Ljubljana, petek 12. februarja 1932 ^na 2 Tifn Lpravništvo. L;uPl)ana Knatljeva ulica 5 — reieton il 3122. 31J3, 3124 3123 3126 Insenrni oddeien. Ljubljana Selen-bureova u; 3 - Te. J492 ro 2492. Podrjžmca Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455 Podružnica Cehe: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 1^0 Ral.jn on pošt lek zavodih: Ljubljana št 11 842 Praha čtslo 7S 1^0 W>en 5t 10S 241 raHBHBnHHHII^BB -- ■ Naročnin* >n«ckbi io - iJ u t»<»/r'n»'»( <0 - Din C-rcdmšfvo. L'ubliana Knathcva ulica 5 feltton ?t 3122 3123 ?1 »4 il2; m 3126. Maribor 4>etcsandrova ;c-t.a 13 Te- leioo št Ž44i ;- >noč" 25S2) Clebe K«ren< oroževanie pričalo o pripravah za novo vojno. za revolucijo. za propa?t evropske c vibracije. Stvarno ie predlagal odpravo bombnih letal. daleč streljniočih topov, kemičnih in bakterioloških vojnih sredstev. Ob zaključku je opozori! na čudno nasprotstvo. Ja .se ravno v trenutku, ko se proglaša potr« ba organiza'* ie političnega miru, organizira politična vojna. Kot drugi govornik je nastopil sovjetski delegat Litvinov Njegov govor je bil sicer zelo obširen, obenem pn tudi v precejšnji meri zmeren. Poudarjal je. da se otališče sovjetske viade od 1. 1929. ko je sovjetska delegacija že predložila določene predloge o razorožitvi, ni u-premeniio. Zavzel se ie za popolno in ?pl«s-no razorožitev iu poudaril, da je to edin«; resnično srcd-tvo proti vojni. Sovjetska de-l>'-srn<- i ja bo na e-novi teh svojih načel pred- žib tudi konkretno resolucijo. Zahteve po ra/, ro/.iiv^ nar'ulov se ne bodo izpolnile s -tabilizneijo ali z malenkostnim znižanjem oboroževanja teime? z edinim sredstvom, ki ga predstavlja varnost proti vojni, prav v tem se razlikuje pojem sovjetske delegacije o varnosti od pojma ostalih delegacij. Rusija je za to. da se odpravijo tanki, daleč •streljajoči topovi, težka artiljerija. volne ladje nad 10.00(1 ton. matiČBe ladje za letala, pomorski topovi s kalibrom nad 12 palcev, vojna letala, bombna letala, vsa sredstva in priprave za bakteriološko in kemično vojno. Litvi,nov se je nato obširno bavi! s francoskimi predloga o mednarodni vojski in »menil, da tn predlog niso zadostno jamstvo za pravo razorožitev. Rusija ne potrebuje oboroženih sil. ne lastnih, ne mednarodnih, marveč varnost ored onimi, ki bi hoteli kršiti ferm>rij"ilno integralnost ruskih dežel n se vmešavati v njihov notra nji politični in gospodarski razvoj. Nato ie prešel na aktualno vojno vprašanje na Daljnem vzhodu. Patetično je vprašal: Kdo jamči danes sovjetski Rusiji, da prav sedaj ni nobene nevarnosti? Kdo more trdi ti, da ni mogoče, da bi se vojna na Diljncm vzhodu takoj ne razširita na ves svet, če bi to bilo v interesu katerihkoli kapitalističnih skunin ali držav? Sovjetska Rusija ne rabi nikakršne zemlje, tudi n« stremi za tem. da bi razdrla svoje meje. prav tako pa se bo branila pred vsakim, kdor bi naslonil proti njej Sovjetski režim smatra za svojo glavno nalogo, da zgradi socialistični sistem na ruskem ozemlju, pn tem pa se noče vmešavati v notranje zadeve drugih drž r*v. Prav tako pa bo bra-nii vsem in vsakomur, da bi se vmeša\~ali v njegove notranje zadeve Sovjetska država se bo čutila varno le tedaj, ko se bodo druge države razorožile Delokrog razorožitve same pa ni nič manj obsežen, ka-Vor so bile 12!etne priprave za sedanjo konferenco. Sovjetski predlogi iz 1. 1929 ostanejo tudi za sedanjo konferenco nei z premem jeni. Kot poslednji je danes govoril švedski delegat baron Rahmel Naglasil je. da je pot do varnosti mogoča le s popolno razorožitvio. Poleg razorožitve ie treba rešiti tudi druge važne nrobleme, ki ovirajo razvoj civiliziranih držav, v Drvi vrsti reparaoiisko vnrašanie. Predsednik konference Henderson ie ob 13. zakl 'učil današnjo sejo. Generalna debata se bo nadaljevala jutri GOSPODARSKI SVET PRED NARODNO SKUPŠČIN® Ekspoze ministra dr. Kramerp o nalogah In ustroju gospodarske; svets — žlv&tma debata 'iD* " t Vi Beograd, 13. februarja p. Ob veliki , druge gospodarsko panoge, obenem pa pozornosti vse javnosti se je začela da- j imajo dovoij sposobnosti, da se dvignejo Štirim premirje v Šanghaju Da sa omogoči evakuacija kitajskega prebivalstva v Cape ju. je bilo skler jeno za danes štiriurno premirje šanghaj. 11 februarja s. S posredovanjem francoskega duhovnika p Jacquinota vodje kolegija Franca Ksaverija in fungei-j on a rja zbora dobrovoljcev v šang.iaju, je bilo na ozemlju čapeja sklenjeno štiriurno prem rje, ki se bo pričelo jutri ob S. zju-tra; Premirje naj omogoči kitajskim ženskam m otrokom da zapustijo čapej in olide:o v mednarodno koncesijo. Nemški senera'n. konzul je za isti čas dogovoril z -Japonci in Kitajci premirje za fronto pri Vusungu, da bo mogel evakuirati učitelj-stvo nemškega kolegija v Vusungu. Pr-i sklenitvi premirja Japonci n'so prikrivali svojega namena, da nameravajo izvesti od.iočno ofenzivo proti kitajskim po-stoTankam šanghaj. 11 febr d. Japoncem se še ni posrečilo polastiti se utrdb, pred katerimi ;e zasidranih 33 japonskih vojnih ladij Japonsko vojaško vodstvo je ukrenilo vse za koncentrični napad na utrdbe Vusunga tudi s kopnega. Na ozemlje med čanejem □ Paošanom se je spustilo več eskadril japonskift bombnih letal Na drugI strani se pripravljajo Kitaioi n aofenziv© proti japonskemu okraju Hongkevu, ki tvori japonski dei mednarodne naselbine. V šang-haj-snemi pristanišču se je med tem zbralo približno 100 voinib ladij vseh narodnosti. Šanghaj, 11. fobr AA. Japonsko letalo je vrglo oombo na tkalnico bombaža v sek-tor.iu mednarodne koncesije, kjer se nalia-.- jo ameriški mornarski strelci. Pri tem jo bilo ubitih 5 Kitajcev, 15 pa ranjenih. Ruske priprave Moskva, li februarja d. Na konferenci k,^alina z ljudskim komisarie.m za vojsko vorosilovom m šefom ruske vzhodne armade Blueberjem je bilo glede na janon-sko-kitajsk; spor i,n položaj v Mandžuriji sffMmpeuo. da se kljub ponovno poudarjeni ruski nevtralnosti izvrše ohš.rni ukrepi za varstvo ruske meje ob Mandžuriji šef vznodne nmade Bliieher je Se včeraj odpotoval v Vladivostok, kjer je zbranih okoli SO 000 nož ruske vojske. Razen tega 'e bilo odposlanih v Vladivostok tudi večje število letal. Riga, 11 febr. v. List »Sevodnia^ poroča o vel.kih pripravah Moskve za morebitne vejne operacije na Daljnem vzhodu in da so se v poslednjih dneh vršile v Moskvi mnogoštevilne konference o vojnem poiožaou na Daljnem vzhodu, na katere e:> bili pozvani komisar za vojsko in mornarico Vo«-ošf!ov, poveljnik sovjetske vojske na Daonem vzaodu Bliieher, komsar za prehrano Mikojano/ in Irugi Razpravljali so predvsem o uacrru ruskih emigrantov, k: nameravajo osnovati na Daljnem vzhodu s D' močjo Japonske posebno vmesno državo med Mandžurijo in Rusijo Sklenjeno je dijo. da ukrenejo sovjetske oblasti vse potrebno za vsak primer ter odpošljejo potrebno število čet na Daljni vzhod Te dn- je inel komisar za vojsko in mornarico Vo rešilo v daljši govor mladini inženjer-jam. k. so dovršili akademijo za vojno letalstvo ter jim je med drugim dejal, naj todo pripravljeni za vsak primer, ker ni izključeno. d-džursko mejo. Kriza japonskega izvoza Tokio, 11. februarja v. Iz Tokia poročajo, da zasledujejo japonski vojaški fcrogi z veliko skrbjo katastrofalen padec japonskega uvoza na Kitajsko, eomur je vzrok striktno izvajanje bojkota japonskega blaga. Pc dogodkij v zadnjih tednih je japonska trgovina s Kitajsko popolnoma prenehala ter se nahaja veliko število japonskih izvoznih družb pred polomom. Veliko škodo trpe tudi japonske pa rop lovne družbe, ki se oskrbovale obalni promet ob Kitajski ter prevažale japonsko blago na Kitajsko. Spričo tega položaja se je vršila pretekle dni v Tokiju konferenca zastopnikov paro-plovnih družb, ki so razpravljali o načrtu, d^ se proda četrtina japonske trgovske moriiu^.loe za utaro železo, ker je popolnoma brez posla. Glede na ta sklep je japonski trgovinski minister obljubil paroplov-nim družbam večjo subvencijo ter jih potolažil z napovedjo, da se bo položaj na Kitajskem kmalu uspremenil v japonsko korist. nes v Narodsii skupščini razprava o osnovanju gospodarskega sveta Kakor znano, je minister za trgovino in industrijo med prvimi predloži! tozadevni zakonski načrt, ki ga je proučil poseben odbor, čigar poročilo je prišlo na današnji seji Narodne skupščine v razpravo. Ker vlada za ustanovitev te prevažne ustanove vsestransko zanimanje, je minister dr. K r a m e r odstopil od svoje prvotne zahteve po nujni rešitvi tega zakonskega predloga in pristal na to, da se izvrši o zakonu kar najširša razprava, da bi se tako to, za naše celokupno gospodarstvo važno vprašanje preniotrivalo z vseh strani in ustvarila ustanova, ki bo kar najbolj odgovarjala našim prilikam in potrebam. Že današnja razprava je pokazala, da je naletela inicijativa ministra dr. Kramer ;a na vsestransko odobravanje fn da pričakuje vsa javnost od gospodarske«ra sveta mnogo koristnega dela za omiljenie gospodarske krize in konsolidacijo splošnih gospodarskih in socialnih prilik v državi. Dopoldanska šefa Seja Narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Po odobritvi zapisnika je predsednik dr. Kumanudi med drugimi manjšimi zadevami objavil, da je vložil narodni poslanec Ignjat Stefanovič v imenu večje skupine poslancev zakonski predlog o izpremembi in dopolnitvi zakona o poslovnem redu Narodne skupščine. Po tem predlogu naj bi se v poslovni red Narodne skupščine sprejele tudi določbe, da narodni poslanec ne more biti član uprave državne razredne loterije, državnih parcplovnih družb, sladkorskih tovarn in sploh ne podjetij, pri katerih je soudeležena država. Vsak narodni poslanec je dolžan javiti verifikacijskemu odboru v roku enega meseca po izvolitvi, da je odložil članstvo v takih upravnih odborih, če narodni poslanec tega v roku enega meseca ne stori, se smatra, da je podal ostavko na svoj poslanski mandat. Med ostalimi važnejšimi spremembami je predlog, po katerem naj bi se poleg ostalih stalnih skupščinskih odborov osnoval še poseben zakonodajni odbor. Ta odbor bi imel skupno 42 članov ter bi se delil v pravno in gospodarsko sekcijo. Ako smatra Narodna skupščina za potrebno, lahko brez debate določi rok, v katerem morajo posamezni odbori podati svoja poročila, če odbor tega ne stori, lahko Narodna skupščina izvoli nov odbor. Narodna skupščina tudi določi dan pričetka razprave o prestolnem govoru, ki pa se ne sme vršiti praj kakor najmanj 21 ur po prečitanju prestclne besede. Predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi je pojasnil, da se lahko izpremeni zakon o poslovnem redu Narcdne skupščine z resolucijo, ki jo mora sprejeti Narodna skupščina. Zaradi tega je predlagal, naj se izvoli poseben odbor, ki naj preuči te predloge. Izvolitev tega odbora bo stavljena na dnevni red ene prihodnjih sej. Naposled je predsednik Narodne skupščine še objavil, da je narodni poslanec dr. Gedeon Djundjerski pedal ostavko na svoj mandat. Po prečitaniu raznih prešenj in pritožb, ki so b'le izbočene pristojnemu odboru, je skupščina ob 10.30 prešla na dnevni red ter se je pričela razprava o gospodar- Mulanov pri Mussoliniju Rim, 11. febr. ž. Snoči ob 19.10 je prišel y Rim bolgarski ministrski predsednik Mu-šanov, ki se vrača iz Ženeve v Sofijo. Na postaji so ga sprejeli državna podtainika pri ministrskem predsedstvu m zunanjem ministrstvu ter bolgarski poslanik general vlkov. Dopoldne ga je sprejel v avdajenci sralj, popoldne pa Mussolini. Občinske volitve v Bolgariji Sofija, ii. februarja AA. Ker se bodo 34■ "V v,re:le občinske volitve v 67 mest-'■i ^ ,21' L m- Pa v aekaj sto kmet-skih občinah, je sobranje odgodeno do 23. t. m., da bodo narc ini poslanci lahko sodelovali pri teh volitv?k. Podpredsednik sobranja je sporočil, da bo sobranje takoj po občinskih volitvah imelo priliko čuti poročilo predsednika vlade Mušanova in fi- , ____& ________ nančnega ministra Štefanova o uspehih i zbor& stroko^jak^, W odUčno° poznajo Razpravo je otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Krame r, ki je izjavil, da z ozirom na splošno izraženo željo, naj bi se o tem zakonu vršila čim širša razprava, odstopi od zahtevane nujnosti. Narodna skupščina je vzela to izjavo z zadovoljstvom na znanje, nakar je v imenu odbora, ki je zakon proučil, podal obširno poročilo narodni poslanec Branko A v r a-m o v i č. V svojem poročilu izraža priznanje ministru za trgovino in industrijo za sestavo tega zakona in naglaša, da je osnovanje gospodarskega sveta nedogledne važnosti za omiljenje gospodarske krize, ker se bo a tem dala narodu možnost, da tudi sam direktno sodeluje pri tem težavnem delu. Pros-l je Narodno skupščino, naj sprejme zakonski predlog tako. kakor ga I in parlamentu strokovne,= oojektivne naje osvojila večina odbora. Manjšinsko po- I svete. nnAJlft _______ . j _ i . . nad svoje interesne sfere na višino splošnih interesov. GospouarsA: svet je zamišljen kot strogo posvetovalna organizacija. Ni naša namera, da bi ustvarili z gospodarskim svetom nekak gospodarski parlament, nekak tretji dom poleg poslanske zbornice in senata. Zakonodajna oblast naj ostane neokrni?na v rokah na-rodn h poslancev in senatorjev, ki nosijo za to tudi popolno odgovornost. Gospodarski svet pa naj bo pomožni organ onih faktorjev, ki pripravljajo in ustvarjajo zakone in uredbe. Važnost in potreba gospodarskega sveta sta jasni posebno v današnjih časih gospodarskih perturbacij. ko se je treba bolj kakor kdaj prej, naglo, a dobro premišljeno prilagoditi spreminjajočim tokom mednarodnega in nacionalnega gospodarskega življenja in ko stojimo pred rešitvijo velikih in dalekoaežnih narodno gospodarskih problemov. Po svetovni vojni so se napredni evropski narodi zaradi tega skoro vsi zatekli k crganzaciji gospodarskih korporativnih zborov. Izkušnje v teh državah so pra/ dobre, vsa poročila se glase nohvalno in posebno Francija in Nemčija izražata popolno zadovoljstvo s svojima gospodarskima svetoma. Naloga našega gospodarskega sveta bo, da daje kraljevski vladi. Narodnemu predstavništvu svcie strokovno mnenje o predlogih in načrtih, ki jih nameravata izvesti. Da bo avtoriteta mnenj gospodarskega sveta čim večja, mora biti ena prv:h skrbi pri sestavi te naše nove kcrporacije. Njen vpliv na naše zakonodajno delo bo velik in odločilen le tedaj, ako bomo imeli polno zaupanje, da je mišljenje gospodarskega sveta srd objektivnega in nepristranskega ocenjevanja dejstev, izraz globokega spoznavanja predmeta in narekovano samo po splošnih narodnih in državnih Interesih. Predloženi zakonski načrt je skušal rešiti vprašanje avtoritativnosti tudi s tem, da je da! gospodarskemu svetu značaj samostojnosti in neodvisnosti v njegovih sklep;h in mu je odredil mesto izven strogo gospodarskih resorov. Imenovanje članov gospodarskega sveta je po mojem mnenju