Porast proračunske ske potrošnje
Proračunska potrošnja pri nas teži k porastu. To vidirao tako pri izdatkib zveznega proračuna kakor tudi pri proračunih Ijud-skih odborov in republik. Prav tako tudi pri ustanovah 8 samo-stojnim  iinansiranjem.
Od leta 1953 se je proračnnska potrošnja povcčala za nckaj več kakur 100 milijard din. Od 320 se se v tetu 1955 povzpela na 421 milijard din (plan za leto 1955). Zlasti so porastli izdatki za dr-žavno upravo in prosveto ter iz-datki iz rezervnih skladov. Po-membni so tudi izdatki za inve-sticijc državnih organov in usta-nov.
Tak porast proračnnskih izdat-kov je povzročilo deloma pove-čanje stopnje prispevka za soci-alno zavarovanje in nvcdba do-polnilnih plač v letn 1954. Do porasta proračunskih izdatkov pa je v dobrrm delu prišln tudi zaradi povečanja številčnega stanja uslužbencev, povečanja Stevila ustanov, ki se vzdržujejo iz proračnna in zaradi porasta materlalnih izdatkov. Od leta 1953 do 1955 je število proračun-skih nstanov in ustanov s samo-gtojnim finansiranjem porastlo za nad 20 odstotkov (od 3656 na 4417), medtem ko se je število osebja, zaposlenega pri otnenje-nih nstanovah, samo v enem letti (od sredine leta 1954 do sredine leta 1955) povečalo za veL kakor 40.000. Razen tega je treba po-ndariti, da je prišlo do porasta prorafunskp potrošnje nekoliko tndi zaradi porasta cen, kar zla-Bti velja za leto 1955
Razumljivo je, da mora prora-funska polrošnja porasti za do-lofen odstotek. Zagotoviti mora funkcioniranje državnih orga-nov, ustanov in raznih služb, ki se povečnjejo z družbenim raz-vojem in porastom prebivalstva. Ta porast pa mora biti v sklada i našimi stvarnimi možnostmi. Lahko pa rečemo, da Je v tem pogledu nastal doiočen dispro-porc.
To nara potrjoje naslednjl po-flatek. V omenjenem obdob.iu se je narodni dohodek povečal ko-maj za okrog 145 milijard din (od 1022 na 1167 milijard din). To povcčanje znaša 14°/o, proračun-ski izdatki pa so se, kakor smo omenili, povcčall za okrog 100 milijard din. Tu znaša porast okrog 30°/o- Ceprav metodična primerjava teh odstotkov ne da-je pravilne slike, vendar pa daje določeno opozorilo. No, pri tcm je glavno to, da smo skorai 70°/« povečanega narodnega dohodka praittično porabili za pokritje te-ga porasta proračnnske potroš-nje, to se pravi, od 145 milijard smo dali 100 milijard za poveča-nje proračuna.
Ker ]e prorafunska potrošnja ˇ prvi vrsti neproizvodna, pa tembolj zahteva bolj zmeren po-rast v primerjavi s porastom na-rodnega dohodka. Sedanji polo-Laj zahteva najresnejše varče-vanje vseh državnih organov in nstanov.
¦¦¦¦¦¦«¦¦¦»¦¦
Vsak državljan sociali-stične Jugoslavije, ki sode-luje In tudi ODLOČA v katcrem koli organo delav-skega ln družbenega uprav-Ijanja, NTJJNO potrebuje »Našo skupoost«, glasllo Predsedstva Zveznega od-bora Socialistične zveze de-lovnepa ljudstva Jugosla-Ylje.
Pregled proračunskih izdatkov v omenjenera obdobju kaže, da so se izdatkt zveze neznatno po-večali. Občuten porast pa imatno pri izdatkjh republik In odbo-rov. Povečali so se xa 6U"/o (od 125 milijard leta 1953 na 200 mi-lijard leta 1955 — po planu).
Pruračunska potrošnja odborov in repoblik se je morala do do-ločene stupnje povečati zalo, ker so z ra/vojem našega sistema sa-moupravljanja prešle mnoge službe in obvcznosti od zveze na lokalne organe. Po drugi strani pa to še ne pomeni, da so vsi U izdatki bili v mejah nujnosti in potrebnosti. V nekaterih pritne-rih lahko govorimo tudi o nera-cionalnem trošenju družbenih sredstev.
