. 27. apr. Javljajo, da
Ob 48. rojstnem dnevu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla
Knez namestnik Pavle bo obhajal v nedeljo, 28. t. m., svoj 48. rojstni dan. Vso po vojni je užival popolno zaupanje
mm
pokojnega kralja Aleksandra ter imel v nacionalnem življenju države vidno vlo-
go. Tako je obnovil med drugim Rdeči križ, Aeroklub, Kolo jahačev, Avtoklub, Krščansko zajednico mladih ljudi itd., društva, ki jim stalno posveča največjo pažnjo. Z njegovo iniciativo se je dvignilo kulturno in umetniško življenje Jugoslavije. Obogatil je naše muzeje z deli velike vrednosti. Po marsejski tragediji je prevzel nase težko vladarsko breme ter z veliko spretnostjo in modrostjo krmaril čoln naše usode. Ublažujoč zaostrene politične probleme na znotraj je Nj. Vis. knez namestnik Pavle umel utrditi položaj Jugoslavije tudi na zunaj. Po petih letih krmilarenja države lahko ugotovimo, da je po njegovi zaslugi prebolela Jugoslavija brez prefresljajev težko katastrofo Marseillesa. V notranjosti' je ohranila svoj mir in edinstvo. Na zunaj je neštetokrat naglasila svojo željo po miru na Balkanu in prepričala tuje sile, da je močna, napredna Jugoslavija zagotovilo miru v svetu. V težki svetovni gospodarski krizi je Jugoslavija povoljno razvila svoj ekonomski napredek. Povsod se kaže podvig, v mednarodni izmenjavi blaga je postala Jugoslavija važen črnite«.
Knez namestnik Pavle je svojo veliko življenjsko državno in politično izkušnjo nesebično stavil v službo domovine. Njegova avtoriteta je danes popolna. Zaupanje v njegovo modrost je neomajno. Jugoslavija se ponaša z njim, ker se zaveda vseh uslug, ki jih je izkazal kralju, domovini in narodu. Mir, ki ga Jugoslavija danes uživa, je njegovo delo, kakor tudi njen notranji red. Z rešitvijo najvaž-
nejšega notranjepolitičnega problema je knez namestnik Pavie dosegel srbsko-hrvatskl sporazum, ki je krona notranjega utrjevanja države v usodnih dneh Evrope.
Hvaležna Jugoslavija pozdravlja v njem prosvetljenega, neumornega in velikega pobornika za zavarovanje njenega miru, napredka in slave.
%
Že stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudo-tvorno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni:	želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih
kamnov, presnavljanja, debelosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd.
Znana strogo dietična kuhinja, krasno športno kopališče. Idealno okrevališče. Pred in po sezoni znatni popusti.
Zdravljenje po zimi in po leti.
Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA
Mladini več politične izobrazbe
Pipan Alfonz
Razburkani časi po svetu privedejo Človeka, da se začne intenzivneje zanimati za politiko. Od preprostega delavca in kmeta, preko obrtnika, tja do največjega izobraženca — vsak komentira dogodke, ki jih dan za dnem pripravljajo priznani in nepriznani politiki. Jasno je, da mladina ki je povsod prva, tudi tu ne stoji ob strani in zato se mi zdi prav, a ko podam nekaj misli o razmerju mladine, posebej študirajoče, do politike.
Narod, ki je na določenem ozemlju pravno organiziran, tvori državo. Ljudi pa druži med seboj skupna zavest t. j. predvsem skupni svetovni nazor, skupna narodnost, skupen jezik in gospodarski interesi. Tako organiziran narod ima svoje potrebe, ki jim lahko zadosti država s sredstvi, ki so ji na razpolago. Stik naroda z državo je v raznih tipih držav različen (n. pr. pri nas po parlamentu). Da pa doseže ljudska volja čim večje uspehe, se združijo skupine državljanov z istimi cilji in željami v stranke. Iz tega nujno sledi, da tvorijo stranke nekake celice političnega življenja, voditelji pa postanejo politiki, ki spoznavajo in uveljavljajo interese svojega naroda.
Da more narod oz. stranka pravilno razumeti svoj položaj, je potrebna posebna politična izobrazba, ki naj usposobi izvoljene voditelje za vredne predstavnike svojega poslanstva.
Politična vzgoja našega naroda še ni dosegla tiste stopnje, na kateri bi morala biti po 20 letih svobodne države. Vzrok temu je predvsem »idealizem« naših predvojnih voditeljev, ki jim ne gre za drugo, kot da jim njihovi pristaši ob priliki volitev oddajo svoj glas. Drugi vzrok je, da mladina nima nikjer, pose-
bno pa ne v srednješolski dobi priliko spoznati politično življenje. V gimnazijah, kjer bi morala doraščajoča mladina dobivati prve nauke o državoslovju, narodnogospodarskih vedah, sociologiji itd. ne zve ničesar, razen borih par besedi pri zemljepis ju. To pa je odločno premalo. Mnogo se govori o reformi srednje šole in upamo, da ko bo izvedena, bomo našli tudi to vrzel izpopolnjeno.
Stvar zase so srednješolska društva.
Po novem zakonu se dijak ne sme udejstvovati v nobenem izvenšolskem društvu, ki ni' izrečno odobreno po prosvetnem ministru. Tako je ostal dijak tudi i tu na cedilu. Vsa društva, ki so našemu I časa pridejo do spoznanja in pravilnega
srednješolcu dajala edino možnost političnega spoznanja, so bila razpuščena. Ostala so samo verska in izključno kulturna društva (Jadranska straža, Rdeči križ in druga). To pa nikakor ni dovolj in tako pride dijak, star 18 let na univerzo, brez vsakega političnega obzorja, pade v roke prvemu društvu in postane tako član, ki pozna samo po imenu svoje društvo, manjka mu pa možnosti objektivnega spremljanja političnih dejanj.
Slabost teh akademskih društev, ki temeljijo na strankarskih podlagah je ta, da slepo korakajo po direktivah, ki jih dobivajo od »zgoraj« in da so strogo enostranska. Zato kljub svojim programom prečesto zaidejo in razna nesoglasja med člani samimi, ki šele v teku
političnega mišljenja, omajajo društvene temelje.
Dolžnost vsakega dijaka ali akademika naj bi bila, da si, preden vstopi v kakšno politično društvo ali stranko, izobrazi svoje nazore v političnih vprašanjih. Zato, je nujno, da se nudi naši mladini že v srednji šoli prve nauke o političnih vprašanjih. Nujno je, da dobimo visoko šolo, iz katere bodo izhajali politiki, ki bodo vredni svojega poslanstva, mladina pa se ne bo slepo in brezplodno izživljala za ljudi, ki jim je prva lastna korist, nato šele narodova.
Poštenost, pravica in socialni čut naj vodi današnjo mladino. Študiranje političnih ved naj vodi bodoče voditelje na pravo pot, da se bo vsak zavedal svoje odgovornosti do naroda in samega sebe.
Bistvo in značaj renegatske miselnosti
Gesto renegaitov: Vse naše je slabo, vse tuje je dobro.
Renegatstvo še vedno ni izumrlo. Najdemo ga v vseh slojih: obrtniških, uradniških, trgovskih, delavskih, celo v kme-tiških. Zadremalo je, oziroma se je potuhnilo ob porazu 1918., toda že po slovenskem polomu na Koroškem 1918—1920 so renegati samozavestno dvignili glave ter organizirano in neorganizirano kritizirali in smešili našo državo, ki je, žal, dajala včasih dosti gradiva za kritiko.
Slovenci smo morali že od nekdaj preboleti različne očitke: nimate zgodovine, nimate literature, nimate glasbe, ne smisla za gospodarstvo, berači ste in boste itd. Učenci so to slišali v predvojni doibi v ogroženih krajih od učiteljev, delavci od tujih delodajalcev in izkoreninjenih mojstrov: »Kaj boste s slovenščino?« Pri vojakih je vsak korporal vedel, da ne more napredovati, če si ne prekroji svoje mi-
selnosti. Prav talko je bilo pri železnici. V uradih je vsak strenuh hitel zatajevati svoje »manjvredno« slovensko pokolenje.
V trgovinah so trgovci vajencem, ki so prišli z dežele, ponavljali dan na dan, da morejo rabiti le take vajence, ki znajo streči gospodi. Gospoda pa je bila tuja. Vsak trgovski in obrtniški vajenec, ki se je hotel »pogospoditi«, je moral začeti pozabljati svoj rod. Kmetiška samozavest se je od 1848. utrjevala le polagoma, kakor je pač izgineval spomin na odvisnost kmetiškega stanu, na tlako in tlačanstvo.
V železniški upravi je vladala hierarhija, proge so postale novodobni potujčevalm vdori v naše ozemlje, postajni načelniki ■so pospeševali potujčevanje v svojem področju, železniški uradniki in delavci so se morali prilagodovati razmeram, če so hoteli mirno živeti. Naše ljudstvo se je torej sistematično in postopoma demoraliziralo in ob demoraliizaciji je napredo
Koncentracija narodnih sil in Slovenci Vladimir Kreft
Že nekaj časa se v jugoslovanskih časnikih piše in razpravlja o možnosti razširitve sedanje vlade, v katero naj bi vstopili tudi nekateri predstavniki opozicije. Zadnja poročila sicer pravijo, da še položaj za to ni doolj razčiščen in da je treba še vskladiti različne poglede med Posameznimi političnimi skupinami, ki se nanašajo na koncentracijsko vlado; toda že dosedanje razpravljanje o tej stvari kaže, da je volja do realizacije te misli pri večini precejšnja in da je tudi ne odklanjajo na odločujočih mestih.
Če je kdaj bila potreba po koncentracijski vladi velika, potem je ta v sedanjem času največja in narodi Jugoslavije bi z zadovoljstvom pozdravili vsako dobro in pravilno izvršeno koncentracijo narodnih sil.
Vprašanje razširitve vlade sporazuma
šnjo moč. Pomanjkanje zborovalne in tiskovne svobode sicer onemogočata tej opoziciji vsak večji razmah med ljudstvom, toda že njeno do sedaj opravljeno delo dokazuje, da ga ljudstvo s simpatijami zasleduje in tudi že pri njem v večji ali manjši meri sodeluje.
Opozicijskim skupinam še tudi za enkrat manjka politične tradicije, katero nekatere druge slovenske skupine že imajo, kar deloma tudi povzroča, da politični krogi izven Slovenije napačno gledajo na politične prilike v Sloveniji.
V tej zvezi nastane vprašanje slovenskega zastopstva v koncentracijski vladi. Če gledamo na to s stališča, kakor so ga vedno do danes zastopali nekateri slovenski politični krogi, potem seveda rešitev ni težka, če pa hočemo rešiti to vprašanje objektivno in stvarno, potem je rešitev težja, vendar pa se da kljub
v
zanima tudi Slovence, zlasti one politične
kroge, ki predstavljajo tako zvano slo-j temu to vprašanje tudi za Slovence Vensko demokratično opozicijo. Ta opo- glavnem zadovoljivo rešiti.
-iclja, ki se deli na več skupin, pred-. Dejstvo je, da je danes za Slovenijo stavlia v Sloveniji brez dvoma precej-1 nemogoče reči, katere politične skupine
imajo v slovenskem narodu zaslombo: Jasnost v tem bo nastopila šele s popolnoma svobodno izvedenimi skupščinskimi (ne z občinskimi) volitvami. Ker pa še teh za enkrat ni pričakovati, sedanji čas pa zahteva neko pozitivno rešitev, je to rešitev trebanajti, četudi bo ta kompromisna in le začasna. Njena pravilna rešitev bo danes nedvomno zelo koristila narodu in državi. Ta rešitev pa se lahko izvrši le tako, da se v koncentracijsko vlado pritegne od Slovencev može, katerih politična pripadnost bo sicer nesporna, ki pa bodo vendar znani po svoji strankarski strpnosti in objektivnosti in katerih sodelovanje v vladi bo dalo političnim skupinam Slovenije pravico enakopravnosti, pri vršenju njihovega dela med ljudstvom.
Takšna rešitev pomeni za Slovenijo pričetek konsolidacije slovenskih političnih razmer in istočasno možnost, da se izvrši tudi popolna duhovna mobilizacija slovenskega naroda v znamenju potreb dobe, v kateri živimo.
valo potujčevanje.
Potujčevanje je imelo poseben uspeh na Koroškem in deloma na Štajerskem, Slovence so demoralizirali uspehi Nemcev v politiki, uspehi njih ekspanzije, uspehi v smotrni organizaciji »Schulvereina« in »Slidmarke«, v organizaciji industrije in trgovine. Pa tudi če je Obrtnik ali kmet potoval na Nemško, je res odnesel od tam vtise umnega gospodarstva in naraščajočega bogastva. Postal je nenaklonjen slovenskemu prizadevanju. Psiholoških in stvarnih vzrokov naše zaostalosti seveda ni rešetal, temveč je gledal samo dejstva, in začel se je sramovati nas samih in naše nesmotrnosti ter počasnosti, še na misel ni prišlo takemu poiovalcu, da tedanji gospodarji Slovencem niso dalii in hoteli dati šol, kjer bi imeli prilike za izobrazbo, da so našega človeka namenoma zapostavljali in da so se kopičile ovire za vsako možnost napredovanja. Naš človek se je v začetku le počasi osveščal, šele polagoma naučil kritično opazovati svoje delo in ga smotrno uravnati. Zato je včasih tradicija škodovala, če je pomenila nadaljevanje preziranja, zaostalosti in pomanjkanje (civilizacijskih) sredstev za izobrazbo: kmetijsko, gospodarsko, umetniško.
Zanimivo je študirati predvojne argumente tujcev in renegatov, njih duhovnih bastardov. Prav hitro se tem argumentom lahko dokaže puhlost in jalovost. Taki lažni argumenti se zdaj znova osvežujejo, preoblačijo in drug drugega prehitevajo.
Tujcem moramo priznavati smisel za disciplino, red, pridnost, a z vsemi tem! dobrimi lastnostmi si prizadevajo napraviti »hochorganisierte Klasse«. Kako so se privadili reda in discipline, dobili smisla za organizacijo? AH je to v resnici samo njhova nordijska lastnost? Smisel za organizacijo in red so imeli že Rimljani i:i ga imajo Japonci, a tudi mongolski Finci.
Prilike za prestop v tuje območje so bile v.edno dane. Ze v šoli smo posebno na Koroškem in na Štajerskem slišali to-
Razvaline starih gradov ob gornji Savinji
Dr. Fran Mišič
Kakor mogočna, iz žive kamenine vlita do pravega vojskovanja ter je bil šele 20 leti sedanjem lastniku zemljišča Rakunovo gra-
trdnjava kljubovanja in upornosti," nedostopna in nepremagljiva, se ozira vrh Ojstrice, ogrnjen s'herfnelmom bleščečega snega preko nizkih pripognjenih glav in višav ponižnega predgorja v zeleno Gornjo Savinjsko dolino in preko temnih gozdov Menine planine in Dobrovlja na rjavosive zadnje' ostanke Starega gradu celjskega. Okoli .razvalin se tesno in krčevito vije bršljan, jih trdno drži in oklepa in -jih tako varuje pfed nadaljnjim razpadanjem. Pa tudi smejoči, sc veseli vinogradi vriskajo ob strmem pobočju navzgor k visokemu zidovju, ki še stoji okoli ponosnega Friderikovega gradu in nizdol k bistri Savinji in Stari grofiji, kjer so pred 501 letom slavili veliko slavlje, ko so ši grofi celjski priborili naslov državnih knezov.
Od tedaj se je marsikatera poteza spremenila na licu in na zunanjosti pokrajine ob Savinji, ne le tam, kjer gorski potok blizu Braslovč prvič zagleda dedni grad, Žovnc-ških grofov in -se pri Celju pod, Lepimi vinogradi Miklavževega vrha zopet poslavlja od knežjega in grofovskega gradu, temveč tudi ob njenem gornjem teku od Mozirja do Ljubnega, kjer predstavljajo tri lepo zaokrožene kotlinice, zelene, z gorami obdane, Mozirka, Rečiška in Ljubenska, skupno z mikavno Zadrečko dolino, Gornjo Savinjsko dolino v ožjem pravem pomenu besede.
Kjer so še pred 500 leti na dominantnih točkah stali ponosni gradovi, podobni smelim vojščakom in junakom, in so prijazne vinske gorice ob vznožju skalnatega Tera in ljubkih Golti obrobljale in spremljale sre-brnobistre valove Savinje od Ljubnega do Mozirja, danes popotnik zaman išče mikavne slike starih gradov in lice cele pokrajine. Samo borne ostanke nekdanjega gradu še opaziš, pa tudi te le, ko sp hrast, klčn, javor, gaber in leska brez zelenega okrasja in goli okoli razvaljenega kamenja. Nekdanje vinske gorice obsenčajo gosti iglasti in listnati gozdovi v družbi z redkimi hmelj-niki in samo v sončnih vrtovih, na samostanskem vrtu v Nazarjah, na Kolovratu pri Mozirju, na strmem pobočju nad Št. Janžem blizu Rečice ob Savinji še dozorevajo sinji grozdi izabele ali pa šmarnice.
Toda Gornji grad, čedno mestece in letovišče ob Gornji Dreti v podolgovati dolinici, vse obdano od visokih, gosto po-šumljenih gor, in Marijin grad ali Vrbovec, graščina v ravni kotlini, kjer se Dreta druži s Savinjo, že s svojim imenom tujca spominjata na gradove in graščake. Prvotni Gornji grad, med domačini »Štok« jmenovan, ni pustil o sebi niti kamna, ki bi inogel izdati mesto, kjer je stal, kakor tudi od starega gornjegrajskega benediktinskega pamostana ni ostalo nobenega zidovja, saj je bila dosedanja škofijska palača v Gornjem gradu postavljena od škofa grofa Altemsa šele pred 160 leti. čas je zabrisal tudi vse sledi prvotnega Vrbovca, Starega ali Dolnjega gradu. Na nagromadenih skalah, ki jih je nekoč kronal stari Vrbovec ftoji sedaj majčkena, a mična kapelica sv Jožefa, okoli cerkvice in skalovja pa se oklepajo štiri nove, mlajše graščine, ki se ji je sesul tudi en vogalni okrogli stolp.
Altenburgovci so 1.	1325. v zelenem
ozadju tedanjega trga Rečica ob Savinji na ozemlju deželske sodne oblasti gornjegrajskega benediktinskega samostana proti volji menihov postavili novi grad, novo trdnjavico,	Rudenek	ali	Rudenstein. Na
prošnjo gornjegrajskega opata se je tedanji zaščitnik samostana grof Urh Pfanberg zavezal, da bo	grad porušil	in uničil	»brez
vsake hudobne zvijače«. Ako bi se obljuba ne izvršila, naj bi podpisani poroki obljube rta izrecno zahtevo benediktinskega opata šli v »lituiv (gostilno)	na	Koroškem,	ki bi
jo opat določi!	in bi je	ne	smeli prej	zapu-
stiti, dokler ni grad razdejan. Toda obljuba jii bila z isto naglico izvršena kakor je bila
pozneje rešen po razsodbi vojvode Albrehta. | dišče, do danes strokovno še nepreiskani. Altenburgovci so obdržali grad, ki pa je le-! Še više, že pod skalnatim Terom naleti pota 1447 prešel v last celjskih grofov, leta potnik nad razgledno lipo na zadnji sledi
1578. pa v last ljubljanskih škofov. Baš ta Rudenek, kojega ime se je ohranilo v hišnem imenu Renekar, je tisti grad ob gornji Savinji, od katerega se je do danes ohranilo še največ razvalin pod sedanjim imenom »Lekšetov grad« in okoli katerega je sveža domišljija domačega ljudstva ovila marsikateri ljubki pajčolan zanimivih pravljic in pripovedk.
V bližnji vasi Št. J a n ž na Polju, podružnici častitljive župne cerkve sv. Kan-cijana v Rečici ob Savinji, ima neka stara hiša ime »Pri tlakarju«. Po ustnem izročilu so morali v tej hiši podložniki oddajati desetine, gomino, snopovino in druge davščine. Zakaj baš tu? Tik nad vasjo, na strmem, na treh straneh nedostopnem hrbtu, ki je obdajal in zapiral pot ob Savinji in Savinjo samo, se nahajajo v go/du, v bližini zadnjih skromnih vinogradov neznatni, a zanimivi
'nekdanje gorske trdnjavice Negojnica, ki je bila med dvema skalnima vrhovoma, postavljena na strm, prepaden stožec. Pičle ostanke obsenča gozd, objasnjujejo pa domače pravljice. Negojnica je imel sovražnega brata doli v dolini na desnem bregu Savinje v Lešah, Št. Janžu nasproti. Leški dvorec stoji še dandanes — pošlje bratu na Negojni-ci sodček, ki pa ni bil napolnjen z vinom, temveč s smodnikom, obenem gre sam k bratu na obisk. Smodnik se vname, sodček se razleti, poruši gradič, pokoplje pa tudi oba sovražna brata. Ko so konec zadnjega stoletja preiskali razvaline Negojnice, so v sobi, kake 4 m veliki, naleteli na 7 okostnjakov, dva sredi sobe v sedečem položaju, pet pa v stoječem, kar priča, da jih je smrt zalotila na begu.
Gradišče pomeni sicer navadno ostanke
predniki v nevarnosti uporabljali kot zavetišče in pribežališče. Izravnani vrh hribčka s sedanjim frančiškanskim samostanom v; Nazarjah se je nekoč imenoval tudi Gradišče, na prepadnem pomolu nekega strmega hrbta za Mozirjem je v gozdu skrito Struceljevo gradišče, na poti iz Vrbovca (Marijinega gradu) v Gornji grad ob Dreti se voziš ali hodiš skozi Sotesko. Okno tik pod Menino planino, strmi hribček, ki ga. Okno loči od Menine planine, ima na svojem vrhu tudi gradišče, kjer so se še začetkom 19. stoletja nahajali kameni razpadle utrdbe. Rakunovo gradišče sicer ne kaže nobenih sledov okroglih nasipov in okopov, ki so značilni za znana gradišča, kakršna so na Pohorju, pač pa neobdelano, iz Savinjske struge prineseno kamenje,, prav tako kakor Štrucljevo gradišče, potem pa ostanke štirioglatega zidovja, ki se nanj na zapadni strani naslanja sedaj ravna gozdna parcela, ki se danes nekdanjemu vrtu podobna imenuje »Na njivici«.
Ko so še vsi ti gradovi, skupno z gradom in Mozirskim stolpom gledali na bistro Savinjo in na lepe vinograde ob njej, je pokrajinsko lice Gornje Savinjske doline imelo še prikupljivejšo sliko kot danes. Gradovi so padli v prah, gozd prepleta nekdanje vino-
predslovanskih gradičev, gradov in utrdb, ■ grade, le orjaška stavba Ojstrice stoji iz ve-
ostanki nekdanjega gradu, ki se imenuje po ki so bile razdejane, pa so jih pozneje naši | kov veke.
Ob našem izseljenskem vprašanju
Franc Šebjanič, M. Sobota
Kljub temu da bo v doglednem času poteklo že sto let, odkar so prvi slovenski izseljenci morali za kruhom preko oceana, smo Slovenci — odkrito priznajmo — izseljenski problem vrsto let sem sikoro popolnoma zanemarjali. Res je sicer, da smo v prvih svobodnih letih imeli precej opravka z urejanjem domačih razmer, toda res je tudi, da smo v tem pogledu ravno ob tem času mnogo zamudili in da po prilikah sodeč vsega zamujenega nikdar ne bomo mogli nadoknaditi.
Od 500 tisoč naših ljudi, ki jih je življenje pognalo v svet, jih je dokajšnje število — v narodnostnem pogledu — Slovencev že zdavnaj odmrlo, dokajšnje število pa se je vsaj pasiviziralo. Z izumiranjem prvotnih izseljenskih generacij pa se to število še od dne do dne
ko zvana druga, odnosno tretja generacija, je že vse prej kot pa narodno zavedna. Tujina jo je po svoje vzgajala, prekvašala, zato ni čuda, če se potem vedno več posameznikov vtaplja v tujem morju; »stara domovina«, ki jim je morda še v otroških letih bila drag svet, pomeni poslej zanje le starčevsko simpatijo, vprašanje davnih običajev in sploh stvari, ki jih bo »starina« odnesla s seboj v grob.
Razvoja v tej smeri v marsikaterem primeru ni mogoče več preprečiti — z vsakršno protiakcijo bi prišli namreč prepozno — morali bi pa vseeno gledati, da ti in slični pojavi ne bi postali vsesplošna epidemija.
Oblasti in privatne organizacije — ali konkretneje: izseljeniški referat pri banski upravi in Rafaelova družba s svojimi
veča, zakaj na tujem rojena mladina, ta-1 podružnicami (ter z Izseljensko zborni-
SoJrofsfvo
Pokrajinski zlet Sokola v Celju
Veličina zleta zavisi od nastopajočih. Na jubilejnem zletu v Celju bo udeležba ogromna. Društva iz celjske župe bodo zbrana polnoštevilno, nič slabše ne bodo zastopane ostale župc iz dravske banovine. Po prijavah, ki jih prejema zletni odbor, bo številna udeležba tudi iz ostalih 20 žup. Ni nobenega dvoma, da bo v Celju članstva in naraščaja v slavnostnih krojih, kakor še nikoli v naši banovini, če izvziamemo vsesokolski in veliki pokrajinski zlet v Ljubljani.
Prišlo bo sokolstvo iz najoddaljenejših krajev naše države, da izkaže priznanje Celjskemu Sokolu in župi za njuno delo. Toda to počaščenje nam nalaga obenem dolžnosti naprani sebi in napram gostom.
Ena teh dolžnosti je predvsem časten na-
JI! Uličt /. lsiu	.i/-viaciia	runui	ic uiio	v	.	«,	, , j.vXw
dana. Spor zaradi Rudeneka se je razvnel stop domačega društva na telovadišču,
iMcokrat poudarjam: in ponavljane argumente o manjvrednosti slovenščine, Slovencev m Slovanov sploh. »Povej ljudstvu trikrat po vrsti laž, pa jo 'bo sprejelo j;a resnico.« Ta prestop iz slovenskega v tuje območje se je oib formiranju iz slovenskega ljudstva v slovenski narod vršil brez kesanja. Pospeševali' in negovali so odpadniištvo različni polomi v naši politiki, strankarstvu in gospodarstvu. Tujci so neuspehe dobro osveževali v naših Ijttdeh kot pomanjkljivost civilizacije ter nesposobnost organizacije in vladanja.
Res pa je v bistvu velika razlika med slovansko in nemšiko čutečim človekom. Slovenci (ikot vsi Slovani) imamo močno razvit čut za individualnost in realizem, in dobro čujemo na besedo »kruh«. Nemci 'so romantiki, a so se stoletja ob fevdalizmu vzgajali k redu im disciplini. Kritični duhovi pri Nemcih so bili večinoma slovanskega pokolenja, ali pa je bilo v njih J:ilah dosti slovanske krvi (Lessing, Jahn itd.). Ostalo ljudstvo je duhovno neaktivna gmota, s katero je mogoče delati kar se hoče. Vedno rabi ljudi, 'ki vodijo. Slovenci smo realisti, a tvegati smo morali prelom s starim redom, z nepokorščino fevdalizmu, če smo hoteli resnično zaži-
ravno tako pa tudi v slavnostnih krojih. Društvena uprava je sklenila, da bo pod-vzela akcijo za nabavo novih krojev. Onim, ki bi si kroje hoteli nabaviti, bo nabava olajšana z obročnim odplačilom in se naj takoj prijavijo. Prijava je nujna, da more društvo ugotoviti število novih krojev in stopiti v stik z dobavitelji.