sistem, ki je v naših razmerah največja garancija za objektivnost sklepov te institucije. V gospodarskem svetu morajo biti zastopniki vseh gospodarskih panog, toda ne kot njihovi eksponenti, temveč kot strokovnjaki, ki temeljito poznajo probleme posameznih gospodarskih skupin in njihove medsebojne odnošaje. Ti strokovnjaki morejo in morajo biti zastopniki mišljenja in stremljenja posameznih gospodarskih strok in socialnih interesov, ne morejo in ne smejo pa biti mandatarji posameznih interesnih organizacij. Zaradi tega se velika večina skupščinskega odbora strinja z vlado, da se gospodarski svet ne more sestaviti na podlagi volitev po gospodarskih in stanovskih organizacijah, kakor je to predlagal narodni poslanec g. dr. Andjelinovič. Cisti volilni sistem ni izveden, kolikor mi je znano, v nobeni državi in celo ne v Nemčiji za njeno »Reiehswirtschaftskammer«. člani gospodarskega sveta, ki bi bili izvoljeni, bi bili pred vsem vezani na disciplino svoje organizacije in na poglede te organizacij v vseh socialnih in * gospodarskih vpra&p njih. Svojim organizacijam bi bili končno tudi odgovorni za svoje delo, in gospodarski svet potem ne bi bil to. kar od . je-ga pričakujemo. Pri ocenjevanju predloženih mu predmetov ne bi bil svoboden, saj bi od organizacij izvoljeni člani reševali vsako vprašanje aprioristično in miš-Ijenje gospodarskega sveta bi ne bilo več izraz objektivne presoje, temveč rezultat merjenja sil. Gospodarski svet bi potem postal nekak stanovski pariamnet, čegar člani bi bili vezani na program svojih volilnih edinic, kakor so poslanci vezani na program svoje stranke. Gotovo je tudi tak gospodarski svet mogoč, vendar pa bi ne odgovarjal smislu in duhu naše ustave, prestolne besede in naše adrese, ki določajo gospodarski svet kot čisto posvetovalno institucijo z nalogo, dajati vladi ročilo odbora je podal narodni poslanec dr. Andjelinovič. Ekspoze ministra dr. Kramerja Za njim .ie povzel besedo minister dr. Kramer. ki je podal daljši ekspoze, v katerem je med drugim izvajal: »Skupščinski odbor vam je predlagal, da , sprejmete zakon o gospodarskem svetu z j £oto™ ^ posebej v sporazumu s titularji malimi spremembami v obliki, kakor ga '"** je predložila kraljevska vlada. V svoji te tudi to, da morata tako kraljevska v-a-da kakor Narodno predstavništvo imeti poino zaupa- je v strokovno usposobljenost in objektiva it in dobro voljo gospodari':t-ga sveta, ki mora biti posvelovalec sa no njima in nil omur drugemu. Avtoriteto in pomen gospodarskega sveta dviga zakonski predlog še s tem, da mu daje pravico iniciative. Ta pravica gotovo ne more biti neomejena, vendar pa more gospodarski svet dajati v gospodarskih m socialnih vprašanjih po predhodnem pristanku kraljevske v.ade tudi inicijativne predioge ter obravnavati in vladi predlagati po*r?bne ukrepe. Posebno bo prihajalo to v pcšt»v na rednem zasedanju pričetkom oktobia, ko se bo že pokaza.a prva biiai.sa tekočega gospodarskega leta in se bo Narodno predstavništvo pričelo {ripravljati za novi proračun. Tedaj bo gotovo celo koristno, ako bo tudi gospodarski svet razpravljal o aktualnih gospodarskih socialnih vprašanjih. Kar se tiče organizacije čisla smo izbrali sistem, ki naj omogoči z najmanjšimi stroški kar najboljše rezultate, število članov je sorazmerno majhno, veudar dovolj veliko, da bodo lahko zastopane vse panoge našega gospodarskega življenja z najmanj enim strokovnjakom. Franco; ki gospodarski svet šteje samo 150 članov, čeprav ima Francija 40 milijonov prebivalcev in je njena gospodarska in so' ialna struktura vse boij komplicirana od nrše. Pa tudi za samo delo gospodarskega sveta je število 60 članov zelo primemo. Uvedba izvršnega odbora bo omogočila nagio reševanje in izražanje zahtevanega mnenja gospodarskega sveta v nujnih primerih. Z zakonskim predlogom o gospodarskem svetu je kraljevska vlada želela Izpoli iti prestolno besedo in adreso, ki sta obe podčrtali potrebo, da naj bo gospodarski svet predstavnik narodne solidarnosti, ki določa v skladnosti interesov ^z^tucz-nih gospodarskih skupin in socialnih stremljenj edino" mogočo linijo socialnega in gospodarskega razvoja. Zaradi tega bodo zastopniki v gospodarskem svetu vfi tvorni činitelji našega gospodarskega življenja. Zastopali bodo poljedelce, obrtnike, trgovce, industrije*, delavce in zasebne nameščence, producente in konsumente. V njihovem plednem sodelovanju vidimo garancijo za popoln uspeh te nove institucije, vidimo pa tudi novo moč, ki bo, kakor smo globoko prepričani, naš dober in zanesljiv sotrudnik pri velikem delu za ozdravlje.ijo in konsolidacijo naših gospodarskih in socialnih razmer. Mislim, da bomo s tem zakonom izvršili nekaj dobrega za nared in državo in zato vas prosim, gospodje narodni poslanci, d i ga sprejmete kakor sta vam ga predijžIVa kraljevska vlada in skupščinski odbor « Zbornica je z največjo pozornostjo sledila govoru ministra dr. Kramerja ter je sprejela njegova izvajanja z dolgotrajnhn aplavzom. V nato sledeči debati je prvi povzel besedo narodni poslanec M;hajlo ž i v a n č e« vič, za njim pa dr. Miloslav Stojadi-n o v i č. Oba sta i-rlpcročaia Narodni skupščini, naj sprejme predloženi zakon, H proži vso garancijo, da bo gospodarski svet izpolnil pričakovanje, ki ga stavi nanj ne tamo Narodna skupščina, marveč celokupna javnost. Seja je bila ob 13. prekinjena ter se je nadaljevala ob 16 S0. Za deb^o se je prijavilo mnogo govornikov, tako ia se bo nadaljevala tudi še na jutrišnji seji. Popoldanska seja Na popoldanski seji je prvi govoril dr. Milan P o p o v i č, ki je obširno razpravljal o gospodarski krizi in utemeljeval važnost in potrebo ustanove ki bo objektivno presojala razna gospodarska in soc .lina vprašanja ter dajala strokovna mnenja. Tudi on je priporočil Narodni skupščini, naj sprejme zakon neizpremenjtno. Nato so govorili še narodni poslanci Milan M i 1 j u t i n o v i č, M*:,ivoje I s a k o -v i č, Mihajlo K r s t i č, Rista D j o k i č dr. Mita D i rn i t r i j e v i č, ki so vsi odobravali predloženi zakon. Seja je bila ob 19.30 zaključena. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 9 Seja senata Beograd, 11. februarja, p. Po daljšem odmoru se je danes zopet vršila penama seja senata. Seja je bila precej kra (ca. ker je šlo v gavnem za do'očitev dnevnega reda prihodnje seje. Udeležili sd se je tudi ministri gg Preka, dr. Šibemk m dr. Kraljevič. Po odobritvi zapisnika je predsednik dr. Pavelič objavil, da je Narodu« skupščina dostavila senatu v nadaljnje postopanje zakon o drvarenju in zakon o od- njune misije v inozemstvu. gospodarskih resorov postavil člane za gospodarski svet iz vrst gospodarskih in stanovskih organizacij in korporacij. V imenu kraljevske vlade še lahko dodam, da bo vlada izredno pazljivo skrbe-a za to. da bodo prišli v gospodarski svet ljudje, ki jim nobena resna gospodarska aH stanovska organizacija ne bo mogla od-_ . rekati znanja, sposobnosti in avtortt*r«» v svoje stroke in njihovo navezanost na l stroLah, k! jih buio z^lop&b. Upoaievaj- vseskozi stvarni debati, je odbor soglašal z načeli, ki so vodila vlado pri sestavi tega zakonskega načrta Porabljena so bila pri tem izkustva v drugih državah in pri-1 agodena posebnim potrebam in razmeram naše države. V gospodarskem svetu hočemo iz vseh panog našega gospodarstva organizirati Tudi v tehmčnem pogledu je predlog g. dr. Andielinoviča neizvršljiv. Stanovske in interesne organizacijo na??£a jospodarstva še niso izgiaiene. ra bi nam zato za cele pokra ji ne naše države manjkale volilne •.dinice, ki bi vsaj nekoPk'' jamčile za ena- , __. . ... I /.UM. komerno zastopstvo vseh delov naroda in ondifvi L-air, n^A-,^ ^ i v države. V ostalem določa § S zakonskega SinSer Postopke Ker ,e načrta, da b. predsednik ministrskega Je- ;™ "J* * v vad' ta v sporazumu z ministrskim svetom in e a „ t predl^a ^ senat ze ne današnji seji izvolil poseben odbor, v katerem ,t med truginv t mi senator dr. Rajar Odbor bo do jutrišnie se-ie senata ki se Po vršila oh 4 Dopoldne, proučil oba zakonska predloga m dostavil predjedništvu senata svoje poiočiia V svojih nadaljnjih poročilih je predsednik ob -a vil da so senator j: dr Fran. Spira-Hadžiristič in Mehinedovič nr ili da so č'orw upravne«? odbora Aerar-ne banke Stvar je bKa izročena verifika-ci'«keimi odboru, da oklepa o tem. *li morejo kot senatorji še ncdalie obdržati ta mesta. SPLOŠNA OFENZIVA PROTI KULUKU Živahna debata v banovinskem svetu — Soglasni predlogi po uki* sijsnju krinka — Izvolitev posebnega stisdifskega odbora Ljubljana, 11. februarja. Po 9. uri je g. ban dr. Marušič otvcnl današnjo dopoldansko sejo banovinskega sveta Zap sn k včerajšnje popoldanske seje je bil odboren. nakar je g. ban zjavil s'ede na vpraašnja o trajanju zasedanja, da se bo razprava o proračunu zaradi važnosti posameznik postavk zavlekla najbrže šo na drugi teden. Zadnja seja ta teden bo \ soboto dopoldne, prva v prihodnjem tednu pa v torek dopoldne. Kulsk 12 v dravski kasto-viai nepotreben la neutemeljen Ivo je banovinski s\et prešel na dnevni red, t. j. na razpravo o proračunu tehniškega oddelka in o včeraj podanem poročilu načelnika tega oddelka, se je prvi oglasil g. Fran Lžuaae, ki je izvajal med drug.m: »V novem proračunu je izostala postavka za kuluk. ki je bil v lankem proračunu pre-Jiminiran s & milijoni. Ali naj iz tega sklepam. da bo kuluk v dravski banovini odpravljen? To b; bilo tem potrebneje, ker je odpor proti kuluku pri vsem prebivalstvu vedno večji. Kuluk ni bil nikjer predviden v proračunih naših samoupravnih teles za i. 19.30. niti ti; bil predviden v proračunu dravske banovine za 1. 1930-31. Uporaba ljudskega dela ie po zakonu dopuščena le. če samoupravna telesa tic nioreio zadostiti svojim nalogam glede samoupravi!.h ccst z lastnimi proračunskimi sredstvi, lega vzroka v letu 1930 prav gotovo n: bilo. zato tudi ni b lo zakonske podlage, da ss je za 1. 1930 naknadno predpisa! kuluk. Pa tudi za proračunsko leto 1931 so bili proračuni občin m sreskih cestnih odborov večinoma sestavljeni ne glede na donos kuluka. Tako se je šele naknadno oktroirai, potem ko je bilo kritje za občinske ccste n. za potrebe sreskih odborov že zagotovijo v posarr.ezn.ii proračunih. Zaradi tega predstavlja odkupnina za kuluk naknad-i; proračunski prebitek ali rezervo, lo velja v vsem obsegu za leto i930 m po večjem delu tud- za L 1931. Naknadno pobiranje kuluka je pa tudi nova obremenitev davkoplačevalcev, obremenitev ki se zdi zlasti dandanes neznosna. V Ljubljani, ki do 1. 1931 sploh ni plačevala sreskih cest-ii doklad. ker ni pr.padaia sreskemu cestnemu odboru, so bili davkoplačevalci za I. 19.31 na novo obremenjeni s petimi davščina nv: s sresko cestno doklado po 13 odstotkov, z občinskim kulukom za 1. 1930. z bčinskim kulukom za 1. 1931 ter ?. bano-■V iiskim kuiukoni za 1. 1930 in banovni-sk m kulukom za i. 1931. Kar se slednjih t če, se predp:si šele pišejo in strankam dostavljajo, medtem ko je davkoplačevalce razburil že prvi plačilni poziv za občinski kuluk iz !. 1930. Po našem splošnem naziranju jc pobiranju kuluka in sreskih cestnih doklad obeli en; nemogoče, ker znači to dvojno obdač-bo .stili davkoplačevalcev za isti namen, Ako pa bi ostalo pri uporabi občinskega •r banov nekega kuluka, se morajo nuino revidirati m znižati dosedanji občinski proračuni ter ravno tako proračuni sreskih cestn h odborov. Smatram za bistveno da pridemo nujno do jasnosti, aii naj kuluk ostane ali ne. Ce naj kuluk ostane, potem se morajo natančno izvesti posledice v vseli samoupravnih proračunih. Ako torej smatra naša banska uprava, da se bo kuluk tudi v novem naslovnem letu izvajal, potem ^ mora v banovinski proračun vnesti odgovarjajoča p tavka pod nazivom »Donos odkupa ljudskega dela«. S to postavko se bo banov nski urora-čun znatno povišal preko lanskoletnega iznosa. kar gotovo ti nameravano. Zato ie naravno, da se med proračunskimi dohodki izvršijo pr:merne redukcije ali črtanja. Mislim pa. da sog'ašate vsi z menoj v nabiranju. da kuluk našim gospodarskim prilikam in našemu upravnemu ustroju \v. primeren in da je nujno želeti, da se v dravski banovini več ne izvaja.« Ožgovor g. podbana Podban g. dr, Pirkmajer je v odgovoru g. Bonaču navajal med drug m: »Kuluk -^e fes pobira za let; '930 in 1931. V praks, pa pr ae v poštev ta kuluk samo za 1. 1931. Ministrstvo je zahtevalo, da se pobere tudi za t. 193J, g ban pa je on pob.rani« kuluka znižal te dajatve za več enot Za leto 1930 prav za prav banska uprava ni clobiia nobenega kuiuka Zato tudi ni prebitka v proračunu. Preračunan ie bil ku-I na b milijonov, dosiei oa ga je bilo mogoče pobrati le za 2 miiiiona. Iz tega. tla kuluk m predviden v tem proračunu, ni nicgoče sklepati, da bo kuluk odpravljen. Iz proračuna tehničnega oddeika je razvidno. da je določenih kot prispevek banovine k vzdrževanju ccst. ki so v oskrbi sreskih cestn h odborov in železn ških dovoznih cest 8,500.000 Din dočim je bilo v lanskem proračunu v ta namen določenih 18 milijonov. Ta prispevek se je torej znižal skoro za 10 miliionov. kar je blo mogoče ie z vpoštevanjem kuluka Razen tega'se bo ta dajatev v prihodnjem letu zn žala za polovico. Imeti moramo pred očmi primanjkljaj. ki bi nastal v črtanjem kuiuka in težkoče za kritje teza orimanikliaja. Za režormo sreskih cestnih ciJfeoTov m odpravo kuluka Prhodnii govornik g dr. .Maks Obersnel je zvaial: »Prispevki za ceste so s staT-šča našega gospodarstva zelo važni. Gre tu na eni strani za razmerie sresk;h cestnih odborov do banovine, na d^ug' strani za vprašame ku'uka. Sresk cestni odbori niso pomožni organi banovine. Kljub temu pa lahko samostojno nalagajo bremena za vzdrževanje cest. Konstatirat moram, da je višina teh prispevkov zelo visoka Lam se je banovinski svet strinjal, da se pobira 35-odstotna banovmska doklada. v praksi pa so sreski odbori poleg tega uvedi: še svoje lastne doklade. tako n. pr. se pobira v radovljškem srezu 43-odstotna doklada. S takimi razmerami ne moremo biti zadovoljni in treba bo stremeti za tem da se najde kak izhod Banovinski svet savske banovine ie istotako razpravljal o teh dvoj-n.h bremenih Našla pa se je kardinalna rešitev na ta način, da so se vsa bremena prenesla na banovino Za kritie teb bremen se je povišala potem banovmska doklada samo za 5 odstotkov. Tudi pri nas se mora nekaj storiti, ker ie nevzdržno da imajo sreski cestni odbori neomejeno oblast finansiranja. Pravično bi bilo. da bi vsi. ki uporabljajo ceste tudi prispevali za njih vzdrževanje Lokalni interes na banovmskih cestah II razreda niso več :sti kot so bili preje, interes celokup-nosti je porastel. lokalni se ie zožil. Zaradi tega predlagam, naj prevzame agende sreskih cestn h odborov banovina, sreskim cestnrm odborov pa naj ostane le opravljanje lokalnih potreb, za kar se jim na.' da pravica do 10-oast. doklade Glede kuluka ie že lansko leto zasedanje banovinskega sveta izrazilo svojo soglasno odk'onitev za dravsko banovino Kuluk je iz gospodarskega vid:ka neracionalen, iz socijalnega stališča pa krivičen. Kuluk pa se je kljub tetnu pobiral Moj predlog je, nai banovinski svet izrazi svoje mnenje, da smatramo kuluk za naše prilike nepotreben m krvičen. zaradi česar naj bi se odpravil. V formalnem ožini pa predlagam, naj se ta soglasnost dokumentira z 2'asovaniem no čl. 20. praviln ka o poslovanju in delovanju banovinskega sveta Ovire za takoi šnfe ukinjen]e kuluka Ban g. dr. Marušič je izjav'-], da si mora bili banovinski svet v svesti pri nadaljnji razpravi o Kuluku. da bi odprava kuluka imela za posledVo finančne žrtve, ki bi iih morali kriti iz drugih partij Ranska uprava !