V našem sislemu samouprav-Ijanja razpolagajo politično-te-ritorialne enote z dohodki, do katerih imajo pravico. Po drngi strani pa so na terenu potrebe za ra/.vojem raznih služb. Raznm-ljivo je. da morajo Ijudske repu-blike in odbori reševati ta vpra-šanja. Pri tem pa morajo upošte-vati določeno mero.
Proraiunska potrošnja je eden izmed najvažnejših proporcev drnžbenega plana. Izdatki na tem področju se morajo vskla-diti z našimi ekonomskimi mož-nostmi al! < nalogami, ki jib po-stavlja skupnost s planom v da-nem obdobju. Ne bi mogli trditl, da smo v preteklem obdobju to popolnoma ostvarili. Zato so or-gani ssunoupravljanja dolžni, da posvečajo vet skrbi gibanju svo-jih proračnnskih dohodkov In izdatkov.
Zlasti Je valno vprašanjc pro-računskih dohodkov. Dosedaj smo se predvsem usmerili na dobiček podjetij (davek na do-biček, davek na promet in ude-ležba pri dobičku gospodarskih organizacij). Teh dohodkov smo v preteklih letih ostvarili več, kakor pa je določal plan. Po drugi strani pa smo zanemarili druge dohodke, v prvi vrsti do-hodke od prebivalstva (njihovo povečanje je neznatno — komaj 2,2"/o v letu 1955 v primerjavi z letom 1954).
S tem t zvezi bi dali nekaj pripomb Razumljivo je, da mo-rajo Ijudski odbori biti udeteže-ni pri dobičku gospodarskih or-ganizacij. Sedanji način udelež-be — neposredno zajemanje dela dobička na podlagi subjektivne occne odbora in pretakanje vseb teh dohodkov v splošni proračrn, pa vscbuje tudi nekatere nega-tivne posledice. To je v nekate-rih primerih vplivalo na porast cen. To je bilo možno glede na razmere na tržišču. Zaradi po-vefanth cen in dobička gospo-darskih organizacij so rastli tudl dohodki Ijudskib odborov. Po-tem so pa sledili rebalansi in na-daljnji  porast  obsega  potrošnje.
Glede trošenja teh sredstev pa velja, da nismo dovolj mislili na to, da bi določen znesek znova vračali za razvoj gospodarstva.
Ta stihijnost je imela Se neka-tere negativne posledice. Nadalj-nji pojav Je bil pritisk na do-hodke gospodarskih organizacij. To 1e pomenilo določeno zane-marjanje gospodarskega razvoja na širšem planu — kmetijstva, obrtništva, trgovine itd. Prav tako ni bilo zadostl vctrajnosti, da bi pravilno ocenili dohodke privatnih obrtl in poklicev In jih pravofasno izterjali. Pobiranje davkov Je v letu 1957Tedno sa-
•stajnlo.
Nadaljnja poslcdica je porast negospodarskih izdatkov v večji meri, kot pa je za to obstajala stvarna utemeljenost. Povečanje ustanov, siužb, števila uslužben-cev. Ustvarjanie novih obvezno-sti in izdatkov. Te izdatke smo nekako krili zaradi »tržiščnih« dohodkov v letu 1955. Kako pa bomo plačali te izdatke tedaj, ko urejono tržišče ne bo dalo do-bička tako lahko kakor sedaj. Kako bomo vzdrževali te usta-nove? Ko pa so enkrat tu, tedaj dobijo stalni znafaj in obvcznost.
So primeri, da ni bilo širšega gledanja na ta vpraSanja.
Tu moramo otneniti, da so ne-katere obveznosti in zaradi njih tudi povečani izdatki pri Ijud-skili odborih in republikah, na* stali z zveznimi predpisi. Samo kot priraer, naj navedemo ured-bo o obveznosti Ijudskih odbo-rov, da iz svojih proračunov pla-čujejo stroške zdravljenja držav-Ijanov za vrsto raznili bolezni. Razumljivo je, da hočejo držav-Ijani izkoristiti svoje večje pra-vice. Tako pridejo odbori v po-ložaj, da išfejo sredstev za pla-čilo nastalih obveznosti itd.