Društvo je povabilo starše sinov in hčerk, ki obiskujejo telovadbo pri naraščaju, da jim nabavijo naraščajski kroj. Na letošnjem jubilejnem zletu bodo srca naše mladine v pobratimstvu s svojimi vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije še v večji meri vzdrhtevala, v radostnem razpoloženju. Prožite svojini najdražjim to priliko! — Uprava Sokolskega društva Celje-Matice.
co) — so zadnje čase v tem smislu že mnogo naredile, toda z ozirom na celotni problem še dosti, dosti premalo. To pa vsled tega, ker Rafaelovi družbi primanjkuje denarnih sredstev, banovina pa ima v svojem vsakoletnem preračunu za izseljenske in priseljenske potrebe stavljenih komaj 250.000 din (8—10 milijonov za to ne bi bilo dosti!); važno pa je ob vsem tem še drugo dejstvo, namreč dejstvo, da oba činitelja ne poznata načrtne in nepristranske izseljenske politike. Posledica tega je, da nemalokateri pozitivni napori na izseljenskem področju ne najdejo pravega odziva ne doma in ne med izseljenci; slejkoprej nam Slovencem pri izseljenskem delu še vedno primanjkuje vnetih delavcev in slejkoprej se še nismo mogli dokopati do objektivne — z zanesljivimi statističnimi podatki podprte — življenjske podobe- vseh naših ljudi, ki
.-siti £M, Gubec*-	-vsi	naši	sobojevniki.«
slovanski prostovoljci, upori 1918. v garnizijah v Judenburgu, Radgoni).
Vzroki za odpad od slovenstva niso bili' zmeraj nravni, torej: čast, napredek, ponos, slava, ki bi jih bil odpadnik deležen pri tujcih (kot zgodovinskem narodu; vzrok je bil naj večkrat manj časten: ko-ristoljubije, boljši zalužek, kruhoborstvo in užaljeno samoljubje. Ljudje slišijo na be sedo »kruh« še najbolj. Mučno je trpeli, zato se trpljenju in žrtvam vsi radi umaknejo, in prijetneje je iz varnejšega zatišja ocenjevati neugodne razmere, kajti za vse odpadnike so že drugi, pravi kulturni ustvarjalci opravili delo, (sicer bi odpadu ištvo ne bilo rentabilno). Odpadniki in renegati so postali priganjači in prav za prav paraziti v tuji kulturi. Sram jih je ponižanja, sram jih je majhnosti, in ker hočejo dokazati, da nimajo nobenega opravka z našo revščino, se napihujejo s tujini bogastvom. Kolikor je tuja ikultura res velika, je vsa človečanska. Stvarilci človečanskih idealov, osebne in naravne svobode (Lessing, Goethe, Schiller, Beethoven, Mozart, Schubert, Hauptmann) so vsi naši sobojevniki. Lahko poudarimo z Župančičem:	»Vsi veliki vaši svetniki,
Jošt.
LUTKOVNI ODER SOKOLA V SLO-VEMGRADCU
je uprizoril v nedeljo mladinsko igro .,Jurček pri kralju viharju". Doslej nismo pisali o našem lutkarskem odru, bil jc pač začetek, sedaj pa, ko se je la mladinski oder y>od vodstvom primarija javne bolnice g. dr. Strnada močno razvil in pričel žeti uspehe, za katere gre glavna hvala ravno ref e mitu za lutkarstvo g. dr. Strnadu, ka leri žrtvuje marsikatero urico svojega že itak malenkostnega prostega časa
@
T
$
<s>
Osnutek znaka za Zlet mariborske S&kolske
zupe.
, ki se vrši 2., 8. in 9. VI. 1940 v Mariboru
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IG N. VOK TAVČARJEVA 7
so si pod težo razmer morali poiskati novo domovino«; na žalost tudi nimamo popolne izseljenske knjižnice, muzeja itd. Prav tako še nimamo zavoda, v katerem bi se na znanstveni podlagi reševali najrazličnejši problemi v zvezi z našim izseljenstvom.
Nujno je torej in življenjsko važno, da se Slovenci pod svobodnim soncem v poslednji čas zavemo pomembnosti intenzivnejšega dela za naše izseljence. Ob tem spoznanju bi potem morali strniti vse svoje razpoložljive sile ter najprej sistematično, do potankosti preučiti ondotne razmere in izseljensko življenje. Samo nato bi lahko — po načrtu — začeli z močnim utrjevanjem medsebojnih vezi na narodnostno-vzgojnem, kulturnem ter gospodarskem polju. Denarna sredstva bi morala biti pri tem postranskega pomena, zakaj za obstanek narodove skupnosti ni nobena žrtev prevelika; da pa gre tu resnično za življenje dobršnega dela našega naroda, o tem, mislim, ni nobenega dvoma. — S tem v zvezi je tudi nujno, da bi se osvojil predlog univ. prof. dr. Tomšiča o osnovanju interfakultetric ga izseljenskega instituta v Ljubljani.
Dvanajsta i.ra je v pogledu najpozitiv-nejšega reševanja našega izseljenskega problema že zdavnaj odbila. Rešiti bi pa morali še navzlic temu vse, kar se rešiti da — ker bi si drugače sami zadrgavali vrv okoli vratu. Zato bi tudi za nas moral iz uradnega poročila o preračunu banovine Hrvatske — v celoti obveljati odstavek, ki se glasi: — Banovina mora organizirati takovu službu, da svaki iz-seljenik osjeti, da za njim stoji čitav narod, kojemu pripada. — Šele ko bomo izpolnili tole zgodovinsko in življenjsko naiogo, bodo lahko naši pogledi veliko pogumneje uprti v bodočnost!
Novice
Slovensko učiteljstvo v službi naroda
»Za šolo in učiteljstvo ni škoda denarja, tu ima narod najbolj bogato naložen kapital!"
Živimo v burni prehodni dobi. Razrva-ne razmere so bistveni znak današnje družbe, ki se duši v nemoči lastne nemorale. Posebno težak je položaj kmetskih množic, ki tvorijo z malimi posestniki in kočarji večino našega naroda. Težak položaj zahteva pomoči. In te ni! Pač pa hočejo činitelji prenesti pozornost s težkih razmer naše dobe na podeželskega učitelja. Učiteljstvo, njegova človeška zavest in zavednost, ki naj bilo krivo vsej nemorali, gospodarskemu zastoju, bedi in kulturni nerazgibanostl našega podeželja. Kot v srednjem veku razne »coprnice«, bi naj bilo v sodobnosti učiteljstvo vzrok za vse težave, ki jih je Prinesla poznokapitalistična doba vsemu svetu, pa tudi slovenskemu kmetu. Zato ga del slovenskega časopisja demagoško blati in napada. Vse to pa ne vznemirja našega učiteljstva. Ono je baš v zadnji dobi, kljub vsem težavam in neprilikam, svoje delo poglobilo ter ga brez zveue-čih fraz v tihem naporu navezalo na resnične potrebe slovenskega naroda. In bodočnost bo pokazala, da delajo prav!
Preteklo soboto se je zbralo učiteljstvo iz laškega, brežiškega, krškega, celjskega, litijskega, konjiškega in šmarskega političnega okraja v dolini črnega revirja, da prouči življenjsko rast rudar-
skega otroka, ki ga je 30 trboveljskih učiteljev na podlagi delovnega načrta Učiteljskega pokreta temeljito preštudiralo. Predsednik Mahkota je otvoril prisrčno nacionalno počastitev kralja Aleksandra I. ter z obljubo zveste službe narodu in državi položil pred kraljev spomenik venec s posvetilom in podpisi vseh sedmih društev. Po uvodnih pozdravih številnih zastopnikov, ki so dajali priznanje resnim naporom našega učiteljstva (trboveljski župan Klenovšek: »Za šolo in učiteljstvo ni škoda denarja, tu ima narod najbolj bogato naložen kapital!«) je nad 400 učiteljev pozorno sledilo dolgemu referatu prepletenemu s točnimi številčnimi podatki. Predavatelj Pavčič je prikazal delo in življenje rudarskega otroka doma, v šoK ter v »življenjski visoki šoli« na — cesti, igrišču, v družbi in na kolonijah. Statističar učitelj Kimovec je sproti pojasnjeval številne grafikone, slike in še razno drugo pestro razstavno gradivo, ki so ga učiteljski pokretaši izdelovali v premnogih nočnih urah. Vzgoja rudarske dece se lahko izboljša še z razširitvijo zavetišča, z novo mladinsko čitalnico, cenzuro filma, reformiranim športom itd. Vsi navzoči so spoznali ogromni pomen in važnost znanstvenega študija življenja konkretnega slovenskega otroka. Šolski nadzor-
nik Ernest Vrane se je v imenu prosvetne uprave zahvalil za odlično znanstveno pronicanje v duše trboveljskega otroka.
Na podlagi teh izsledkov bo olajšano vzgojno in učno delo. Predsednik Kumelj Metod iz Ljubljane je podal pregledno situacijsko sliko o vzajemni borbi 30 strokovnih uradniških organizacij za izboljšanje moralnega in materialnega položaja državnih nameščencev. Slovensko učiteljstvo je prekinilo stike z nadzorni-ško organizacijo, ker stoji na braniku poštenja in morale ter resnega truda za dvig slovenskega šolstva ter bo v svoji pošteni borbi na strani naših delovnih množic tudi zmagalo.
Poročati bi še morali o neštetih učiteljskih zborovanjih, ki se vrše redno mesečno po vseh okrajih. Šele takrat bi bilo pregledno ogromno delo in resni delovni napori slovenskega učiteljstva, ki hoče graditi slovenskemu narodu lepšo bodočnost, zato je razumljivo, da postajajo živčni in zlobni oni, ki bi želeli imeti » šentflorjansko dolino« še dalje v svojem samovoljnem zakupu. To pa je nemogoče! Tudi široke kmetske množice se prebujajo ter same presojajo delo in nedelo vseh intelektualnih stanov, zato se ne dajo več zavajati — od demagoških »narodnih« voditeljev.
Ceffe
Seja celjskega mestnega sveta
Celje, 27. aprila. Sinoči je bila seja mestnega sveta. Župan je najprej zaprisegel tri novo imenovane mestne svetnike Andreja Rozmana, Leopolda Vi šn e rja in Janka Kramarja. Nato je poročal, da so vsi sklepi zadnje seje izvršeni. — Sklenilo se je med drugim, da se v Medlogu zgradi centralna greznica za izvoz fekalij. Pri Celjski koči se zajame studenec pod Tovstom In napelje vodovod v Celjsko kočo. Stroški bodo .znašali 7700 din. Uredi se tudi stranišče pri koči. — Uredi se cestna »veza preko Pratnemerjevega Posestva In zgradi polstabilni most čez potok Koprivnico. Stroški bodo znašali 20.000 din. — Skala ob Savinji pod Fa-ningerjevim posestvom se odstrani, material se uporabi za ureditev ceste na mestno pokopališče. — Za napravo 5 vzornih načrtov za zazidavo zemljišča Pri mestnem zavetišču se določi nagrada v znesku 21.000 din. — Odslej se bodo vršili pogrebi na mestno pokopališče po novi cesti pod Detičkovo vilo, na okoliško pa po Zrinjskega ulici, pozneje pa Po Komenskega ulici. — Dobava cevi za kanalizacijo Vodnikove ulice se je odobrila v znesku 23.000 din in oddala tvrdki Rakusch kot najcenejšemu ponudniku. — Za vse neprodane parcele mestne občine se zviša cena od 10 do 30%. — Celjskemu kulturnemu tednu se odobri podpora 500 din, javni mestni knjižnici 1000 din, Sokolu-niatici ob priliki 50letnice 1000 din izredne podpore. Podpora se odobri tudi še nekaterim drugim društvom v Celju in Ljubljani: za ohranitev Aškerčeve domačije v Širju se odobri 500 din. — Trgovca Antona Petka se sprejme v članstvo mestne občine. — Tekstilni tovarni Bergmann & drug se dovoli po-večanje tovarne pod izvršitvijo pogojev.
Za dokončno ureditev novega planinskega doma pod Tovstom se bodo k podajanjem sestali zastopniki mestne občine hi SPD. — Izreče se krajevna potreba za ustanovitev četrte lekarne v Celju, *a katero je zaprosil farmacevt Ivan H u-b a d iz Kranja pri kr. banski upravi, ^roti temu so glasovali 4 mestni svetniki. — Prodajanje sladoleda na ulici se Prepove pri vseh šolah in ulicah, ki vo-dijo proti šolam. — Prof. Bitenc je po-ročal o razdelitvi zneska 200.000 din med nbožne rodbine, ki ga je v ta namen po-^aril tovarnar Adolf Westen ob priliki Svoje poroke. Bilo je 988 prošenj, od kadrih je bilo ugodno rešenih 728 in se je Razdelil znesek 192.173 din. Ostalo je 925 din. kateri znesek se bo uporabil podpore bolnikom. — V proračun za ‘Cto 1941 /42 naj se vstavi večji znesek mvlpiranie revnih družin, posebno ta-
kih, ki bi bile blagoslovljene z dvojčki ali trojčki. Ta predlog je stavil referent Bitenc z ozirom na časopisne vesti, kot odgovor na to, da se je v časopisu kritiziralo, da je bila iz Westnovega zneska podeljena podpora rodbini Weber, kjer je bil slučaj, da je žena porodila trojčke. — Spremenjen je bil cestno-policijski red, po katerem je odslej dovoljena vožnja z motorji po vseh mestnih ulicah, parkiranje motornih vozil pa je prepovedano v Aškerčevi ulici, pred pošto, Kolenčevi ulici ter v ozki Žerjavovi in Prešernovi
ulici. — Nabavili se bodo mednarodni znaki in orientacijske table na cestah,
kar bo stalo 50.000 din. V kolikor ne bo kritja za to nabavo v letošnjem proračunu, se bo kritje vneslo v prihodnji proračun. — V sadni sušilnici v Medlogu se bo odslej računalo za sušenje za en škaf svežega sadja brez postrežbe in kurjave 2 din, s postrežbo 4 din, s postrežbo in kurjavo 8 din. — Kmetijski podružnici se dovoli prispevek za nabavo dveh travniških bran, mestna občina pa bo nabavila tudi dve travniški brani. — Sledilo je še poročilo o tečajih za obvezno telesno vzgojo. Vpisanih je 186 obveznikov. Obisk je povprečno 90%. — Javni je sledila tajna seja. ■
Celjski kulturni teden
Letošnji kulturni teden v Celju se bo po sili razmer moral deliti na dvoje: nekaj prireditev bo sedaj v prvem majniškem tednu, kakor je bilo to doslej običajno, drugi del pa bo moral počakati na jesen. Za to delitev je bilo več razlogov: glavni je pač: da se z več prireditvami hkrati ne obremeni naenkrat občinstvo (v Celju kakor tudi po drugih naših krajih je kulturne prireditve obiskajoče občinstvo zlasti uradništvo, ki preživlja radi naraščajoče draginje sedaj prav težke čase), poleg tega se je sedaj nakopičilo v Celju kar naenkrat toliko prireditev, da so druga drugi na poti. Društvo CKT se vseh kulturnih prireditev veseli in ne hrepeni po tem, da bi se mu druga izognila, kajti društvo ni samemu sebi namen, marveč želi le organizirati kulturne prireditve kot take. Če kdo drugi to oskrbi, tem bolje.
Drugi znak letošnjega kulturnega tedna pa je, da hoče biti vzgojno umetniški, da pokaže razvojno in hkrati najodličnejšo stopnjo slovenskega slikarstva z Jakopičevo razstavo, ki se ji pridruži še Ber-neker s svojimi celjskimi kipi. Vse te umetnine so v privatnih rokah v Celju in torej nedostopne širšemu občinstvu, a vendar velevažne za umevanje slovenske likovne umetnosti. Da jih vsaj v izboru pokaže občinstvu, je lepa in zaslužna naloga kulturnega tedna, ki hoče umevanje Jakopičevih mojstrovin podčrtati še s posebnim večerom, kjer bo prof. dr, Mesesnel s skioptičnimi slikami še izpopolnil razstavo in tako res pokazal Jakopiča in njegovo delo v popolnosti. — Visoko kvalitativen bo tudi drugi večer, ko bosta nastopila slavni violinski virtuoz Rob. Sootens in pianistka Suz. Roche z izbranim francosko-slovansklm programom. Njun nastop drugje je žel že sam dovolj hvale, da vemo. da »Im tudi za Celje kulturni dogodek prvega reda. Res je. da tokrat vsaj v tem delu letošnjih prireditev ne nastopajo celjski produktivni
umetniki, ki so sicer večinoma že nastopili letos v lastnih prireditvah. Nanje bi se bilo sicer treba posebej ozirati, čeprav seveda ne more nobena organizacija s širšimi kulturnimi vidiki biti omejena le na lastne sile, ko je treba spoznati kulturna stremljenja drugod in drugje. Le v primerjanju in spoznavanju tudi sami kulturno rastemo.
PRIREDITVE CELJSKEGA KULTURNEGA TEDNA
Celjski kulturni teden bo otvorjen jutri ob 11. v mali dvorani Celjskega doma z razstavo celjskih slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franca Bemekerja. V ponedeljek, 29. t. m., ob 20. se bo pričel istotam Jakopičev večer, na katerem bo umetnostni zgodovinar dr. France Mesesnel s pomočjo skioptičnih slik tolmačil Jakopičevo umetniško rast in delo. V torek, 30. t. m., pa bo istotam koncert slovitega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche. Likovna razstava bo otvor-jena do 4. maja.
1
c Nov razpored ordinacijskega časa v amhulatoriju OUZD v Celju velja od 1. maja dalje in sicer: Zdravniki za splošno prakso ordinirajo: dr. Čerin Josip od 7*30 do 10‘30, dr. Drago Hočevar od 10. do 13., dr. Drago Mušič od 15. do 18. Zdravnik specialist za oči, nos, grlo in ušesa dr. Viktor Tominšek ordinira v ambulatoriju OUZD od 13. do 14‘30. V ambulatoriju OUZD v tovarni Weslen v Gaberju ordinira dr. Franc Prcmšak, zdravnik za splošno prakso, od 8. do 11. in na svojem domu na Cankarjevi eesli št. 6 od 16. do 16*30.
-* Pozor! Imitirani kauči 650 din, otoma-ne 350 din, dobite pri ŠMIGOC, Gaberja-Celje.
c Redno javno cepljenje malih otrok iz mesla Celja, se bo letos vršilo v petek in soboto 3. in 4. maja od 8. do 11. ure na mestnem poglavarstvu v Celju, I. nadstropje (sejna dvorana). Pregledovanje ce-pljencev in pri cepljenju izostalih otrok se bo vršilo teden dni pozneje, to je v petek
10.	maja od 8. do 11. ure. Cepljenju in pregledu so obvezni vsi otroci, ki so bili rojeni leta 1939. Dalje tudi vsi mali otroci, ki so iz katerega koli vzroka pri lanskem cepljenju in pri prejšnjih cepitvah izostali. Opravičila zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno izpričevala, kolkovana z 20 din za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, sprejema mestni zdravnik na dan cepljenja in pregleda na mestnem poglavarstvu.
c Predavanje o produktivnem vrtnarstvu in umni reji kuncev, priredi jutri ob 9. dopoldne v okoliški šoli društvo „Ilejec malih živali".
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Josip Čerin, Prešernova ulica 1.
c Nočno lekarniško službo ima od 27. aprila do 3. maja lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti.
c Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo redni letni občni bor v sredo, 8. maja, ob 19. uri v mali dvorani Obrtnega doma v Celju.
c Občni zbor celjske podružnice ,.Merkurja" bo v sredo, 8. maja ob 19. v mali dvorani Narodnega doma.
c Umrl je v bolnišnici 40 letni posestnik Jcvšenak Štefan iz Plctovarja pri Dramljah.
c Izpred sodišča. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen na eno leto in 2 meseca strogega zapora 29 letni delavec Franc Javoršek iz Stranic pri Konjicah, j ker je 16. marca ukradel tapetniškemu mojstru Ivanu Jazbecu v Celju čistilni stroj ! za žimo.
o šoferji, avtomobilisti in mehaniki, ki
žele biti premeščeni (prekomandirani) k avto-lransportnim cdinicam ali v mehanične delavnice naj takoj zahtevajo potrebne, tiskovine pri šoferskemu društvu „Volau“ za dravsko banovino v Ljubljani, Čopova ulica 2. Istotam dobe potrebne tiskovine, poklicni šoferji, ki nameravajo nastopili službo v vojski kot plačani šoferji.
o. Veliko tombolo priredi v nedeljo 28. t. m. popoldne ob 3 pred šolo pri Sv. Trojici v Slov. gor. tamošnja Sokolska četa.
o Za revne šolske otroke v Jarenini jo daroval ob smrti svoje soproge nadučitelj g. Josip C o n č.
c Meningitis se v našem okolišu šc vedno	»	i
ponavlja. V bolnišnici se zdravi več slu- |\|p nD7?inl IlrlFOfininP • Čajev. Bilo je tudi že nekaj smrtnih.	I>lc	IIOI UGIIIIIC .
Zbor obmejnih Jadranašev
val za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem znesek 200 din. Za bodočo poslovno dobo je bil z malo spremembo izvoljen stari odbor, mesto odišlega podpredsednika g. Franca Talany-a je bil izvoljen kot podpredsednik g. dr. Vinko C r e m o šn i k. Tudi v bodočem letu bo delo krajevnega odbora znatno omejeno in bo na morje poslano po možnosti znatno zmanjšano število morja in sonca potrebne dece v sporazumu z oblastnim odborom JS v Ma-
Minulo soboto je bil v ljudski šoli v Gornji Radgoni redni občni zbor obmejnih Jadranašev, katerega je vodil predsednik g. Lan čič, blagajniško g. Šte-delovanju v minulem letu so podali predsednik g. L a n č i č, blagajnšiko g. Štefan Obal ter tajniško g. Franjo Kolarič. Iz poročil povzamemo, da šteje tukajšnji krajevni odbor skupno 102 člana.
Skupni dohodki med letom so znašali 1655.25 din, izdatki 1271 din, prebitek 384 din. Radi štednje in nemirnih časov v minulem letu deca ni bila poslana na j riboru. morje, pač pa je krajevni odbor prispe-j
Bivanje in prijavljanje inozemeev
Banska uprava v Ljubljani razglaša:
Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sms tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni inozernci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, smejo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske
Bluze iz balonske svile
za motoc kliste in kolesarje
Sport-leyrer
uprave premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3. navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije.
S čl. 2. zgoraj navedene uredbe ministrskega sveta je predpisano, da se mora tuj državljan v roku 12 ur po dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti, ki ji mora pokazati svoje listine. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi, kadar spremeni kraj stanovanja. V me-
stih, kjer so posebna policijska oblastva, se mora prijaviti pri teh oblastvih, v drugih krajih pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot. če inozemec med potjo kje izstopi za dalj kakor 12 ur ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti.
Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodni vizum in samo dokler velja dohodni vizum. Bivanje preko roka dohodnega vizuma odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inozemec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja.
Plašii iz balonske svile
v največji izbiri in najceneje
Spoit-Leyrer
Vsak inozemec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki bi bival v kraljevini preko roka vizuma in ni dobil za podaljšanje bivanja nobenega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom 30 dni ali z denarno kaznijo 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine.
Stanodajalci naj inozemca opozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani.
Otvoritev nove tržnice v Studencih
Na zadnji seji občinskega odbora je biio sklenjeno, da je prostor pred cerkvijo sv. Jožefa od 2. maja vsem kmetovalcem in drugim prodajalcem na razpolago. Potrebne mize dostavi občina brezplačno na razpolago in do 15. maja
se ne bo pobirala nobena tržnina. Pričakuje se veliko število prodajalcev, saj je bilo zato veliko povpraševanje in domačim gospodinjam ne bo treba hoditi izven občine.
Kap. Jos. V. Jiranek, ki je v Mariboru z velikim uspehom dirigiral Dvorakove »Slovanske plese« in Smetanovo »Ma vlast«, je naštudiral tudi spored koncerta orkestralnega odseka Glasbene Matice, ki bo 3. maja ob 20. v dvorani Sokolskega doma.
NATEČAJ ZA LEPAK IX. MARIBORSKEGA TEDNA
Opozarjamo vse interesente, da je rok za predložitev osnutkov letošnjega Mariborskega tedna samo še do torka 30. aprila 1940.
Razpisane so štiri nagrade v skupnem znesku din 3.800.—. Informacije in podrobni pogoji v vseh biletarnicah »Putnika«.
Vi ure
nege obraza
din 30 diskretna
postrežba - Ko-	*
zmetični salon Stolna ul. l/II.
Polovična vožnja za občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru. Železniška uprava je s svojim rešenjem GD št. 28.724 odobrila ugodnost polovične vožnje do Maribora vsem udeležencem letošnjega rednega občnega zbora Tujskoprometne zveze v Mariboru, ki se vrši v torek 30. aprila. Ugodnost polovične vožnje se odobrava v zvezi z železniško legitimacijo K-13 in na podlagi pooblastila v Zvezi učlanjenih društev in ustanov, ki jih delegati zastopajo na občnem zboru. Ugodnost polovične vožnje velja za dopotovanje v Maribor od 28. do 30. aprila in za povratek od 30. aprila do 2. maja.
Za lino svila za obleke, otroško perilo, nogavice najceneje
Gosnoska 13 P. Kramarššč jj
* Binkoštne praznike izkoristite za užitka-polne izlete z luksuznimi avtokari »PUTNi-KA«; 10. do 13. maja (4dni): Plitvička jezera—Crikvenica — 11. do 13. maja (2 in po! dni) TRST (kolektivni potni list) —-
12.	do 13. maja (2dni) Logarska dolina.
Prijavite se TAKOJ pri »POTNIKU«, kjer dobite sporede in točne informacije.
* Kreditna zadruga zasebnih nameščen cev. Pod okriljem Zveze društev privatnih nameščencev je bila že pred dobrim letom ustanovljena Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, ki ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, palača Delavske zbornice, drugi vhod iz Čopove ulice. Kreditna zadruga spre jema hranilne vloge na vezan račun po 4%, na nevezan račun pa po 3V2°/o. Kreditna zadruga podeljuje kratkoročna posojila nameščencem in drugim interesentom proti zadostnemu jamstvu po ugodni obrestni meri 6%.
* FOTOAMATERJI!... Razvijamo, kopiramo, povečujemo najceneje pri IVAN PEČAR-ju, Gosposka 11.
* Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15.
f Iraserentfi p@i@r!