>a ? zanimanjem sledi vsem želiam glede kuluka. ki povzroča tudi upravi sam mnog" sitnosti in bo skušala glede teh želj s (Svci* strani storili vse. Kolikor bo mogoče, da se jim ugodi. G Rado Jereb se sl<*:nja z izvajanji dr. Obersnela. toda o ukinitvi kuluka more f»d-ločati le ministrstvo za gradbe Zaradi tega predlaga, nai se vpelie le fakultativni kuluk. i. j. samoupravne edinice odločalo same. ali kuluk obdrže al ne Najhuje zadeva kuhi It industrijsko delavstvo Delavci ne zaslužilo danes niti za hrano in stanovanje in vendar morajo plačati 120 Din bipovtnskean m 120 D>n občnskega kuluka Teh davčin delavni absolutno ne tmoreio Delavci nai se zar* ti lesa takoj npro=te plačevanja kuluka. in to tud; za že zapadle zneske G ha u pojasni, da so občine že doslej dobivale iz prispevkov za banovinski kuhik podporo m popravo in vzdrževanje svoj h občinskih cejt. v kolikor same teh del niso mogle financirati K izvajanjem g. dr. Obersnela je iziavil podban g. <1r Pirkmajer. da priznava i-Jno upravičenost njegovega predloga glede izenačenja sreskih cestnih doklad in da ho banska uprava skušala to misel rea'izvati Nikakor pa ne mor°me izvest' reforme na način, kakor ie to «to"ila Pivska banovina, ko ie zvišala svoie doklade samo za 5°'o in sprejela vse agende sreskih cestnih odho-rov Proračuni vseh sreskih cestnih odborov v naši banov ni zahtev;o okop 33 miliionov Din in povt»r°čne doi^ade v srp^ih so znašale v letu 1931 S0°'i>. K-ir «e tiče kuluka. ;e že dosedai banovma del banovinskega ka odstopi In ohčmsm zn popravo i.n v/dr/««-vanie občinskih cest Glede te-/koč. ki se nn-? n v I i; i i o pr' p'-)č<'v-inin knhikn med rlelnv-stvom. pn ie mneu;e mnogih ohr>n nai nla-čnje kuluk vsnk bre? irieme Nekn^n olai-šnni,n pri izvn;"niu kuluka so na občine i" itak dosiei pruklicirale Nadaljnji proti kuMis Gosp. Ivan Tavčar ie izva:al: Priznavamo kulturno n gospodarsko važnost cest. vendar se nam "ai način vzdrževanja neumesten. De. a f ve za kuluk moramo v načelu odklonili. Potrebna ie sprememba zakona " kuluku. Obč nski kuluk nai se pobira le tam. kjer ga hočeio občine, prisilno pi v ob činah. ki so svo;e ceste silno zanemarile. Banovinski kuluk nai se popolnoma odpravi. Prosim, do se to da na podlagi člena 20 na glasovanje Ta zahteva naj ne pomeni nobene demonstrac je proti gs. banu ali podbnnu. temveč nai loo izraz enodušnosti dravske banovine v pogledu odprave banu-vinskega kuiuka. G. ban dr Maruši? odgovaria. da ie P'0-račun sestavHen na nodlvri zakona. Proračun ni sestavljen tako kol si ga želi banska uprava, temveč kakor to predpisuje *,akon. Če odpravimo kuuk bi momli pov šnti o dovolj strokovno Sodelovanie bnnske uoravp s sresk mi odbori nai bo čini l>oli intenzivno Ob-žaline. da črnomePski srez v poročilu o gradnji cest n omenjen Ceste se lam nahajajo v žalostnem stanju, tako da so j>otreb-ne navečie pnžnir- G dr Goričan omenja si'no o«ovraženost banovinskega kuluka. k' ne prinaša pravega efekta. To je tlaka ki ie anahronizem Ob finski kuluk nai ostane le tam. kier s ga občine sanip ž^Oio T^eh^ >e tud' "•eoriran--/tmf: -^th odbore, ker ima^o premalo av-totioimje. - ■ " i 5 G ban dr Marušir ponovno spregovor glede odprave kuluka Pravi, da banuka up'ava lahke tud tetos napravi poizkus, in se kuluk odpravi Vendar bi moral ostat' tak proračun, če minister ne bi dovolil po višanja doklad kot alernativen. Razprava o cestnih odborih G Birolla predlaga, naj se v sreske odbore pr tegnejo mženjerji ali strokovnjaki ki sc nahajajo na področjih posameznih sreskih odborov To ne bi nič veljalo bilo bi pa zelo koristno. ©r Roš se pr družuje temu predlogu Tudi je cestnim >dborom treba dati več samouprave, ker sicer nimajo pomena Ba novunski kuluk naj se odpravi, občmsk pa ostane le tam. kjer ga občine želijo Dt. Pirkmaier pravi, da so nekateri go vorniki izrazil- mnenje, da bi bilo treba povečati nadzorovanje delovanja sreskih odborov Smatra, da je to z zah evo j>o čim "ečj; samoupravi v protislovju.. Toda kontrola je potrebna in je dala že lepe rezultate Videlo se je to predvsem pri do-važanju gramoza na ceste. Misli, da bo :inel vsak srez v kratkem tehnično izvež bane organe. Otlfeor za proučitev kuluka G. Oton Detela osvetljuje kuluško vprašanje z vseh strani in predaja, da ®e mesro Luluka uvede sp'ošna 5 odst doklada k vsun direktmiim davkom. Ta doklada naj «e eventua no zviša na 10 ost. tako da b; zadostovala tudi za potrebe sre Lih cestnih odborov. Vse prebivalstvo bi si oddahnilo in bi odobravalo tako rešitev ku-'uškega vprašanja. G dr Pirkmajer se strmia z odpravo kuluka. najt; pa je treba rešit'v. ki bo finančno zadovoljila ^Predlogu g. Detele se pridružijo še drugi govora ki. med njimi gg Zadravec, Šoiar. jr. Senčar in Rus. Med splošnim odobravanjem izjavlja ban dr Marušič. da se pridružuje razlogcm in predlogom govornikov glede ^u^ka ter predlaga izvolitev tričlanskega odbora, ki bo proučil ku!ušk0 vprašanje. nje-?a finančno plat in finančno nadomesti o. V ta odbor pred'aga gg dr. Obeisnela. Dete-lo in dr. Roša. kot zastopnika kr. bonske uprave pa imenuje v odbor g. podbana ar. Pirkmajerja. Proti spremembi opeke G. ivan Tavčar govori o sfališCm. ki ga tioii' zavzeti gradbeno ministrstvo v vprašanju normalizacije opeke. Opisuje prednosti dosedaj v naših krajih običajnega vetrnega formata. Malo tipo torsirajo vele-podjetniki. ker bi hoteli njeno ceno kasneje spraviti navzgor na ceno sedanjega velikega fomata. Zmanjšani format bi Kvarno vplival tudi na zidavo. Neprifca-aen je nadalje za naše potresno ozemlje, a tudi hijjijensko ne bi ustrezal. Zato predlaga naj bi banovinski svet s podporo kr banske uprave predložil gradbenemu ministrstvu prošnjo, naj to vprašam;« še ne reši defiuitivno. marveč prej še enkrat zasliši strokovnjake in zastopnike naših opekarn. Na popoldanski seji, ki je bila kakor ob.čajno otvorjena ob 16., je bil najprej odobren zapisnik dopoldanske seje, nakar se je nadaljevala razprava o proračunu tehničnega oddelku. Načelnik g. inž. Kraje je na kratko poročal o tipizirauju zidne opeke. Za ohranitev starega t.pa opeke se je zavzela že bivša deželna viaua. Tudi bar.ska uprava je sior.la isto, kljub temu pa ministrstvo za gradbe uveljavlja novi tip opeke, loa-novinsk-i svet naj bi podpiral bansko upravo pri pr zadevanju za ohranitev starega tipa opeke, ker je to za nas ze.o važno gospodarsko vprašan., e. Banovinski svet je nato soglasno sprejel sledeč, pred. g g. Tavčarja Ivana o tipizira n j u opeke: »Ker bi se z uvedbo ma'ega formata zidne- opeke dejansko odpravila dosedanja enotnost formata, podražilo zidan.e .h poslabšale gradnje v gradbenotehničnem in sanitarnem oziru. predlagamo, naj ministrstvo za gradbe revidira dosedanji osnutek opečnih norm glede velikosti opeke v tem smislu, da ostane še naprej v veljavi dosedanji vel.ki opečni format. Ako tej utemeljen zahtevi ni mogoče ustreči za ce'o državo, bodi posan eznim banovinam prepuščeno, da v lastnem delokrogu dopuste tudi velik opečni format.« Nadaljevanje razprave o cestah G. Lončar ugotavlja da se ie ces ni re žim pri nas ze:o podražil Zaradi --4-1 00 treba temeljito preurediti in modern zirat cestno službo. Dr. Sajovie tpezarja na važnost ;ist kot komunikacijskih sredstev, zlasti tud za tujski promet Naš cilj nai bi bi, speHati ko liker mogoče lepo in primerno cesto do vsakega količka' -»t;* 'embi ega riase n r>-današnjih ori'ikah je 'zvidba teg.< načrt;. s&veda nemogoča V zadnjih d»el etih oa vendar opažamo znatno zh'< i.aših cest v vsakem pogledu kar it 't.^z dvoma plod vzajemnega de'cvanja sre-.k h cestnih odborov >n banske uprave. G Koder se zavzema za samoupravno načelo k' je klic današn:ega časa Samouprav ki i h že mamo. nikakor ne smemo ruš:t; Avtonomiia sreskih cestnih dborov naj b-se še povečala Cestn- odbor posvečam svojim cestam vso skrb in ljubezen Ta ljubezen do cest prehaja tud' na liudstvo ir ljudstvo samo pomaga odborom pn zbo1.--šavanju cest G. Babnik govori o cestah v srezu ljub lianske okolice Srez ima okolu 3*0 km cest Od teh ie banska uprava prevzela nai man. pomembne. G Rudolf fiolotib iziaviia. da se mu zdf de'a nn naš h epsf^h uekam r>nvr?na Cee'riosti. G. Bajuk slika bedno stame cest v metliškem «,rezu Nit' avstrijske oblasti nit bivši ob astm tdbor n^so žrtvoval' znatneiš h vsot za njihovo ureditev Ranska uprava iai zarad tega posveti posebno oozornost ravno cestam v iretl;škem srezu. Cestni fon^i G Piki meni '.da bi mo-iaii voditi dela nri kuluku. ako se ta ne bo ukinil, tehnični izvedenci, kajti dostikiat se zgodi, da se zbere po sto ljudi na kTaju kamor s< bili poklicani, tu se nekaj časa prepirajo. >otem pa se razidejo. G Pire omenn. da so se v zadnjem časi, •este dosti zboliša'e kar treba pred vsem pripisati dejstvu da so bili nastavije ni praktično izvežbani sreskl nadzornik, ki vršijo glavno delo pri sresk in odborih Govor' o potrebi, da se noieg ljubeljske oolržavi tudi jezerska cesta G. ban odgovarja, da je banska uprava že stavila tozadevni predlog G načelnik Kraje pa nove. da jp že pred videna temeljita ooprava jezerske ceste Podban g dr Pirkmajer pozdiavl!a da je bilo pokrenjeno vprašanje sistematič nega popravila cest že lani je obstoja predlog, naj se ustanovi cestni fond Posodica tesra predloga je bili., da je nvnistr stvo začelo na njegovi osnovi proučevat' cestni prob'em za vso državo. Nameravajo se ustanoviti državni in banovinski cestni fondi Vprašanje pa je še. kako naj se sredstva raz-ieli:o med banovinski in državni fond Zaduja korektura predloga je v tem oziru že precej usodnejša, kakor je biia prvotna redakcija Mi si večdeza posojila v današnjem času ne mamo najemati, ker ne vemo. ali bomo mogli točno izvrše- vati obveznost: Zaradi tega se misli za enkrat le aa popravi.a iz sie-istev tonda. Letno naj b; se uredilo vsaj 50 kin cest. kar bi bil začetek trajne ureditve našega •estnega omrežja Podrobna razprava S joojasnilom g. podbana o cestnih fondih je bila -p ošna razprava o kreditih za -es;e zaključena V podrobnr razprav- sta buli najprej brez debate vzeti na znanje posravki o osebnih zdatkih za vzdrževanje cest (7 7 mil jona i im o nabavi rehmčmh instrumentov ter inventarja iSO.iKM) Din). Živahna razprava pa se je razvila o na-slednn poziciji ki predvideva 20 m I'ionov dinarjev stvarnih izdatkov za vzdrževanje m popravilo cest, od resa 4 m kjone za odplačevanje cestnih posojil C.am banovinskega sveta 22. G«rčar. lanžekovič Babn k. Kemžg ir. Jereb Senčar Kurent Gajšek. Koder. Go^njak dr. Goričan. Pfeiier. Pike!j. dr. Roš- dt. B:at-Kovie, Zadravec m Litrop n dru^i c*) >po_ iarjal- ha razne nedostatke pn cestah m mostovih ter najnuincje potrebna popravila in nova dela. obenem pa podrobno ori-^aIl tn tOi>'o pr,poročali potreba in želje ovojih okrajev glede cest ;n mosov ^Ne-kateri so opozarjali tudi. da so testaril presabo plačani, drugi pa eo iznova iioi:U 1 vprašanja ku.uka. G. dekan Kurent je med drugim opozarjal tudi na ogroženi most čez Savo pn Krškem. Ici je izredr.o va-en za promet, a v takem stanju de ee ianko i;malu podre. Nujno je potrebno, di se nadomesti z novim. t-rg. govornikom je ougovai jai ^ podban Pirkmajer ki je zlasti opozarjal na c.ire, povzročene po izredni gospodarski krizi. Govorili so še gg. L a v t i ž a r, .M r a v 1 j a k in neikateri drug., nakar je ban sporočil, da je bil pritegnjen v odbor za proučitev finančne možnosti odprave kuluka še g. Ivan Tavčar. S tem ie biia današnja popoldanska soja zaključena. PriuocLnja bo jutri ob 9. MussolinI pri papežu Plju XI. Svečana avdijenca v Vatikanu ob tretji obletnici lateranske pogodbe, ki je tresla nad eno uro * Rim, 11. februarja. Danes, na dan trerj.; ob.etnice podip.sa lateranske pogo !be jc papež Pij XI. v svoj' privatni čiMroic' sprejel italijanskega mmistrtl.ega prcdsed-nika Musisolinija z izrednim^ ča - »ni. Že ob napovedi ob .ska je papaž vzkliknil: »H. iebruar bo pomenil dvajno slavo za cerkev in kalijo, za katero prosim b ago-s ova Vsemogočnega« in temu primerne bile tudi priprave za sprejem M uss o linij a. Vatikanska država je bila vsa v zastavah, z balkonov in tLe.n so visele div-i e preproge, vatikansko glasilo vL' Osser-vatore Rcmano« je izšlo v posebni izdaji m v baziliki sv. Petra je bil pripravljen poseben Llečalnik /a Mussulinija. Že na vse zgodaj so se pričele zbirati množice ljudstva po trgih in ulicah od palače Venezie do Vat'kana. MusooMni m njegovo sjo-remstvo so se v dogi kolon«; avtomobilov odpeljali ob 10.30 v Vatikan. Polog drugih je ime! na prs'h tudi papeževo odlikovanje »Zlatih ostrog«. Avloko- lono so spremljali fašisti in vojaki na konjih, na rrgu sv. Petra pa je etala pope ževa garda. Papež je sprejel Mussolintja ob 11. dopoldne v svoji privatni čitalnici v slovesni avdijenci, ki je trajala nad eno uro, n.fcar je Mussolmi posetil z vsen. svojim spremstvom vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pacellija, pri kareicrn je osfca' pol ure. Po ogledu glavne vatfcanske pa.a :e je odšel v baziliko sv. Petra, kjer je preu glavnim oltarjem ter pred gromom sv. Petra pokleknrl in molil. Na trgu pred cerkvijo se je zbrala med tem ogromna množica, ki je Mussolinija viharno pozdravila, ko se je pojavil na ce.tcvenem pragu. Z avtomobili .se jc po-tfm 3 svoj "m oprem, tvom skozi gost spa-lir častne »iraže Larabinerjev na konjih okrog 15. ure zopet vrni'1 v palačo \ cne-zio. Popoldne je Mussolini sprejel vatikanskega državnega tajnika ka-rdlna'« Pacellija, ki mu je vrnil opoldanski obisk. Kredit za carinarnico in tlakovanje cest zasiguran Beograd, 11. febr. p. Na današnji seji upravnega sve/a državne Hipoteksrne banke jc b i na predlog čL na upravnega odbori g. Adolfa Rib nik ar j a odobren ljubljanski meslni občini kredit v višini 8A milijona dinarjev. Ljubljanska mestna oh čina bo s tem kreditom še leios dokončala zgradbo glavne carinarnice v Ljubljani ter izvrš'la tlakovanje važnih dovoznih cest Izvršeno bo pred vsem tlakovanje Vilhar-jeve ce sle, na novo pz bodo tlakovane Res-ijeva, Gosposvetska, Bleiweisova in Celovška cesta. V času težke in splosne gospodarske krize pomeni od Hiootekarne banke dovoljeni kredit za Ljubljano veliko pridobitev. Iz državne službe Beograd, 11. februarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za višjega pristava oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Ljub- j Ijani v 6. skup ni dr Jožef Lužar, deseda- j nji zdravstveni višji pristav pri sreskem j načelstvu v Kočevju. Zasecanje glavnega prosvetnega sveta Beograd, 11 febr. v. Včeraj je pričel zasedal' novo ses a vijem glavna prasve.m svet v pro-torih prosvetnega ministrstva Se'.g se udeležujeta iz dravske bmovine načelo k prosvetnega oddeika banske upravi. V Ljubljani g. Mazi :n urednik »l eUeljstve-.ldne ie odbor i>dobril zakon o •»rednjih tehničn h »n moških obrtnih «0-'ah na oopold-insk' sep pa zakon o ženskih »brtnih in žen kih strokovnih učiteljskih šolah Jutr dopoldne bo odbor dostavil »v«>-je poroč'"w> mr^dsedništvu Narodne skupščine tako da bodo t' zakon-' pnšl v razpravo v p enumu Narodne skupščine v nai krn jšem času Z-a por>eevalca odbora je bil določen narodni poslanec g dr Stejie. Gosp^^a»-sko soiJ^ovanje Beograd. 