Po vsem sodeS, kaže da je treba vprašanje proračnna gle-dati v prihodnje 8 stališča per-spektivne politike tako v zvezf z dohodki kakor tudi v zvezi z izdatki. Proračun bi moral bitl nekak odraz stvarnega razvoja posameznega kraja. (Sknpnost bo tudi v prihodnje posredovala v zaostalib krajih, toda v prvi vr-sti zato, da podpre sklade za gospodar.ski razvoj, ne pa da po-kri.ie široke negospodarske iz-datke). Zato je treba politiko proraSuna pravilno nsmeiiti.
Bilo bi normalno, da so dohod-ki prebivalstva najvažnejši vir dobodkov za potrebe  proračuna
(v ožjem smislu). Proračunska potrošnja je v nekakšnem smi-slu tudi osebna potrošnja držav-ljanov, toda taka, ki se ostvarja z delom in izkoriščenjem druž-benih organov in družbenih služb. Ta po svoje služi asebni potrošnji. Torej morajo tudi do-hodki državljanov v prvi vrsti zagotoviti funkcioniranje te službe.
Kakor vemo, so za leto 1956 ostali t veljavi ekonomski in-štrumenti družbenih planov, ki so veljali 31. decembra 19b5. Na temelju teh inštrumentov bomo v letu 1956 izvršili določene ku-rckture v tem smislu, da bomo povečali proračunske dohodke od prebivalstva, zlasti zato, da bl omejili proračnnske dohodke, ki izhajajo iz gospodarstva. V letu 1956 se torej proračunski dohodki iz gospodarstva ne bodo povečali in bo treba potemtakem s tem vskladiti tudi obseg izdat-kov. V zvezi s tem pa bodo mo-rale politično-teritorialne enote pri sestavi začasnih trimesečnih planov in proračunov za leto 1956 temeljito preglcdati svoje proračnnske izdatke.
Osnovna stvar pri odloianja o začasnem finansiranju in sestavi proračuna za leto 1956 je v tem, da kolikor mogoče zaustavimo nadaljnji nesoraztnerni porast proračunske potrošnje. To pa po-meni, da bo mogoče samo izje-moma nstanavljati take ustano-ve, ki se finansirajo iz proraču-na ali pa sprejemajo dotacije, In to samo V primcrih nu.ine po-trebe in fe bo mogoče na seda-njem nivoju proračunskih do-hodkov preskrbeti sredstva za njihovo finansiran.ie. Prav tako bi morali v mnogib politično-te-ritorialnih enotah temeljito ana-
lizirati posamezne organe in ustanove in oceniti, ali je po-trebno njiboTO nadaljnje poslo-vanje, ali koliko sredstev je nnj-no potrebno, da bi normalno funkcionirale.
Važno je prav tako, da imamo pred očmi prednost proračunskih izdatkov, tako da najprej zago-tovimo sredstva za osebne izdat-ke, potem sredslva za poravnavo izdatkov, ki so potrebni za red-no funkcioniranje organov in ustanov na področjn prosvete in kulture, zdravstvene in socialne zaščite, sodstva in državne upra-ve ter za izvrševanje javnih in kulturnih služb. šele potetn ko bomo zadostili tem potrcbam, lahko oddvojimo sredstva za ne-gospodarske inveslicije državnih organov in nstanov in na koncn sredstva za pomoč pri razvoja gospodarstva na svojera področ-ju (dotacije investicijskim skla-dom, garancije, sanacije in po-dobno).
Pri izvajanjn proračuna je ze-lo važno, da pazimo na to> da kolikor je mogoče vskladimo iz-datke z dotokom dohodkov. Po-trošek sredstev proračunskega rezervnega sklada mora priti pod kontrolo predstavniških organov.
Spoštovanje zakonitosti, v prvl vrsti s strani Ustih organov, U sestavljajo in izvrSnjejo prora-iun, bo sknpno s povečano od-goTornostjo družbenih in poli-tičnih organov prlspevalo k te-mn, da bo nivo proraf nnske po-trošnje rasel bolj enakomerno, v skladu z našimi splošnimi mož-nostmi. Pripomogel bo tudi. da bomo bolj racionalno gospodarili s sredstvi, ki Jih bomo na pod-lagi naših možnosti lahko iiločill za kritje proraiunskih izdatkov.
Neda Božinovič