1. in 2. raajnlka »Večernik« ne bo izšel, maja je praznik grafičnega delavstva, fko počiva v tiskarnah vse deio, 2. maia je pa ccrkvcni praznik, ko tudi ne dclaio tiskarne. Zato bo izšel »Večernik« pred prazniki zadnjič v torek, po praznikih pa prvič v petek. Opozarjamo cenjena naročnike inseratov in malih oglasov, ki ti želeli, da njihova naročila izvršimo, da nam jih pošljejo za 1. majsko številko »Večernika«, ki izide, kakor povedano, že v torek popoldne, najkasneje do tor-k a, 30. t. m., do 9. ure dopoldne. Prvomajska številka »Večernika« bo imela večji obseg in večjo naklado. Ker bo tri dni v rokah naročnikov, je oglašanje v njej še prav posebno priporočljivo.
Damsko perilo
poceni pri
i.HA. Mor
Aleksandrova 9
* Jadranska straža priredi dne 28. aprila na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo za letovanje siromašne dece na morju. Glavni dobitek din 10.000’— v gotovini. Vrednost vseh dobitkov din 40.000'—. Cena tablicam din 4'—. Pridite vsi!
? DATUM . , . DENAR nogavice, perilo, vse poceni pri M. BREČKO, Aleksandrova cesta 23
* Birma! Vašo birmsko sliko samo od FOTO-KIESER-ja, Vetrinjska ul. 30., nasproti Grajskega kina.
Najmodernejše Otroške VOliike dobite pri tvrdki Justin Giutinttf. Maribor. Kneza Koclja ul. 14
m. Nočna lekarniška služba od 27. apr. do vključno 3. maja: Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01.______________________________
Kino
* Grajski kino. Danes »Nezvesti ljubimec", Hans Moser, Theo Lingen, Lucie Englisch. Smeh in zopet smeh.
* Esplanade kino. Odličen francoski vete-film „2enska kaznilnica", prekrasne vsebine, režije in igre z Viviane Romance.
* Kin« Union. Do vključno ponedeljka „Razdor" prekrasen rilm realne vsebine in mnogo humorja. V glavni vlogi Jean Gabm in Viviane Romance.
* Kino Pobrežje. 27. in 28. aprila »POD ŽARKIM SONCEM«. Buck Jones z dodatkom smešnice in Fox Novosti.
Mariborsko gledališče
Sobota, 27. aprila, ob 20.: „Ana Christie". Red B.
Nedelja, 28. aprila,ob 15.: „Gcjša“. Znižane cone. Ob 20.: „Konto X“. Znižane cene. Zadnjič.
DECI DAJMO ZDRAVJE IN ZABAVO, ČIK BONBONI SO VESELJE PRAVO. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34., tel. 38-36
&adfo
Nedelja, 28. aprila
Ljubljana: 8. jutranji pozdrav in radijski Šramel; 9. poročila; Q.15 prenos bogoslužja; 9.15 verski govor, 10. operetni venčki; II. klavirska harmonika; 12.30 poročila; 13.02 koncert; 16.30 za dijake; 17. kmetijska ura; 17.30 koncert mandolin;
18.15 po domače; 19. poročila; 21.30 odlomki iz opere '„Carmen“; 22 .poročila; 22.15 samospevi g. Mirka Jelačina. — Beograd: 13.10 koncert orkestra kraljeve garde, 18.30 narodna glasba; 19.40 ruske romance; 20.30 koncert RO; 22.50 plesna gl. — Sofija: 18. lahka gl.; 20.30 odlomki iz operet; 21.55 plesna gl. — Praga: 19.15 proslava 70 letnice Leharja; 21.15 Lebarjeva opereta „Lep je svet". — London: 20.15 violina;
22.30 vokalni koncert; 23.30 lahka gl. — Hadio-Paris: 19.30 Schubertova o]>ercla „Ljubavna pesem"; 22.45 plesna gl. — Rim: 17.30 plesna gl., 20.30 Rossinijeva opera „Semiramida“; 23.15 lahka gl. — Firence: 19. pesmi s plošč. — Dunaj: 19.15 koncert dunajskih simfonikov. — Bukarešta: 18.20 orkester; 19.15 popevčice; 19.(35 lahka glasba. — Beromiinster: 19. komor-.na glasba; 20.30 orkester; 21.05 plesna glasba.
Ponedeljek, 29. aprila Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki: 12 za oddih; 12.30 poročila; 13.D2 koncert ItO; 18. zdravstveno predavanje; 19. poročila;^!). 15 več manire,,pa brez zamere; 20. kmečki Lrio; 20.15 uverture; 21.15koncertna violončelu; 22. poročila; 22.15 za oddih igra RO. — Beograd: 11. zabavni koncert;
14.30 poje Šaljapin; 19.40 ruske romance; 22. prenos iz kavarne. — Sofija: 16JS0 glasba iz filmov; 17. narodna glasba; 17.30 plesna in lahka glasba; 20. simf. koncert; 21.55 lahka gl. — Praga: 22. koncert orkestra. — London: 22. pester zabavni koncert; 22.35 koncert orkestra; 23.15 plesna gl. — ltadio-Paris: 20.45 komorna gl.; 21.45 skeč z glasbo; simf. koncert, — Strasbourg: 20.30 Massenejeva opera „Pepelka'‘;
23.15 koncert, — Rim: 21. simf. koncert. — Firenzc: 20.30 lahka gl.; 2U10 salonski trio; 22. plesna gl. — Dunaj: 20.10 koncert jugoslovanskih skladateljev. — Bukarešta:
19.15 plošče; 20. orkester; 22. iz francoskih in nemških oper. — Beromiinster: 19.45 vojaška godba; 20.30 lahka gi.; 22A0 vokalni koncert.
Odgovor Glasbeni Matici v Mariboru
m Odlikovanje vzornega gasilca. Te dni
j« odlikovala Gas. zajednica v Ljubljani 82 letnega gasilca Franca Kaiserja iz Peker s srebrnim križcem. Omenjeni je žc neumorni gasilec nad 52 let.
m Šahovska tekma med Celjskim šahovskim klubom in Sah. klubom „Vidmar“ za semifinalc prvenstva Slov. šah. zveze bo jutri ob 14. uri v ^Mariborskem dvoru".
m Vodstvo po razstavi slik slikarjev Perka in Pečariča v Beli dvorani Uniona bo jutri ob 11. dopoldne. Razstava bo odprta še do 5. maja.
m Sokol Maribor-matica poziva vse članstvo in naraščaj, da se udeleži v nedeljo, 28. t. m. društvenega tajnega izleta. Izlet je celodneven. Hrano naj prinese vsak1 seboj. — Zbor za kolesarje ob 9. na letnem telovadišču, za' pešcc ob 9. v Sokolskem domu. Bratje in sestre udeležite sc zleta ]K)lnoštcvitno. Zdravo I Načelnik.
m Danes zvečer ob 18. uri predava v risalnici drž. učiteljišča prof. G. Šilili o vprašanju šolskega nadzorstva. Pedagoška centrala vljudno vabi predvsem šolnike, tla se predavanja udeleže v čim večjem številu.
m Sokolski gledališki oder v Studencih bo ponovil uspelo Nuši6evo satirično veseloigro „UJEZ“ in sicer v soboto, in nedeljo, 28. aprila, ob 20. uri.
m Združenje pekovskih pomočnikov ima drevi ob jiol 19. v klubski sobi „Pri zlatem konju" važno zborovanje.
m Izlel zgodovinskega društva na južno Pohorje radi nestanovitnega vremena odpade ter se preloži na kasnejši čas.
m Zdravniško dežurstvo OlJZD ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega' rajonskega zdravnika v nedeljo, 28, L m. dr. Turin Ivan, Linhartova 12.
Iz »Večernika« z dne 6. in 22. t. ni. smo zvedeli, da je Glasbena Matica v Mariboru zaprosila kr. bansko upravo v Ljubljani, da ji prepusti poslopje, v katerem je sedaj Drž. nižja gozdarska šola, in da banska uprava tej prošnji ni mogla ustreči, ker »baje za gozdarsko šolo ni bilo dobiti drugih primernih prostorov«. Tako vsaj se glasi izjava G. M., ki obenem pripominja, da bi gozdarska šola lahko dobila »primerne prostore v Vinarski ’ šoli v Mariboru ali v Racerdvoru pri Mariboru ali v gospodarskem poslopju Vinarske šole v Krčevini«. Zvedeli smo tudi, da je G. M. predlagala razen tega še premestitev gozdarske šole iz Maribora ali na Otiški grad pri Dravogradu ali nekam v Konjice.
Prav lahko je razumeti željo G. M„ da dobi zase primerne prostore, zelo težko pa je razumeti, da skuša pri tem izriniti gozdarsko šolo ali sploh iz Maribora ali vsaj iz dosedanjega v »neko drugo poslopje«. Še manj pa je lahko odobravati ravnanje njenih funkcionarjev, ki vlagajo prošnje, posredujejo in končno o svojih akcijah obveščajo javnost, ne da bi predhodno stopili v stik z ravnateljšap. gozdarske šole, ki je pri vsem tem neposredno prizadeta; povrh vsega tega pa še v svoje, vse prej kot odkrite posle vmešavajo brez njene vednosti Vinarsko in ladjarsko šolo.
Slovenski gozdarji, gozdni posestniki in lesni gospodarstveniki so se na pobudo ljub Ijanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja in na zahtevo kmetov s Pohorja, Kobanskega in ostale Slovenije potegovali 10 let za ustanovitev prepotrebne gozdarske šole. Po skrbnem, preudarnem in objektivnem upoštevanju vseh potreb takt: šole, je bil odbran Maribor kot najprimernejše mesto za šolo.
Maribor je bil določen za sedež šole zato,
ker leži v središču ali neposredni bližini krajev, ki jih označuje raznovrstnost klime, geološke sestave, drevesnih vrst, gozdnih območij, gospodarskih potreb, velikosti in vrste gozdnih posestev, načinov gojenja, varstva in izkoriščanja gozdov, izdelave, spravljanja, prevoza in predelave lesa, lesne trgovine itd. Ogledovanje in spoznavanje vsega tega je namreč potrebno za pouk gozdarstva. Nobeno drugo naše mesto s svojo okolico ne nudi vsega tega v tako obilni in raznovrstni meri in v taki bližini kot ravno Maribor. Manjši kraj nekje na deželi ne prihaja v poštev zaradi neugodnih prometnih zvez; tudi bi bilo tam nemogoče dobiti 8—10 honorarnih profesorjev, hišnega zdravnika, knjižnice itd., ki jih šola potrebuje.
Pred desetimi leti na novo ustanovljeni šoli, ki je prva slovenska gozdarska šola in edina te vrste v Jugoslaviji, je banska uprava odstopila svoje poslopje v Vrazovi ulici št. 5, ki šolskim namenom za sedaj še najbolje _ ustreza, šola ima učilnice, internat (s spalnicami, kuhinjo in jedilnico), zbirke učil, knjižnico, uradne in druge za poslovanje najnujnejše prostore. Poslopje služi za enoletno in dvoletno gozdarsko šolo ter tečaje za gozdne posestnike, žagarje, učiteljstvo, vojaštvo itd. Kmalu po njeni ustanovitvi so se pričele za to šolo potegovati tudi druge banovine; kr. banska uprava v Ljubljani je le s skrajnim naporom in z gmotno žrtvijo rešila to šolo za Maribor in Slovenijo. Zato je tem teže razumljivo, da se sedaj postavljajo ovire njenemu delovanju v Mariboru samem.
Glasbena Matica omenja »pičlo« število gojencev, ker pač ne pozna ustroja gozdarske šole. Število gojencev, ki so odbrani iz vseh delov Jugoslavije, je maksimirano v skladu s pedagoškimi načeli glede na indivi-
dualno vzgojo in obširno ter razmeroma težko učno snov. Gojenci pa ne prihajajo v šolo samo za nekaj ur na dan, temveč žive v šolskem internatu, kar je zopet nujno potrebno zaradi vsestranske, zlasti moralne priprave za bodočo odgovorno službo. Razen tega še prihajajo v šolo vsako leto razni tečajniki.
Kdor zahteva premestitev gozdarske šole, ravna brez dvoma tako zato, ker ne pozna njenega pomena in ustroja. Zato se naj G-M. in vsi, ki jo podpirajo, obrnejo na ravnateljstvo gozdarske šole, kjer bodo lahko dobili vse potrebne podatke. Mislimo pa, da iz navedenega vsakdo lahko uvidi, kaj bi utegnil s to akcijo G. M. izgubiti Maribor in vsa Slovenija.
Kakor želimo, da dobi G. M. čimprej svoje prostore, tako energično protestiramo proti temu, da bi se morala kulturna ustanova, kot je gozdarska šola, njej na ljubo umakniti iz svojih dosedanjih prostorov. Saj je gozdarska šola nujno potrebna za naše gospodarstvo. Gozd in les sta naš glavni in največji domači kapital, da temelj vse naše ekonomije in civilizacije. Ako propadejo naši gozdovi, pomeni to za naše življenje vsesplošno obubožanje.
Zato je gozdarska šola v interesu vse Slo; venije; nikar se je naj ne dotikajo tisti, k* njenega dela in pomena ne razumejo. Mislimo, da bo G. M. naše upravičeno stališče upoštevala in v bodoče opustila vse akcije, ki bi bile kakor kčli, posredno ali neposredno, naperjene proti gozdarski šoli v Mariboru. Odločujočim faktorjem, ki so pokazali popolno razumevanje za potrebe šole pa se iskreno zahvaljujemo.
Podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Ljubljani
Prirod&gšsnai br&mlšania
Zelena pomlad se izpreltafa po nižinah
Skrivnostni gon pomladnih znanilk, ptic selivk, ki so spet prišUe k nam
Spet se odpira nežno popje po drevju, svilnato mehko zelenje sili iz vej v svetlo pomladno sonce. V domove je planilo morje svetlobe, iz dneva v dan je več sonca po kotih. Drevesne krošnje izgubljajo zimsko sliko svojih suhih reber, itied zdramljene veje lega pomladno Prebujenje zelenih lističev in cvetja.
Pomlad se sprehaja po nižinah
skoro bo stopila navkreber in zavila tudi Planine v prijazen okvir zdramljene narave.
Visoko v gorah, v Pohorskem domu in drugih kočah edinstvenega pohorskega hrbta je v ranem jutru že minilo nedeljo dramil goste nagajivi kuku pomladne naše znanke. Zgodaj je prišla letos kukavica k nam, še je zaprto bukovo zelenje v trdem popju in na prvi skorajže-ni dan kukavičjega petja je grmelo po obzorju, daleč za gorami Dravskega polja. Toda, zadnjim slovesom zime bo sledila končno le zmagovita pomlad, doline, gaje in gore bo spet napolnil veseli živžav krilatih gostov.
Znano je, da se
mnoge naše ptice selijo dvakrat v letu.
Jeseni odlete od nas, pomladi se spet vračajo, potem ko so prebile zimo na toplejšem jugu. Selitev ptic je zanimala že od irekdaj učenjake in še vedno ugibajo o dokončnem vzroku. Splošno menijo, da se selijo ptice zaradi strahu pred zimo in gladom. Toda, čemu nas pa zapuščajo nekatere selivke že zgodaj v toplem času, ko je še hrane povsod v izobilju? Neke ptice odhajajo že v avgustu in septembru, vračajo se po kasno v aprilu ali začetek maja. Druge spet odlete v novembru, a so že februarja spet tu.
Smer selitve je različna, prav tako trajanje. Štorklja prevali za svojo pot v južne kraje Afrike do 9500 km. Ne leti v ravni smeri. Ena pot vodi preko Balkana, Male Azije, Palestine po dolini Nila, druga preko Španije in zahodne Afrike. Po isti poti se spet vrača v Evropo.
V glavnem poznamo
štiri glavne selitvene poti;
zahodno obalno smer, od Baltika in Severnega morja mimo Holandske, zahodne Francije in Portugalske v Afriko. Ptice srednje in vzhodne Evrope se selijo ob jadranski obali; pa preko Sicilije v Tunis. To je jadransko - tuniška pot, ki jo pozna večina naših pevk. Italo-špan-ska smer vodi preko severne Italije in južne Francije v Španijo. Četrta je pot, ki smo jo omenili, da jo opravi štorklja ob vzhodnem robu Sredozemlja. Zanimivo je, da se srakoper iz Italije ne seli Preko Sicilije v Tunis, nego preko Grčije, Male Azije in Palestine v Afriko. Tolmačijo to izjemo po podedovanem starem gonu.
Višina selitvenega leta je zelo različna,
Prav tako hitrost. Škorec in raca prevalita 74, ščinkovec 52 km na uro. Glavni vzrok selitve se smatra, da sega nazaj v pradavno dobo, ko je na naši zemlji
Lev in komar
Jack Hovvard je bil znan krotilec levov in tigrov. Zveri so ga večkrat napadle, toda vedno so se mu rane zacelile. Povsod po telesu je bil poln sledov, ki so mu jih pustili za spomin zobje in kremplji divjih živali.
Nekoč mu je prijatelj, krotilec bolh dejal, da so žuželke mnogo nevarnejše od zveri. Hovvard se je smejal, toda kmalu pre-ričal o tem. Odpotoval je v srce Afrike, eko filmsko podjetje mu je ponudilo visoko vsoto denarja, če bo šel nasproti levu v Pustinji, ne da bi ga ta pognal v beg. Ho-\vnrd je pristal, nevarna scena je bila po-siieta tako, da se je lev res umaknii pred lovcem v visoko travo.
Štirinajst dni pozneje je legel Hovvard bolan v posteljo. Mesece je visel med življenjem in smrtjo. Zdravnik je dognal, da ga i<? zgrabila mrzlica. Dal mit je kinina. Jemal je dnevno 5—7 dni dozo 1.30 gr kinina. V spzoni malarije se je potem varoval s teni, je dnevno jemal 0.40 gr kinina. Zdravilo ■ie zavzelo prvo mesto, ker ga lahko jemlješ brez nadzorstva v določeni meri.
Krotilec je spet vstal in se vrnil v Ameriko. Obiskal je prijatelja in mu prizna), da So žuželke nevarnejše od levov. Afriški komar bi ga bil kmalu spravil v grob...
vse do krajnega severa vladalo blažje podnebje. Tedanje ptice niso poznale potreb selitve, živele so kakor v raju v vseh širinah sveta. Ni bilo hladnih zim, ne deževnih mrzlih jeseni in pomladi. Letnih dob ni bilo, livade so zelenele vse leto.
Na kraju te dobe, ki jo znanost imenuje terciarno, je nastopila ledena doba. Zavladal je mrzlejši čas, severna Evropa se je zagrinjala v led. Ledeniki so lezli daleč na jug in nosili s seboj hladno klimo.
Nastali so letni časi, v življenju ptic pa velik preobrat.
Zmanjkalo jim je hrane, ostre zime ni-
so mogle prenesti, selile so se za soncem, na toplejši jug. Mnoge vrste ptic so tedaj izumrle, premagala jih je naporna pot.
Pomlad jih je znova gnala na sever. Tani so pirovale, se parile in odgojile mladež, ki je jeseni spet hitela s starimi v južne širine. Podedovana nrav jim je prešla v kri, tudi ptice,- ki so se rodile v kletkah, zajema zato med selitvijo čuden nemir, da silijo iz ječe.
Nekateri učenjaki iščejo razloga selitve tudi
v notranji sekreciji ptičjih žlez.
Hormon, ki se pojavi v določeni dobi,
se pojavi terja od ptic več hrane.
Tudi atmosfer-
Rastus, zdresirana zlata ribica
Mister William S\vain iz Gladesvillea v Avstraliji se je dve leti trudil z dresi-ranjem zlate ribice. Edinstven poizkus se mu je končno nenavadno posrečil. Čim zakliče »Rastus«, že se pokaže zlata ribica ter v poševni legi, z glavo do škrg iz vode, opazuje gospodarja. Ribica je tako krotka, da se ne brani, če jo vzame gospodar za trenutek iz vode. Toda, samo Swain sme to, pri vsakem drugem se bliskovito izmuzne iz rok in splava
na dno.
Zlata ribica je pravi akrobat. Naglo švigne skozi nastavljeni gospodarjev prstan ali se pa zvija v vodi na vse načine preko Swainovega prsta. Iz majhne stekleničice mleka se pusti celo dojiti. Rastus je pravi genij v ribjem svetu.
Ljudje niso hoteli verjeti o uspehih dresure. Swain je zato povabil novinarje, ki so vse slikali.
Frontnik oven, ki je požiral cigare
Znano je, da so mnoge živali prijateljice človeka. Ne ločijo se od njega niti v vojni. Posebno opisana je že bila zvestoba psov do človeka v strelskih jarkih. Neki vojaški zdravnik, ki je sodeloval v vojni med Prusijo in Avstrijo 1866 ter na francoskem bojišču 1870-71 pripoveduje v svojih spominih o nekem ovnu, ki je prišel k peti gardijski bateriji in se ni hotel več ločiti od nje. Postal je neraz-družljiv tovariš topničarjev in jih spremljal na vseh pohodih in bojih. Vedno je
stepal le pred vozmi in četami, pred seboj ni trpel nikogar. Če so ga hoteli ukrotiti, so ga morali vtakniti v zaprt voz in tako peljati s seboj.
Kadar je tromba zatrobila v zbor, se je postavil tudi oven v vrsto. Civilistov ni trpel. Posebno je cenil cigare. Kjer je le mogel, je vdrl v sobe, jih poiskal ter požrl vse. Ta strast ga je tudi stala življenje. Nekoč se je namreč preveč nažrl cigar, potem se napil piva in poginil...
Mlada Indijanka je ugnala tigra
Indijanec in slavni krotilec zveri Ikao se je preživljal s pošiljanjem zveri v Evropo. Pri tem težkem poslu mu je pomagala 151etna hčerka Tanit. Nekega dne sta imela neprijetno presenečenje in nenavaden doživljaj. Mlad in zelo nevaren tiger je skočil iz kletke in se pripravljal na napad. Takrat pa ga .je ostro pogledala v oči mlada Indijanka Tanit. Nekaj minut sta si človek in zver nepremično zrla v oči. Nenadoma pa je, tiger povesil glavo in se kakor mrtev zgrudil. To je
bilo za Indijanca veliko iznenadenje. Spoznal je, da ima njegova hčerka izredno hipnotično moč, ki bi mu lahko dobro služila.
Mala Tanit svetu ni ostala skrita. Evropa je izvedela za njene nadnaravne sposobnosti. Zato sp je Tanit odpeljala s svojim očetom v Evropo. Spremljale so ju številne zveri, s katerimi je 151etna Indijanka prirejala predstave. Svet se je divil, kako so se ji pokoravale ogromne kače, divje zveri, ptice, zajci in razni
!?r
Ni
Avantgarda morja so rušilci
Med najpomembnejše edinicc vojnega bro dovja prištevajo države nagle in okretne rušilce. Te patruljne lad-ie, ki se ponašajo s hitrostjo in udarnostjo, križarijo po morju sem ter tja In so strah hi trepet podmornic. Na slK:l vidimo angleški rušilec, ko s polno paro reže valove Severnega morja.
ske prilike pripisujejo kot vzrok preseljevanja. Selijo se pa ptice vedno istem cilju. Mladi škorci in kukavice lete ločeno od starejših, pa vendar najdejo cilj. Mnoge lete prav do južne Afrike, čeprav jim je dovoli toplo že ob obalah Sredozemskega morja..
Tako se menjava življenje naših pevk sporedno z izpremembami letnih časov. Ko orumeni prvo listje na drevju, odhajajo na tihem od nas, tembolj veseli pozdravimo na pomlad njih prvi glas. Zdaj bo veselo v gnezdih, ko se bodo postavljali samci s svojo možatostjo pred valečimi samicami. Grlati pevci bodo imeli nekaj tednov premnogo povedati svoji okolici. V ranem jutru, ko pordevajo gore v prvem pozdravo sonca, bopa vabila kmeta na polja in travnike jutranja zdravica poredne kukavice:
Kuku, kuku! Saj je že tu!
Hajdi na delo, krepko veselo, kuku, kuku, zdaj je že tu...
-ine.
plazilci. Vse je s svojimi očmi na mah ukrotila. Indijanska deklica je postala slavna in je v nekaj letih obogatela. K temu ji je pripomoglo znanje nemščine, kajti njena mati je bila Dimajčanka.
i
27.IV.-6. V. 1940
k XVII.
“Salen svtomoliliof
J »Goriva in njih I uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — »Poletje gospodinjstvo« — Turizem — Narodna ročna dela.
Na železnicah od 22. IV.—11. V. brezplačen povratek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega.
IS'
Krompir, ki na zraku ne počrni se je
posrečilo vzgojiti nemškemu kemičnemu institutu v Hamburgu. V ta namen so preiskali 365 vrst evropskega in 214 vrst indijskega krompirja.
131etni iznajditelj novega tipa letalske bombe ie John Clough iz Yorkshirea v Ameriki. Vojno ministrstvo, pred katerim je pokazal svoj izum, pravi, da se obeta v njem še velik genij tehnike.
Rekord v plodnosti je postavila 471etna Italijanka Tereza Bibio iz Trevise. Te dni je rodila 13. in 14. dete, fanta in punčko. Zanimivo je, da je vseh 14 otrok prišlo na svet kot dvojčki.
Premakljive knjižnice so uvedli na za-padnem bojišču. Iz kraja v kraj vozijo za Maginotovo črto kamioni s knjigami, ki se dele med vojake, da se ne — dolgočasijo ...
Najhitrejši igrač rugbyja se je ubil. Je
to ruski knez, 241etni Aleksander Obo-lenski. Pilotiral je v angleški vojski letalo, padel in se ubil.
Po 27 letih je našla mater. Ko se je
271etna Santina Cantoni, ki je živela kot pohčerjenka pri družini v Pisi, hotela poročiti, so po krstnem listu odkrili, da njena mati še živi. Pet dni po porodu j® je oddala mati neki sirotišnici, ko jo je pozneje iskala, je ni več našla. Zdaj sta se mati in hči po 27 letih spet objeli.
Kanali boSlši od železnic
Anglija ima blizu G500 km kanalov, na katerih se prevaža 19,000.000 ton blaga na leto. Kanale je teže prizadeli kakor železnice, zalo so v vojni velikega pomena za vzdrževanje prometa. Vlada Velike Britanije je zbrala vse podatke za njih maksimalno izkoriščanje.
Kanali so mnogo starejši od železnic, so pa s prihodom lukamalij izgubili na vrednosti. Na Angleškem jo najvažnejši Manchester kanal, ki veže veliko industrijsko rueslo z morjem. Čeprav je Manchester oddaljen 64 km od morja, doplovejo veliki oceanski parniki prav do mesta. Najdaljši angleški kanal je pa Grand Union Canal, ki veže sever z jugom v dolžini 482 km.
^esmkško^tek
\
Nasveti ob Jedi in pijači
Zmernost in premišljeno postopanje sta povsod na mestu, pri jedi in pijači pa še prav posebno. Dobro bi si bilo zapomniti teh par nasvetov:
.Tej takrat ko ti je prazen želodec, ne takrat, ko so ti lačne oči. Znano je, da
EliTNA KONFEKCIJA . v
^—	MARIBOR
PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE
umre več ljudi radi požrešnosti nego radi lakote.