11 febr M Danes ie odpotovala v Budimpešto delesacra iugosioven ske sekcije panevrop-ke uniie V delegacij' so b'v§ mnister dr Frangeš r>reds< dnik zagrebške trgovske zbornice dr M lan Vr hanič glavn- »ainik beograjske industrijske 'b'>rmce dr Stevan Potv?vič m »ain'k zu nanjesa mimstr-tva lr Vukaševič NN mi-ošjat;v-r madžarske sekce se bo vršil 'u-■r prijf»reli«»!< .i;vr oormstiL V tlveb do treh dneh najbrž zopet sneg. Naši kraji In ljudje Prof. Avguštin Wester *f Danes popoidne ob 16. bo nastopil svojo poslednjo pot iz idilične domačije pod Golovec,m na večno počivališče pri Sv Križu Nestor naš.h sredn iešolski.h profesorjev, ki je dočakal starost 89 let. Pokojnik, o čigur življenju smo včeraj pisali, zapušča vdovo in pet otrok, ki so vsi v lepih pozicijah. V Škofji Loki pa živi pokojnikov brat 94!etni biseromašnk Janez NVester, najstarejši slovenski duhovnik. 32 milijonov za prenovitev in razširjenje tramvaja Ljubljana, 11. februarja. Komisijski obhodi vseh novo projektiranih prog MŽD so bili danes končani in je bil popoldne v sejni dvorani na magistratu ob prisotnosti zastopn kov družbe in ob'a-stev sklenjen tudi zadevni komisijski zapisnik. Kakor smo že zadnjič opisali, gre 73. prenovitev stare proge od glavnega kolodvora do magistrata in dalje do Sv Petra ter za gradnjo nove proge od Sv. Petra po JcgliCevi ulici in Masarvkovi cesti do glavnega kolodvora. Ta proga bo dvo-tirna, — razen čez šentpeterski most. Dalje gre za podaljšek električne železnice v Mostah, kier bo izpeljana nova proga do Zalokarjeve gostilne m za podaljšek dolenjske proge, kjer je družba rada ustregla prošnji tamošmjih stanovalcev, da se potegne proga do Galjevice in še nekaj dalje do Plankarjeve gostilne. Z gradnjo novih prog se bo pričelo takoj, ko bodo zagotovljena denarna sredstva. namreč o,krog 32 milijonov, kolikor so vsa dela proračunana. O jamstvu bo v torek sklepal občinski svet. O potrebi novih prog in preureditve stare proge je preverjeno vse ljubljansko prebivalstvo in zato menda ne bo prišlo v tem pogledu do ka-kh na spirati j. Tragi jicna smrt kmetske gospodinje Češnjica, 11. februarja. Pri Novakovih, trdnem kmečkem gospodarstvu blizu Češnji c e v Selški dol ni, so nenadno izgubili hišno gospodinjo, ki je bila znana kot izredno varčna in delavna žena. V soboto ziutraj je postregla gospoda r;ca domač.m še z zajtrkom, nakar je odšla k bližnjemu kozolcu in se tam obesila. Ker gospodinje dolgo ni bilo od nikoder, so jo domači začeli iskati. Žal so jo našli šele, ko je bila vsaka pomoč izključena. O vzrokih obupnega čina se ne ve nič gotovega, sodijo pa, da se je gospodinja čutila osamljeno v tremljenju, dvigniti v skupnem delu gospodarstvo, ki šteje poleg žage lepo vrsto nj.v, travnikov in gozdov. Ob veliki udeležbi vsega okoliškega prebivalstva, ki z nesrečno rodbino globoko sočustvuje, se je vršil te dni pogreb na domače pokopališče. Trikrat v noči na pomoč Ljubljana, 11. februarja. Ljubljanski gasile bili v pretekli noči trikrat pozvani na pomoč. Najhujše je divjal ogenj na Opekarski cesti v poslopju tovarne peči Kalmus in Ogorelcc. Opaziti ga je okrog 22.30 pečarski pomočnik France Cerar. Plamen je buhnil iz strehe tik dimnika in je Cerar ves razburjen odhitel klicat hlapca Franceta Berganta, ki je spal v sobici poleg hleva. Obenem je Cerar obvestil tud: gospodarja Kalmusa, ki je pozval na pomoč poklicne gasilce. Ti so odhiteli z motorno bnzgalno ter z orodnim avtombilom in kmalu poiskali hi d ran t. (cz čas so prišli na pcmoč še prostovoljni gasilci. nakar so z združenimi močmi požar kmalu ickalizirali, vendar je trajalo gašenje nad dve uri. Pogorelo je ostrešje, dalje so morali gasilci razkopati precej st.ro-povja. po^ ognju pa je bilo uničeno tudi okrog 6000 kg posušene detelje in sena. Med gašenjem je trpelo tudi razno orodje, spravljeno na podstrešju, pečarski modeli »n razni drug: predmeti. Požar je nastal zato, ker je bil v zidu poleg dimnika vzidan lesen tram, ki se je užgal, nakar ie ogenj prešel na seno. Škoda nad 60.000 Din ie krita z zavarovalnino. Nevaren ogenj je nastal sinoči tudi v hiši brivskega mojstra Aleksandra Gjuda na Kongresnem trgu. Hišni lastnik je že okrog 16.30 začutil v hiši smrdeč dim. Li je prihajal s podstrešja. Da se prepriča, kaj je na stvari, je sam odšel na podstrešje n ugotovil. da je pričel tleti tram ob dimniku. poklica.| je nekaj strank in sku"al ogenj pogasit . vendar zaman. Ob 18.30 je nozval na pomoč gasilce, ki so morali razkopati «trop nakar šele so ogenj popolnoma zadušili Kakor so ugotovili gasilci, je fcrr.in po m a! um tlel že kakih 14 dni Gjud trpi zaradi razkopanega stropa okrog 5000 Dm ikode. Tretja nevarnost požara pa je nastala okrog 2. ponoči, na Vodovodni cesti št. 62. Marija Gajgerjeva, žena delavca je ponoči zavohala smrdljiv dim. kmalu nato pa je opazila, da na stropu udarjajo, iskre na »rak. Gasilci niso stopili v akcijo ker so ogenj že pogasili domačini sami. Tudi tu le nastal ogenj poleg dimnika. Zaradi norega snega m mraza so pač ljudje pričeli v stanovanjih močnejše kuriti Cigani ob smrti svojega prvaka Novo m^to, 11. februarja. Stari cigan Miha Brajdič, ki so ga v taborišču v gozdu Forini pri Potovrhu napadli drugi cigani iz rodu Hudorovičev je podlegel rani. ki mu je bila s sekiro ,>ri-zadejana na glavi. Bolnica usmiljenih bratov, kamor je bil cigan po poboju prinesen na zdravljenje, reeko beleži tako rekorden obisk, kakor tokrat. Medsebojna ljubezen je _ med cigani prav nenavadna. Ves Braj-dičev ciganski rod je v presledkih, ob določenih urah posečal ranjenca v bolnici. Ko so cigani v soboto doznali. da ne bo ostal njihov prvak pri življenju, so zaprosili upravo bolnice, da jim ga iz.-oči ker bi na vso moč radi imeli, da ranjenec umre v domačem šotoru. Pri svoji prošnji -.o cigani vztrajali, dokler jim ga uprava ni blagohotno izročila. Kakor hitro so imeli cigani starega tovariša pri sebi. so ga naložili v pleteno dvokolnico, ki je bila izpred bcVnice odpeljana z velikim in glasnim spremstvom v cigan ko taborišče Formo. kier je nesrečnež v nedeljo izdihnil. V torek pa se je vršilo v brusniški mrtvašnici v svrho ugotovitve ciganovih poškodb raztelešen je ob navzočnosti sodne komisije. Leupold o našem smuku Ljubljana, 11. februarja Prijatelj našega lista Tržiča je potoval proti Mariboru z znanim nemškim smučarjem Herbertom Leupoldom, to se ie bil udeležil državnega smučarskega prvenstva v Kranjski gori. V prijetnem razgovoru se je simpatični gost zelo pohvalno izrazil o naših zimsko-SDortnih prilikah ter zatrdil, da se bo še večkrat vrnil v gostoljubno Jugoslavijo. O razgovoru nam je naš orijatelj poslal naslednji dopis: V brzovlaku Trst-Dunaj sem imel priliko potovati iz Ljubljane do Maribora z zmagovalcem v smučarskem teku na 17 km in tretje plasiranim v jugoslovenskem smučarskem prvenstvu g. H Leupoldom iz Vratislave. Ko sem nemškemu športniku če -.tal k lepemu uspehu se je seveda najin razgovor takoj začel sukati okrog zii-.sko-spartnih razmcT v naših krajih, zlasti okro" zadnjih smučarskih tekmovanj. G. Leupold je izrazil pohvalo o prireditvi in o naših smučarjih. Zelo prijetno je bil i zn ena d en v vedno večjem znaniu naših zimskih športnikov. Na vprašanje o sprejemu, ki ga je doživel pri nas. ie veselega lica dejal: »Na vseh mestih smo bili sprejeti 'z-redno ljubeznivo in z veliko naklonjenostjo. Vedno se bom rad spominjal teh dni, k. sem jih preživel med j ugaslo venski ni smučarji. Organizacija tekmovanj je bds izborna. Proga teka na 17 km je bila za prvenstveno tekmovanje zelo dobro izbrana. Nikakor ni bila lahka ter je stavila na tekmovalce precejšnje zahteve. Jaz sam sem bil v dobri kcr diciji, sicer bi mi ne bilo mogoče doseči dober čas. Žal on sem pri devetem kilometru nalomil smučko ter enkrat zgrešil pot in tako izgub j pribli žno 2 minuti. Pri skokih, ki niso mo'a močna stran, pa sem imel smolo ter sem sc pač moral zadovoljiti s tretjim mestom.« Glede naših skakačev ie dejal, da občuduje njihovo držo in vztrajnost Meni, da se bodo mogli naši skakači. ako bodo trenirali pod vodstvom strokovnjakov kmalu pridružili velikemu mednarodnemu razredu. V teku na manjka marsikateremu *e pravi stil Smučarji, ki so nastopili v Kranjski gori, so pokazali velike talente ir tudi precej energije, tako da bodo s smotrenim treningom kmalu mogli izboljšati dosežene čase. Na koncu razgovora je g. Leunold predvsem izrazil svoje občudovanje nad veliko ljubeznijo in navdušenem do smučarskega soorta. k.i ju je našel Dri jugoslovenskih smučarjih in ki tvorita najboljšo podlago za nadaljnje, še večje uspehe. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, kor poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokreoi presnavljanje posveži kri. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pretkani postopači Skofja Loka, U. tebruarja. »Tako dobre ljudi najdeš malokje, kaikor so v Škofri Loki«, je dejal pred par dnevi neki postopač, ki je trkal na duri dobrotnih meščanov. Pa bo menda ta pohvala že resnična, ker si drugače ne moremo misliti, da bi se nateplo v mesto z vseh kraiev in vetrov to ko »brezposelnih«, da kar drug drugemu kljuko podajajo. Meščani so kljub izredni darežljiv osti in lahkovernosti do gola siti večnega beračenja, saj ima škofjeloška občina svoje ubožce preskrbljene v mestni ubojnici in nas nadlegujejo s;mi tujci. Tudi objestnosti takih beračev je Loka že naveličana. Kruha ali novčiča za 50 par ti ljudje ne marajo. Na kopice je primerov, ko ti vrže tak f-ro-siiec denar pod noge in zavrže kruh. na ta način ohrani trajen spomin onim slovanskim plemenom, ki so vodili junaško borbo za slovanski značaj ozemlja med '„,abo. Odro in Visi*. -•» Glavna skupščina Zveze naprednih jugoslovenskih akad. starešin se bo vršila jutri ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Starešine >Triglavas in jJadrana«, ki morda pomotoma niso prejeli vabila, naj blagovolijo sprejeti to sporočilo za vabilo. * Učitelji kranjskega okraja so zborovali v tor'k na I'ti n ga rtu v Kranju. Pred-!-'-hrk •Jrnštva Josir> Lapajne je v otvoritvenem nagovoru pozdravil posebno sr^-*kega načelnika dr. Pranja Ogrina, ki je t., pot prišel prvič med učiteljstvo. G. uresk? načelni k je v svojem nagovoru po-udarjal važno misijo učiteljskega stanu, k: na; v lepem soglasju deluje za napredek domovine. Po razgovoru o nokateri.i važnejš h stanovskih vprašanjih je prešel zl^or na zanimivo predavanje dr. France M:sa, ki je govoril dve uri o šolski higijeni. Izvajanja predavatelja so biia zelo zanimiva, šolski upravitelj Jakob Rojie iz škofje Loke je poročal nato o glasovanj:! nčiteljstva škofjeloškega okraja, ki naj dobi lastno učlteljsKO društvo, živahna razprava je dovidla do sklepa, da so izvede ponovno glasovanje v vsem loškem okraju » Proslava Puškina v Beogradu. V veliki dvorani Ruskega oficirskega doma v Beogradu se je v sredo vršila proslava . 'ti n de ve tdesotletttice smrti velikega ruskega književnika Puškina. Proslave so >e mol drugimi u deteti U patrijarh Varna-va. n'šk' bi s k up Dositej in zastopniki ruske emigracije v Beogradu. Govorila sta nn .j drugimi profesor beograjske univerzi' Aleksander IVsrodni in profesor filozofske fakultete v Skoplju .Je v genije A-njič-ke>v « Brezplačno zdravljenje državnih uslužbencev. Minister prosvete je odredil, da imajo cS-iini državni uslužbenci in upokojenci kakor tudi njihove rodbine pra-1 >o na brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah samo v 3. razredu, v primeru zdravljenja v 1. aH 2. razredu pa morajo niača' razliko mel 1. odnosno 2. in 3. razredom. * Nedeljski izletniški vlaki na Gorenjsko. To nedeljo bo vozil ua progi Ljubljana g' kol — Jesenice _ Bistrica Boh. . i z. odnosno Rateče-Planica in nazaj iz- • miški vlak 7. običajnim popustom z odhodom ;z '.vjnbljane gl. kol. ob 5.21 ln prihodom v Bistrico-Bon. jezero ob S.57, odnosno H iteče-Planico ob 9.07 ter v obratni »mer- z odhodom iz Bistrice - Bot». : z. ob m 10. odnosno \z Rateč - Planice ob 19.20 te- s prihodom v Ljubljano gl. kol. i-h 22 Zato pa izostane v nodePo a progi Jesenice — Rateče — Planica mešan vlak z olhodom z Jesenic ob 6.15 m s prihodom v Rateče • Planico ob S.13 r.-r v obratni smeri mešani viaik z odhodom iz Rateč - Planice ob 8.22 in . prrno-rtom na .1« .-e;iiee ol> 9.56 ter mešani vlak < odhodom i i Rateč • Planice ob 19.37 in '►rihedom na Jesenice ob 21. Poleg teza bo vozil na progi Rateče-Planica — Jes*1-iiiee sot nadomestek za odpovedani jutranji mešani vin,k potniški viak broz popusta z odhodom iz Rateč-Planice ob 9.10 i" prhodoni na Jesenice oh 10. ♦ Izpremrmho v državni in hanovinski »1 iižln: Imenovani ^o: za banovinskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Pt.ilpi 'jkotiosn-ki pripravnik Ivan lic, za b t-nov:n?keua uradniškega pripravnika odnosno rop-peiita za nbnrstvo pri kmetijskem oddelku brtu-fcp uprave v Ljubljani inž. Ivan -1—k;cin. //<>■ banovinskega uradniškega pripravnika -►•kurvJarija pri zdravilišču na r! javni bolnici v Ituju dr. Ivo Martinee, za banovinsko arhivsko uradnico pri kmetijski šoli na Grmu arhivska pripravnica Rozina Mrak. za banu-vnskega zdravnik* združene zdravstvene občine ['"tujska gora kot uradniški pripravnik honorarni okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Velka dr. Milko Ps-ee, za banovinskega vi S. računskega inšpektorja pri banski upravi v Ljubljani račuu- Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Samo še danes ob 4., 128. in 9. uri. onigsmark II. del in konec Cene 4 in 6 Din Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cus opazovanja, 2 stanje barometra. ■i temperatura 4 relativna vlaga v %, 5. smer ia brzina vetra 6 oblačnost 1—10 ~> vrsta padavin, s padavine v mm — temperatura: prve številke Domenijo naj-viijo, dru^e namižio <"emneraturo. 11. februarja. Ljubljana 7, 702.9, —7.8, 00, St, 10. sieg. 10.0; Maribor 7, 762.4, —10.0. 80. NW4, 10, sneg, 1.0; Zagreb 7. 763.3. —11.0, 90, tiho. 8, sneg, 2.0; Beograd 7, 761.0. —10 0 80, SW4, 10, sneg, 3.0; Sarajevo 7. 762.1. —12.0, 80, tiho, sneg 18.0, Skopije 7, 756.1, 1.0, 90- E2, S. dež, 1.0; Split, ui depeše. Najvišja temperatura v Ljubljani —5.0. Mariboru —7.2, Zagrebu —5.0, Beogradu 2.0. Sarajevu 1.0, Skoplju 14.0; najnižja v Ljubljani —S.4. Mariboru —11.0, Zagreba —11.0. Beocradu —11.0. Sarajevu —120. Skoplju 1.0. Solnce vzhaja ob 7.S. zahaja ob 17.21, luna vtnaja 8.5$, zahaja ob 22.37. ski inšpektor Josip Pire, za banovinsko arhivsko uradnico v splošni bolnici v Mariboru uradniška pripravnica Vilma Princi, za upravnike kmetijske šole v Rak čami upravnik semenogojeke postaje v Beltincih inž. Fran Mikuž. za banovinskega pomočnika ekonoma pri ženski bolnici v Novem mestu administrativni uradnik bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu Franjo Zajec, za banovinskega zdravnika pripravnika zdravstvene občine Vrhnika praktični zdravnik na Vrhniki dr. Franjo Zupan; v višjo skupno so pomaknjeni arhiv, uradnik pn banski upravi Josip Žitnik banovinski učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Frane Vojsk in direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru Jorip Priol; upokojeni so policijski stražnik v Mariboru Anton Kre-t č, Rudolf Štubelj. Matija Marjon in Jakob Sorič ter policijska stražnika v Ljubljani Anton Lasič in Joahim šonc. Za perzijske preproge SMTRNA VOLNA Vzorci na razpolago, navodila brezplačno. TONI -JAGEIl. Ljubljana. Dvorni trg t. j - Slovensko planinsko društvo sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: V Triglavskem pogorju: stara Aljaževa koča (neoskrbo va na). Erjavčeva koča na Vršiču (odprta >n oskrbovana ob nedeljan in praznikih ter dnevi prod nedeljami in prazniki; v Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom. Planinski dom na Kofcah (stalno odprta iu oskrbovana); v Kamniškin planinah: dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Pianini in dom na Krvavcu Nadalje sporočamo, da so odprte i.n oskrbovane vse leto. novozgrajena postojanka na Sv. Gori, koča na Sv. Planini, novozgrajeni dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju. Celjska koča nad Celjem ter ' P isker Bikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini. * Smrt uglednega šolnika. Na Jesenicah je po kratki, mučni bolezni včeraj umrl splošno priljubljeni ravnatelj tamošnje meščanske šole g. Ivan Mage.rl. Pokojni je bil odličen pedagog, ki ga je spoštovala vsa mladina, učiteljstvo pa je imelo v njem vzornega tovariša in vodjo. Pokojni ostav-Ija žalujočo soprogo go. Marije. Pogreb bo jutri ob 15. na mestno pokopališče na Je senlcaa. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin žalujočim naše iskreno sožalje! « Tragična smrt ameriškega Slovenca. V Mihvaukeeju je vdova po rojaku Mehu opazila da po vsej hiši smrdi po uhajajo-čem plinu. Po skrbnem pregledu je ugotovila. da prihaja plin fo stanovanja 'v •prvem nadstropju, ki ga je imel v naje mu samska rojak Janez Acman. Takoj .ie poklicala policijo, ki je vrata s silo odprla ir. našla Acmana mrtvega na tleh. Vsi poizkusi, da bi Aeniana zopet obudili k življenju, so ostali brez uspeha. Pokojnik je bil doma iz okolice žoštanja. Star je bil 47 let. * železniški upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani in prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, dobijo prijave pri vratarju železniške direkcije. Izven Ljubljane stanujočim upokojencem posije di-rekeiia prijave na dom. * Tečaj za živinorejsko zadrugarstvo. Na banovin siki kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. se je pričel v ponedeljek šestdnevni spee-ljalni kmetijski tečaj, ki ima prvenstveno namen pospeševati živinorejsko zadrugarstvo ln s tem v zvezi seznaniti tečajnike z bistvom kontrole molže. V tečaj Ki ga je pr iredila ban ska uprava, je bilo sprejetih 28 udeležencev: učiteljev, s reški h kmetijskih referentov in mlajši n kmetijskih posestmi kov, ki se posebno zanimajo za to panogo kmetijstva. Zastopani so skoro vsi srezi dravske banovine. Po enotedenskem odmoru bo drug enak tečaj. * 442 vagonov hrane za pasivne kraje. Ožji centraimi odbor Rdečega križa v Beogradu je predvčerajšnjim sklical sejo, na kateri je predsednik Marko Leko poročal o pomožni akciji za pasivne kraje. V poslednji ta jietih tednih je Rdeči križ odposlal 299 vagonov hrane za ljudi in živino, nabavljene s prispevki, ki jih je prejel Rdeči križ Na račun zasebnikov je Rdeči križ nakupil 1,425.855 kg brane. Vsega skupaj je bilo doslej odprem [jenih 442 vagonov hrane za ljudi in živino. * Sporazum hišnih posestnikov in najemnikov na Sušaku. Dočim se v ostalih jugoslovenskih mestih vodi spor med hišnimi posestniki in najemniki zaratld vprašanja najeinšč.ime, je na Sušaku prišlo do sporazuma glede višine najemščlne. Sestavljen je bil mešan odbor, ki je razdelil mesto v rajone ter kategoriziral stanovanja po 00 loža ju v mestu in komfortu stanovanja in določil cene za vsako sobo. Velika večina hišnih posestnikov ln najemnikov je sprejela odločbo tega odbora. * Nabiralne pole za gradnjo pravoslavne cerkve v Ljubljani. Upravni odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani prosi vse imetnike pol za nabiranje prlspevaov za zgradbo pravoslavne cerkve sv. C-irila in Metoda v Ljubljani, da jih dostavijo upravnemu odboru z obračunom do konca tekočega meseca. * Poroke. V soboto sta se poročila g. inž. Ernest Pehani iz žužemberka, obratovodja električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško in gdč. Albina Magaj.na iz Ljubljane. — V mestni cerkv,, v Ptuju sta se poročila S. t. m. g. Glavnik Franc, pismonoša z za-sebnico g Mici TurKovo iz Draženc nri Ptuju. — V Murski Soboti sta se ;»oročila upravnik Zdravstvenega doma g. dr. Jože Pečan in gdč. Jožica Praznikova, učiteljica v Kupšincih. — Na Bledu se je poročil no vs«j Dolenjski znani kleparski moister in marljivi gasilski delavec g. Andrej Asmič z go. Angelo Klemenčevo, veleposestnlce iz Srebrnič. Novoporoč^ncem želimo obiio sreče! * Starček pod avtobusom. Avtobusu iz Selške doline, ki prihaja vsako jutro k prvemu vlaku na škofjeloški kolodvor, »o je pripetila v sredo med Starim dvorom in železniško postajo huda nesreča Avtobus je v zmernem tempu vozil po močno zasneženi cesti proti Trati, ko je čisto ne pričakovano hotel čee cesto starejši mo ški. Čeprav je šofer zavrl voz z vso silo. je biia vendar nesreča neizogibna Avto bus je neprevidnega moža podrl ia mu prizadejal na levi nog;, močne poškodbo Ponesrečenca so dvlgin.il! in ga preneel oa Erženov avtobus. Zdravnik dr. H obad Foto amaterji!!! Če še niste poeknsili slikati na Schleis-nerjev film ali plošče — poskusite čim prej, je najboljši in najcenejši! Ima feinkorn in edino sigurno 23°. Dobijo se v Ljubljani v šelenburgovi uli-ci štev. 6 nri FOTO TOIIRISTU. v škofji ,x>Ki je ugotovil, da ima mož zlom tjeno nogo pod kolenom. Nesreča je nastala po golem naključju, ker je 72 letni ponesrečenec precej naglušen La ni mogel slišati avtobusa. * Požar zaradi neočiščenega dimnika. Te dni popoldne je nastal požar pri posestniku Pihlerju Janezu v Kioarju pr Ptuju V hiši sta stanovala viničarja v^ah •Ivan in Ana. Požar je uničil strešno ogrodje, stiskalnico, s«no in nekaj živeža. Ker ni bilo zadosti vode in tudi ne Ijud.i na razpolago, je bilo požar nemogoče lok al i-zlrati' Zato je ogenj objel tndi v bližini stoječo hišo posestmee Bezjakove Ane. Sklepa, se. da je ogenj nastal zaradi tega. ker dimnik pri Lahov!h ni bil dobro očiščen, zaradi česar so se vnele saje. * Zabranjena knjiga. Z odlokom ministra r/n notranje zadeve je za hranjen uvoz in razpečavanje koledarja ?Danica hrvat-ska* za leto 1932., ki je izšel v nakladi Ivana Krešiea v New Vankn. * Po napornih preiskavah v laboratorijih m po eksaktnem onazovanjn na klinikah so sestavili znanstveniki TRI t V SI V bioloŠKO krepčilo za lase, ki ima "se potrebne lastnosti za oiačanje las-.e rasti. Po vsakodnevni vporabi tega sredstva izgine prhljaj, - lasie n ena io izpadati in začno zopet rasti. TRILYS-IN se dobi v vsen lekarnah, drožerijah, parfumernah in v večji n brivskih salonih Velika steklenica stane 75 Din, mala 42 Din. Znanstveno poljudno pisano literaturo o vplivu tega sredstva za lase pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Josip Hoffmat, Zagreb, Mo-šinskoga 5. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Liubljane u— Ljubljanski dohodninski uslužbenci »n 8 urni delovni čas. Strokovno in podporno društvo mestnih dohodninskih na-meščeucev nam je poslalo: Pod zgornjim naslovom je priobčil >S!ov&nec« 10. t. m. notico,. k.i je pisana tako, kakor bi jo bila poslala uredništvu organizacija dohodninskih uslužbencev. Zato izjavlja naša organizacija, da ni v nikaki zvezi s prlobčeno notico In obžaluje, da jo notica v tešem tonu objavljena. Dohodninski uslužbenci .imajo svojo stanovsko organizacijo, ki varuje interese svojih članov in ne potrebuje ter odklanja pokroviteljstvo i-Slovenca-s. Skrajno tendenoiozen in za nas neumljir je napad na sedanjo upravo občine, kateri se očita, da ne pojmuje teženj naše služi"«. Ugotavljamo, da so vsi merodajni čini te! j i pokazali največje razumevanje našega položaja in tudi poskrbeli, da se naše upravičene želje v okviru dame možnosti realizirajo. Mi take javne napade kategorično odklanjamo, ker nam laako sfimo škodujejo. »Slovenec« naj bo ka.r potolažen in naj se za nas ne zanima, mi sami lx>mo po naši organizaciji uredili vsa svoja stanovalca vprašanja Urez tuje pomoči. Izjavljamo Se, da obžalujemo, če je notica v >Slovoncu« .izšla po kakem našem stanovskem tovarišu, ki je gotovo v svoji politični zaslepljenosti napravil tak nepremišljen korak. u— Odbor za postavitev sporne*-»ka kralju Petru I. v Ljubljani je opustil svoj lokal na Kongresnem trgu 1 (Kazino) Odboru na men jeni dopisi naj se odslej naslavljajo na niesovega predsednika inž. Ladislava Bevca, Emosiska cesta 2. u— Odbor za svetosavsko proslavo srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani se najlepše zahvali vsem, ki so pripomogli, da je ta naša tradicionalna proslava tako lepo uspela. Za obilno udeležbo na večerni Besed} se posebno zahvaljuje-m-> cenjenemu ljubljanskemu občinstvu, ki če s tem pokazalo svojo bratsko ljubezen ter pripomoglo, da se je naš fond sv. Save. Ki služi za podpiranje Vdnin sirot in siromašnih dijakov, pomnožil za prav lepo vsoto. V imenu tega kar ita ti v neg a fonda se zahvaljujemo vsem darovalcem prostovoljcih prispevkov. n— Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce« je nedavno z velikim uspehom in pri nabito polni dvorani igral viški So-Kol. Vse kaže. da se bo na Viču vzgoji'a dobra igralska družina, -ki bo uspešno tekmovala 1 drugimi priznanimi diletantskimi odri. Viške sokolske igralce vedi br. Dre novec, član narodnega gledališča, kateremu gre velika zahvala za usf.en. Opozarjamo ljubitelje lepe igre, da ponovi viški Sokol tragedijo >Za pravdo in srce« v nedeljo 14. t. m. ob 20. v viškem Sokolskem domu. Viški sokolsKi igralci zaslužijo vso pozornost, zato naj jim občinstvo da zadoščenja s polnoštevilno udeležbo pri igri. u— Film »živel kralj« za železničarje. V sredo ob 1S.15 se je vršila v Ljubljanskem izvoru posebna predstava krasnega pabriotičnega filma »živel kralj«; za železničarje. Velika dvorana -t.Dvora.? je bila zasedena do zadnjega kotička in je predstavi prisostvovalo do 500 železničarjev s svojci Na balkonu so bili med drugimi navzoči g. direktor dr. Borko s soprogo, vsi načelniki oddelkov ter skoraj celokupno višje uradništvo z direkcije in ostaieh ljubljanskih edini c. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. skupna vaja mešanega zbora. Neodložljivo zadržani naj to pismeno spo-roče odboru. u— Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevski tečaj bo v soboto in v nedeljo v prostorin Glasbene Matice Priče tek 13. t m. ob 9. Tovariši in tovariši ce. udeležite se vaj točno vsi, ker je 7. marca koncert. u— Evangeljska cerkvena občina. Ker se je moral škof dr. Filip Popp podvreči takojšnji operaciji, se napovedana služba božja 14. t m ne bo vršila. Deset milijonov let stara ja]ca Pod tem naslovom prinaša zadnla številka tednika »Domovina« posnetek člankov in lepih slik. ki izhajajo že nekaj tednov v ilustrirani tedenski reviji »življenje in svet«. Prav tako je prinesla revija »življenje in svet« zanimiv članek »Pogled v bodočo vojno« s slikami Kdor se hoče točneje poučiti o teh in sličnih vprašanjih. naj kupi revijo »žMjenje in svet«, ki stane samo 2 Din številka m se dobi po vseh trafikah. n— Narodne galerije redni občni zbor bo danes ob 17. v prostorih galerije. u— Akademiki • smučarji! Tečaj za začetnike se bo vršil v petek 12., v soboto 13 in ponedeljek 15. t. m., vsak dan do poldne ob 9. in popoldne ob 543 Zbirališče na Karlovskem mostu Tečaj vodita tovariša Ceroič in Kolar. Odbor ASO. n— Občni zbor naprednega gospodarskega društva za dvorski okraj se bo vršil z običajnim dnevnim redom danes (petek), 12. t m. in ne dne 29. januarja, kakor je bik) pomotoma javi jen o v ;Slov Narodut od 10. t. m. Pričetek ob 20. v gostilni pri Pavlu Novaku, Rimska cesta (Borštnikov trg). u— Društvo zasebnih in avtonomnih namešcencev v Ljubljani vabi svoje član stvo in tudi ostala v naši Zvezi včlanjena društva, da se udeleže predavanja o pokojninskem zavarovanju, ki bo danes zvečer ob S. uri v dvorani Delavske zbor niče. Predava! bo poddirestor pokojnin skega zavoda g. dr. Ja-nko Vrančič. u_ Seja dam, ki so prevzele pole nabiralne akcije v korist akademski bolniški blagajni, bo v soboto 13 t. m. ob 17 v damski sobi kavarne jEmonei. u— Društvo i>Soča«. Jutri zvečer bo predava.) v saloni' : Pri levu? goriški r<> jaK, um v asistent g. dr. Oskar Reya o svojih doživljajih pri vzponu na najvišjo jroro v Evropi, na 4810 m visoki Mont Elanc. Predavanje bodo spremljale skiop-tlčne slike Na to lepo, zanimivo in ne vsakdanje predavanje so vabljeni ne farno člani Jn prijatelji društva, ampak tudi vsi naši planinci. Vstop vsakomur svoboden! u— Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani vabi vse trgovske pomočnike in pomočnice, da se sigurno udeležijo no cojšnjega zborovanja ob 20. v dvorani Dela vsk* zbornice. Na zborovanju ho poročal pofkl i rektor Pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič o pokojninskem zavarovanju trgovskih nastavljencev. '"* "" u— Odvetnik g. dr. Fran Kandare je "Plačal iz neke kazenske poravnave 150 Din. za podporni sklad