Vedi, da je utrujenemu želodcu hrana le v breme. Zelo u njen oziroma izmučen človek naj najprej leže vsaj za 10-15 minut na hrbet, potem naj sede za mizo.
Razburjenemu človeku jed škodi. Jeza pretvarja hrano v strup.
V miru použij svoj obrok. Ljudje, ki jedo v hrupnih gostilnah nikoli nimajo od hrane tega, kar bi lahko imeli, če bi pojedli isto jed v miru.
Ko ješ se posveti popolnoma temu opravilu. Ne pogovarjaj se preveč med jedjo, posebno pa ne čitaj pri tem knjig in časopisov, ker je takrat važnejše, da hrano dobro prežvečiš.
Ne jej prevročih jedi, ne pij premrzlih pijač. Največ želodčnih bolezni ima vzrok v teh dveh prestopkih. Kar je prevroče za jezik, je za želodec pravi strup. Ogromno škodo pa nam delajo prevroče oziroma premrzle jedi in pijače na zobovju. Baš radi tega ima večina ljudi zgornje zobe predčasno uničene.
Ne jej tik pred spanjem — tudi lahko prebavljivih jedi ne.
naj dam otroku meso?
Pogosto matere ne vedo, ali naj dado otrokom uživati tudi meso, kakšno meso, koliko in v kateri dobi.
Meso je eden glavnih sestavnih delov naše hrane. Vsebuje mnogo beljakovin, ki jih naše telo potrebuje. Beljakovine pa niso potrebne samo odraslim, temveč tudi otrokom, celo dojenčkom. Dojenček dobiva potrebne beljakovine iz mleka. Cim prične uživati mešano hrano, dobiva te za rast celic neobhodno potrebne beljakovine iz zelenjave in jajc. Ko pa dobi otrok dovolj ntočne zobke, pa črpa beljakovine iz mesa.
Ker je otroški želodček nežen in občutljiv ter še ni sposoben prebavljati težje hrane, mora biti mati previdna. Mesna hrana v otrokovem želodcu nima mesta pred dovršenim drugim letom. Pa tudi potem sme dobiti le najlažje meso, pripravljeno na oni način, ki bo za otroški želodec najbolj sprejemljiv. Vrsta
mesa končno ne igra tolike vloge. Približno so vse vrste enako prebavljive. Odvisno je torej od priredbe mesne jedi. Vendar bi bilo v prvi dobi najbolj priporočljivo golobje in kokošje meso. Po dovršenem četrtem letu pa naj pridejo na vrsto tudi druge vrste mesa. Jako priporočljivo je za otroka kuhano meso, čeprav je bolj prazno, toda za otroka vsebuje še vedno dovolj redilnih snovi.
Ne pa dajati otrokom ribjega mesa, Najmanjša koščica, ki jo odrasel človek spretno odstrani, se lahko otroku zatakne. Razen tega so navadno prirejene ribe z ostrimi začimbami, kar za otroka ni primerno. Pa tudi sicer je riba za otroka težko prebavljiva. Zelo dobra pa je za otroka šunka brez masti, nikakor pa ne raznovrstne klobase.
Nik^ke mesne hrane pa naj ne dobi otrok preveč, kajti otrok postane prav rad požrešen na meso.
Visoka ali nizka postava?
MAJHNE ŽENE SO NESREČNE KER SO MAJHNE, VELIKE PA,
VELIKE
KER SO
Težko je ustreči ljudem. Skoraj vedno pogrešamo to, česar nimamo. Na žalost nas je narava prikrojila po najrazličnejših merah. Nekaterim je dala par centimetrov več, nekaterim par centimetrov manj od tako zvane zlate sredine, ki si jo zamišljamo za vzor telesne višine. Možje so se s tem v toliko bolj spoprijazni-li, ker si le majhni želijo, da bi bili večji, dočirn je pri ženskah mnogo slabše: majhne bi bile rade velike, velike pa majhne ali vsaj manjše.
Vprašanje je v tem, katera je na bolj-
šem oziroma katera je zadovoljnejša: majhna ali velika. Vzamimo na primer žensko, ki meri v višino svojih 180 cm Ta ne more razumeti, kako se more počutiti nesrečno ona, ki jih ima za 20—25 manj. Ta »velikanka«* je popolnoma nesrečna. če pride v kino ali kavarno, se ji dozdeva, da gledajo vsi le njo in da so za hip kar umolknili, ko je vstopila. Komaj čaka, da pride do stola in se poniža. V gledališču zapira sedečim pogled, v majhnem avtomobilu nima kam dati nog težko si kupi čevlje, rokavice, obleko,
da, celo'moža si težko najde. In vendar koliko majhnih jo zavida za njeno višino.
Torej tudi majhne žene niso zadovoljne. Že kot mlada dekleta se počutijo nesrečne. Rade bi bile že prave damice, a postavica je še vedno vsa otroška, in tudi visoke p/*e ne zaležejo mnogo. Kako zavidajo svoje vrstnice istih let, ki so jih že davno prerastle. Kaj vse bi dale za par centimetrov! Kjerkoli se kaj dogaja, stojijo v gneči in vidijo le v zrak nad seboj, pa naj se še toliko stegujejo.
Ako pa bi majhne in velike mislile na to. da si medsebojno zavidajo baš to, kar jih dela nezadovoljne, bi to nepotrebno čustvo na mah izginilo.
Kuhinja
Riževa juha z rumenjakom. Zakuhaj v 21/2 1 zavrele goveje juhe */* 1 opranega riža ter pusti, da vre 25 minut; nato vlij juho v skledo, v kateri si dobro zmešala rumenjak. Ko vse še v skledi premešaš, postavi juho na mizo.
Karfijolna juha. Skuhaj v 21 slane vode srednje veliko karfijolo. To karfijolo porabiš kot samostojno jed, vodo pa porabiš za juho, ki ji prideneš 2 žlici razredčenega prežganja in vejico majarona. Ko juha nekaj minut vre, zakuhaj vanjo močnate vložke ali jo vlij na zlate rezine.
Krompirjev guljaž z gobami. Olupi in zreži na kocke 2 debela olupljena krompirja. V kozo deni žlico masti, zrezane čebule, ščep sladke in pekoče paprike, in ko se čebula zarumeni, prideni pripravljeni krompir. Med večkratnim mešanjem pari krompir 15 minut, ga osoli, potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in prilivaj počasi KI tople vode;, pokrij in kuhaj, da se krompir zmehča in prideni nato 2—4 žlice dušenih gob. Ko vse skupaj prevre, postavi guljaž kot samostojno jed na mizo.
Krompir v mavrahovi omaki. Mavrahe (smrčke) osnaži, operi in zreži na drobne kosce. Nato razgrej za dve pesti mavrahov žlico masti, prideni drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja ter mavrahe. Duši jih toliko časa, da popijejo vodo, ki so jo dali iz sebe; nato jih potresi s pol žlice moke, še duši ter zalij s K! juhe. Ko 5—6 minut vro, jim prideni žlico kisle smetane, ščep popra in soli. Ko vse skupaj prevre, prideni krožnik kuhanega in na listke zrezanega krompirja ter pusti, da v tej omaki nekaj časa vre.
Črna torta. Mešaj pol ure 20 dkg sladkorja, 20 dkg surovega masla, dve celi jajci in drobno zrezano lupino polovice limone; prilij nato osminko litra mrzlega mleka, priden: ,6 dkg kakaa, 25 dkg moke in polovico pe-tcilnega praška. Vse skupaj narahlo premešaj in stresi .v tortni model, ki ga postavi v pečico, da se testo počasi peče tri četrt ure. Pečeno in ohlajeno torto nadevaj po vrhu s spenjeno smetano, ki si ji primešala nekoliko vaniljevega sladkorja.
Keksi s smetano. Zgneti testo iz četrt kg moke, 3 dkg surovega masla, dve žlici kisle tane, 1 jajca, 16 dkg sladkorja, nastrgano lupino polovice limone ali nekoliko vaniljevega sladkorja, nekaj zrn soli in pol žličice jedilne sode.
Čokoladni nadev. Zlij v kozico 2 žlici mleka in namoči v njem 12 dkg čokolade; ko se čokolada zmehča, jo dobro zmešaj in ji pri mešaj za 2 jajci surovega masla, 2 rumenjaka in sneg 2 beljakov. Ta nadev enakomerno namaži na testo ter ga potresi z 10 dkg olupljenih, drobno zrezanih mandeljnov ali lešnikov, pestjo krušnih drobtin in žlico sladkorja.
Vaniljevi rogljički. Deni na desko, 18 dkg moke, 14 dkg surovega masla, 7 dkg slad-
korja in 6 dkg zmletih lešnikov, mandeljnov ali orehov. Iz tega napravi testo, ki ga razreži na koščke orehove velikosti, zvaljaj za prst dolge, na koncih nekoliko koničaste svaljke, ki jih polagaj na pekačo za prst narazen ter vsakega še na pekači zaokroži, da dobi podobo rogljiča. Postavi jih v srednje vročo pečico, da se malo zarumene. Pečene povaljaj še gorke v vaniljevem sladkorju.
Žganci iz ajdove moke s krompirjem. Skuhaj v tri četrt litra vode 2 debela, na kose zrezana krompirja; ko je krompir skoraj kuhan, mu prideni pičlega pol litra ajdove moke, in ko prevre, napravi s kuhalnico v sredi jamico, da prevre še skozi. Ko žganci 12 minut vro, jih dobro zmešaj s kuhalnico in takoj nadrobi z vilicami v skledo; žgance zabeli po vrhu z ocvirki.
Rezančna potica s svinjino. Napravi testo iz četrt litra moke in 1 jajca, zreži osušene krpe na široke rezance, jih kuhaj v slani vodi 10 minut in kuhane odcedi. Medtem vmešaj posebej 3 žlice kisle smetane, 2 rumenjaka, 3—4 žlice prekajene in kuhane svinjine, žlico drobtin, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja, odcejene in ohlajene rezance in sneg 2 beljakov. Vse narahlo pomešaj in stresi v dobro pomazano kozo, razravnaj, daj v pečico in peci četrt ure. Serviraj potico s solato.
Praktični nasveti
Steklena posoda ne poči, ako jo postaviš na zganjeno mokro krpo, preden vliješ vročo tekočino vanjo.
Usnjene stole maži z beljakovini snegom. Drgni po usnju z mehko platneno krpo, na katero jemlješ v malih množinah trd sneg beljaka. Potem likaj še z volneno krpo.
Kovčege očistimo s terpentinom; nalepljen ne listke -previdno odstranimo z pesknatim papirjem.
Galun je izvrstno domače sredstvo, ki prav tako učinkuje kot jodoform, namreč suši, skupaj vleče in ozdravlja. Zdrobljen galun potresi na rano ali ranico (na pr. pri britju). Galun izvrstno pomaga, če imaš grlo vneto in sploh prepreči, da se nalezeš bolezni v vratu. Če na pr. razsaja kdaj hripa ali influenca, grgraj večkrat na dan z vodo, v kateri si raztopila galun. Raztopina galuna v vodi pa ne sme biti premočna, ker sili k bruhanju.
Kopel proti utrujenosti, če si utrujena, se nikar ne koplji v mrzli vodi, ampak v vodi, ki ima 28 stopinj R. Samo taka voda te umiri in osveži. Mrzla kopel v zvezi s frotiranjem in mrzla prha je na mestu zjutraj. Mrzla kopel zvečer mnogim ljudem ne de dobro, ker preveč draži kožo, ji povzroča nespečnost. Najbolje je, če se držimo pravila:	zjutraj
mrzla, zvečer pa mlačna kopel. To nam bo ohranilo telo zdravo, sveže in odporno.
Proti kašlju pij vsak dan po dvakrat čaj planinskega maha, ki kašelj kmalu zrahlja. Tudi lapuh je dobro domače sredstvo proti kašlju. Skuhaj nekaj listov -— kakih 10 — na vodi in pij po dvakrat na dan topel lapuhov čaj.
Redilne soli sc nahajajo skoraj v vsaki
hrani, ki jo uživamo. Kuhinjska sol upfiva predvsem na prebavo, fosfor na možgane in živčevje, železo na presnavljanje krvi in apno na kosti.
Bele roke dobiš, če narediš iz glicerina in koruzne moke testo, si z njim namažeš roke in ga odstraniš čez pol ure.
Gumijeve plašče, ki so premočeni, ne suši v suhem sobnem zraku, ker izgube mehkobo in gladkost. Najbolje je, ako jih obesiš v klet ali v kak drug malo vlažen prostor toliko časa, da se posuše.
Terpentin v gospodinjstvu. Da se ne zarc-de molji v stanovanju, poškropi omare, skrinje in zaboje znotraj s terpentinom. — Terpentin je uspešno sredstvo tudi pri preganjanju stenic in mravelj. — Oljnate madeže spraviš iz obleke s terpentinom.
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN	58
šernim smehom položila roko na Filipovo ramo.
Anita je po svoji navadi brez prestanka klepetala, precej razvedrila pa se je tudi Eliza. Glenison jo je opazovala. Da, Eliza si je bila svesta svoje moči in vpliva; česa naj bi se torej sedaj še bala. In kot vsa bitja njene vrste, ki so v bistvu strahopetna, je skušala Eliza v teh dneh čim več pridobiti iz zmagoslavnega položaja ... Mnogo je govorila s Filipom, da, posrečilo se ji je celo, da je razvedrila Michella.
Da, Eliza je seveda hotela pokazati, da je gospodarica položaja. Glenison je obžalovala svoje postopanje. Zakaj je le pokazala, da se boji te žene? Zakaj jo je izzvala v nevarno igro in k odporu?
»Zakaj ste se vrnila? Ali je 'bilo to lepo?« Ne, tega bi ji ne smela reči. S prijaznim razgovorom bi morda bolje odrezala. Genison je preklinjala svojo raz-borito naturo, ki jo je zapeljala k nepravilnemu postopanju.
Toda zdajle je prepozno za očitke in obžalovanje. Sovraštvo med njima se je znova razplamtelo. Eliza, ki je pozabila na vse, kar ji je Glenison storila dobrega, je mislila samo na ono, kar jo je bolelo. Zdaj sc seveda hoče za vse maščevati lil-jeki je Gtenia- pogled in. je s pre~
Glenison je samo stisnila ustnice m sklonila glavo, da bi nihče ne videl njenega obraza. Toda nekdo jo Je že dolgo opazoval z mirnim pogledom. In ta je videl njeno gorje in njen poraz...
#
Z velikim trudom je Glenisoni uspelo, da je zatajila grenke misli in gorje. Filip je zrl v njej še vedno ono veselo In uravnovešeno ženo, kakršne Je bil vajen izza prejšnjih dni. Opazil pa je, da je nekoliko shujšala. In našel je zanjo lek, ki se mu je sicer Gleti trdovratno izmikala.
»To pa ne, File,« se je branila njegovih predlogov, »ne, nikamor tte maram. Tako srečna sem doma! Zakaj bi se neki podila po teh obiskih?«
»Ker ti bo koristilo kot menil« ji je pojasnil nekoliko nejevoljno. »Dan za dnem vendar ne moreva biti priklenjena na farmo. Tako življenje vendar ni za dva mlada zakonca!«
»Ampak jaz resnično nimam rada — teh ljudi!« Biti je morala previdna. »Nič skupnega nimam z njimi. Tole pogajanje -za-zabavami dn-obiski je izguba časa. Pa
tudi sam si dejal, da te farma vsega zaposli in zavzame.«
»Koga meniš s ,temi ljudmi’?« je godrnjal Filip.
»Roylancejeve? Torej — kaj ti vendar na njih ni všeč? Ko so tako prijazni in zabavni. Človek se ne more docela zakopati v delo na farmi, mar ne?«
Glenisoni se je zdelo, da tole njegovo »zakopano delo na farmi« nj tako pretirana nevarnost in težava. Že tri dni je vstajal Filip precej pozno. Najstarejšemu delavcu je prepustil vso skrb za delo in delavstvo. Kajpada, Filip zjutraj ni mogel iz postelje, ko pa je prebil večere pri Roy!ancejevih ter se pozno v noč vračal domov. Tenis, čajanke, plesanje. Filipova irska lahkomišljenost se je docela sprostila. Pri izbiri med zabavo in delom je vedno zmagala zabava.
Glenison je spoznala, da so Roylance-jevi popolnoma omamili Filipa. Nikdar prej ni v toliki meri spoznala Filipovo družabno nagnjenje. Priznati si je morala, da je bil Izredno zabaven gost in gostitelj. Prav posebno pa jo je presenetila ugotovitev, da tudi Michcll ni bil več oni samotar, kakršnega ga je bila spoznala na palubi »S. S. Celandine«. Ko je Anita govorila o »naši družbi«, je mislila poleg Castiejevih, mladega Stanniona, Joaue Smythovc in nekaterih sosednjih farmarjev tudi prej tako samotarskega Michella.
Micheil je izvrstno -igral tenis. V plesu
je vidno napredoval. In Glen je opazila, kako je zadnji čas čedalje pogosteje zahajal v družbo. Seveda, Anitina »družba« je bila pestra, kakor so bile številne in pestre njene zabave. Včasih so se zvečer zbrali ter odjahali na daljše sprehode po višavju, gori v planino. In pikniki v gozdu, ki je bil nad deset milj od farme in kjer so -mogli loviti leve in metulje, kakor si je kdo zaželel. Potem pa večeri bridža, plesni večeri. Središče vseli zabav in prireditev pa je bila vselej Anita.
»Pridite in zabavajte me! Nočem se dolgočasiti!« Njen dom je bil stalno poln gostov. Z vseli strani prostrane ravni, kjer so bile samotne farme, so prihajali gostje. Za vse zabavne prireditve pa je Anita uporabljala Filipa za svojo desno roko.
Filipu je stvar silno laskala. Rad je imel to živo in nasmejano ženo. Želel si je, da bi bila taka tudi Glen. Spričo svoje moške malomarnosti se ni zavedel, da je Glen v enem samem dnevu opravila več težkega dela kot Anita — ta lahkoživi metulj — v dveh mesecih. Priznati si je pa moral, da je njegova žena postala še resnejša in celo zagrenjena..-Neprestano ga je tiščala k tlom zavesti da ga na vse te veseljaške pohode spremlja Glen le zategadelj, ker ga noče pustiti samega. In ta misel ga je neverjetno razburjala.
(DaiieJ
Sah
13. in 14. partija dr. Euwe — Keres
Danes objavljamo iz matcha dr. Euwe —■ Keres, ki je bil v zadnjem času najpomembnejša šahovska prireditev, še zadnji dve partiji, t, j. 13. in 14. partijo. S tem smo objavili vseh 14 partij matcha ter upamo, da smo tako v popolni meri ustregli našim naročni-kom-šahistom in vsej slovenski šahovski družini.
49. Indijska obramba
(13. partija matcha, 12. jan. v Hilversumu)
Beli: dr. Euwe	črni:	P.	Keres
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb7 5. Lg2, Le7 6. 0-0,0-0 7. Sc3, Se4 (močneje nego 7... d5 kot je igral Capablanca proti dr. E. v AVRO turnirju) 8. Dc2, Sxc3 9. Dxc3, Le4 (v 9. partiji matcha je igral K 9... d6, sedanja poteza je mirnejša in izsili zamenjavo belih lovfcev) 10. Sel (možno je bilo tudi 10. Lf4 kot je igral Rubinstein proti Col-leju v San Remu 1925), Lxg2 11. Sxg2, c6 (za to potezo je primešljeval K. 40 minut)
12.	d5! (Dr. E. skuša utesniti črno pozicijo), cxd5 13. cxd5, Sa6 14. Sf4, Dc8 15. Di3, e5
16.	d6!? (če bi igral beli 16. Sd3 bi ne imel na 16... d6 oz. 17... f5 nobene prednosti več. Zato skuša ohraniti iniciativo na nekorekten način), Lxd6 17. Sh5! (na 17... f5 bi sedaj prišlo Dd5+ in dobitkom figure, sicer pa grozi 18. Lh6, gxh? 19. Dg4+ itd.), Le7! (sedaj ne gre 18. Lh6? zaradi 18... gxh6 19. Dg44-, Lg5 20. h4, f5 in beti izgubi kmeta ob slabi poziciji) 18. Le3, Dc6 19. Dxc6 (takorekoč izsiljeno; na 19. Dg4 bi prišlo g6, 20. Lh6?, f5! in beli skakač je ujet), dxc6 20. g4, Lc5 21. Lxc5, Sxc5 22. Taci, a5 23. Tfdl in remis na predlog Keresa. S tem remijem je bil match odločen v korist Keresa. (Glose K. Opočensky).
50.	Damin gambit
(14. partija matcha, 13. in 14. jan. v Amsterdamu)
Beli: P. Keres	Črni:	dr.	Euwe
1. d4, d5 2. c4, dxc4 3. Sf3, a6 4. e3 (na
4. Sc3 utegne črni obdržati gambitnega kmeta, sedaj pa bi na 4... b5 sledilo a4), Sf6
5. Lxc4, e6 6. 0-0, c5 7. De2, Sc6 (slabše je 7... b5 8. Sc3, Sc6 9. dxc5 z iniciativo belega) 8. Tfdl, b5 9. Lb3 (lovec stoji tu boljše kot na d3, kjer zapira stolpu kontrolo nad d5. V partiji Pirc-Flohr v Siiaču 1932 je tekla 9. dxc5, Dc7 10. Ld3, Lxc5 11. a4, bxa4! z dobro igro za črnega), ,c4 (črni bi rad zamenjal belega lovca, varianta je zelo ostra, prvi jo je poskusil v Zandvoortu Grilnfeld proti dr. Euweju) 10. Lc2, Sb4 11. Sc3, Sxc2 zanimiva pozicija: beli prevladuje v središču,
črni ima dva lovca in premoč kmetov na damskem krilu. Beli mora seveda poskušati napad na kraljevo krilo) 12. Dxc2, Sd5 13. b3, cxb3 (ruski mojstri priporočajo v svojih analizah 13... Lb4 n. pr. 14. Sxd5, exd5 15. bxc4, dxc4 — ne bxc4 radi Da4+ in izgube figure — 16. De4+, Le6 17. Sg5, <Dd5 z dobro pozicijo za črnega) 14. Dxb3, Lb7 15. Se5, Sxc3 (izsiljeno, ker je grozilo 16. Sxb5 axb5 17. Dxb5+ in Dxb7) 16. Dxc3, TacS
17.	Del, Ld6 18. Sd3, Dh4 19. h3, 0-0 20. a4, b4! (grozilo je La3 in zamenjava lovcev na d6, nakar bi imel beli dobro pozicijo; črni se zato spusti v kombinacijo) 21. Sxb4? (boljše je 21. a5), Lf3! (pointa kombinacije; na 22. gxf3, Dxh3 bi prišel črni do odločilnega napada n. pr. 23. f4, Lxb4 24. Dxb4, Dg4+ in nato Dxdl+ ali 23. e4, Lh2+ 24. Khl, f5 25. exf5, Le5 + 26. Kgl, Txf5 itd.) 22. Sxa6, f5 23. La3 Lxa3 24. Txa3, Lxdl (24.... Tf6 je bilo močnejše) 25. Dxdl, f4 26. e4 (boljše Sc5), De7! 27. Tb3, Dd6 28. Dd3 (na 28. Sb4 sledi Tc4 pa tudi 28. Sc5 je slabo radi Txc5), Tfd8 29. Sb4 (kmeta ni mogoče kriti, ker sledi po 29. Tb4 29.... Tc6. Poleg tega je bil K. v silni časovni zadregi, za 11 potez je imel še 4 minute), Dxd4 30. Dxd4, Txd4 31. Sd3, g5 (črni hoče vzeti na e4 ter mora najprej kriti kmeta na f4, morda pa je boljše takoj Txe4) 32. h4, Txa4 33. f3, h6 34. hxg5, hxg5 35. Tb5, Kf7! 36. Tb7+ (beli ne sme vzeti na g3 radi 36... Tal-f in mata na c2), Kf6 37. Sf2, Kg6 38. Tb5 (zmaga črnega je še zelo nejasna), Tel 4- 39. Kh2, Ta4al 40. Tb2, Tfl 41. Tc2, Kh5 42. Tb2, g4 43. fxg4+, Kg5 44. Tc2 (beli ima samo predpisane poteze ), Kf6 45. Tb2, Ke5 46. g5, Ta3 47. Sh3, (da bi na Kxe4 ali Tg3 odgovoril Sxf4), Kxe4 48. g6, T3al (težka napaka bi bila 48... Tg3 radi 49. Sxf4, Kxf4 50. Tc4+ in 51. Kxg3) 49. Sf2+, Kf5 50. g7, Ta8 51. Tb7 (z namero na 51 ... Txf2 52. Tf7+, Kg6 53. Tf8, Kxg7 54. Txa8, f3 55. Kg3 in črni ne bi zmagal), Tg8 52. Sd3, Kf6 53. Sc5, Txg7 54. Txg7, Kxg7 55. Sxe6+, Kf6 56. Sc5, Ke5 57. Kh3, Kf5 58. g4+! (še najboljše; na Kh2 sledi Tdl.), Ke5 59. Sd3+, Ke4 60. Kg2, Tbl 61. Sc5+, Ke3 in beli preda, ker ne more več zaustaviti črnega 7 kmeta. (Glose K. Opo-čensky).
Celje — Maribor
V semifinalu za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze se v nedeljo, 28. t. m., srečata zmagovalca celjske in mariborske skupine, in sicer Celjski šahovski klub in Šahovski klub »Vidmar«. Tekma, ki bo na osmih šahovnicah, bo v »Mariborskem dvoru« ab 14. uri pop.
š. Brzoturnir Celjskega šahovskega kluba
za prvenstvo v aprilu se je odigral v sredo. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Prvo mesto si je priboril Mirko Fajs s 7 od 9 dosegljivih točk, drugo prof. Tavčar s 6 in pol, tretje Grašer s 6 točkami. V nedeljo bo igral CŠK v Mariboru s šah. klubom Vidmar tekmo za prvenstvo Slov. šah. zveze.
Dve ruski partiji
V turnirju za letošnje klubsko prvenstvo Leningrada je bila odigrana tudi naslednja partija, ki kaže, da je nekdanji ruski mojster lljin Ženevski še vedno zelo močan igralec,
51. španska otvoritev
Beli: lljin ženevski	črni:	Rovner
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6
5.	0-0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, d6 8. c3, 0-0 9. d3, Sa5 10. Lc2, c5 11. Sb d2, Sc6 12. Sfl,
d5 (ta napadalna poteza vodi v ostro igro)
13.	exd5, Dxd5 14. a4, Le6 (na 14... Lg4
15.	Se3, Lxf3 16. Sxd5, Sxdl 17. Sxe7-F, Sxe7 18. Lxdl ima beli dva lovca proti dvema črnima skakačema) 15. De2, Sd7 16. d4! (po teza, ki potrjuje, da igra kmet d v tej varianti veliko vlogo), exd4 17. Le4, Dd6 18. cxd4, Tab8 (začetek konca, dobre izglede je imel črni na 18... Lc4, ki bi prinesla zanimivo igro n. pr. 18... Lc4 19. Dc2, Sb4 20. Dbl, cxd4 21. Lxa8, Ld3 22. Lf4, Dxf4 23. Del, Dd6 24. Le4, Sco 25. Sg3, f5 26. Sxf5, Txf5 27. Lxf5, Lxf5 28. Sxd4 itd.) 19. axb5, aXb5 20. d5! (najenostavnejše, beli dobi figuro), Lxd5 21. Lxd5, Dxd5 22. Tdl, Sd4 (na 22.. Df5 sledi 23. Sg3, Dg4 24. h3 in črni izgubi skakača na d7) ■ 23. Sxd4, cxd4 24. Dxe7, Tfd8 zadnji poskus) 25. Lf4, Tbc8 26. Se3, Dc5 27. Dxc5, Sxc5 28. Sf5 in črni preda. — (Glose lljin Ženevski v »Šachmaty v SSSR«).