III. drž. gimnazije v Ljubljani in 150 Din za Pomožno akciio. Denar je v upravi »Jutra«. u— Društvo slepih je daroval g. Milj nt in Kopajotič 200 Din namesto v on ca na grob prijatelja Dragotl.nr Poliča. u— Sneg — nadloga ljubljanske občine. Na magistratu so se nekoliko oddahnili. ko je včeraj prenehalo snežiti; snog znatno izprazni mestno blagajno. Snežilo je okoli 40 ur. Selnee je včeraj ob 7.30 poškililo čez Golovec na Barje, toda se je kmahi zopet skrilo, ker so ga zatemnili y\ jugozapada prihajajoči oblak'. Opoldne se je nebo zjasnilo, a. popoldne je začelo po malem zopet noletavati. Barometer »vjčasi pada in je popoldne zlezel na 7G7. V Ljubljanico in Grirberjev prekop je sneg vozilo 90 parov Konj, od teh 13 mestnih. Baajani in tudi mnogi mestni podjetniki dobe za dnevno vožnjo 120 Din. Dnevno sedaj občima potroši za snes. to se pravi: za delavce in vežaje, okoli -5.000 Din. u— Zlorabe s pomožno akcijo. Socijal-nopolitioni urad je Iz pomožne akcije nakazal v januarju okoli 151.000 Din, a v febniarju že nad 45.000 Din. Izredne podpore je prejemalo 3000 brezposelnih. V sredo in včeraj je bilo mnogim brezposelnim nakazano delo pri kidanju snega. Iz pomožne akcije je socijalmopolitični urad nakazal v prvi vrsti živila, kurlavo, obleko in v prav malenkostnem številu denarne podpore. Nekatera pa so nakaznice za živila, premog, drv a in obleko kratko malo tasoj, ko so prišli z magistrata, prodali za par kovačev. Nekdo pa je nakaznico za živila celo ponaredil. Pripisal je k znesku 70 Din še 1 šn tako zahteval p.ii trgovcu za 170 Dm živil. Njegovo manipulacijo i>a so pravočasno pogruritall. u— Ovadbe proti gostilničarjem. Okrajno sodišče je prejelo od državnega tožilstva 28 ovadb, ki jrlh je vložila ljubljanska policija proti gostilničarjem zaradi prestopkov členov 6. in 8. zakona o pobijanju draginje, ker so ali prodajali jestvme in pijačo po pretiliranlh cenah ali pa niso imeli v lokalih predpisanih cenikov. n— Nezgoda na cesti. Posestnik France Zor iz Koaarij je včeraj okro? 9.30 donol-dne vozil z enovprežnim vozom 00 Blei-vve.sovi cest'. Zorov konj, ki je zelo nlaš-Ijiv, se je ustrašil Topotanja električnih kompresorjev, s katerimi preiskujejo teren na Bleuvveisovi cesti, in je poskočil. Potegnil je za seboj tudi Zora, ki je padel pod voz in se hu.lo poškodoval. Poleg tega se je pri vozu zlomila sora in je po nesrečen i gospodar koma j mogel na d a ijevot, -v«* U— Zopet napad z nožem. Ko se je 20-letnl delavce Avgust Brankovi«; predsi-nočaiim okrog 22 vračal iz šiške domov proti Grubarje.vemu nabrežju, sta ga v bližini gorenjskega kolodvora nenadoma napadla, dva neznana moška. Prvi je pri stopil k njemu z besedami: ?Ta je prav;!* In že mu je zasadil nož v hrbet. Branko vič je pobegnil. Da je ranjen, je vedel še le na nadaljnji poti. ko je začutil Kri. Na Sv. Jakoba trgu se je zgrudil in so a;a morali prepeljati v splošno bolnico. Sinova napadalca zasleduje rolicija. u— Mestna ljudska kopel bo zaradi nujnih popravil od 15. t. m. do nadalnjega zaprta. Zopotna otvoritev se bo naznanila v časopisih. I Iz Celja e— Prijava ustanov. Celjsko mestno na-čelstvo poziva ustanovne uprave v mestu J Celju, da zanesljivo do 20. t. m. prijavijo mestnemu načelstvu svoje ustanove, če niso prijave že svojeeasno predložili banski upravi v Liubijani. S prijivo ie obenem treba prediožiti tudi prepis ustanovne listine. Nabožnih ustanov, katerih namen obstoji v .službi božji in sploh v verskem udejstvovanju, ni treba prijaviti, pač pa se morajo prijaviti vse ostale cerkvene ustanove. e— Kolo lugoslovensklb sester v Celju priredi tudi letos štiri počitniške kolonije ob morju v Bak?rcu. ki bodo trajale: prva od 7. do 28. junija .druga od 28. junija do 19 julija, tretja od 19. julija do 9. avgusta in četrta od 9. avgusta do 31. avgusta. Za vsakega otroka stane tritedenska popolna oskrba z vožnjo vred 600 Din. Kolikor dopušča prostor, se snreiemajo tudi odrasli ki plačajo za popolno oskrbo s prenočiščem v dvorani dnevno po 28 Din. v sob? s petimi posteljami pa po 30 Din. Prijave spreiema ob ponedeljkih od 15. do 16. v II nadstropin mehanske šole blaeaimčarka društva gdč, Marija Kernova. Pri prijavi SAMO ŠE DANES ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri film za zaljubljena srca Harry Liedtke Zdravnik za ljubezen Zvočni klsio IDEAL ie treba položiti 100 Dm, ki se potem všte-lejo pri skupnem obračunu. Pri pismenih vprašanjih priložite znamke za odgovor. Prošnje za znižano ali brezplačno oskrbnino dece je vložiti najpozneje do 16. maja. Pr; tem pridejo v poštev le Celjani, ki bi sicer ne mogli oskrbeti svojim otrokom letovanja na morju. Za kritje zadnjega obroka za p!ačil-o doma v Bakarcu priredi Kolo tudi letos 5. maja svojo tombolo, za katero se naprošajo zlasti tukajšnji prido-b tniki za čim večje prispevke. Darovi nai se pošljejo naravnost na celjsko Kolo. e— Z ljudskega vseučilišča. V ponedeljek 15. t m. ob 20. bo predaval na meščanski šoli v Vodnikovi ulici univ prof. dr. Hadži iz Ljubljane o življenju v naših jamah Predavatelj nas bo ob spremljeva-nju s skioptlčnimi slikami volil po naš:n jamah. Občinstvo vabimo, da se lepega predavanja udeleži v čim večjem številu. e— šoferski izpiti. V ponedeljek 22. t. m. cb S zjutraj bodo v Celju izpiti za mo tor.ne vozače. Prošnje za izpite je treba vložiti do 20. t. m. pri pred stoj nlštvu mestne policije. e— Obrtna zadruga čevljarjev v Ce'ju bo imela re lnl občni z!wr v nedeljo 21. t. m. ob 8 zjutraj v hotelu j.Pošii.r. — Odbor a— Mladina! \T nedeljo ob 10. bo predaval v Narodnem domu g. Mrzel o Srečka Kosovelu. e— Dve nesreči. 44 letnega Žagarja Franca Sojča iz Zg. Zreč pri Konjicah je zgrabil transmiisijski jermen ln mu vrgel desno roko v komolcu iz sklepa. _ 7S letni posestnik Franc Rojnlk Lz Sp. Gorč pri Braslovčah si je pri padcu občutno poškodoval levo kolono. 4 e— Smetišče okrog cerkve sv. .Maksimilijana. Že nekaj mesecev dovažajo vozniki polne vozove smeti in najrazličnejših odpadkov ra travnik ob Mariborski cesti pred cerkvijo sv. Maksimilijana. Na tujce številni kupi nesnage gotovo ne morejo napraviti najboljšega vtisa. Zanimivo je, da je na niže ležečem travniku za cerkvijo proti savinski progi postavljena nova deščica. na kateri je opozorilo, da je poJ strogo kaznijo prepovedano tamkaj odlagati smeti. Deščica bi pač beli spadala na prostor pred cerkvijo. e— Mestni kino bo predvajal drevi oh po! 21. reprizo filmske veseloigro »Lažni ield maršal.« a— Ljudska univerza v Mariboru. Danes ob S zvečer bo predaval g. dr. Vari. s peci j ali st za pljučne bolezni, o pljučnih boleznih mladostnikov in oirap,;h na podlagi poučnega filma. Razpravljal bo o tei naši najhujši bolezni pred vsem s stališča moderne preventivne medicine: tubt-rm-loza žlez, individualna dispozicija, nevarnost otroški/i bolezni, važnost otroških okrevališč velika važnost počitniških kolonij, zdrave in i vpliv morskega in pianlnsko-ga zraka in solnčenja na tuberkulozne bol-n;;ke. G. dr. Vdrl vodi sedaj p roti tuberkuloz ni dispanzer v Mariboru. Deloval ?>a je. poprej sedem let v sanatorija Topolšica ia pa kot šef drž. okrevališča na Fru«k; gori. a— Diplomski frpit je napravila te dni na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Marobirčanka gdčna Sabina Sončeva. _ Iskreno čestitamo; — Mariborski doferovoljci prirede r soboto 13. t. m. ob >49. zvečer povodom sv ojesa občnega zbora v gornjih prostorih hotela Orel družabni veečr. Prireditev' bo intimnega značaja i3 so vsi, ki simnat.iziiajo z našim; borci, dobro došli. Saj vstopnine ni, oziroma je samo, če se boš sam obdačii :.n žrtvoval prostovoljno kake pare. za spomenik padlim dcbrovol;-eem. Tudi obleka je čromenadna. Spore i bo zelo pester in lep. Polog orkestralnih točk orkestra prof. g- Karola Paaoria bc-rao čuli lepe solespeve našega pevca do-brovoidca An t. Faganeilja. v ospredju zanimanja bo nagovor v borbah oslepelega predsednih-a saveza ratnih dobiovoijaca, rez. peš podpolkovnika dr. Lujo Lovrič«, ti bo v spremstvu nar. poslanca dr. Pivka pos< bej za to priliko pripotoval v Maribor. O pomenu debrovoljskega pokreta pa bo govoril piof. dr. E. Tur,k iz LJubljane. n— Volilni imeniki potrjeni. V sm;s'u določb zakona o volilnih imenikih razglaša mestno županstvo, da je STe-,i;o sodišče v Mariboru potrdilo sta ji e vol in« imenrise za mestno občino mariborsko. "M danes naprej pa do 15 dni po razgijsu ukaza kakia volitev sme vsakdo volilne imenike pregledati, prepisati, razgKs'ti .11 natisnili ter bodisi zas£ ali bodisi krogla hudo poškodovala levico v za. pfeptjii J Iz Ptuia j— Drevi bo igrat v dvorani Glasbene Matice zagreošKi kavirski viraiož g. Peter Dum:č;č. i^krbimo. da bo d<»r.:ači umetnik igral pred pomo dvorano. j— Sokol naznanja, da uprizori sokt^-ska četa pri Sv. Urbana v nedeljo 14. t. m. ob po' 16 v gostilni pri Bračiou v Rogoz-nici zabavno Komedijo »Scmnpolo« v reži-n br. Majcena. Ptujčane vabimo k tej prireditvi. da nagradijo s tem trud naših Sokolov ki v hudih razmerah bijejo boj na dežeH_ za sokolsko idejo. Iz Šoštanja š— Krajevni odbor Rdečega križa vč.bi članstvo in Rdečemu križu naklonjeno občinstvo na občni zbor. ki bo v soboto 13. t. m. ob 20. v salonu Mravljakove gostilne. Pridite! GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Petek, 12.: Hlapci. Igra srednješolska organizacija vžari na drž. klasični gimnaziji. Izven. Sobota, 13.: Vzrok. B Nedelja, 14,. Ob 15 Jurček. Izven. Znižane cene. Mlad nska predstava. — Ob 20 Dve nevesti. Izven. Znižane cene. roncieljek, 15.: Revna ko cerkvena miš. E. Ul BLJANMiA OPERA Začetek ob 20. P>?'ek, 12.: Trije mušketirji. C. Sobota, 13.: Carmen Red E. Gostuje ga. An- čic;: M trovič iz Zagreba Nedelja, 14.: Ob 15. Dežela smehljaja. Izven Znižane cene.__Ob 20. Fcsca. Gostme Marij Šimenc. Izven. Znižane cene Po-edel.jek, 15.: Zaprto. * Ljuldjan-ka drama. V so V; to 13. t. m. i« repnza drame > Vzrok«, in sicer za red B. Pro-dava 75-letnice Bernarda Shavva v Narodnem gl«Ml:d'šni. V sredo 17. t. m. bo Narodno gledališče proslav io 75-letnico najznamenitejšega današnjega pisatelja Bernarda Shawa. in sicer z vpiizoritvijo njegove komedije iZdravnlk na razpoljut. Bernard Sha\v je danes aklualuejši in popularnetši kot kedaj. Osupij va vsestranost tega velikega umetnika, socialnega in moralnega reformatorja se kaže z vso silo tudi v tem njegovem najučitikoviteišem delu -Zdravnik na razpotju , ki pride letos sp!Mi prvič na slovenski oder. Svetovna krit šteje Shawa med največje predstavnike današnjega človeštva. stavi jajoč ga po etičnem m socialnem pomenu poleg Romaina Rollandn, I. Haupt-r.i.inna, Masaryka in drugih največjih duh-»-vitih osebnosti Evrope. Upajmo. da bo tud ljubljanska avnost dokazala s svojim obiskom živo zanimanje za velikega borca »n iskatelja resnice. — Prevod ie napravil Oton Zupančič, rež jo ima Ciril Debevec. Ljubljanska opera. Opereta *Trije mušketirji se ponovi v opemem gledališču dan^s v< red C. V soboto 13. t. m. gostuje v no slov. ni vlogi opere Carmen r ga. Ančica Mitrovi-i-eva, bivša članica ljubljanske opere, sedaj J'-lan cn zagrebškega gledališča, ki pa le v poslednjih sezonah z velikimi uspehi delovala v Nemčiji. Vlogo 'Carmen« v moderni ,re>. i i i je kreirala lansko leto v Darmstadtu in ee|oki.'pn.-i stroga nemška krit ka je izjavila j je gospa Mitrovičeva ena najboljših »Car-mer. daleč naokoli. Za časa njenega sodelovanja v naši oj>eri se ie tudi naši gledališki pnbiiki zredne priljubila in prepričani sino. da bo naše občinstvo toplo {»zdravilu njen zopet ni nastop na naših deskah. Poleg ge. Mitrovičeve nastopijo v glavnih vlogah »e gdč. Mezetova ter gg. Ivič in Pr možic. Opero iitji.koiičani izvrstno zabavno burko v dejan.> h s pevsko predigro: >Sede:n njegovih grehov« (Rdeča krpa). Ta burka, k; em jo spisala Julij Horst i'. Wolfgang Peliaczek, je letošnji jšlager« šentja-keo-s eega odra in bo nedvomno zabavala i nstvo v isti meri, kakor pred leti burka i'r'.-1 poroko« ali »Svetnik«. Polna je komičnih situacij, da občinstvo ne bo priš o :z smeha, ko bo spremljalo ubogega svet-n ka Bae.imeivrja. zagr.zenega sovražnika 'ž^nsk, ki pada iz zadrege v zadrego. Mož s-5 je zaljubil v Otilijo. lepo tovarnarje o s nrr»go Pobriše jo z-a njo v letovišč-' \Veisenbaeh in se izdaja tn za njen« -'a Toožn. tovarnarja Sesvalda. Pa tudi Ot:,i-j.s mož Rric ne more »trpeti doma br:-z žf n:ce Kako pa se začudi, ko naleti na ubogega svetnika Baehmaierja. Iz je£u:k 1'iehmč- fr Sledi ee-i vr»u konusih za-Ubogi svetnih si nakoplje e-?i kup ovadb. dokler pod pezo svoj:h grehov ae pobesme Na svojem novem službenem me-stn pa mor-, v-c.liti preiskavo proti si meni u sebi zaradi de.Mktov. Ki jih je \>" •/n kri vil kot lažni Sewa!d K burki je pri ^ >d.' ' Danilo Bučar maj.mo predigro i«» io opremil s primerno muziko V.ogo IJachma-erja .gra priznani komik odra g Lavrič Vlogo zaneljlvke Otilije pa igra pril:nbIjma prvakinja odra gdč Ervina AVrischerjeva. ki nastopi po presledku i 'et zopet v nov; vlogi Za smeh in zabavo skrbita še gdč Gorjnpova v vlog' Vvše snbrete in g. Moser v vlogi prof. Poder-Večje vloge igrajo še P -f-eva n gg. Skorlj, Karu«. Hanžič, Knkman, Knne 'n Petrovčič. Ostale vloge so v rokah P.nearjeve in Ke^čakove ter Koms.na, N > vaka, Tavčarja m Za'aznlka Pevsko pr-d icro bost aizvajala Danilo Bučar n rr>e Sin' zbor Režijo vodi g. Petrovčič. K^r v!ada za nredstavo veliko zan^rr> i.nje, f: občinstvo nabavi vstonn;ce / predpr> daj i v trgovini Karničnikovi n? Star?-i trgu. Mariborsko gledali Začetek ob 20 petek. 12.: Zaprto Sobota, 13.: ob 20 »Radikal"-vanje g. Josipa Daneša. Gost o- O os to vanje g. Josipa Daneša v »Radikalni kuri«. Po daljšem presledku bo zopet nastopi! na mariborskem odru bivši član našega gledališča, pr ljubljeni komik g. Josip Danes, sedaj član liublianskega gledališča. Gostoval bo v zabavni Doboviškovi burki ? petjem »Radikalna kura« kot Boinbek, katerega uloga mu ie poleg >Šveika« prinesla največ popidanvviti Torei gostevanie, ki ga bo mariborska publika gotovo vesela! Iz Trboveli t— Plenarna občinska SeJa bo v soboto ob 16. t— Smučarski odsek SPD priredi v nedeljo 14. t m. smučarsko propagandno telimo. V petek ob 19 6estanek vseh sm-učarjev v gostilni Forte. t— Članom Sokola. Oni član!, ki se nameravajo udeležiti vsesokoickega zieta v Pragi nai se oglasijo do 20. L tn. pri tajniku br Plavšaku Robertu mL kjer bodo dobil potrebna pojasnila in navodila Kdor se ne bi zgladi se zeta ne more udeležiti. t— Popravek. Predavanje v Sokolskcm domu bo v soboto 13. t. m. in nč Us. Gospodarstvo Pred ureditvijo izvoza lesa Beograd, 10. februarja. Po priprarvah za ureoitev uvoza ie»a it. dravsKe oanovine, ki jm je vodka Osrednja seivuja iesnin trgovcev pri Zvez, tr-govtjciib gremijev v Ljubljani, se je pn ministrstvu za trgovino .n industrijo in pn Z, a v udu za p-^peše vanje zunanje trgo vine predstavi,a 4. t m. deputaciia Osred nje s.t. cije lesnih trgovcev, ki jo je vodil načeiniii sekoi:e g. inž. Joško Koti. Deputacij« je v »mislu skispov ki jih je napravil osrednji odbor seKciie, pred iožiia mmistru za trgovino in industrijo g. dr. Albertu kramerju, nadalje pomoč n.icu ministra za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču ter ravnatelju Zavoda za (►ospeševanje z-uuau.je trgovine g. dr. Jurju Tomčiču spomenico, v kateri je podrobno raziožila katastrofalno stanje te naše gospodarske stroke, ki spada med najvaz a o j še. Spomenica omenja, da jc katastrofalno stanje ki grozi uničiti lesni vzvoz in s tem v^žno postavko v naši zunanji trgovmi, pcstaviio mnogo problemov ki odločno za htevejo temeljite remeuure v naši lesno. izvozni poetiki. V času visoke konjunkture so se v mnogih o&irih zanemarja la načela solidne. reeme in smotrent izvozne trgovine. Nezdravo ra mu rje, ki ga je pri-ruirila popolna prostost lesne trg(./vi.i<- v ohrtno-pravnem oziru. nerceina konkurenca, težkoče na inozemskih tržiščih itd eo prinesle naši reeim m so idm 'esm trgovini in s tun našemu narodnemu gospodarstvu vec stom irijonsko škodo. V/.Ri-lii -eg«u ne-agodnega stanja pa leže v gtavnem v ne enotnem nastopanju, nemformirai-ost: it» nepoznavanju zunanjih tržišč, preuvseip pa tudi v popolni neorganiziranosti podjetij Sitvvenska ie.sna trgovina o-J nosno lndu-•itrK.a, ki občuti tezke udarce zaradi len nezdravih prilik v notranjosti tn vso težo zapu«favloanja naših proizvodov, se je za to strdkovno združiia v okviru lega.indi urganizactj. Ia strokovna orgu.n-tzac.ija slovenske ic«ne trgov.ne in ui-^ustru^. ki je v svrho ureditve razmer pri izvozu lesa iclružiu vse slovensko ,-esiio gospodarstvu, zeli, da bi ae poapr.e njene težni«. k' (larukuje nujna potreba po iz;Poi..tounju danjega kritičnega položaja. Te težnje j>a so osredotočene v želji p« zakoniti ureditvi izvoza L zJvousto ureditvijo izvoza iesa in s pomočjo organizacije nočeta tesna trgovina in industrija doseči emejitev razširjenega prekupčevanja iu> šuSmarotva v aesni stiv-k;. Ti ukrupt naj pripomorejo do kvalHa-tivuega napredka našiti izvoznih lesauh proizvodov in do zaščite nasproti možem iktni odjemaiceni. ki na ud^ateriii .et»nsii tržiščin do skrajnosti izkoriščajo neorganiziranost lesnih izvoznikov. Od zakonite zaščite izvoza lesa m organizacije pa icts_ na trgovina tudi pričakuje da sc bo z ureditvijo prodaj niti prili«. z zbolj^njem kvalitete in z dvigom solidnosti o^ačil naš izvoz v korist vsega narodnega gospeda*- StVii Dcpu-taci-ja je na^ia {>upolno razumeva nje m uvidevnost za nujne p^treDe tesma otroke. G. aimister zy trgamo in industrijo dr. Albert Kraiaer, Kakor tudi po-moenik ministra g. Ivan Mohorsč in dirJ.%-«»r taviMa za pos.iesevanje zunanje t-go-vme g- dr. '1'omic.c to deputaci-ji ooljubsli, da se bo to za ie»no gv-poaa»^£vo iz.eu-ao važno vprasan..e v najkrajšem času ure-uiio po leznjaa organizacije, ce ne v okviru sejanjih zaKonov ,pa z novim zagonom o izvozu lesa. L>sob;to zanimanje za težnje, kt jih je predložna doputaeija je pokazaJ tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. uspeh akcije se mnogo prizadeva tudi uu-roani pubiunec g. t1 ran Panernik. smerno torej upati, da do smotreno in vzajemno deio v naših gremijaniish lednih qjah tu v Osrednji sekciji lesnih trgovcev rodilo uspene, ki bodo v prid vsemu našemu tesnemu gospodarstvu Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu od 8. t. m se stanje Narodne banke v prvi četrtini tetmi-aria na zna.neje spremenilo. Devizne rezerve so se zmanjšale za 29 na 259 min. jo-nov l>n, dočim se je podlaga v zlatu in v valutah povečala za 0.7 milčjona Din Povečanje za 0.7 milijona Din je zabeležiti tudi pri devizah, ki se ne všteielo v podlago. Posojila, k-i so od početka leta stalno nazadovaia, so se v prvi četrt.ni februar ja neznatno dvignila, in sicer za 1.3 trub-jona Din. Pni tem se je menični portfelj povočai za 7_5 mil j ona Din, lom bar dna posojila pa so sc zmanjšala za 6.1 milijona Din. Vrhu tega opažamo med aktrvaira povečanje začasnega avansa glavne državne blagajne za 51 na 431 milijonov Din Obtok bankovcev kaže le neznatno povv-čanje, in sicer za 43 na 4990 milijonov Di-u Povečanje obtoka bi bilo glede na zmanjšanje obveznosti na pokaz precej večje, če se ne bi »stočasno povečale obveznosti z rokom za 72 na 9S0 milijonov Dm To povečanje obveznosti z rokont je nastalo, ker so se tudi v prvi četrtmi februarja denarni zavodi v večjii meri posluž-ili ugodnosti nakupa blagajniških bonov Narodne banke, ki nos.jo 4 do 6 odstotne obresti Ker so privatne žirovne vloge pri Narodn.: banki skoro v enaki men nazadovale, kakor se povečale obveznosti z rokom, zato lahko sklepamo, da so denarni zavodu s »red s-tvi. ki so jih imeli na žirovnih računih pri Narodni banki, kup.b blagajniške Loim-Narodne banke. Sianjc na dan 8. t. m. je Pito naslednic v milijonih Din; v oklepajih razlike naspro ti stanju od 31. januarja): aktiva: podlaga 2020.4 (— 28.4), od tega v zlatu 1759.1 (4 0.2), v valutah 2.7 (-1- 0.3). v devizah 238.7 (— 29-2); posojila na menice 1946 6 (-4- 7 5) iombard 270 6 (— 6.1); začasna avans glavne državne blagajne 431.0 (4- 51.0); pasiva: obtok bankovcev 4990.2 (4. 45.4); ob vezmosfci na pokaz 604.6 (— 94.2). od tegii nasproti državi 39 9 (— 16.2), po žwov račun h 516.6 (— 65.7). po raznih računih (državna gospodarska podjetja) 48.1 (— 123): obveznosti z rokom 979.9 (4. 72.3) Raz merie kritja se zaradi nazadovanja skupnt vsote bankovcev in obveznosti z rokom ci znatneje spremenilo. Kritje v samem zlatu se je poveča/o od 31.1 odst na 31.4 odst., kritje v zlatu in devizah pa je za malenkost nazadovalo od 36.3 odst. na 36.1 odst = Nadaljnje naraščanje iasolvene. Po podatkih, ki jih je pravkar objavila splošna državna statistika o številu konkurzov in poravnalnih postopanj v januarju, smo imeli v tem mesecu nič nianj kakor 185 insol renr nasproti 173 v decembru. 156 v novembru. 118 v oktobru in 114 v septembru. t»te Tilo insolvenc torei nadalje narašča. V letošnjem januarju smo imeli š« enkrat toh ko insolvenr kakor lani v januarju (90) tn trikrat toliko kakor v januarju 1929 (63). Od skupnega števila v januarju zabeleženih insolvenc jih odpade 74 na konkurze (lam v januarju 35) in i 11 na prisilne poravnave, lani <55). Na posamezne banovine se januarske insolvence razdelijo takole na konkurze m poravnave (v oklepajih odgovarjajoči podatki za januar preteklega leta): dravska banovina 10 + 17 (5 + 7), savska 8 + 32 (4 + 13), dunavska 15 + 26 (12 + 20). vardarska 12 + 1 (3 + 0), vrbaska 1 -f y (0 + 0), drinska 8 + 7 (3 + 6), zetska 2 + 4 (2 t 1), mora veka 8 + 1(4 + 1). primorska 7 + 7 (0 + 0) in področje Beograda 3 -f 7 (2 i- 1) V dra-ski banovini smo imeli torej v januarju vsega 27 insolvenc nasproti 12 r preteklem ianuaria. = TežKoče pri izvajanju avstrijskih klirinških pogodu. V avstrijskih gospodarsk.h krogih prihaja vedno bolj do izraza nezadovoljstvo zaradi uvedoe deviznih khrin-gov s sosednimi državami. Ker so avstrijske obveznosti za uvoženo blago večinoma večje nego obveznosti uvoznikov drugih pogodbenih držav, zato tudi vplačila pri avstrijski Narodni banki znatno presegajo vplačila pri novčaničmh bankah onih držav, s katerimi so v veljavi take pogodbe. V Avstriji je bilo v okviru klirinške pogodbe z našo državo vplačanih že okrog 2 milijona šilingov (16 milijonov Din), v Jugoslaviji pa baje komaj okrog 600.000 Din. Ker pa dobivajo jugoslovenski izvozniki protivrednost v Avstriji izvršenih vplačil le iz sredstev, ki prihajajo od vplačil jugoslovenskih uvoznikov, zato bodo morali naši izvozniki predvidoma čakati aa denar dalj časa. Pri naših izvoznikih se je že udomačilo, da zahtevajo cd avstrijskih uvoznikov pristanek na primerne obresti (12 %) za čas, dokler bodo morali čakati na denar, ali pa zahtevajo, kakor n. pr. pri koruzi, ki se izvaža v Avstrijo, k dnevni ceni 10% p ribi tek. Avstrijski uvozniki se pritožujejo, da morajo na eni strani pristajati na obresti ali na višje ccne, na drugi strani pa jim denar brezplodno leži pri avstrijski Narodni banki. Enak položaj je nastal v izvajanju klirinške pogodbe z Italijo, v Švici pa znašajo vplačila v kli-ringu komaj eno petdeselino avstrijskih vplačil. = Carinski dohodki. Med vsemi držaimi-mi davčnim' dohodki so zaradi gospodarske krize odnosno zaradi občutnega nazadovanja uvoza najbolj nazadovali carinski do-hodk . V decembru so znašali 79.0 milijona Din nnspioti 100.3 milijona Din v decembru 193i). V 9 mesecih tekočega proračunskega leta (april - december 1931) so znašali carinski dohodki 850.2 milijona D n nasproti 1141.0 milijona Din v odgovarjaj.> čem razdobju zadnjega proračunskega leta. Nazadovanje znaša torej 284,8 milijona Duj ali 25 */«. — Krediti za nabavo semen. Z odlokom kmetijsKega ministra je iz državnega kmetijskega zaklada določeno 1.400.0^0 Lin za nabavo semen jarih posevkov, ki se imajo razdeliti kmetovalcem tako, da država aa kmetovalcem 35% semen zastonj, doc m mora kmetovalec ostalih 65% vrniti v enem letu iz pridelka. Od skupnega zneska dobi kraljevska banska uprava dravske banovine v ta namen 140X00 Din. Banska uprava mora tretjino razpoložljivih sredstev porabit za nakup semena krmilnih rastlin in dve tretjini za nakup semen lanu, konoplje, krompirja, ovsa, pivovarskega ječmena, koruze in ajde. Semena se bodo razdelila pre ko sreskih kmetijskih referentov predvsem skrbnim kmetovalcem, zlasti onim, ki so bili oškodovani od toče. = Izvoz živine preko Boh. Bistrite. Ministrstvo za kmetijstvo je v sporazumu z itaii-tanskimi oblastni reguliralo promet z živino iz naše države v Italijo preko obmejnih pt> staj Boh. Bistrica - Podbrdo (Piedicollc). Po tem sporazumu je mogoče izvažati živino preko teh dveh obtnein h postaj samo enkrat na teden, in sicer v četrtek. Interesenti so dolžni 24 ur prej prijavili pošiljko živine italijanski car narnici v Podbrdu. O tem sik»-razumu je kmetijsko ministrstvo obvestilo obmejne veterinarske postaje in generalno direkcijo železnic. = Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Gradbena družba I Slavec & Cg, družba z o. z. v Kranju (osnovna glavnica 240 tisoč dinarjev; poslovodje: Jos. Slavec, stavben k, Kranj in Mil. Robežnik, zasebnik, Vič pri Ljubljani). — Polak Jurij in dru-govi, strojno mizarstvo, družba z o. z., Kranj (glavnica 130.000 Din; poslovodje: Al. Pogačnik, mizar. Kranj in Jurij Polak, m -zar, Stražišče). — Jugostroj, družba z o. 7.., Ljubljana (zastopstvo inozemskih strojnih tvornic; glavnica 13.000 Din; poslovodje: inž. Kurt Iloffmann, Vaduz. Lecbtenstein, inž. Dietz Hengerer, Ljubljana in inž. Egon Gal-lasch. Ljubljana). — Weiser & Cie., družba z o. z. Ljubiiana (založba, prodaje in razpošiljanje knjig; glavnica 30.C00 Din; pošlo vodje: VVeiser Leo, knjigotržec, Dunaj VII., Ver ena Peganova. zasebnea. Ljubljana). — »Šuma«, družba z o z. Sušilnica in veletrgovina šumskih semen ter šumska industrija. Ljubljana (glavnica 30.000 Din; poslovodja-dr. Fr. Jenko, trgovec v Ljubljani. — »Trt-glav<, tovarna kisa. družba z o. z.. Na Klancu pri Kranju (osnovna glavn ca 40.000 Din: posle vodje: Emerik Eržen, zasebnik. Kranj. Iv. Strniša, sodarski mojster. Zg. Pirniče. p Medvode). — Arh Ivan, trgovina z lesom. Boh. Cešnjica. — Anton Skok. glavni za stop nik tvrdke Gallic:i Villeneuve. La Garenne pri Par zu. — Boris Samsa, trgovina z leseni, Gradec pri Litiji. — Ivan Bogataj, trgovina z električnimi aparati in koncesijon: ;«ne elektretelin čuo Dodjetie. Ljubljana. — Prane Demšar, trgovina z lesom in izdelu vanje ter prodaja škrilja. = V likvidacijo «ta stopili: jDepac, parna pekarna v Ljubljani, r 7. z o. z. in Save?, agrarnih zajeduic v Alar bora, r. z. z o. z — tddruzni register V zadiužni register so so vpisale nastopne zadruge: Bleiska sanacijska zadruga na Bledu. r. z. z o. z.; s Dom učiteljic«, r. z. z o z. v Ljubljani; Kreditna zadruga za prvskrbo stanovanj, r. z. z o. z. v Ljubljani; Mizarska zadruga v Ljub!'««*, r z z o. z. Ljubljana. Trnovo; Mlinarska zad.ru.ga v Ljubljan.. r z. z o. z.. Ljubljana; Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev iu upokojencev dravske banovine v Ljubljani, r z. z o. z.; Vzajemna perutninarska zadruga v Ljubljani. r. z. z. o. z.; Zadruga za rejo žival: plemenite kožuhovine v Ljubljani, r. z. z o z.; Kmetijska strojna zadruga v R-?t°-čah pri ŠKofji Loki, r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga v S^avodnm nad §kof;o '»oko. r z. z o. z.; Prva radnička pek ar a kao zadruga s. o. j. v Zagrebu, podružnica v Ljub "a ni = Dobave. Direkciia državnega nidnika Kakanj sprejema do 18 t. m ponudbe glede dobave lesa. 200 kg pisanih cuni za čiščenje strojev. 1 mlinskega kamna vijakov in raznega orodja. Dne 2 marca ?e bo vršila pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Be-vgradu ofertna Pe taciia glede dobave 50.000 konndov n>o'voza. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za 101.) Borze 11 februarja. Na ljub;japski bfJrzi »e deviza London danes ponovno nekoliko popustila, deloma r>n ie nazadovala tudi deviza Bruseli. ponovni sta se okrep'li deviri Berlin in Praga. Na tržišču valut 50 nudili avstrijske šilinge »1 790 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Voin-t Skoda danes za malenkost nazadovala in se ie trgovala za kaso po 249 m 250. za februar r-o 245 in za marc no 24S. 24f> in 245 (beograjski tečaii so b li nekoliko višji). Nekaj prometa je bilo tndi v doarskih papirjih, in «icer v 7% Blairovem posojilu po 47 iu 46 50. v 8% Blairovem no-ojilu no 55 n v 7% Seligmannovem posojilu po 46 in 48 hO Devize Ljubljana. Amsterdam 22C6.29 — 2277.05, Berun 1331 06 — 13*2 76. Bruselj 7S3 19 do 7S7.13. Cur;h 109fi 15 _ 1101 G3 London 191 50- 193 10 Newyork 5595 73—5623 99. Pariz 221 14—222.26. Praga 166.32—16718 Trst 10_293 50 Zuarreb. Amsterdam 2266.29 —227705. P»-n-sel,i 78319—787.13. Lendon I91.50-I9s.l0. Milan 291.10 — 293.50, Nevvvork kabel 5617 73—5645.90. Ne\work ček 5595.73 do 56'.'3.99, Pariz 22114-222.26 Praga 166.32 do 167.18. Cur h U.96.15—1101 65. Curih. Be igra d 9.05 Pariz. 20.1750, London 17.52. Neuyork 51250 Bruselj 71.45. Milan 26 5750 Madrid 4025 Amsterdam 203..c5. Berlin 121.70. Stocxholm 98 5n. Oslo 95.25. Kobenh3V!i 96"-0. -kifiia 3.71. Praga 15.175'j. Varšava 57.45. Bukarešta 3 05. Efekti Zagreb. Državne vrednote* Vojna škoia 249—250. za februar 245—248. za marc 244 do 248. 4-odst agrarne obveznice 28—32. o-odst. begluške obveznice 40 -42. 7-odst Biair 46.50-47, 8-odst Blair 54-55. 7-o^dsi Drž hip. banka 48.50—49 Beograd. Vojna škod 252.50. 250. 251 zaključek. za februar 246. 24« zaklj.. 7-odr^t-investiciisko 58.50 zaklj.. 4-odst agrarne 3l blago.. 6-odst begiuške 43. 42. 