Iz nekega klubskega turnirja v Rusiji pa je naslednja partija, ki je tipičen primer, kako se tudi beli ne sme v španski otvoritvi spuščati na neznana pota, ki bi ne bila v skladu z duhom otvoritve.
52. Španska otvoritev
Beli: Osmolovski	črni Dzagojerov
1.	e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0-0, b5 6. Lb3, d6 (običajno črni najprej razvije lovca na e7, da si po 7. Sg5 zavaruje polje f7) 7. Sgo (ta predčasni vpad je slab ter za črnega ni tako nevaren kot se zdi), d5 8. exd5, Sd4! (na 8... Sxd5 utegne priti žrtev 9. Sxf7, Kxf7 10. Df3+ itd., znana iz igre dveh skakačev) 3. Tel (pa 9. d6, Sxb3 10. dxc7, Dxc7 11. axb3 bi sicer beli dobil kmeta, za katerega pa ima črni v dobro postavljenih figurah močan protiutež), Lc5!! 10. Txe5+' (čeprav se zdi
T»Mo spoznale »o CBJčlh obiskih, a bonbon 505 po
črti in okusn.
nbon
sa ertom
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
ta poteza izgledna,	je vendar	slaba:	beli je
nerazvit in njegovi	figuri na	e5 in	g5	postaneta cilj črnega	napada),	Kf8	11.	h3
(groziloJe 11... Sg4 z napadom na stolpa, skakača in točko f2), Sd7 12. Sxf7, Df6!
13.	Sxh8, Sxe5 14.	d3 (beli	nima	več	za-
dostne obrambe; na 13. Dfl sledi 14... Sf3+! 15. gxf3, Sxf3+ 16. Khl, De5 z matom v nekaj potezah), Sxb3 15. axb3, Dxf2-1
16.	Kh2, Lg4! in beli preda, ker sledi na 17. hxg4, Dh4 mat, na 17. Dhl, Sf3 mat, na 17. Dd2, Sf3+ 18. Khl, Dgl mat.
GLIGORIČ PRVAK BEOGRAJSKEGA ŠAH, KLUBA
Pred dnevi je bil zaključen turnir za prvenstvo Beograjskega šahovskega kluba. Po napeti borbi med glavnima rivaloma, najmlajšim nacionalnim mojstrom Gligori-čem in beograjskim amaterjem Mcdanom, je zasedel z 12 in pol točkami Gligorič prvo mesto ter postal klubski prvak. Tik za njim se je z 11 in pol točkami plasiral na drugo mesto Medan. Mojster Ivan Lešnik ie nekoliko zaostal, ker je igral, kot smo že poročali, v stanju 'rekonvalescence.
PRVENSTVO MOSKVE
Na turnirju za letošnje prvenstvo Moskve je zmagal z 10 točkami znani madžarski emigrant Lilienthal. Nadaljnja mesta so zasedli Panov in Smyslov z 9, Kan in Judovič 8 in pol, Bjelavjenec in Marski 8 itd.
š. Prvenstvo šahovskega kluba »Triglav« v Ljubljani za 1940 je osvojil v turnirju desetih igralcev Julij E (ker, ki je dosegel 7 točk. Erker je tako že tretje leto klubski prvak. Drugo mesto je zasedel s 6 in pol točkami Elko Lukič, dočim sta si 3. in 4. mesto delila s 5 in pol Rudolf Pavlin in Viktor škof.
<VVwVvNA/v*AArVvVVvVVv*vVV	vNAAA/vVVVcVVAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/\AAA/y\A/vVVvVVv’ (A/ WvNArNA/vWWWVWWSAi*vW*v*w*vWWVNiVVSArW	N^iNVVANSNNV^VV^VVVVuNAAAiNAAAAAAAAAiNAiVVuVuVuV..
Sonce vstaja
ZOFIJA BREITENEBNER
Sonce vstaja izza gore, že nam sije v bele dvore, prve siplje nam pozdrave čez poljane in dobrave.
Sonce vstaja izza gore, že škrjanec nad razore zadovoljen ves leti, soncu hvalnico žgoli.
Sonce vstaja izza gore, kmetič orje v svitu zore, v mlinu se kolo vrti, žito v moko se drobi.
w?ssts
Gosli pojo
VLADKO KOS
Le pojte, pojte, moje strune, kot niste še nikdar sladko!
Ni sanj mi v srcu zlate lune, ne zrem nocoj v noči tolmune, ljudje le name z oken zroi
jokajte, strune, ah, jokajte, saj s ceste sem ubog goslar.
Od tam, kjer ždijo sive bajte, mi pesem revščine Igrajte, kjer ni smehljaja src nikdar.
Tani daleč mati name čaka, da sc ji vrnem na srce, kot gosli moje bolno plaka, gorje ji je minuta vsaka, v samoti ji življenje mre.
Na lezeru
IANKO TAN1C Po jezeru tiheni plava čolnič moj, z neba doli se ozira zvezdic soj.
Vse skrivnostno je in tiho kot takrat,
ko k oltarju gre duhovnik maševat.
Jaz pa v čolnu premišljujem iepi čas,
ko se bom domov povrnil v rojstno vas.
Uporaba energije pri razmišljanju
Na vsa vprašanja, če razmišljanje predstavlja neko naporno delo, je odgovorila znanost do danes negativno. Z natančnimi merjenji je ugotovljeno, da se uporabi pri premišljevanju zelo neznatna količina energij. Energija, ki se uporabi pri enournem napornem premišljevanju, se prav lahko nadoknadi z eno žlico hrane ali z orehovim jedrom. Na podlagi merjenj o uporabi kisika, zgori pri duševnem delavcu pri enournem napornem razmišljanju manj kisika kakor v organizmu sobarice, ki briše pet minut prah po sobi.
'ntfsae
Križanka
1	2	3	4	5	6
Vodonivno: 1. gozdna žival; 2. prva ženska; nikalnica;' 3. operetna pevka uti filmska igralka; 4. krožnik, tudi geometrični Uk; 5. urejevati pričesko; H, ploskovna mora; 7. mala domača uli ludi divju žival.
Navpično: 1. izdelovalec sladke pijače; 2. isto kakor 2 vodoravno, samo v dvojini; tujka za dobo; 3. znano zdravilišče v Švici; L fluni izumrlega naroda; 5. šlcvnik; tehnična kratica; 6. tovarišica dečka.
CblRSaSi
HESITliV ZADNJE KRIŽARKE
Vodoravno: 1. Cankar, 2. Eva, ra, lepa, 1, Ivan, 5. vasici, (i. el, zal, 7, capa.
Navpično: L Celovec, 2. uvo, ata, 3. napis, I. aviza, 5. ur, \ca, 6, ravnilo.
»	Večernik
za mladino
Leto 2	Maribor,	28. aprila 1940	štev.	17
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Bele ceste dom so moj
VLADKO KOS.
Bele ceste doni so moj... V noči zlat od mesečine, kakor da bi bil s tkanine v njem igra se lunin soj.
Bele ceste dom so moj. v soncu v dalje neizmerne segajo, kot jaz nemirne... Oj, zaman pokdj sem na njih iskal.
Vso mladost so godcu vzele, nikdar se smejale, pele, večno njihov bom ostal...
Bratec, večno v njih zaspal. Takrat bodo se končale, blizu, blizu zvezde stale, ki sem jih iskfil.
Jaz pa tokrat bom končal!
VITOL) E
JULIJ SIMONČIČ.
Cerkev sv. Martina na Vitoljah na Goriškem mora biti že precej stara. Nihče j ne ve, kdaj je bila sezidana. Podaljšali; in prizidali so jo dvakrat. Na stranskem i oltarju je deklica 1682, iz česar lahko1 sklepamo, da so jo takrat prezidali. Cerkvico omenja neko kupno pismo že 1616, pred to letnico pa je bila na cerkvenem prostoru le neka kapelica. Lep gotski slog, v katerem je sezidana cerkev, nam priča, da je stavba bila sezidana v dobi rane gotike. Dobro se še vidi zvonico ali linica, ki je pokrita z leseno podobo, katera predstavlja Marijino Oznanjenje; v njej je kamenita stola, na kateri je tekel prvi zvonček. Na vsaki strani je celo opaziti tri za ped globoke zareze, ki jih je izjedlo vreteno zvončka. Zvonček je moral pač dokaj let zvoniti, preden je na treh krajih zajedel tako globoke zareze.
Sedanja cerkev je posvečena Brezmadežni Devici, Cerkev je dolga 21 metrov, široka pa 16 metrov. Na zunanjem zidu se vidijo v kamen vklesane črke, ki se pa težko berejo. Pri stranskem vhodu je napis: »Štefano Smet potesta«, in »An-drea Budim kapomlstro«. ,Ta napis je iz
dobe, ko je bila cerkev drugič prezidana.
Cerkev stoji na strmem in 606 metrov visokem griču med čovno in Golcem pod Trnovskim gozdom, kakšne 3 ure hoda od Gorice. Od cerkve je lep razgled po Vipavski dolini, po Krasu in Furlaniji.
Ob lepem vremenu se lesketa v dalji široka ploskev Jadranskega morja, Griček je skoraj sama goličava, le v oiaaju je obrasel z borovci. Ob vznožju ao iepi vinogradi, kjer gospodarijo dokaj premožni kmetje. Cerkev na visoki goličavi pa motri vso okolico, a tudi Vipavsko in Goriško.
Pripovedujejo, da so v starih časih iskali bližnji scljani na tej zakotni višini zavetja pred sovražniki, Napravili so utrdbo, sredi nje pa postavili cerkev ter jo posvetili Pomočnici kristjanov. To obzidje obstaja še danes; vleklo se je okrog vrhunca tik globokih prepadov. Še do pred kakšnimi 30 leti je ležal v zakristiji skoraj meter dolg zelezni top, ki so ga rabili proti sovražnikom. Pred leti pa so ga prelili ter napravili iz nje-
LUISE RAINER NA POČITNICAH
F/Im
Hrvati pripravljajo film »Zmagovalec"
Kljub raznim neuspelim poizkusom na področju domače filmske industrije, so šli Hrvati korak naprej. Pripravljajo se na snimanje velikega narodno-propagandnega hrvatskega filma »Zmagovalec«. Delo bo financirala banovina Hrvatska, ki bo oprostila ta film vseh taks. V tem pogledu je uspeh zagotovljen, treba je samo še, da bo film res dobro izdelan.
Snimali bodo gledališki komad »Zmagovalec«, ki ga je spisal hrvatski knjiže*vnik Oton
Oreškovie. Film bo opisal delo in borbo Hr-vatske seljačke zaštite in njeno vlogo v hrvat-skem narodu. S tem hočejo Hrvati ustvariti veliki narodni film, pri katerem bo sodelovalo okoli 50.000 statistov.
Film »Zmagovalec« bo režiral znani gledališki strokovnjak Marko Fotez, glasbo za film pa bo napisal Milan Asič. Tehnično bosta film obdelala Mihajlo Popovič in lastnik filmskega zavoda »Jugoslavija« Mika Djordjevič iz Beograda.
Smola talentirane Simone Simon
Simone Simon je med mladimi francoskimi igralkami najbolj nadarjena. Toda kakor je nadarjena je tudi nesrečna, nadarjena je tudi nesrečna in zelo čudne nravi.
Lep uspeh je doživela Simone v filmu »Žensko jezero« in skoraj vsi režiserjji so se potegovalf zanjo. Simonina slava je prišla celo v Ameriko, v Hollywood, kjer so jo angažirali, kar se sicer redko zgodi.
Pri družbi »Fox« je Simone Simon snima-la tri filme, ki pa so bili slabi in mlada igralka ni mogla priti do pravega izraza. Ker je Simone tipična Francozinja, ameriški režiserji niso mogli z njo delati. Da bi se filmska družba »Fox« rešila obveznosti sklenjene pogodbe z njo, je aranžirala znano afero z zlatimi ključi in posledica je bila, da je Simone Simon zapustila Ameriko, obsojena od vseh moralnih ženskih lig v Ameriki.
Potem simpatična Francozinja dolgo ni sni-mala. Režiser lean Renoir ie spoznal, da je
Simone nadarjena igralka in jo je angažiral za film »človek-žival«. Zvezdnica je uspela. Zato ji je režiser Bernard poveril glavno vlogo v filmu »Kavalkada ljubezni«. Toda Simone Simon je imela spet smolo. Film je bil slab in igralka je snimala samo del filma. Nato je Simone ponovno zapustila film ter izzvala škandal.
Že je kazalo, da je konec Simonine kariere. Takrat pa jo je povabila Amerika v goste. Simone je bila angažirana za neko opereto v New Yorku.
Razvoj italijanske filmske industrije
RAMON NOV ARO V FRANCOSKEM FILMU
Blizu Rima snima neka francoska filmska družba film »Komedija sreče«, v katerem bo igral tudi ameriški filmski igralec Ramon No-varo. Poleg njega igrajo še Jules Berit, Mi-cliel Simon, Michlinne Prelle, Dymelie in Jacques Catleinne. Istočasno snimajo v Rimu še dva druga francoska filma.
Ponovno smo že pisali, da naš poizkus ustvariti dobro in solidno jugoslovansko filmsko industrijo ni uspel. Zato ni napak, če pokažemo, kako je bilo v tem pogledu v drugih državah. Tako smo v zadnji filmski rubriki prikazali začetek in razvoj bolgarske filmske industrije, danes pa bomo opisali italijansko filmsko industrijo.
V Italiji podpira filmsko industrijo država. To dela na več načinov: daje kredite, podeljuje nagrade domačim producentom, oprošča sinhroniziranje tujih filmov vseh taks, zagotavlja domačim filmskim producentom obvezno prikazovanje filmov in predpisuje pogoje za prodajo filmov v državi. Italija je ustanovila pri ministrstvu za tisk in propagando poseben odsek za film in za,filmski kredit, v finančnem ministrstvu pa fond za filmski kredit v vsakoletnem znesku 10 milijonov lir. Posojila dobe producenti samo za filme, ki jih je odobril odbor pri ministrstvu, ki odloča o kreditih. Poleg vsega tega pa podeljuje država vsako leto premijo dva milijona lir tistemu producentu, ki ustvari film, v katerem nastopajo samo domači igralci, za katerega je napisal besedilo domači pisatelj in ki se je v ve-
čini ali v celoti snimal v Italiji. Vsako sinhronizacijo tujega filma oprosti država vseh taks.
SHIRLEY TEMPLE
Na ta način vodi filmsko industrijo prav za prav država in ni nič čudnega, če italijansk” filmska industrija lepo uspeva.
ŽENITVENA MRZLICA V HOLLYWOODU
Dočim je bila pred leti v Hollywoodu zakonska ločitev največja moda in so filmski zvezdniki hiteli v mesto ločitev, v Reno, je sedaj prav narobe. V filmskem raju je nastala prava ženitvena mrzlica.
Še pred leti je veljal filmski zakon, da filmski igralci ne smejo biti poročeni, sedaj pa imajo preglavice tisti in tiste,, ki so še samci ali samice. Vse hiti v zakonski jarem. V kratkem času so bili črtani z liste ženitvenih kandidatov Robert Tylor, Tyronne Power, Douglas Fairbanks ml., Clark Gable, Ronald Col-man in celo William PowelI. Vsi so si izbrali partnerice s platna tudi za življenjske družice. Igralcem so sledili tudi režiserji. Tako se je nedavno poročil Anatol Lihvak, dočim tekmujeta Robert Cummings in Dan Topping za roko plavolase kraljice ledu, za Sonjo Henie.
GEORGES CLEMENCEAU V FILMU
Znana filmska družba »Fox« v Hollywoodu pripravlja snimanje velikega zgodovinskega filma. V njem bo opisano delo slavnega francoskega državnika Georgesa Clemenceaua. Poleg njegovega življenja bo prikazan ves politični razvoj Francije od leta 1870 pa do dobe po svetovni vojnji.
PO SMRTI LEPE LA JANE
Filmski svet je letos marca presenetila nenadna smrt priljubljene filmske zvezdnice in plesalke La Jane. Umrla je v 30. letu starosti za vnetjem rebrne mrene, o čemer smo v na-
ši rubriki že poročali. Filmski pisatelji so objavili lepe članke o delu in življenju lepe filmske umetnice, ki ji ne bo lahko najti naslednice. Njen zadnji film je bil »Zvezda iz Ria«, kjer nastopa kot brazilijanska plesalka s prav lepim uspehom. Ta film ima zlasti po njeni smrti izreden uspeh.
f.Vlogo matere Roberta Tylorja bo igrala v filmu »Most Waterloo« Lysilla Yetson. Glav no moško vlogo v tem filmu igra Robert Ty-lor, žensko pa Vivianne Lov.
f. »šola ljubezni« je film, ki ga imenujejo brevir zaljubljencev. Istoimenska knjiga WoI-finga je prinesla piscu slavo in bogastvo. V filmu nastopa v glavni vlogi Luise Ullrich.
f. Ne more najti glavnega igralca. Nenavadno smolo ima znani režiser Mark Alegre, ki ne more najti za najnovejši film igralca za glavno vlogo.
f. »Potrebujem dva, k! lajata in tri dojenč-ke, ki se smejejo. V tem smislu razpisujejo razne filmske družbe in režiserji nova mesta v kraljestvu filma. Seveda je tudi pri takšnih nevsakdanjih razpisih mnogo poklicanih a malo izvoljenih.
f. 17.500 statistov živi v Hollywoodu, od katerih je samo 5.690 žensk. Med »osebjem« je tudi 7 medvedov, 5 levov, 3 krokodili ter večje število miši, žab, mačk itd.
f. Židje v nemškem filmu. Kljub hudi borbi proti Židom se snima sedaj v Berlinu film, v katerem bodo igrali tudi Židje. Igrati pa morajo proti svoji volji zelo nesimpatične vloge.
ga več možnarjev. Pripovedka ve tudi povedati, da je neki Turek, ki je vdrl v okoliško vas, vprašal kmeta, ko je zapazil nad čmičami pol ure oddaljend Vito! je;
»Je-li kdo v varoši?«
Kmet je odkimal. Tisti trenutek pa je Turku krogla že odnesla kučmo. Ves divji je zavpil:
»Lopov, kaj me varaš?«
Nadalje pripovedujejo o nekem Turku, ki se je približal vitoljskemu obzidju, a ga je Mati Božja pahnila čez pečevje. Zgodovinsko vrednost v cerkvi ima lesena prižnica iz 17. stoletja, katero krasijo lepo zidani kipi, ki predstavljajo Vnebovzetje Marije Device, spodaj pa so glave apostolov. Zanimivo je tudi_ to, da so vsi trije oltarji posvečeni Mariji.
Voda v naši hrani. V fižoli je 15 odstotkov vode, v kruhu 36, v jajcih 70, v ribah 80, v krompirju 75, v sadju in zelenjavi 85 in v mleku 87 odstotkov^vodo.
»VEČERNIH ZA MLADINO« JE VAŠ ČASOPIS!
Srečanje
VLADKO KOS
Veselo pojoč sem po ulici hodil, ni bilo mi v srcu, v obrazu ne mraz. Čudna in lepa je pesem mladosti, čudna in sladka je pesem življenja. Skorajda večen njen glas.
Potem pa sem srečal z gubami starca, njegove se vame so vpile oči, kakor da jeza na dnu njih gori, na pol posmehljivo, molče mi kriči: saj ne boš večno!
Pogledal sem starca in sklonil glavo.
In pesem je v srcu zamrla, in rana se v njem je odprla, veš, sanje zgubiti je strašno hudo!
Potem pa sc spomnil sem drugih ljudi. Izginil je starec in v srcu bolest, in vame je planila pesem teh cest: živi, saj mlad si, moj dragi!
ALI IZREZUJETE »VECERNIK ZA MLADINO«?
V težki uri,,.
Zaprl je knjigo in jo odrinil od sebe. Ni se mogel učiti. Misli so mu bile drugje. Zaprl je oči in naslonil glavo na sklenjene roke, oprte s komolci na mizo. Mračne misli so mu plavale brez vsake zveze po glavi, kakor sence po megli. »Ah, ta zgodovina!« je zavzdihnil kakor v snu, a se takoj zavedel, dvignil glavo ter pridušeno vzkliknil:
»Kaj zgodovina, življenje, življenje!«
Zopet je podprl glavo z levico, kakor da bi iskal za rešilno mislijo. Z desnico je segel po svinčniku in ga tjavendan vrtel med prsti.
^Pravijo, da je človek na svetu, da uzt-va življenje, dokler more, a drugi, da je njegov cilj v posmrtnosti; eden trdi, da najde zadovoljstvo v delu, drugi zopet v postopanju in brezdelju. Skopuh najde svoj smoter v kupu zlata, osvojevalec v podjarmljenih narodih, kmet v svoji zemlji a kje ga naj najdem jaz?«
Misel ga je razvnela. Skočil je pokonci in začel korakati po sobi.
»Morebiti v tem tesnem brlogu? Sedem korakov vzdolž, šest počez«, je vrtal dalje, »morda v knjigah, ki sem jih sit
do grla? Življenje v njih, kakor s cvetlicami posuto, a v resnici viharjev in neviht ni ne konca ne kraja.«
Čim bolj se je vdajal takšnim mislim, tem teže mu je postajalo. Tedaj ga je zbudilo kakor iz sanj bitje ure. Ednajst. Zdrznil se je.
»Sicer bi že moral spati, toda kako naj spim, tako.« Rahlo je odprl vrata, da ne zbudilo kakor iz sanj bitje ure. Enajst, že se je znašel zunaj pred pragom. Na vedrem nebu so utripale drobne zvezde, a na desni se je popeljal po svodu utri-nek.
»Kako more biti nebo tako jasno, med tem ko je v moji duši taka tema, tak nemir«, se je skoraj nejevoljno začudil. Nehote so mu zazvenele v ušesih slovesne besede profesorjeve:
»Spričo razdalj v vesoljstvu in velikosti nebesnih teles izginejo vsa zemelj-ska merila in omaga naš razum.«
»Ali je res«, se je vprašal iznenadeno. »Kako majčkena je pač zemlja v primeri s sto in stokrat večjimi svetovi m kako ničevo je vendar vse ...« Ni še dokončat misli, ko so se mu odprle oči, a v duši mu je postalo na mah lahko m jasno.
Mladina piše o Martinu Krpanu
STANKO BOŽIC, dijak IV. r. meščanske šole. Luči so ugasnile. Ko se je zastor dvignil, je stal na odru dijak, ki je mislil razložiti in povedati nam tisto, česar na odru ni bilo mogoče videti. Toda mi tega nismo odobravali, ker je že skoraj vsak čital povest o Krpanu. Nekateri so kar vzklikali pripovedovalcu, naj bo tiho. Na oder je prišel Krpan s svojo kobilico kakor s kako večjo kozo, natovorjeno z angleško soljo. Tihotapstvo soli je bilo takrat strogo prepovedano. Ker se mu je bližala cesarska kočija, je vzdignil tovor in kobilico s poti. Nekaj pa se mi je le čudno zdelo, kako je namreč to mogoče, da bi se sam cesar s kočijažem vozil po Sloveniji in stopil iz kočije ter se pričel pogovarjati z navadnim tovornikom, in to še v tako gladki slovenščini. Mislim, da bi bilo bolje, da bi cesar govoril spačeno slovenščino. Graničarji so bili prikazani kot preveliki strahopetci; njihov vodja bi moral stopati na čelu vojakov, pa je vedno zadnji hodil, čudno, da se tako dobro oboroženi vojaki tako močno bojijo neoboroženega junaka. Za gledalce pa je bil ta prizor prav lep. Toda mir je bil pač v dvorani tak, da smo zadaj prav slabo slišali, kar se je govorilo na odru. Boj s cesarjevim sinom in Brdavsom je bil prekratek, saj so veljali cesarjevi sinovi za najbolj izurjene mečevalce. Miselno je bil. bogatejši drugi del igre. Prvi del je bil vsebinsko preveč navaden, kakor da bi gledali kako komedijo. Drugi del smo bolj z zanimanjem zasledovali. Ta del je bil bolj resnici podoben. V njem se vidi, kako je Avstrija vedno potrebovala Slovence in Slovenijo, a kadar bi morala zanje kaj storiti ali jih pohvaliti, jih je še bolj zasovražila in izžemala, Iz igre tudi spoznamo, kak slabič je bil cesar in kako grabežljivi so bili ljudje na dvoru.
VIDEČNIK VERA, I. viš. b razred. Igra »Martin Krpan« mi je bila zelo všeč. Najbolj mi je ugajal Martin Krpan. Cesar mi ni posebno ugajal. Bil je sicer, dober Krpanu, toda bil je podvržen cesarici. Kar je hotela, to ji je storil. Ko je Krpan posekal lipo, je bil ves iz sebe, kajti vedel je, da jo je imela cesarica najrajše. Cesarica sama m mi-
nister Gregor mi nista popolnoma nič ugajala. Oba sta bila zelo ošabna in sta sovražila Krpana. Cesarica je z zvijačo zvabila Krpana v ječo, a se je on nato sam rešil iz nje. Rada bi videla še več takih iger. Mislim, da imajo vsi otroci v Mariboru takšno željo.
DEIT FRANC, II. r.
1. M. K. je napisal Levstik, povesti nisem čital. — 2. —. 3. Igra je bila po vsebini zelo lepa in vesela. Ugajali mi niso odmori. — 4. Kadar je nastopal Martin Krpan, me je vedno najbolj zanimalo. Takrat, ko je sedel v ječi, sem ga opazoval na vsako kretnjo. Lepo je pa tudi bilo, ko je ubil Brdavsa. Kadar so bili na dvoru, me ni toliko zanimalo. — 5. Zelo dobro je igral Martin Krpan, cesarica, minister Gregor, cesar in Brdavs. — 6. Zelo sem zasovražil cesarico, ki ga je za tisto lipo pred mizo na vrtu dala v ječo. On jim je pa poprej storil veliko dobroto, ko jim je otel deželo pred velikanom Brdavsom. — 7. Kulise so pa bile dobro narejene, da jih še nisem videl v nobenem gledališču tako_ lepo. — & Igra nas uči, kako močni ljudje so bili v prejšnjih časih. — 9. Igre bi naj še igrali zabavne, vesele in v njih taka dejanja, da bi se morali _ samo sme* jati. — 10. Z igro sem bil prav zado* voljen, samo odmor je bil dolg. — Si" gumo, če bom imel denar. s«sas
Kmalu,,,
VLADKO KOS Kmalu ptički se vrnili bodo spet.
Kmalu po livadah tihih vzcvčtel cvet . . .
Zvončki bodo ml zapfli pesmice,
da od žalosti veselo bo srce . . .
Tl pa se ne vrneš, dragi, nikdar več!
V črno zemljico si moral tiho leč...
Kmalu šopek bo rož belih ti vzcvetel,
vedno bo na tvojem grobu ti dehtel...
Zanimivosti
J a n tar, pradavne solze skandinavskih iglavcev
Obala Vzhodne Prusije ima redkost, v kateri se skriva drama predsedniškega severa
Zahodno od Kraljevca (Konigsberga) na Vzhodnem Pruskem se vleče ob morju Jantarjeva obala, znana že od nekdaj kot središče zbiranja kamna, katerim so trgovali stari Germani s pomočjo Rimljanov tja do vzhodne Azije Mestece Palmincken, z blizu 3000 prebivalci, znano kopališče je imelo vedno mnogo opravka z nabiranjem jantarja, voščenorumenega, rjavordečega, pa tudi modrega in zelenega okrasnega kamenja, ki so ga marsikje draže plačali kakor suho zlato.
V kameni dobi so tedanji umetniki iz-rezavali iz jantarja razne nakite, kipce ljudi in živali. Elegantne Grkinje, ki so se v klasični dobi kitile z njim, so ga imenovale »sončna pena«. Že stari Pli-nij se je kot konjeniški rimski general v Germaniji zanimal za- ta »glesum« — steklo. Rogal se je tedanjemu rimskemu mišljenju, da je jantar
»kondenzirana morska pena« ali grškim legendam, ko so trdile, da je ta kamen — otrdeli urin neke risu podobne živali. Ti so se v starih časih namreč še plazili ob Jantarjevi obali.
Plinij je pravilno trdil, da je jantar otrdela smola, kar je še podkrepljal dim, ki se je valil od izgorelega kamna. Jantar se namreč pri 350—420" raztopi. — Učenjaki so 150 let po Plinijevi smrti razširili fantastično teorijo, češ da je
jantar v smolo izpremenjeni petrolej.
No, v njem so našli res mnoge sledove živali, toda nobena teh ni spadala med morske prebivalce. Trditev, da je jantar nastal po izpod morja pronicanem petroleju, je bila tedaj zgrešena.
Šele v zadnjih 150 letih je padla tajna s kamna in
odkrila veliko prirodno dramo.
Pred več kakor petimi milijoni let je sijalo vroče tropsko sonce nad sedanjim Baltskim morjem. Skandinavija je bila pokrita še z gostimi pragozdovi, kjer so uspevale tudi palme. V njej je raslo naši smreki sorodno drevo, iz katere se je cedila smola. Ta je vzela s seboj razne žuželke in dele bilk, jih zalila, ter držala v sebi tisočkrat dalje časa kakor je poteklo od balzamiranja egiptskih mumij...
To edinstveno kotiserviranje pradavnih žužkov In rastlin v jantarju, je ohranilo vpogled v prirodo davnih dni. Poleg redkih vrst gaščaric, bolh, živalske dlake in ptičjega perja, prikazuje jantar 190 primerkov flore. Mušic je zastopanih 650 vrst. Univerza v Kraljevcu je imela še pred svetovno vojno 70.000 kosov jantarja z vklenjenimi ostanki pradavnine.
Pridobivanje jantarja pri Palminckenu je s pomočjo bagrov doseglo količino pol milijona ton na leto. Tisoč let že zbirajo jantar in človek se vpraša, ali
so skandinavski gozdovi res proizvajali tolikšno množino smole.
Z mikroskopskim proučavanjem so učenjaki dognali, da je morala biti predhodnica jantarja velika prirodna katastrofa. Če je pradavni gozd proizvajal toliko smole, je' moral biti od nečesa ranjen. Stvarno so v jantarju našli sledove strel. Na severu so morali tedaj biti
veliki pragozdovi žrtev strašnih neviht.
Kadar ob jantarjevi obali vleče sever-nozahodnik, se lahko še danes opazi, ka-
Nadzornlk jetnišnice:
— Prosim, vstopite!
— Ne, ne. Prosim, samo za vami!
ko meče morje delce iskanega kamenja na obalo. To so oni delci iz morskega dna, ki niso več dospeli v debeli sloj starega jantarja. Ker je jantar le malo težji od vode, ga že količkaj nemirno morje dvigne z dna in nese s seboj. Tako je v nevihtni noči 1869 vrglo morje na prusko obalo 2000 kg jantaria.
Že za Friderika Velikega so hoteli odpreti jantarjeve »rudokope«. Izkopali so blizu 10 m v globino jaške, najmanj 30 m premalo. Šele z modernimi stroji so dosegli bogate sloje kamenja.
Na 1 m:i tc plave zemlje pride 12 funtov jantarja.
Računajo, da je v tem edinem nahajališču še 100 milijonov metrskih centov »germanskega zlata«, kakor imenujejo jantar na severu. Postal je izrazit izvozni artikel Nemčije, 75% ga gre iz države v tujino.
Jantar se seli po vsem svetu. Evropske države cenijo zlatožolto, bleščečo barvo. Zahodna Indija in Afrika se navdušujeta za belkasti sijaj jantarjevih okraskov. Afriške in kitajske lepotice
Potegavščina z zakonskim gnezdecem
Giorgio Tuka iz Milana je bil vedno romantik. Nekega dne je čital v listih, kako se zaradi nesrečnega zakona prodaja pohištvo toplega zakonskega gnezdeca... Šel je tja in našel krasno lepotico, ki mu je razkazala stanovanje in potožila, kako nesrečna je, da mora po odhodu moža v Venezuelo prodati pohištvo ...
Giorgio sicer ni potreboval pohištva, ker je bil samec. Žaljubljen v nesrečno »slamnato vdovico« je pa rade volje odštel 35.000 lir za razkošno pohištvo. Vso noč je sanjal o blondinki, naslednjega jutra je stopil v cvetličarno, nato pa z velikim šopkom na dom mlade »vdo-
vice«. Hotel jo je prositi za roko in povesti v svoje »toplo gnezdece...« Za vratmi je pa slišal šepet, iste besede kakor prejšnji dan. Skozi priprta vrata je opazil v stanovanju novo opremo. Vrgel je rože v kot in pohitel na policijo prijavit goljufijo. Stražniki so se pa prepričali, da ne gre za protizakonito dejanje. Dekle je bilo nevesta sina velikega podjetja s pohištvom. Starši niso hoteli privoliti v sinovo poroko, ker je bilo dekle siromašno. Da bi omehčala njih srca, se je lotila prodaje pohištva na ta način. Posel je lepemu bitju sijajno uspeval in res sta se zaljubljenca kmalu potem vzela...
Kupe Je zamenjal s hotelsko sobo
V Milanu je nekega večera vstopil v vlak nakresan moški. Vzel je kupe prvega razreda in naročil sprevodniku, naj ga na določeni postaji zbudi. Ko je ta po opravku malo trdo zaprl vrata, se je potnik zadrl:
— Kaj me budite, prinesite mi najprej kavo! Mož je mislil, da je v hotelu. Postavil je bil zvečer čevlje pred vrata ku-
peja, kakor je bil navajen v hotelu. Prav tako je obesil na klin pred vrati svoje hlače, da bi mu jih očistili. Toda, po osemurni vožnji ni bilo ne čevljev ne hlač več zunaj. Izstopiti je moral na postaji bosonog in brez hlač, zavit v papirje ter čakati v restavraciji dolge ure, da so odprli trgovine in mu nakupili potrebno dopolnilo garderobe ...
Črvi mokarja jim glodajo bolne zobe
Kitajci so čudoviti ljudje. Verjamejo še vedno v stare vraže in kadar jih pograbi zobobol, so še bolj otročji. V velikem prostranstvu, kjer je med 400 milijoni duš komaj 400 zobnih ateljejev, žanjejo razni vražarji in »zoboderi« imenitne denarce. Sicer ne računajo mnogo za svoj posel, toda slabih zob je na Kitajskem neverjetno mnogo in kupčija gre dobro v klasje.
Kitajski »zobozdravniki« so po večini vaški kovači ali ključavničarji. Opremijo se z velikimi kleščami, poznajo zača-
rane besede, s katerimi najprej zmešajo trpina. Potem brskajo s klešči po ustih, pograbijo bolni zob iti ko ga imajo zunaj, sežejo še enkrat v usta. Prebrisani kakor so, privlečejo kmalu na dan pravega, podtaknjenega črva, našega domačega znanca mokarja in babjeverni Kitajec verjame, da je bil nedolžni črv tisti, ki mu je mrcvaril čeljust. Mož je srečen, da se je iznebil golazni ter rad plača padarja, ki žanje na ta način slavo po deželi. Kajti .minilo bo še precej stoletij, preden bo Kitajska imela zadostno število zobo-zdravniških ambulanc.
Ljubezenska skrivnost košarice v parku
Mary de Vobis, mlada vdova po bogatem milijonarju iz Filadelfije v USA, je dobivala grozilna pisma. V zadnjem je stalo, da mora v košarico za odpadke vreči v pisemski kuverti 5000 dolarjev. Detektivi so se postavili v bližini in opazili, kako je prišel lepo rasel mladenič, vzel pismo iz košare in se vsedel na bližnjo klop. In že so ga zgrabili ter aretirali.
Začuden je mladenič izpovedal, da ne vfc, kaj naj vse to pomeni. Ljubi sestro nekega sodnika in ker jo brat stalno zasleduje, sta si izbrala to košaro za odlaganje pisem. Res je držal mladenič v roki pismo z napisom »Draga Mary«, ki ga je hotel še izpolniti po odgovoru na dekletove vrstice.
Mary je bilo ime tudi bogati vdovi. Ko so mladeniča vprašali, kako se piše
njegova izvoljenka, je ni' hotel izdati. Stvar je prišla kmalu na dan. Pred dekletovega brata, sodnika, so pripeljali nekega tatu, ki se je svojčas vsiljeval Mary v parku. Ker ga je zavrnila, ji je
—Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franc-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franc-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30474-35.
neopazno sledil in videl, kako je vrgla pisemce v košarico. Vzel je pismo, ga prebral in da bi se maščeval, pisal grozilna pisma vdovi Mary. Tako bi kmalu padel njegov tekmec v past. Sodnik je po razkritju zadeve rade volje privolil v ženitev zaljubljene sestre.
vlagajo cela premoženja v ogrlice iz jantarja. V islamske dežele gre vsako leto na 10.000 jantarjevih molitvenih kock.
V mestih ob Baltiku so že v srednjem veku obstajala udruženja za brušenje m rezanje jantarja. V 17. stoletju so rezbarji iz Kraljevca sestavili
slovito jantarjevo dvorano v Carsko-jem selu v Rusiji.
Model gdanske hišice iz jantarja, ki so jo delali tri leta, predstavlja vrednost 2 milijona din. Napravile so jo državne delavnice jantarja v Kraljevcu. Država je tudi od 1897 lastnica-vseh rezerv jantarja na obali. Kdor najde kak komad, ga mora proti nagradi izročiti državi. Posebno priljubljeni so športni okraski in pokali iz jantarja, rekorderji se na-grajajo s predmetom iz •pradavnih dni...
1000. m pod zemljo je zraslo citronino drevo v jašku Higli Ore rudnika v Montani, USA. Rastlina črpa hranilne snovi iz prahu in vlage, ki se nabira v jami. Sončno svetlobo nadomešča samotarki električna žarnica.
Največja pogreška maršala Smyglija
Največja pogreška maršala Rydz Smygli-ja v nemško-poljskik vojni je bila, ker je vse glavne operacije koncentriral na ozemlje, kjer je bila nemška manjšina in ni računal z naklonjenostjo te do Tretjega rajha, agentov Gestapa in III. Post, piše »Jutar-nji List'. Zdaj je ugotovljeno, da je nemški generalni štab vprav preko nemške manjšine in svojih agentov uspel rekonstruirati taktični načrt poljskega maršala. Tako so hitro zvedeli, da je v trikotu Grodno-Byd-
7
goszcz-Torunj koncentrirana tretjina poljske vojske, blizu 12 divizij, ki nameravajo udreti na Pomorjansko. Dalje so vedeli, da se pri Narevu zbira daljnjih 8—9 poljskih divizij s ciljem, vpasti v Vzhodno Prusijo. Na dolgi fronti od Lise do Tješina je pa stalo le malo poljskih čet, za Tatre je pa menil maršal, da so nepremagljiva barikada.
Berlinski generalni štab je imel dovolj časa, da je ukrenil protiakcije. Vedel je, kje je treba prodirati, da bo odpor zlomljen. Vsaka nemška akcija je imela določen cilj, vsak manever zagotovljen uspeh. Proti vojski, zbrani ob Narevu, je operirala nemška vojska iz Vzhodne Prusije v bočni smeri. Druga armija je prav tako iz Vzhodne Prusije zajela iz boka poljsko vojsko, zbrano v trikotu Koridorja. Poljski maršal je po napačnih informacijah računal, da bodo nemški napadi prišli iz Koridorja in Poznanja. Poljska armija ob Narevu je bila likvidirana že 15. septembra, ona v trikotu Koridorja je pa bila v cilju, doseči Varšavo, razpršena. Deloma se je umaknila proti Kutnu in Lowiczu, se junaško, toda brezuspešno upirala.
Divizije, ki so bile razkropljene na dolgi fronti od Lise do Tješina, so bile v praskah z naglo prodirajočimi motoriziranimi nemškimi oddelki poražene. Poljske divizije na jugu so nemški planinski oddelki naskočili s tatranske strani, kar je poljsko poveljstvo zelo presenetilo. Vojska se je morala naglo umakniti proti Przemislu in L\vovu. Poraz je bil neizbežen.
Ali vpliva materina starost na razvoj otroka?
Ljudstvo je že od nekdaj trdilo, da dado le mladi starši zdrave, polnovredne otroke, starši, ki dobe otroke v starih letih, pa spravljajo na svet potomce,, ki kmalu umrejo ali pa preživotarijo svoje življenje kot pohabljenci in bebci. Znanost se je takšnemu naziranju smejala. Kakor pa kažejo mnoge raziskave, je v stari ljudski veri vendarle nekaj resnice.
Tako je pravkar tudi otroška klinika mona-kovskega vseučilišča objavila uspehe svojih raziskav, ki so hotele dognati, da-li kažejo otroci starejših staršev res v večji meri znake izrojenosti in manjvrednosti. Statistika se opira na primere 13.000 otrok.	/
Izkazalo se je, da se pojavljajo neke oblike idiptstva predvsem na otrocih starih staršev, posebna tista vrsta slaboumnosti, ki jo spremljajo težki pojavi telesne degeneracije, ki jih poznamo pod imenom mongolizma. Ti otroci, ki so videti v marsikakšnem oziru podobni Mongolom, zastajajo na živalski razvojni stopnji. Dunajski nevrolog dr. Blach je v njihovih možganih in hrbteničnem mozgu odkril celo tipično živalske, atavistične posebnosti.
Vzroki mongolskega idiotstva so bili doslej neznani. Sedaj so odkrili vsaj enega, in sicer preveliko starost staršev, ali prav za prav
matere. Kajti izsledki kažejo, da odloča starost matere, če šteje mati ob 'rojstvu otroka štirideset let ali več, je verjetnost tem večja, da bo otrok manjvreden. Očetova starost nima vpliva na pogostost slaboumnosti med potomstvom. Naziranje, da ima prevelika starostna razlika med možem in ženo neugodne posledice za potomstvo, je treba v tem smislu torej popraviti. Verjetno je, da odloča večja starost matere zavoljo tega, ker proizvajajo klične stanice v dobi proti klimakteriju manjvredne in življenja le malo zmožne jajčne stanice.
Soort
ISSK Maribor boljšim časom naproti
Pred lepim številom članov in prijateljev kluba je včeraj polagala letni obračun dela klubova uprava ISSK Maribora v lovski sobi hotela »Orel«. Klubov predsednik dr. Stamol je ob otvoritvi pozdravil navzoče oficielne delegate, nakar se je nanizalo poročilo za poročilom. Tajniško poročilo je podal Viljem Miheljak, blagajniško ravnatelj Loos, za nogometni odsek mr. Maver, za teniškega Srečko Voglar, za zimsko-sportni odsek pa Vekoslav Golubovič. Iz podrobnih poročil posnemamo samo nekaj najvažnejših momentov, ki pa jasno pričajo o intenzivnem in uspešnem delu, ki ga vrši klub, in to ne le na športnem polju v ožjem smislu besede, temveč tudi v družabnem, kulturnem in nacionalnem pogledu, čeprav ga pri tem močno ovira okolnost, da kljub vsem prizadevanjem še do danes ni mogel priti do toli potrebnega lastnega igrišča. Ne glede na vse športne uspehe na terenu je pač v prvi vrsti treba podčrtati finan-cielnega, saj se je klub po zaslugi 10 letnega blagajnika ravn. Loosa ne le rešil vseh obveznosti, temveč razpolaga celo s precejšnjim denarnim imetjem. Aktivna bilanca
kluba je ob 10 letnem jubileja ravn. Loosa kot blagajnika pač najlepši dokaz njegovega uspešnega delovanja. Klub si je dalje pridobil lastne klubske prostore, priredil uspešno re-duto, počasi pa tudi napreduje akcija za lastni stadion, čeprav se mora vodstvo kluba boriti z velikimi težkočami, ki so širši javnosti manj znane, pričakuje pa, da bo končno našlo dovolj razumevanja pri mestni občinski upravi. Še eden jubilej tihega dela je treba omeniti, načelnik zimsko-sportnega odseka Vekoslav Golubovič je dovršil petnajsto leto svojega poslovanja kot mentor klubovih smučarjev.
Po razrešnici celotni upravi so bile volitve, sprejeta je bila v celoti edina predložena lista: preds. dr. F. Stamol, podpreds. mr. C. Maver in ravn J. Loos, tajnik V. Miheljak, blagajnik A. Pfeifer, gospodar dr. M. Vauhnik, načelniki odsekov: mr. Maver za nogomet, ravn. F. Babič za tenis, V. Golubovič za zimski šport, odborniki so J. Guštin, A. Desnica, Zora dr. Ravnikova, S. Grbec, inž. J. Baran, ravn. F. Rodošek, dr. K. Cazafura, inž. S. Koštomaj, Z. Mušič, R. Šepec, S. Vo-
Drugo športno pismo iz Rima
*	Rim,	17. aprila 1940.
Zadnjjič sem Vam obljubil, da se kmalu zopet oglasim. Včeraj je tu pričel teniški turnir za prvenstvo Italije, na katerem sodelujejo tudi naši mušketirji (Punčec, Palada, in Mitič) ter dami Kovačeva in Florianova. Upam, da bodo tukaj bolje odrezali kot na dosedanjih nastopih v drugih mestih Italije. Posebno upamo tukajšnji Jugoslovani, da bo naš slavni prvak Punčec tokrat boljše sreče, ker je na zadnjh nastopih izgubil tudi proti manj znanim nasprotnikom. Včeraj »se je igral« z nekim mladim Italijanom (imena se žal ne spominjam), zmagal je seveda z lahkoto, vendar pa toži o bolečinah v komolcu, čeprav bo krivda za njegove dosedanje poraze ležala po mojem mnenju v oslabitvi živcev vsled preigranja, kar pa Punčec ne bi priznal za nič na svetu. Malo pa sigurno tudi njegova »debelina« vpliva na igro, kdo ve. Sicer pa bomo to v kratkem videli. Mi smo prepričani v njegovo zmago in rehabilitacijo. (Medtem se je prerokovanje Ziherla že izpolnilo, Punčec je v sigurni maniri priboril prvenstvo Italije v igri gospodov posamezno in skupno s Palado tudi prvenstvo dvojic. Opomba uredništva). Pa prehajam na obljubljeno poročilo o delu na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu, ki jo obiskujem že štiri mesece.
Accademia della G, I. L. (Gioventu Itali-ana del Littorio) v Rimu je še zelo mlada, saj je bila ustanovljena šele leta 1934. S tem je bil storjen prvi korak k uresničenju zamisli italijanskega ministrskega predsednika Musso linija, da se na preje praznem ozemlju na desnem bregu reke Tibere zgradi nova mestna četrt Rima »Foro Mussolini«. Marmorna četrt, kot bi jo lahko po pravici imenovali, mora biti po predvidenem načrtu gotova do proslave dvajsetletnice »pohoda na Rim«, torej do leta 1942, ko se bo v Rimu vršila tudi ogromna svetovna razstava, za katero so dela že v polnem teku.
Ob vhodu na »Foro Mussolini« se dviga 36 metrov visoko marmornat steber — »Obe-lisco Mussolini«, čigar vrh je pokrit s tanko plastjo zlata. Razen naše akademije tvorijo novo četrt še »Accademia di scherma« (sab-Ijaška akademija), »Accademia di mušica«, razni kolegiji, »Stadio dei marmi«, veliko zimsko krito kopališče s 50 m dolgim bazenom, igrišča za tenis in druge športne igre in pa veliki olimpijski stadion, ki pa še ni popolnoma dograjen in bo eden največjih in najlepših v Evropi. Poleg tega ima akademija na Tiberi svoje lastno pristanišče, kjer se vršijo lekcije v veslanju. Vse te zgradbe, ki so po ve čini zgrajene iz belega kararskega marmorja, vsi ti parki in nasadi, stadioni in igrišča so zgrajeni v najmodernejšem slogu in napravljajo na gledalca mogočen vtis. »Stadio dei marmi«, katerega obkroža 60 ogromnih kipov, ki predstavljajo vse športne panoge in katere so darovale vse italijanske province, je gotovo eden najlepših stadionov, s katerim se lahko ponaša vsa Italija. Enako ima tudi zimsko kopališče — ki mene kot skakača in ptavača prav posebno zanima — svoje posebnosti, ki jih ni mogoče videti vsak dan. Stene so v krasnih mozaikih, premakljivi stolp za skakanje v vodo se more namestiti na poljubno višino, lepe poletne terase itd. Vse je urejeno kar najmoderneje, skoro bi trdil razkošno in brezhibno.
Poglejmo pa sedaj, kakšno je življenje za temi belimi, marmornatimi stenami, ki na zunaj dajejo tako veličasten izgled.
Življenje samo v akademiji je bolj podobno onemu v vojašnicah, kot pa življenju študentov na univerzah, katerega sem bil tudi vajen v Varšavi. Dnevni spored dela se skoro nič ne menja, izvzemši teoretičnih predavanj, ki so razdeljena tako, da na vsak predmet odpade ena ura tedensko; sicer pa se ponavljajo z dneva v dan praktični predmeti in ni one raznoličnosti, katero sem imel priliko opazovati na svpjem študiju v Varšavi. Ne bom preveč pretirayal, ako rečem, da največ časa odpade na stanje v redu na hodnikih in korakanje v parih: najprej zjutraj ob 5. (pozimi ob 6.) na zajtrk, potem v učilnico, od tam na igrišče, od tu zopet na kosilo, kar se ponavlja do večera, ko je spet čakanje v parih na znak, da se sme v spalnico, kjer mora vladati ob 22. popolna tišina. Seveda, saj drugače skoraj ni mogoče držati 300 mladih lju-
di v redu in lepo bi izgledala akademijja, ko bi vsak lahko delal vse po svoji volji.
Ves čas bivanja v akademiji je dovoljeno nositi le enotno, predpisano uniformo sivoze-lene barve. Tudi izven akademije je predpisano nošenje uniforme in privilegij, nositi izven akademije svojo civilno obleko uživamo le inozemci, štirje Jugoslovani, ki smo kot izredni slušatelji tudi oproščeni vojaških vaj in nam je vsled tega dano več prostega časa, ki ga izkoristimo za ogled znamenitosti lepega »večnega mesta«. Ostali gojenci akademije pa imajo »izlaz« le dvakrat tedensko in to ob četrtkih in nedeljah po 3 do 4 ure popoldne; to pa v posebnih temnomodrih uniformah. Mnogi so med njimi, ki se v dveh letih bivanja v Rimu niso niti utegnili pospeti na kupolo cerkve Sv. Petra — ■ najvišjo razgledno točko v Rimu; ki niso obiskali niti najzanimivejših muzejev Rima kot so Vatikanski, Lateranski in Kapitolinski, kjer so ohranjeni dragoceni ostanki stare rimske in grške kulture; niso videli niti neminljivih del mojstra nad mojstri Michelangela; niti katakomb, skratka ničesar od tega, kar dviga italijansko kulturo na občudovanja vredno višino. Neki italijanski kolega mi je povsem točno povedal, ko je rekel, da je težko biti dober vojak, spreten politik ter uspešen vzgojitelj mladine, poleg tega pa se še zanimati za stvari izven akademije.in spoznati kulturo svojega lastnega naroda.
Učni načrt, kakršnega si je zarisala »Accademia della G. I. L.« se v marsičem razlikuje od poljskega. Predvsem moram poudariti, da pouk telesne vzgoje v Italiji pripada neposre-
glar, namestniki odbornikov veleindustrije: J. Hutter, M. Kanc, dr. F. Marinič, J. šerec, ravn. F. Zupanc. Nadzorni odbor vorijo ravn. B. Pogačnik, F. Mastek, ravn. dr. J. Tominšek, častno razsodišče pa dr. R. Ravnik, doktor L. Boštjančič in dr. S. Štor.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog mr. Maverja, da naj se dovolijo članom ugodnosti pri posečanju klubovih prireditev, z odobravanjem je bil na predlog istega predlagatelja izvoljen za častnega člana ravn. Loos. Ker je bil včeraj tudi občni zbor zadruge »Mariborski stadion«, je dr. Vauhnik občni zbor na kratko informiral o stanju akcije za stadion, ki jo zavirajo razni momenti, poleg današnjih nemirnih časov, ki angažirajo javna sredstva v precejšnji meri, tudi okolnost, da se odločujoči pri dotaciji športnim ustanovam z dvoj no mero spominjajo raznih prosilcev ter pri tem zapostavljajo ISSK Maribor, ki iz privatne iniciative kljub doseženi sanaciji klubovih financ ne bo mogel zgtaditi stadiona, brez katerega ne bo mogel izvrševati svojega športnega in nacionalnega poslanstva v tej meri, kakor bi bilo želeti.
dno stranki in ne prosvetnemu ministrstvu kot pri nas v Jugoslaviji in temu odgovarja tudi sistem telesne vzgoje v vseh italijanskih šolah. S tem, da so združili v eno telesno, politično in vojaško vzgojo, so morali snov zelo skrčiti, kar se posebno pozna na inštruktorjih, ki so izšli iz te akademije. Tu moram priznati, da kar se tiče strokovne izobrazbe in pripravljenosti inštruktorjev, zaostaja ta daleč za onimi v Akademiji Wychowania Fizycsnego v Varšavi. Že to, da eden glavnih predmetov ni predmet, ki je v najbližji zvezi s telesno vzgojo kot na pr. »anatomija«, nam dovolj jasno kaže podrejeno vlogo telesne vzgoje v akademiji. Največ predavanj in praktičnih vaj je vojaških in političnih, športu in telesni vzgoji pa je posvečeno največ po tri ure dnevno, izvzemši smučarskega tečaja, ki se vrši vsako leto 10 dni na Monte Terminillo, okoli 2000 metrov visoko gori blizu Rima, kjer ima akademija lastno lepo planinsko kočo.
Razen tega imajo gojenci akademije še obvezno taborjenje v poletnih mesecih, ki pa je popolnoma vojaškega značaja in smo inozemci od tega oproščeni.
Tako približno izgleda delo Accademie della G. I. L., katere smoter je vzgojiti italijansko mladino predvsem v dobre vojake, ki naj bi obnovili italijanski imperij in katere geslo je: »credere — obbedire — combattere« (»verovati — ubogati — boriti se«).
Upam, da bodo ugledni čitatelji iz mojih gornjih vrstic dobili precej jasno sliko o delu na »Accademiji della G. I. L.« ter obljubljam, da se v kratkem zopet kaj oglasim.
Pozdravljam vse znance ter prijatelje športa v Mariboru in v Sloveniji.
Branko Ziherl.
Križanka št. 7$
4	*>	D	f	9
NedeE sk nogomet v Mariboru in Celju
Nogometno prvenstvo na področju MNP se bo jutri nadaljevalo s prvorazredno tekmo ŽELEZNIČAR — MURA
ki bo ob 16. na stadionu. V predigri bosta nastopila dve teania najmlajših nogometašev. To bo edina prvenstvena tekma v celi pod-zvezi.
V celjski skupini bo za izid prvenstva jako važna tekma Olimp — Amater ob 16.30 na igrišču Olimpa v Gaberju, na Glaziji pa bodo ob 14. nastopili juniorji Celja in Jugoslavije, dočim bo ob 10.30 drugorazredna tekma Laško — štore. Drugorazredna tekma bo tudi v Trbovljah med SK Trbovlje in SK Svoboda ob 15.30.
BANOVINSKO PRVENSTVO ROKOBORCEV
SSK Maraton bo jutri priredil v društvenem domu v Rušah banovinsko, prvenstvo v rokoborbah za posameznike. Tekmovanje^ bo izredno napeto, saj bo tekmovalo več državnih prvakov ter drugih priznanih atletov. Izid konkurence bo služil tudi za podlago sestavi slovenske reprezentance na državnem prvenstvu. Začetek tekmovanja je določen na 13. uro.
ZANIMIVA TEKMA V SLOVENJEM GRADCU
Jutri ob 10. bo na igrišču SK Slovenj-
S rade c lektna med brivci in trgovci. Zmotil i sc, kdor bi mislil, da bodo igrali res gg. šefi, ne igrali bodo samo njihovi nameščenci. Raai velikega zanimanja bomo o vsakem moštvu napisali par vrstic. Trgovina je povsod prva, zalo naj bo tudi moštvo trgovskih pomočnikov prvo. Zc dalje časa smotrno trenira, preskrbelo si jc trenerja, ki je že marsikaj izkusil, saj je že pobiral žoge na raznih mednarodnih tekmah in nosil aktovke slavnim igralcem naše državne reprezentance. Moštvo ima v svoji sredini razne „zvczdnikc“, ki bi jih zvezni kapetan, upošteval, če bi le vedel zanje. Imena slavnih igralcev kakor Bala, Lili, Ivančevh? nam jamčijo, da si bodo trgovci priborili lep pokal, ki ga je daroval prijatelj športa, ki pa ne mara biti imenovan. No, pa še malo o brivcih. Trenirajo sicer v zaprti dvorani, da se prezgodaj ne izdajo svojim nasprotnikom Vendar sc je nekemu mlademu športniku posrečilo, da je treningu prisostvoval ter ugotovil, da igrajo božanski nogomet. Uveljavljajo predvsem fizične moči ter se ie bati. da se
jih bodo poslužili tudi na igrišču. Najeli so si slavnega trenerja bivše „Laslavice“ Berberina, ki je šele nedavno prišel. Uver-jcn je o zmagi svojega moštva, vsaj v rokometu, ako v nogobrcu nc bo šlo, saj veljajo za tekmo posebna pravila, ki jih bo uveljavljal mednarodni sodnik. Cisti dobiček je namenjen PTL v Slovenjem Gradcu, kar je razlog več za vse ljubitelje nogometa in neprisiljene zabave, da eim-prej preskrbijo vstopnice v predprodaji, ker so le še v malem številu na razpolago.	________
s. ISSK Maribor bo s svojim prvim moštvom gostoval jutri v Čakovcu proti ČŠK, dočim bo poslal SK Železničar svoje juniorje v Guštanj na povabilo SK Slovana.
Ul
V
V
•J I
Ml
Vili
X
4
<1
XII
XId
ll
san
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. ujeda; moško ime; 111. ime ukrajinskega pesnika; IV. oče; mesto v severni Italiji; V. štajerska- reka; kosilo; VI. rusko jezero; kraj v Sloveniji; VIL višje bitje; VIII. sorodnika; rimski bog; IX. angleška kolonialna utrdba; up; X. otok v Jadranu; poljska rastlina; XI. prerok; XIII. planet; grška črka in žensko ime.
Navpično. 1. mesna jed; eksotična ptica; 2. izumirajoča žival; žensko ime; 3. teža zavoja; staro grško mesto; 4. turški poveljnik; moško ime; poljska rastlina; 6. doba; glasilo ali del telesa; nesrečnik iz sv. pisma; 7. mesto iz sv. pisma; mati; 8. zdravilo; pesem; 9. ameriška država; svetlobni izstrelek.
ZAŠČITA DELAVSKE MLADINE
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Da kot stanovska predstavnica slovenskega delavstva podpre dosedanjo zgolj iz zasebne pobude vršečo se skrb za zaščito delavske mladine, je Delavska zbornica v Ljubljani ustanovila v okviru svojih samoupravnih organov poseben mladinsko-zaščitni odsek, v okviru svoje uprave pa poseben referat za vajeniško vprašanje. Mladinsko-zaščitni odsek Delavske zbornice je začel delovati 25. t. m.
ZA RAZŠIRITEV TELEFONSKIH NAPRAV
Nedavno je izšla nova ministrska uredba o zgraditvi novih in razširitvi obstoječih avtomatskih telefonskih central in omrežja, medkrajevnih telefonskih linij ter zgradb za poštne, telefonske in brzojavne potrebe. V ta namen je poštni minister pooblaščen, da sme najeti pri Poštni hranilnici posojilo 75 milijonov dinarjev.
o Ljutomer. Na Križevo 2. maja ob pol 4. uri gostujejo malonedeljski sokolski diletanti na sokolskem odru z burko „Gosposka kmetija". V kmečkih vlogah nastopijo igralci v domači prleški govorici. Vabljeni vsi! Zveze z vlaki ugodne!
o Zanimivo predavanje. V sredo zvečer je predaval v nabilo polni kino dvorani pri Golu v Slovenjem Gradcu prof. dr. Bitežnik iz Ljubljane o zadržanju v tem resnem zgodovinskem trenutku. Predavatelj je bil čestokrat z odobravanjem prekinjen.
o. Gradnja telefona. V teku so dela pri napeljavi novih telefonskih linij Sv. Lenart v Slov. goricah—Sv. Benedikt in druga, ki se na polovici omenjene odcepi in vodi k Sv. Ani v Slov gor.
Plul
Pomembni načrt ptujskih lutkarjev
Sokolski lutkovni odsek se je uveljavil vidno v Ptuju. Odsek sestavljajo nadobudni dijaki, ki večji del svojega prostega časa žrtvujejo za podvig lutkarstva. Letos so imeli v »Mladiki« vrsto predstav, ki niso osvojile samo malčkoV, temveč so tudi pritegnile zanimanje odraslih. Pri tem lutkarji ne poznajo nobenih posebnih odrskih navodil, tudi nimajo nad seboj starejšega vodstva, zato uresničujejo na odru le zamisli, ki so vznikle iz njih samih. Seveda je tako delo tembolj hvalevredno. Tako se sedaj ukvarjajo, kako bi sestavili premakljivi
oder, ki bi tehtal le kakih 70 kg in bi ga z lahkoto prevažali na kolesih iz kraja v kraj. S premakljivim odrom kujejo mladi lutkarji načrte za počitnice. Z njim bodo stopili med podeželsko ljudstvo, s katerim bodo na ta način ustvarili najbolj trajne vezi, zakaj ti mladi lutkarji se zavedajo, kako važno je, da se študirajoča mladina osebno približa in prisluhne narodu in to ne z navlako visokoletečih fraz, ampak edino z dejanjem in preprosto besedo. Mladi lutkarji' bodo takim potom brezdvomno želi največ uspeha v utrjevanju narodne zavesti.
p Oglasi za „Večernih" se sprejemajo v poslovalnici na Zrinjsko-Frankopanski cesti 10 a.
p Saina zažgala liiši? Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu sta pogoreli hiši Matevžu Polanca in Franca Ozmeca. Sodijo, da sta sama zažgala hiši.
p .Kolo so ukradli Muršcc Elizabeti iz Sobctincev na Zrinjsko-Frankopanski cesti. Tov. štev. je 651219 in cvid. 166578-25.
j) Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Skušnjavo", češki velefilm z Dohma-lom in Glaserovo v gl. vi.
p Združenje kovinarjev In kolarjev ima jutri v »Narodnem domu" ob 8. uri lotno skupščino.
p Igra narave. Posestniku Letonji Francu iz Brstja jc krava otelila mrtvo tele z dvema glavama, šestimi nogami in dvema repoma.
p Smrtna kosa. V bolnišnici so preminuli 21 letni viničar Borko Stanko iz Bre-brovnika v Halozah in 2 letni deček Alojz Moravec iz Sv. Andraža v Ilal.
j) Premiera „Marlina Krpana". Kot zadnjo stvar v tej sezoni pripravlja režiser Žižek na oder »Martina Krpana" po svoji in Smaskovi predelavi. Sklepati jc že z ozirom na časovno pripravo, da bo Mariin Krpan v letošnji sezoni najmočnejši komad. Premiera bo v petek, 3. maja.
Mariborske drobne vesti
Film o festivalu v Mariboru
Folklorni institut Glasbene Matice iz Ljubljane je priredil na lanskem Mariborskem tednu festival narodnih plesov in običajev. To prireditev so filmali in je to prva naša filmska reportaža te vrste. Največ zaslug za barvasti film o*
iestivalu imajo ameriški Slovenci, ki so film financirali, daije akademski slikar Božidar Jakac in vodja instituta Marolt. Film je dosegel v Ljubljani izredno lep uspeh.
FILTRE PROTI ONESNAŽENJU DRAVE GRADIJO
Onesnaženje rek z raznimi izcedki in odpadki iz tovarn je bil in je še vedno zelo pereč problem, ki ovira tujski promet. To najbolj čuti Celje, čutil pa je to tudi Maribor. Akcija naših tujsko-prome.tn.ih ustanov je uspela, kar dokazuje dejstvo, da j,e poslal Higienski zavod iz Ljubljane v Maribor svoje strokovnjake, ki vodijo pri nekaterih industrijah v Mariboru gradnjo filtrov proti onesnaženju Drave. Trenutno so v gradnji trije takšni filtri.
in Združenje brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru ima v ponedeljek ob 13. pri Povodniku občni zbor. m Tujskoprometna zveza v Mariboru ima
v torek ob 10. pri „Orlu‘‘ občni zbor. 1’deleženci imajo polovično voznino na železnici.
m Važno za delodajalce. 1. maja se spremeni tabela uslužbenskcga davka za dnevne tedenske in mesečne ponavljajoče sc prejemke. Delodajalci, ki plačujejo usluž-
benski davek v gotovini, kakor tudi oni, ki plačujejo uslužbeuski davek v marki-cah ,se opozarjajo na le spremembe. Nove tabele za izračunavanje uslužbenskcga davka sc dobe pri davčni upravi Maribor mesto soba št. 4.
m Ljudska univerza. V ponedeljek, 29 t. m. bo predaval dr. Slavko Balušič, tajnik Narodnega gledališča v Zagrebu o zanimivi temi: Gledališče izraz svoje dobe. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike.
m Kolesarske prometne knjižice bo izdajal občinski urad Studenci jutri, v nedeljo od 0.—12. ure dop.
m Mojstrski izpil iz ključavničarske stroke sla napravila Štefan Medved iz Maribora in Stefan Šraml iz Slivnice pri Mariboru.
m Olepševalno društvo za niagdalenski mestni okraj je imelo v Mariborskem dvoru občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Hochmuller, poročala pa sta tudi tajnik g. Novak in blagajnik g. Špes ter gospodar g. Tičar. Iz vseli poročil se zrcali prizadevanje za čim popolnejše oiepšanje tega mestnega predela. Društvo si je nadelo nalogo zgradili bazen v niagdalenskem par. ku in novo otroško igrišče.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malib oglcslh itane vsaka besed« 50 par. tmlmaniia prlstoibina ta le oglase Je din S.— Drtibe. oreklici. dopisovanja In Jenitovenlski oglasi din I.— oo besedi. NalmanBI znesek ta te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se raiunalo dvolno. Oglasni davek ra enkratno obiavo znais din 3.—. Znesek ta tnale oglase se olačnla takcl orl naroillo. oziroma ga le vooslatl v oisniD sknoa) z naročilom ali ca oo ooštnl oolotnlel na tekovnl rajon it. 11.400. Za vse oismene odgovore glede malih oglasov <e mora oriložltl mamka ta 3 din
Razno
SPALNICE. .JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48.	4311—1
PON1KLAN.IE.
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in oocenl pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5.	6177—1
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje Dri Bančno kom. zavodu. AIksandrova 40 Kupujte Dri nas srečke drž. loterije.	1918-1
10 LETNICA SOKOLA NA POBREŽJU
Letos praznuje Sokolsko društvo Maribor H. na Pobrežju 1 Oletnico obstoja. Pevsko društvo »Zarja« je takoj po prevratu 1. 1921 začelo ledino orati s širjenjem lepe slovenske pesmi. Za smotrno prebujenje in širjenje narodne-zavesti pa je bil ustanovljen Sokol, ki naj s svojim delom izkorenini vse ono. kar nasprotuje našemu narodu. Kdor je poznal narodnostne razmere mariborske okolice pred vojnim časom, ta bo pač moral priznati,, da je bila ustanovitev Sokola posrečena misel in nujna potreba. Maribor ga ie že imel, pa .tudi Studenci. Toda tu je bilo delo lahko, ker so imeli na razpolago sposobne delavce in telovadce. Vsega tega Pobrežje ni imelo. Manjkalo je načelnikov in načelnic ter primernih prostorov za telovadbo. In baš to je bil glavni vzrok, da se Sokol kljub prizadevanju bratov Požara, Ren čl j a in Klemenčiča ni mogel prej ustanoviti. Ne oziraje sc na te zapreke pa je brat Elihger kljub temu dne 14. 7. 1930 sklical krajevne merodajne osebnosti na ustanovni sestanek, katerega so se od župc udeležili bratje dr. Pivko, dr. Bo š t j a n č i č in Dekleva. Vaditelja so dobili iz Maribora v bratu Kaučiču.
Telovaditi so pričeli na šolskem dvorišču — 20 članov, 18 članic, 18 moškega naraščaja, 48 ženskega-naraščaja, 65 moške dece in 36 ženske dece.
Nato je Sokol deloval v gostilniških dvoranah gospe Rojkove, pozneje brata Renčlja, a že prihodnjo pomlad so si kupili letno telovadišče za 44.000.— din, ki leži na enem najJepših prostorov Pobrežja. Tu smo si lani z veliko požrtvovalnostjo postavili tudi svojo telovadnico, ki jo hočejo ob lOletnici, to je 19. maja 1940 slovesno otvoriti.
JURJEVANJE OB MEJI
V sredo, je nekaj mladih presenetilo Slovenjgradčane v zgodnjih jutranjih urah s petjem in godbo, ker so proslavljali sv. Jurija. Ko so se Slovenjgradčani dvigali s postelj, so jih pozdravili veliki kresovi in vrisk in petje mladine na Gradišču. Take prireditve so za naše o-bmej-ne kraje nad vse važne. Zato kličemo prirediteljem: popeljite' nds zopet kmalu v naravo, v jutranjo naravo s pesmijo in godbo.
PLAŠČE
iz balonske svile v lepem kroju in veliki izbiri nudi modna trgovina Jos. Šraj, Maribor.	2627-1
V poljubni izbiri
dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
Glavno zastopstvo za Maribor: Mcincl & Httrnid
Vedno nove VZORCE BLAGA za obleke in plašče za damo in gospoda prinaša modna trgovina Jos. Šraj, Maribor. Oglejte si izložbe! 2628-1	LINOLEJ, voščeno platno, umetno i usnje kupite poceni pri „0BN0VA“ F. Novak Jurčičeva 6
KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kaienia tudi naj-strastnejše kadilce Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60,— Po povzetju razpo-šiljav Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1	
	Posest 	romam ENODRUŽINSKO HIŠO. vrt in parcelo prodam. Vprašati Sp. Dobrava 121, p. Maribor. 2484-2
IDEJE - IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu^ Jugopatent Liub-liana. Dvorakova 8 13543-1	
	POSESTVO 12 oralov zemlje, se po ugodni ceni proda v Košakih 11, Alojzija Kronvogel. 2627-2
GOSPODINJE! Pozimi ie umivanje oken neprijetno. Nabavite si najnovejši. praktični patentirani brisalec za umivanlp in su-šenie oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent. Ljubljana. Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1	LEPO PARCELO z betonirano kletjo iu z gradbenim.. materialom prodam. Informacij: Tezno, Maistrova ulica 60. 2655-2
	KUPIM POSESTVO v bližini Maribora od 7 do 10 oralov zemlje. Bučar. Laznica, p. Limbuš. 2732-2
	Ugodno prodani HIŠO z velikim vrtom v okolici Ma ribora. Peter Kočiš, Vojašniška 7. košarsivo. 2717-2
— Kaj pa je tebi > podaril mož za rojstni dan?
— Nič! Moj Tinče je prevelik kavdir, da bi hote! vzeti na znanje, da sem spet eno leto starejša ...
NAZNANILO
Naznanja se eenj. občinstvu otvoritev prodajalne „JAK': čevljev. Z najnovejšimi modeli za leto 1910, kakor tudi z ortopedični-mi vložki, po najnižjih cenah. Vogal Sodna in Aleksandrova cesla v palači ,,DRAVA"
njok" JUgovma ževtjev
MARTIN SAFRAN
Sobo-, črkoslikar in pleskar, Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno.	2465-1
Ob novem zvezku
»Profil Josipa Korošaka« je novela, ki jo je v letošnji tretji številki »Obzorij* objavil Cvetko Zagorski. Novela je dobro postavljena v filistrsko meščansko okolje in tudi psihološko posrečena. Posebno pogodena so nekatera mesta, dasi je zgodba sama na sebi dokaj preprosta. S to novelo dokazuje Zagorski, da bi se utegnil razviti še v dobrega prozaista, in kar je pomembno, da bi nam utegnil .upodabljati meščansko družbo in okolje, na kar so skoraj vsi naši mlajši in mladi Pozabili. Sčasoma bo postala najbrže proza osrednje področje mladega pisatelja. Mimo tega prinaša ta tretji zvezek še dve njegovi pesmi, »Predpomiadni sonet« in »Pesem«. Prva kaže že večjo samostojnost, druga jt pa še vedno pod Vplivom Srečka Kosovela.
Druga proza je Ivana P o t r č a kitajska zgodba »Konec politika O Le Vapga«. i^otrč si jc očito zastavil nalogo napisati vrsto takih kitajskih zgodb, ki mu nudijo najlepšo priliko za obravnavanje zanimivih sodobnih problemov, a so seveda
Obzorij
••II
te
voj delovnega prava, »korporativno« delovno pravo, delovno pravo v Jugoslaviji in zaključek. Razpravo bo z zanimanjem prečita! vsakdo, ki se kakor koli zanima za to vprašanje, ki je, kakor pravi Krajger, »najbolj jasen odraz družbe nih dogajanj in trenj«. Dr. Radovan Brenčič je posvetil nekaj besed pok. ravnatelju naše opere Andru Mitroviču in je mu s tem vsaj skromno oddolžil za veliko storjeno delo. V Poročilih poroča VI. K. o mariborski drami v letošnji sezoni. Poročilo se bo še nadaljevalo.' S tem je ustregel želji po tekoči rčvialni kritiki gledališča.
V Zapiskih piše Br. R. o Ljubljančanih na Linhartovi proslavi, dveh Sha\vih, moralnem in fizičnem činitelju ter praznoverju in matematiki. V Ocenah pa pišejo dr. Mirko Č e r n i č o dr. 1. Pintarja knjigi »Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. njegov nastanek in konec«, Branko Rudolf o Glonarjevih »Starih žalost-’nih«, Ja d o knjižnem seznamu »Slo-
Prav tako evropski kakor »kitajski«. Po-	knjiga«	in	1.	Šijaneco	»Glas-
niku Muzejskega društva za Slovenijo«.
»Obzorja« izhajajo kot. glasilo Utnetni-
Utik O Lt Vang se nam zdi kar nekako dober znanec, kakor da smo ga sami že
škega kluba v Mariboru iti Kulturnega tedna v Celju, urejuje jih dr. Vladimir Kralj, izdaja in tiska Mariborska tiskar-
nekje srečali. Taki O Le Vangi ne/ hodijo samo po Kitajskem, ampak tudi po Slovenskem. Morda bomo dobili kdaj celo!
zbirko Potrčevih »kitajskih novel«. j na, stanejo pa na leto 100 din. Bilo bi po-Dr. Vito Krajger je prispeval raz- j trebno. da bi se naša javnost-za to edino bravo o delovnem pravu, razčlenjeno v j revijo izven Ljubljane bolj zanimala, Oglavja: Začetki delovnega prava, raz-j kakor se je doslej.	-r.
Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov Sn drugih obvestil, naj priloži 3•- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-loienih 3‘- din v znamkah uprava ne odgovarja
Sprejme se na dobro DOMAČO HRANO
več oseb. Maistrova 14-11. _______________________2728-1
2 PRAZNI SOBI
v pritličju se takoj oddata za pisarno ali skladišče v podnajem. Cankarjeva ul. 26. pisarna Maggi; tudi večje število zabojev je istotarn na prodaj.	2518-1
MALO POSESTVO
z mlinom se da takoj ugodno v ■ najem poštenim ljudem. Vprašati v gostilni Partlič, Zg. Duplek pri Mariboru.
2637-2
VOJAKI - REKRUTI!
Vse potrebščine dobite v trgovini A. Franko. Maribor, Valvazorjeva 36, vogal Fran-kopanove.	2589-1
»PASTOR«
Vse za gasilstvo in zračno zaščito! Samo najnovejše, prvorazredno in preizkušeno z nizkimi cenami. Naš patent ko-t prva pomoč za vsakega v slučaju požara ie: »Bren-tača-Pastor« na vodo in peno. Domač proizvod. »Pastor« aparati so odlikovani v inozemstvu. Zahtevajte naše brezplačne kataloge. »Obrana Pastor«. Zagreb, Gunduliče-va 9.	2711-1
Proda se v Mariboru ENONADSTROPNA HIŠA
z 2 stanovanjima, poslujočim mesarskim lokalom, z vsemi k mesarski obrti pripadajočimi stroji, gospodarskim poslopjem itd. za 400.300 din. Informacije daje odvetniška pisarna dr. Rosine. Aleksandrova! 6.	2683-2
SONČNO PARCELO,
mestni okoliš, z vsem zidnim materialom prodam za 40 tisoč din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2674-2
POZOR - TRGOVCI!
Priložnost se Vam nudi za nabavo novih kos vsake velikosti in tipe, pri večjem odjemu po ceni 10 do 20 din. Ogledajo se lahko pri znani tvrdki Justin Gustinčič Maribor, Ulica kneza Koclja 14. podr. vogal Ptujske in Tržaške ceste.	2612-1
Elektropodjetie
HERTIŠ JOŽE, Aleksandrova 30. Izvršuje hišne instalacije strokovno in poceni. Pro računi in načrti brezplačno.
2752-1
GAMBRINOVA DVORANA
Najlepši vrt v Mariboru. Točerfje svežega Tscheligije-vega piva. Odličen Pekrčan. Meščanska kuhinja. Abonenti se spreiemaio. Se priporoča I. Račič.	2754-1
Frkac co
l<i zim tudi navijali in sno-vučico na sckcional stroju, šče tekstilna tovarna IJra-C-n I’ 11 ros. Zagreb, Branimi-ruva ki (PMikalal. 187
HALO!
Specialist za trajne kodre dospel. Z najnovejšim garantiranim preparatom samo 45 din. Salon Kosem- Meljska 63 2770-1
IZJAVA.
Podpisani nisem nikdar bil in ne bom član »Kulturbunda«. Klevete katere se širiio proti meni, boru sodnijsko zasledo- 1
-1 >■
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
z dvema sobama in kuhinjo ter pritiklinami se ugodno proda. Cena 55.000 din. Ponudbe na ogl. odd. >Večerni-ka« pod »Lep kraj«. 2571-2
STAVBENO PARCELO
ob Zg. Radvanjski cesti, blizu kadetnice, 2000 nr. po 14 din prodam. Vprašati: Maribor. Ipavčeva 9.	2667-2
Prodam
MALO POSESTVO
za din 10.000. Vprašati vri Spcngler. Rače pri Mariboru.
2699-2
Continental
val.
Ritter Franc. 2781-1
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 jubijana. Prešernov« ul. 44
kupuje k obleki spadajoče rokavice v vseh modnih oarvah, znamke .Rockl in Schmich' samo v svoji specialni trgovini
konfekciji
rela
m a r i b o i
g r a i s k i trg
PARCELO ALI NJIVO
kupim v okolici Maribora brez posredovalca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2648-2
HIŠO Z VRTOM
vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2639-2
HIŠO IN VRT
prodam. Pavločič France, žel. uradnik, Pobrežje, Gaje-va ul. 15, blizu šole. 2708-2
PARCELA
z betonsko kletjo v mestu se poceni proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2746-2
HIŠE od 10.000 din naprei.
Posestva od 30.000 do 800 tisoč. Gostilne, trgovine, mline, gozdove proda Posredovalnica. Maribor. Meljska c. 12.
2748-2
Dražestne
bluzice
iz dobrega pralnega trikota novo dospele pri
C. BUDEFEIDT
Gosposka ulica 4—6
Nova. lepa
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
velik urejen vrt. na lepem prostoru, se proda. Cena 140 tisoč din. Vprašati: Vogrinec, lesna trgovina, Stritarjeva, Maribor.	2779-2
Prodam
JmsSk'’'\ j •••	is:-’
CEMENT, APNO
apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite naiceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4
BOTRI IN BOTRICE!
nakup ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah kupite pri urarju Pšunderju. Dvorakova ul. 10. Sprejmem tudi staro zlato in srebro v račun.
2250-4
OTROŠKI VOZIČEK
prodam ali menjam za športnega. Naslov pove ogl. odd. »Večernika«.	2568-4
Proda se zelo dobro ohranjena
JEDILNICA
1600 din. salonska garnitura (tudi posamezni fotelji) in 2 omari. Tyrševa 24, vprašati v trgovini.	2734-4
DOBER BIZELJČAN
se toči od 10 litrov dalje Bet-navska 63, po din 8.—. 2726-4
Prodani
GRAMOFON
še dobro ohranjen. Pobrežje, Nasipna ul. 80.	2738-4
Prodam dobro ohranjeno MOŠKO KOLO Frančiškanska 16, Matela.
2725-4
Proda se moški
SOKOLSKI KROJ
Vprašati Meljska c. 38-1.
2723-4
Proda se
GOSTILNIŠKI ŠTEDILNIK
Vprašati gostilna »Balkan«, Linhartova 13.	2722-4
SINGER ŠIVALNI STROJ
prodam. Cena din 1600. Us-sar, Trubarjeva 9.	2742-4
OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, ugod no prodam. Smetanova 29, priti., levo.	2706-4
HIŠICA
z vrtom. Cena 15.000 din. — Vprašati: Maribor. Stritarjeva ul. 7, Dolajš. 2745-2
Več manjših
NOVOZGRADB kakor vil, hiš, od 20.000 din naprej. Velika dobičkonosna hiša 400.000 din. Trgovska hiša 50.000 din. Vinogradno posestvo, 3—20 oralov, 65 do 300.00 din. Stavbene parcele od 15 do 300 din; znamko za odgovor. Posredovalnica »Ra pid«, Gosposka 28.	2757-2
2 DRUŽINSKI HIŠI
z vrtom in sadnim drevjem takoj prodam. Obrežna c. 25, Studenci.	2780-2
Kupim
Kupim rabljen
ŠIVALNI STROJ
vsake vrste. Ussar, Trubarjeva 9.	2741-3
KOZO,
dobro mlekarico, kupim. Hasl, Sp. Radvanje 74.	_	2676-3
KROJAŠkT STROJ,
rabljen, kupim. Koroška 67.
2650-3
KLAVIRSKO HARMONIKO
rabljeno, z 80 basi kupim. Po nudbe hotel »Orel«, soba 33.
2690-3
Iščemo dobrega
PSA ČUVAJA, ki je dovolj hud. Ponudbe z navedbo pasme, starosti in cene naj se pošljejo na tvrdko Splošna stavbena družba, Maribor-Tezno.	2783-3
jabolkaTorehe
kupim. Trgovina na debelo Jožefa Bole, Koroška c. 18.
2778-3
io Akutom
venčke, bele nogavice, rokavice, kombineže, hlačke ka-kortudi krasne poletne damske bluze v vehki izbiri pri
t.Lt#W/T
Maribor, samo Glavni trg 24
(avtobusna postaj«)
Birmanske
oblekce
venčki in pajčolani, rokavice, nogavice v veliki izbiri pri
C. BUDEFEIDT
Gosposka ulica 4—6
PRODAM PSA,
dobrega čuvaja; kredenco, posteljo, omare in razne druge predmete. Tezno, Prešernova 5.	2661-4
NAČRT
za malo moderno hišico prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Poceni«.
2617-4
MLADIM ZAKONCEM
■godno prodam pohištvo in odstopim sobo s štedilnikom v mestu Mariboru. Naslov: Karl Rajniš, Meljska cesta 68 2768-4
Sianovanie
mm-	"F-zmmw
DVE SOBI
kuhinja in vrt. v inagdalen-skem okraju oddam s 1. majem v najem. Vprašati pri Milavec, Aleksandrova 49.
2626-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Pobreška c. 38.
2740-5
ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico takoj poceni oddam. Vprašati Ptujska c. 33 pri postajališču Tezno.
2744-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom oddam v Ljub-janski ulici. Inf.: Kopališka ulica 10.	2767-5
Stanovanje išče
Iščem
DVOSOBNO STANOVANJE
v novi hiši v bližini Melja. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »1. junij«. 2703-6
KRASNA SOBA
poseben vhod, se odda prazna ali opremljena. Gosposka ul. 18-11., Berčko. 2763-7
OPREMLJEN KABINET
s posebnim vhodom, se odda. Tomšičev drevored 12. 2790-7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se takoj odda. Tržaška c. 1, buffet.	2760-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam mirni stranki. Jadranska 40, Pobrežje. 2777-7
VsakerouSirezpfacno
detajlno literaturo, „Prepo-rodjaj" (Preporod) fizični in duševni dobite Miloš Markovič, Beograd, Masarykova 9
Boljše
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Koseskega 35.	2761-7
Ctikmtka...
HOTEL »ESPLANADE
«
Krasen položaj, tik ob morju in kopališču. Sobe s tekočo vodo in vel. balkoni. Prvovrstna. kuhinja. Cene zmerne. Zahtevajte ponudbe. Uprava.
DVORIŠČNO STANOVANJE
2 sobi, kuhinja, se odda upokojencu — dve osebi. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«.
2632-5
Odda se dvoje lepih. MANJŠIH STANOVANJ
v najem. Vprašati Vrtna 8-1.
2665-5
SOBA IN KUHINJA
se odda 2 ali 3 osebam s 1. majem. Vprašati Koroška cesta 70.	2724-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami v pritličju iščeta 2 osebi. Naslov v ogl. odd. »V ečernika«._________ 2716-5
Sončno, parketlrano ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda takoj ali pozneje mirni stranki. Vprašati Ipavčeva^ ul. 3, pri hišniku na dvorišče.
_________2718-5
~KRASNO STANOVANJE
2 sobi, kabinet, kopalnica, kuhinja in pritikline se takoj odda. Ljubljanska ul. 28. 2749-5
STANOVANJE.
soba in kuhinja, z vrtom, mesečno 160 din, ob postaji, se odda. Limbuš 112.	2764-5
SPOMNITE SE CMD!
»CITO«-TEHTNICO,
avtomatsko, v najboljšem stanju, prodam. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2671-4
POZORI
4 dvodelna okna z vrhnjimi okni po nizki ceni na prodaj. Aleksandrova c. 1, Studenci.
2663-4
7 kompletnih OKENSKIH PODBOJEV
s krili, zastokleni, so po nizki ceni proda. E. Zelenka, Maribor, Ulica 10. okt. 5. 2730-4
KAVALIR KAVA
je vedno najboljša. Za dojenčke: Žikin zdrob in »Bra-co« dobite pri »Kavalir«-ju, Gosposka 28.	2758-4
GOSTILNA.
dobroidoča, na prometnem kraju, se radi družinskih razmer proda. Cenj. dopise pod »Dobra točka« na ogl. odd. »Večernika«.	2773-4
Večjo količino
SLADKEGA SENA
odda: Veleposestvo Langen-tal, p. Pesnica.	2772-4
Lepa črešnjeva SPALNICA
se ugodno proda. Vinarska ulica 35.	2785-4
STREŠNA LEPENKA
več koin., se proda po zniža' ni ceni. Betnavska 1.	27'61-4
BABY perilo
majice in kapice, povojne odejice, pleničke, nogavič-niki pri
C. BUDEFEIDT
Gosposka ulica 4-6
STANOVANJE,
soba in kuhinja, s pritiklinami. se odda. Vprašati: Ulica kneza Koclja 26.	2653-5
SOBA IN KUHINJA
so takoj odda stranki brez otrok. Ciril Metodova 10, Studenci.	2616-5
Lepo dvosobno In enosobno STANOVANJE
z vsemi pritiklinami se odda. Aleksandrova 45, Studenci.
2670-5
ENOSOBNO STANOVANJE
za 1. junij išče upokojenec (2 osebi) za stalno. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje«.	2727-6
ZAKONSKI PAR
išče dvosobno, sončno, garan tirano čisto stanovanje s pritiklinami na levem bregu Dra ve za 15. junij ali 1. julij. Ponudbo pod »Uradnik« na ogl. odd. »Večernika«. 2712-6
Opremljena
SONČNA SOBA
s posebnim vhodom, primerna za upokojenca, se odda 1. maja. Pobrežje, Cankarjeva ul. 32.	2643-7
STANOVANJE
išče višji državni uradnik, 2 sobi, kuhinja, ev. kabinet. Po nudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Državni uradnik«.
2729^6
Sobo odda
Soliden
SOSTANOVALEC
se sprejme na čisto sončno sobo. Taborska 11-11. 2638-7
Oddam poceni
SOBICO z dvema posteljama. Maistro va ul. 6-IV.	2673-7
Sončno
VELIKO SOBO
prazno ali opremljeno, oddam Kneza Koclja 27-111.	2700-7
Lepa
CISTA SOBA
z eno ali dvema posteljama, souporaba kopalnice, z ali brez hrane se odda. Kralja Petra trg ITI, desno. 2701-7
SOBO
opremljeno, lepo čisto, oddam stalni osebi s 1. majem. Maistrova 18-11.	2709-7
Odda se
LEPA SOBA
za gospodično ali gospo s 1. ali 15. majem. Koroščeva ul. 7-11» vrata 7.	2698-7
OPREMLJENA SOBA
se odda takoj boljšemu gospodu. Sodna 30-11, Gorup.
2702-7
NEOPREMLJENA SOBA
se odda v 1. nadstr. v Berne kerjevi 6.	2691-7
Oddam
SOBO
z dvema posteljama, z oskrbo ali brez dvema gospodoma. Mlinska 21 (Šiker).
2707-5
Oddam veliko
ENOSOBNO STANOVANJE
Pobrežje, Cankarjeva 24.
2704-5
DVOSOBNO STANOV ANJE
s kabinetom in kopalnico se odda s 1. majem ali junijem v Bernekcrjevi 6.	2692-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda s 1. majem. Pekre 202. blizu gostilne Sabelnik.	2693-5
DVOSOBNO STANOVANJE
lepo sončno, se odda mirni stranki v najem s 1. majem ali junijem. Aleksandrova 14, Krčevina.	2762-5
VELIKO SOBO
s štedilnikom, kletjo, podstreš jem, vrtom, na meji občine Studenci, oddam. Limbuš 144, ob robu gozda.	2769-7
SONČNA SOBA
sc odda v novi hiši. Ašker čeva 16, vrata 1.	2759-7
Sprejmeta se dve gospodični na HRANO In STANOVANJE in posebna soba za gospoda. Meljska 59-1.	2751-7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda s 1. majem. V isti hiši se odda tudi stanovanje soba, kabinet, kuhinja, pritikline. Betnavska c. 39. 2753-7
SOBO
oddam. Ptujska cesta št. 29, Tezno.	2756-7
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj gospodu. Prešernova 19.	2786-7
SOSTANOVALCA
z oskrbo sRreimcm. Jerov-škova 44 (Magdalenska uk).
2766-7
SOBO
lepo, separirano, oddam. — Glavni trg 12-11.	2721-7
KLETNA SOBA
s štedilnikom in opremljena sobica se odda s 1. majem. — Betnavska c. 29.	2720-7
OPREMLJENA SOBA
z dvema posteljama se odda. Studenci. Zagata 7.	2715-7
GOSPOD
se sprejme na stanovanjc. — Vojašniški trg 5.	2713-7
MANSARDNO SOBO
prazno, lahko s štedilnikom oddam. Dalmatinska 24.
2737-7
Sprejmem
GOSPODA
na hrano in stanovanje ali samo na hrano. Studenci, Dr. Krekova 26.	2743-7
LEPA SONČNA SOBA
z dvema posteljama, s posebnim vhodom ter s hrano se odda. Livada 5.	2681-7
LEPO OPREMLJENA SOBA
z dvema posteljama in s hrano se odda. Wildenrainerjeva ul. 6-11., levo.	2687-7
PRAZNO SONČNO SOBO
s posebnim vhodom takoj oddam. Taborska 20.	2688-7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
so takoj odda. Gosposvetska ulica 14, Studenci. 2679-7
LEPA SONČNA SOBA
z dvema posteljama in poseb nim vhodom se odda. Jerov-škova 74.	2672-7
MOPgBlII VOZIČKI
po vseh cenah
(o-Gr
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja 4
Strogo
SEPAR. SOBA
v centru, elegantnn, s kopalni co in vso oskrbo, se išče. Po nudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1000«.	2696-8
PREPROSTA SOBA z dvema posteljama (bo želji tudi hrana), v bližini tovarne »Mirim«, se odda dvema ose tema. Ugodno za železničarje, ker je blizu kolodvora Vprafeeti Meljski hrib 4 (cesta proti gostilni Kekec) 2659-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Koseskega ulica 31.	2660-7
SONČNA SOBA
s štedilnikom se takoj odda Vodnikova 13. Tezno, pri Kovini.	2651-7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom za eno ali dye osebi sc odda, Kolodvorska 3, irritHčie. 3641'-7
Sobo išie
jem
Iščem
OPREMLJENO SOBO
v bližini parka s 1. junijem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2658-8
SOBO S ŠTEDILNIKOM
iščem takoj. Naslov: Gradi-šer, Valvazorjeva 40.	2784-8
TEL. *5-13
SITAR & SVETEK
ORAVERSKI ZAVOD
LJUBLJANA
Službo dobi
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
iščem za prvovrstno veliko delo. Plača 350 din. »Elegance« Meljska 2.	2774-9
NATAKARICA,
mlada, prikupna, z nekaj kav cije, se sprejme.	Turenšek,
Št. Pavel pri Preboldu, 2788-9
MEHANIK
za precizna dela se sprejme takoj za popravila računskih in pisalnih strojev, avtomatičnih tehtnic itd. Naslov v upravi »Večernika« v Celju, 2788-9
BOLJŠE DEKLE,
vešče kuhe, ki opravlja tudi druga hišna dela, samostojna in zanesljiva, se sprejme 1. ali 15. maja. Plača dobra. Pismene ponudbe na ogL odd. »Večernika« pod »Zanesljiva« 2789-9
POSTREŽNICA
poštena in čista, se sprejme za 3—4 ure dnevno. Franko-panova ul. 20-1.—6	2771-9
ŠIVILJSKA POMOČNICA
se sprejme. R. Petrič. Tezno, Ptujska c. 24.	2766-9
TRGOVSKO POMOČNICO
mlajšo in pošteno, za podeželsko trgovino v Savinjski dolini in pomoč v gostilni takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika«, pod »Trgovska pomočnica«. 2782-9
MEHANIKA
s pravico do obrti iščem. Ker rabim samo koncesijo, sprejmem dela nezmožnega mojstra. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Koncesija«.	2468-9
IŠČEM ZASTOPNICO
za steznike in obveze (podvezice) po nterl. Meljska cesta 3.	249&J
KOVAŠKI POMOČNIK
dobi stalno službo, vstop takoj, pri B. Brunčko, kovaški mojster. Sv. Lovrenc na Poh.
2634-9
BRUSAČA
za granit in marmor sprejme Fanjo Kunovar, Sv. Križ — Ljubljana._____________2664-9
ZASTOPNIKE (akviziterje)
išče veliki domači zavaroval-ni zavod. Plača in provizija. Ponudbe na ogl. odd. »Večer* nika« pod »Stalen zaslužek«, 2719*9
Pridno in pošteno
POSTREŽNICO
preko celega dne, katera zi kuhati, sprejmem. Predstav ti od 3.-6. ure pri Spitta Meljska c. 3.	2736
ŽENSKA
za gospodinjstvo, 35—45 let stara sc sprejme v večji trj govski hiši v Mariboru v stal no službo. Vpraša se Marij bor. Dravska ni. 5.	2739-9
Pridno
SAMOSTOJNO KUHARICO
ki opravlja tudi ostala hišna dela, sprejmem. Tezno. Maistrova 11.	2733-9
V Mariboru dne 27. IV. 1940.
»V e č e r n I k«
Stran r3.
Hm&! Hda!
Ne zamudite prilike, dokler še (raja zaloga!
Velika ocfprodajaja manufaktumega blaga radi odselitve! Prodajamo 10-20% cenejše od znano nizke in sEare cene. Zato pohitite vsi v ...
V Češki MCMMk
(pri glavni policiji) 9 Maribor
Mar ibor
POSTREŽNICO
sprejmem prvega. Ponudbe pod »Skrbna« na ogl. odd. »Večernika«.	2735-9
Ju
e se
HIŠNIK
Za Sokolski dom. Sarost do 45 let. oženjen, vešč mizarskih del. Pismene ponudbe na Sokol Matica v Mariboru.
 ______________________2680-9
ŽELEZOSTRUGAR
Prvovrstna moč z dobro prakso. se takoj sprejme. Pismene ponudbo pod »Železostru-gar« na ogl. odd. »Večernika«. 2656-9
PERICO
cenejšo, iščem. Prednost: pra nje doma. Frizer »Rapid«, Meljska c. 1.__________2641-9
DEKLE ZA VSE
ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme s 1. majčtn. Vprašati v Vrtni ul. 9-II, levo, med
11.	in 12. uro.________2622-9
GOSPOD
se sprejme na hrano in stanovanje. Koroška 74. 2672-9
TRGOVSKI POMOČNIK
mlajša moč, izučen vseh strok, išče zaposlitve v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Naslov v ogl odd. »Večernika«.	2686-10
GOSPODIČNA
išče službo kot natakarica ali sobarica v boljši gostilni. Nastop od 1. do 5. maja t. 1. Ponudbe pod šifro »Natakarica« na ogl. odd. »Večernika«.
2675-10
ABSOLVENTKA
trgovske akaldemi|e z znanjem knjigovodstva, slovenskega in nemškega dopisja, stenografije in strojepisja, z nekaj prakse, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večeru.« pod »1. maj«.
2654-10
Pridna
SLUŽKINJA
išče zaposlitve s 15. maja k dobri družini. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika« pod »Služkinja«. 2615-10
A
prinaša vedno zadnje n o v o s ti
MOŠKO PERILO
Gosposka — Slovenska ul.
kravato pižame rokavice nogavico moško perilo po meri
AKVIZITERJI
posebno upokojenci, ki imajo večje poznanstvo, lkhko lepo zaslužijo. Pismeno ponudbe z osebnimi podatki pošljite na ogl. odd. »Večernika« pod »Akviziter«.___________2689-9
FOTO POMOČNIK(-CA)
se sprejme Foto »Eli«. Maribor, Aleksandrova c. 1.
2669-9
Sprejmem dva KOLARSKA POMOČNIKA
Veber Melje, Erjavčeva 6. ___________________2695-9
Za Maribor in druga mesta v Sloveniji iščemo
PRODAJALKE za domač proizvod svetovno odlikovanih gasilskih aparatov. »OBRANA«, Zagreb. Oundulieev^^^^iHH^7KW
FOTOGRAFSKO POMOČ-NICO
Pr ima retušerko, iščemo. Nadalje se sprejme pomočnik (ca), z znanjem kopiranja in frovečanja. Tudi lahko začet-nik(ca). Foto-Kieser. Vetrinjska ul. 30.	2705-9
Službo Išie
ABSOLVENTKA
trg. tečaja išče službo. Ccnj. dopise pod značko »Strojepiska« na ogl. odd. »Večernika«. __________________2714-10
Mesto	*
ZOBOZDRAVNIKE ZDRAV NIŠKE POMOČNICE
v Mariboru, išče vestna gospodična iz dobre družine, ki le absolvirala higienski tečaj. Naslov v ogl. odd. 2685-10
PRIDNO DEKLE
17 let, iz poštene hiše, išče službo kot gospodinjska w močnica. Vprašati: Gregorec. Krekova 2.	2694-10
PERFEKTNA KUHARICA
z znanjem nemščine, išče službo pri boljši družini, najraje pri starejših zakoncih brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2794-10
POROČIM TRGOVCA
ali gostilničarja. Imam dote 50.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Poroka«.	2583-12
Boljša,	osamljena, mlajša,
življenjsko preizkušena OSEBA
se sprejme pri osamljenih zakoncih.	Dopise pod »Hišna
dela« na ogl. odd. »Večernika«.	2792-12
ZNACAJNOi damo,
do 35 let staro, inteligentno, osamljeno, išče gospod za družbo in pomenke. Tajnost častna zadeva. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Značai«. 2795-12
Pouk
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA,
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Aleksandrova cesta 14-1. levo; od 1. maja dalje Gregorčičeva 3, pritličje, desno.
2755-13
Lokal
PRODA.TALNICO,
skladišče in delavnico oddam s 1. julijem. Slovenska ul. 16.
2497-14
LEP TRGOVSKI LOKAL
na prometni točki eventuelno s stanovanjem v Studencih pri Mariboru se takoj odda. Naslov v ogl. odd. 2678-14
LOKAL
na ulico, prazen, uporabljen za vse (razen za brivce), se odda v Mlinski 8.	2642-14
tf najem
Za starini pokopališčem na Teznem, Koroščeva ul., se bo dne 2. maja ob, 3. popoldne oddala potom javne licitacije PAŠA V NAJEM Parcela meri ca. 2 ha.
2682-15
V najem se odda za 3 leta v Pobrežju, Vrtna 5.
POSESTVO (hiša s 3 sobami in 2 kuhinja ma, gospodarsko poslopje, vrt in njiva). Vprašati v Kam nici št. 24.__________2649-15
GOSTILNO
na prometnem kraju mesta Maribor radi selitve se odda v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2640-15
TRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom event. z garažo se odda v novi hiši Valvazorjeva 30. Poizvedbe pri hišniku ali pri dr. Sedaju, Gosposka 2, tel. 21-60. 2692-15
MALA HIŠA Z VRTOM,
cena 300 din, se da v najem. Mohorič, na meji Studencev št 174.	2791-15
ZA SKLADIŠČE, TRGOVINO S KURIVOM
in slično primerne parcele sc oddajo s 1. maiem v zakup (pisarniški prostori na razpolago). Gosposvetska c. 19.
2775-15
Kapital
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni	posojilnici »Moj
dom«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8.	11778-16
HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ulica 12
HRANILNE KNJIŽICE
kmetskega hranilnega in posojilnega doma kujvi Bančno kom. zavod, Aleksandrova 40 2684-16
POSOJILA
dam na mestne hiše. posestva in tovarne. Dopise pod »Privatni denar« na ogl. oddelek »Večernika«.	2747-16
VINOTOČ NOVAČAN
v Košakih otvorjen. 2657-17
Vsako nedeljo
PRLEŠKE GIBANCE
domače klobase, pristna ljutomerska vina v gostilni »Prleški dom« na Pobrežju. Se priporoča gostilničarka Matilda Zamuda.	2646-17
Gostilna ŠUNKO. Radvanje.
V nedeljo pojedina pogane!
2776-17
ZAKAJ PO VINO V ODDA-LJENI VINOTOČ?
V Ulici kneza Koclja 5 dobite po isti in tudi nižji ceni izborna vina, in to oo izbiri.
2750-17
\aP
f spoS*a 6 ©sP
el)
izdeluje wsa fotoamatersfca dela - strokovno vestno. Moderna izdelava portretnih fotografij.
BIRMANSKA DARILA S
Ogromna izbira! Solidne cene! Brezobvezen ogled! A. KIFFMANN nasl. O. KIFFMANN
Mo
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
Uiktitci
»Marijin dvor“ za Kalvarijo, zopet
otvorjen
Pri
ma vinal
SCHMEII>ER
ZAGOEB, NIKOLKiEVAJO
ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK
jarraonike so od vseb najboljše
r...
Markove kapljice
so že 150 let preizkušane In kot izvrstno sredstvo priznane kapljice za želodec, proti bolečinam. napihnjeniu. pomanjkanju apetita itd. Ako ste bolan! na želodcu, pišite tako). I steklenica din 22.—.
Lekarna Mr. V. ROJC
Zagreb, Gornji grad
Ogl. S. br. 1990/1935.
Steznik
ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Meljska c. 3
Zbirajte odpadke
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, glaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do najvišjih cenah Arbelter. Dravska ul. IS. Te' 26-23.
signirne
SOFRA
MARIBOR
Gregorčičev« ul. 24
Lepo blago za ženske obleke po din 10*-, 12'- se dobi pri
Trpinu
Dobro vpeljana
sfmetiiska
na prometnem prostoru se takoj proda. Ponudbe pod „Ugodno“ na oglasni odd. lista.
Pomladni ženski plašči
A B0 Z fl OBLEKE
Velika izbira I — Ugodne cene !
J. P R E A C
MARIBOR - SLAVNI TRG 13
oškil Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja:	KR.	DV.
LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb. Langov trg 3. cju ™,. s.». 5M6-31
pri naših inseren-kUPUjte **** *er oglašujte:
■A
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Mar boru z,to.i. * naistareiši slovensk denarni zavod v Mariboru
REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'-
BLIŽAJOČI SE PRAZNIKI ZAHTEVAJO LEPE, ČAS PA, V KATEREM ŽIVIMO,
TUDI DOBRE ČEVLJE,
ZATO
Dijaki!
Dijakinje!
Herbarija v veliki izbiri m najceneje kupite v »Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge* Maribor, Aleksandrova ceita št. 13, Telefon štev. 25*45.
★
Kupuiem
stare
in plačam 1'- dinar za kg. Kupujem papir in druge odpadke.
ADELA KOŠIR, PTUJ - Telefon št. 93
Damski poletni čevlji od 120'—160'-
Hotel Zamorc,. Gosposka 30
Oglejte si stransko izložbo!
Zahvala
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega, dobrega očeta, tasta in de-
deka, gospoda
Velika izbira, nizke cene
otroških vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev,. prevozmh tricikjev, invalidnih vozičkov, pnevmatike pri
F. BATJEL, MARIBOR, “TZ?™ “
Zlato in srebro,
>riljante, zaatavljaine listke išče nujno za nakup
M. Ugeriev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15
Leopolda
t. v O rt 'J ■ n i. :
krojaškega mojstra
na njegovi zadnji poti, s tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gospodom pevcem za pretresljivi žalostinki, Združenju krojačev za krasen venec ter Meljskemu društvu za častno spremstvo.
Maribor, 26. aprila 1940.
žalujoči ostali.
Prepriiaite se,
da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-ša navodila na strogo znanstveni podlagi pri
Astrografologinji Mme FELICITAS
» ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrala 8.
*
Hottoleka:
preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
OrogortKova 24
V neizmerni žalosti potrta javljam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog,ozir. brat, zet, svak in stric, gospod
Jožef Mastnak
lastnik kavarne »Central«
po kratki, težki bolezni, v Gradcu v ponedeljek, 22. aprila, umrl.
Posmrtni ostanki mojega dragege soproga so bili položeni dne 24. aprila, ob 15.30 uri, v Gradcu k večnemu počitku.
Maribor, Gradec, Zagreb, Kamnik, 27. aprila 1940.
Globoko žalujoča soproga Leopoldina Mastnak, roj. Muggenauer, v imenu vseh
ostalih sorodnikov.
Ul. 29*10
i	jB
Najbolj varna naložba denarja,
kar |amči c« vlogo pri tej hranilnici Drevake benovlne a celim avojlm premoženjem In s vao avojo davčno močjo - - Hranilnica Izvršuje vse v denarno atro-ko apadajoče poale to Ano In kulantno	^	BI	^
Centrala Maribor
v lastni novi palači na oa*0 Goaposke In Slovenake ulic«
Podružnica Celje
naaprotl pošti, prej Jušno" štajeraka hranilnica
SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTO VANJU
Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborske tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ue rračajo. - Uredništvo ta uprava! Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništvo štev. 25-67 ta uprave štev 28-67. - Poštni čekovui račun štev JI 409