41 zakli.. 7 odstotni Bla r 46 — 47 5). 7% Drž. hipotek, banka 49.50 49.75 zaklj.. Narodna banka 5000 zaklj. Dunaj. Bankverein 1150, Eskomptegesell. 113. Dunav Sava - Jadran 13.51, Slaalse-senbahngesellschaft 17.90. Trbovlie 31.50 Aipine - Montan. 12.52. Sečerana 25.60. Blagovna tržišča ZI T« + Chi<-aj;o. 11 februarja. Zajetni tečnft* Pšenica: za marc 50, za maj 5S.75, za julij 59.875. za september 61; koruza; za marc 36.25. za ma; 39. za iulii 41, za september 42.50: oves: za mai 24.875; rž: za marc 41.8.0. 7.3 mai 45.125. -f AVinnipcg. 11. febniaria. Začetii tečni: Pšeni«'«: za mai 64. za julij 65 50 za oktober 07.7R5. -f Novosadska Masovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 36 vagonov Rž: baška 165 — 170 - Oves: baški sremski bana«ki 125 — 130 .lefn^n: baški in sremski 63 64 kg P.'o - 1H0. baikt in sremski pomladni 67'68 k5: »7« 190 _ 200 »8-- 122 50 - 127 50 -Otrobi: baški m iremsk- 85 _ 90. banatski 80 _ 85 Fižol: baški. sremski. beli. br*s vreče 180 - 1K5 -'- Budimpeštanska terminska borza (lt. t. m.). Tendenca mirra. promet omejen. — Pšenica: 7*\ marc 11.92 strank. Od zjutraj pa do opoidne je biila v ozki sobi pravcata gneča. Popisne pole pa so sprejem.al'i letos amo trlije uradniki. Popisni urad je dobil vrnjenih nad 21.000 pol davčnih zavezancev in efcoii 4000 izjav hišnih posestnikov. V popli-nth p^lah eo nekateri hoteli biti šaljivi. Tako je znan auadttneki slikar k rubrlti glede stanovanja pripomnil: »V Lastnem brlogu.« V rubriko, če ima nad 2500 Din mesečnih dohodkov, je sarkastično princa?: »Od kod?« Naposled je v rubriki, če je invalid in koliko odstoten, zapisal: »1501« lz popisnih pol pa odsev« tudi beda si- rot in staroupckojcnccv. Neka s-rota r"* drži vnem uradi. !:u jc copisa a, da pre-i-t-na državno miloščino in da je lani p.a-a,a 48 Din davka. Najhujše je bilo za najemnine in podna-jemnine. N^ITatori najcnimki so popisno polo sam-i prinesli na magistrat, ker 60 se branili izpolniti rubriko o letni najemnini Stanovan.-tski urad je zadnji čas zač I zbirati podatke o višini najemnin. Po c! "»-sedanjih informacijah je v Ljubljani pr-bliž-no V, hišnih posestnikov, ki zahtev .-jo za stanovanje naj<«nni-no ood ziaro pariteto že ves čas po vojni. Prejšnje i';r.uo eo spremenili le v dinarje. X ako je zt,-:i primer, da plačuje neka stranka za evn-robno stanovanje mesečno 40 D n. Druga četrtina hišnih posestnikov je drža'a seto pariteto; krone je pomnožila z 12. Dobra polovica hišnih posestnikov pa je šla nad zlato pariteto in proti tem ie naperjen oster boj. Popisni urad sedaj pre/eduje vrnj"re pole davčnih zavezancev po tekočih š.-'-vikab ki bo to delo traja'o dober mesne •dni. Po sor!lrani'u pol bo ve.5 mat-:rl:a! izročen mestni davoni upravi. I, tekat?a naveza SKJ De i vods.va tekme je že od j>j:iedeljka v Bohinjski Bistrioi, da vodi m nadzoruje zadnje priprave za sobotna in nedeljska tekmovanja nagega Sokolstva Tekmovalne proge za člane «1 članice so že določene in se zaznamujejo. Proga za člane bo dolga 18 km in bo vsak tretji kilometer v.dno označen; na polovici proge in na cilju bo okrepčevaKšče. Tekma v smuških likih bo nad kolodvorom nad vasjo Ravne. Za članice sta pripravljeni dve tekmovalni progi, ena na 10 km in druga na 6 km. Pri teh bo označen vsak drugi k lo-meter. Skakalnica na Poljah, kjer se bodo vršile skoki, je pripravljena in bo, kakor vse kaže, v idealnem stanju. Število tekmovalcev bo precejšnje. Do-zda.j se jih je prijavilo za tekmo na daljavo 18 km 3.5, za tekmo v smuških likih 22. za skoke 16 in za sestavljeno tekmo 12 čia-nov ter 3 članice za tekmo na daljavo 6 km Konkurenca bo torej huda, zlasti še, ker se bo pri teh tekmah tudi odločilo, kdo bo zastopal naše Sokolstvo na tekmi za prvenstvo Zveze slovanskega sokolstva v Strb-.skem Plesu. Kakor smo že poudarili, bo pa ta tekma važna tjd-i zato. ker sc bedo po uspehih, ki bodo na njej doseženi, tekmovalci ia tekmovalke razvrstile v razrede 00 nu-vem tekmovalnem redu. Najboljši tekmovalci in tekmovalke dobe diplome, in s cer pri tekmah na daljavo IS km. 10 km. 0 km in smaških likih razen prvega tudi vsi, kii so se pm-mučah na ciU vsaj v čas*«, ki je za 15 odst. slabši od zmagovalčevega časa. pri skokih in sestaviiem rekini pa poleg prvega tud. vsi, ki so s; priborili vsaj 85 odst. zmagovalčevih točk Uspehi tekmovanja se bodo razglasili v nedeljo ob 18. uri v Sokoi-skem domu v Bohnjski Bistrici, kjer bo tudd na razpolago okrepčilo. Poseben izletniški vlak bo vozil. Iz Ljubljane bo odšel v nedeljo ob 5.21 in pride v Bohinjsko Bistrico ob 837 Vračal sc bo iz .lohmjskt Bistrice ob 19.10 tn bo prišel v Llubijano ob 22.10 Vožnja bo polov ona. legitimacije ne bodo potrebne Najzanimivejša točka vsega sporeda bo za občinstvo ?eveda tekma v skokih, za katero se je Joslej »riglasilo 16 tekmovalcev Imena prijavljenih bratov, ki jih poznam >e iz župnih *ikem. so nam norok da bod« imeli gledalci pri tckin užitek. Pn skakal niči bo preskrbiiono za priarizek tn toplo "i iač«» Snežne razmere bodo zaradi snega ki le prav te dni nadel ;zvrvne in hhko nriča-kuiemo rfa d^^gii n.-'š' ♦ekmovilci v vseh tekmovaln h panogah prav lepe uspehe. Ker je ves svet okrog Bohini-ike Bistrice kakor ustvarjen za smučanje, se obftta občinstvu poleg drugega tu-cii nekai uric užitka na beli ode i i. Spored smučarskih tekem saveza Sokola kraljevine Jugo^.avije v Boh.njski Bistrici 13. in 14. t. m.: V soboto 13. tega meseca: ob 14. tekma članov na daljav« IS km, nastopno mesto v Bob. Bistrici pri gostilni »Bec«, cilj pri Sokolsk ni domu. V nedeljo 14. t. m.: ob 8. tekma dame n.i daljavo 6 in 10 km, nastopno mesto in cilj v Boh. Bistrici pred občir.-dcim domom; ob 9. tekma članov v smuških likih (s'a-k;oa) na 3 km, nastopno mesto nad va->j'> R»v?ne; ob 14. tekma članov v tl.;akih na skakalnici na Poljih. Izvleček Iz programov Petek, 12. februarja LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salon-ki kvintet_ — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. _ 19.S0: Prenos produkc je glasbene akademije z Dunaja. — 20.20: Prenos iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. . Sobota. 13. februarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 17: Mladinska ura. — 18: Zuniberaški uskoki. — 1S.S0: Človek in stroj. — 19: Angleščina. — 19.50: Mladinska šolska organizacija. — 20: Klavirski koncert ge Šnialt - Švajgerjeve. — 20.45: Samospevi gdč. Kosovinc. — 21.15: Citre s spremijevanjem kitare. — 22: Na-poved časa iti jioročila. — 2'i.l5: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio-orkesfer. __ 17: Popoldanski koncert. — 20: Celc-koncert. — 20.40: Veseloigra. — 21.10. Mešan j> rog ram. __ 22.40: Poročila. - 23: Jazz. — ZAGREB 12.80: Plošče. - 17.30: Lahka godba. --20.80:Tamburaški zbor. — PKAGA 10.10: Koncert z Brna. _ 20: Monstte-kabaret. — 22.45: Mešan piograin. _ BitNO 16.10: Orkester. — 20: Ves program iz prage. — VARŠAVA 17 35- Koncert mladih talentov. - 18.30: Mladinski koncert. — 20.15: Lahki glasba. - 22.10: Chopinove klavirske skladbe _ 22.50 Godba za ples. - DUNAJ 11.30: Orkester - 15.50: Plošče. _ 17: Vojaška godba _ 20.05: Lahka godba orkestra — 21.20 Komorna glasba. - 22.40: Ciganska godba iz Budimpešte. — BERUN 20.30: Kabaretni prognm. _ K5NIGSBERG t6.15: Popoldanski koncert — 20-0: Pren^ vsega nrograma iz Berlina. — MCHLACKEJ? 16.50: Koncert orkestra n solistov. — 19.45: Mešan program. — 20 3d: Prenos kabar^ln-1-gg:'fts na to da bo prišel tudi ta izum preko meja, denar pa čez mejo v tuje žepe. Je pač usoda kranjskega Janeza, da je že v naprej bedak, če ka, zine po lastni glavi —! Rudolf Puc. »Pokopališče iznajdb« V Moskvi imajo posebno pisarno za iznajdbe. Eden in dvajset uradnikov te ustanove se je moralo nedavno zagovarjati pred sodiščem zaradi »zatiranja izumov«. Izkazalo se je namreč, da so uradniki, na-mestu da bi pospeševali izkoriščanje izumov, zadrževali in skrivali predložene načrte. V zadnjih 12 letih je bil predložen za raške železnice 6801 načrt, a samo 46 izumov so ruske železnice izkoristile. In ša teh 46 izumiteljev je moralo čakati leta in leta na komisije in njih sodbe. Izumitelj Rozdov, ki je izumil novo signalno napravo, je moral čakati deset let na preizkušnjo svoje iznajdbe. Ko so jo preizkusili, so jo takoj uvedli. Izumitelj je zdaj dobil pogum, da je povedal, koliko časa je čakal na rešitev svoje vloge, oblast je začela preiskovati in prišla na sled grdim zlorabam. Nekemu Novikovu pa je pisarna za iznajdbe odkupila izum za legaturo jekla, ki je v inozemstvu znan že več desetletij. Vojna na Daljnem vzhodu Poskusi za dvig podmornice „M 2" Pri katastrofi v Marchienneu (pri Charleroiu) se je posrečilo rešiti 8 rudarjev, 17 rudarjev pa je našlo smrt v globini 1250 m. Levo: prevoz ranjenih rudarjev. Desno: belgijski kralj Albert na obisku pri rešencih v bolnici Iz mojega življenja Prav na dan smrti pisatelja kriminalnih romanov Edga^ja Wallacea smo prejeli naslednje njegove vrste, ki jih priobčujemo danes namestu nekrologa. Pred nedavnim so me vprašali, kaj je bilo v mojem življenju pomembnega. No, zame ni bilo brez pomena, da sem prišel reven na svet. Kmalu po rojstvu so mi umrli starši. Vzgojili so me v otroškem zavetišču, iz katerega so me izpustili po dobroti mojih adoptivnih staršev z devetim letom. Svoja mladostna leta sem prebil v kregu častitljivih delavskih družin in tako sem se seznanil z njihovim heroizmom. dobroto in preprostostjo njihovega življenja. Junakinja vseh junakinj je oila zame vedno ženska pred pomivalnikom in upam, da ji nekoč postavim spomenik. S socialnimi uredbami današnjega dne sem v splošnem sporazumen. A nikoli me ni zadovoljilo, da bi ostal ubog. In nikomur ni treba, da bi ubog ostal. Kot mlad mož sem prišel do tega raki jučka: Ce hoče Edgar Wal!ace ostati ;,iv in nekaj doživeti, tedaj mora stopiti v vojsko. Tako se je zgodilo. Vojaškemu življenju sem hvaležen za mnogokaj Spoznal sem »Tommyja«, angleškega vojaka, kot enega najsijajneišlh fantov na božji zemlji. Kmalu sem vedel kai sta disciplina ia spoštovanje samega sebe. Potem sem se priključil sanitetni četi in sem prišel v Simona Town. To je bila pomembna spre- memba v mojem življenju, ker sem imel tam dovolj časa za čitanje knjig. Moja vodnica v literaturi je bila žena vojaškega duhovna, dobra, razumna in zelo na-čitana ženska. Posebno dva znamenita avtorja sta me zanimala: Kipling in Hewlett. Kipling je bil tedaj vsebina vsega, kar sem videl okoli sebe in doživljal. Stvarem je dajal velik in globok pomen, lepoto in ritem v novem pojmovanju. Nekega dne sem zvedel, da bo Kipling v kratkem prispel v Kapsko mesto. Sedel sem in napisal nekaj verzov, v katerih sem mu izrekel dobrodošlico. To sem poslal uredništvu »Kapskega Časa«. Sam Bog si ga vedi, da-li sem računal z objavo. Naj si bo, kakor hoče. verzi so izšli. A čudež se je zgodil šele pozneje, kajti Kipling je verze prebral, ugajali so mu in je izrazil željo, da bi me spoznal. Tega nisem pričakoval. Lahko si predstavljate. kako sem bil radostno razburjen, ko mi je »Kapski Cas« sporočil Kiplingovo željo. kipling me je povabil na kosilo. Tega me je bilo v nekem pomenu groza, kajti čeprav sem se bil naučil, kako naj ravnam s knjigami nisem si mogel predstavljati, kako naj ravnam kot gost s kompliciranim orodjem na slavnostno pripravljeni mizi. In zgodilo se je. kakor sem si predstavljal. Jaz bedni, okorn. mladenič sem sede) med znamenitostmi dneva — strašen občutek. In medtem ko sem govoril s Kio-Hne-om sem risa' fsritast^ne »vzorce« z noži. vilicami in vinskimi čašami na mlz-ni prt: Požar na plesišča Na praškem otoku sredi Vltave, kjer stoji poslopje s splošno znano plesno dvorano, je izbruhnil požar, pri katerem je zgorela stavba od vrha do tal. Usodnega večera je bil v plesni dvorani maskiran ples praških cestnih železničarjev. Plesalci so bili tako židane volje, da ni nihče opazil, kako jim gori streha nad glavami, šele neki motociklist, ki se je vozil z motornim kolesom po Legionar-skem mostu., je opazil, da ližejo streho plameni, nakar je opozoril bližnjega stiaž-nika na ogenj. Prireditelji plesa so v pomirjen je pleral-cev naročili godbi naj zasvira tango, tako da so mogli plesalci brez panike otta-viti dvorano. Zmeda je nastala šele tedaj, ko se je udri strop in so začeli plameni švigati v dvorano. Občinstvo je vdrlo k garderobam, pograbilo, kar mu je prišlo pod roke in bežalo na vse strani, da 3i otme vsaj življenje. Smrt vdove bivšega kitajskega cesarja Vdova po bivšem kitajskem cesarju Tungših je umrla v nekem pekingškem samostanu stara 76 let. Zadnja leta je prebila popolnoma osamljena. Po smrti kra-ljice-vdove bodo Japonci gotovo skušali pregovoriti pokojničinega posinovljenca Hsuantunga, naj bi sprejel cesarski prestol v Mandžuriji. Tudi žrtev krize Ena največjih francoskih delniških druEb za trgovanje z živili »Societč des Econo-mats du Centre«, ki ;ma centralo v Cler-mont Ferrandu in 1200 podružnic v vsej Franciji je prišla v plačilne težave in zaprosila oblast za dovolitev poravnalnega postopanja. Pasiva družbe znašajo 50 do 60 milijonov frankov. Družbi je predsedoval v zadnjem času Jean Defrados, ki ga je oblast že poklicala na zagovor. To je vzrok, da se spominjam le malo tega, kar mi je Kipling govoril. Ostalo mi je le to, da je hvalil moje verze, me vpraševal, kaj sem še drugeg3 napisal, in mi končno nasvetoval naj stopim čim prej iz vojske in si pričnem služiti kruh kot pisatelj. Edgar VVallace Sledil sem njegovemu nasvetu. Najprvo sem se moral odkupiti vojaški službi, kar sem dosegel s tem, da sem postal sotrud-nik »Kapskega časa« Honorarje sem nosil v banko, dokler niso prihranki zad'*-stovali, da sem iahko os ta vil vojsko. Pr tem sem postal časnikar. Južnoafriška vojna mi Je omogočila, da sem postal vojni poročevalec. Angac.al I me je znan: korespondenčni biro Reuter. ' Pri tem mi je pomagalo da sem bil prej sam v vojaški službi, da sem torej lahko poročal kot strokovnjak o dogodkih ra bojnem polju, šlo je za vojno, ki je potekla za Bure tako nesrečno Po končani vojni sem se vrnil na Angleško. V znameniti Fleet Street v Londonu, ulici ti?ka, sem deloval za razne velike dnevnike kot časnikar in reporter. Cez nekaj časa sem prišel do sklepa, da moram izdati kakšno knjigo — roman ali povesti — če hočem zaslužiti kaj več. Časniki so bili sicer priobčili kratke in serijske povesti izpod mojega peresa, a ni se mi posrečilo, da bi našel založnika za svoje knjižne rokopise. Izdal sem svojo prvo knjigo kratkomato v lastni založbi. Imela je naslov »štirje pravičniki« m je bila neka moja razširjena kratka zgodba. Bilo mi je seveda na tem, da bi »Sla« in sem potrosil velike vsote za reklamo. Prodal sem 30 000 izvodov — a sem bankrotiral. Končno sem prodal avtorske pravice nekemu londonskemu založniku, ki je pozneje zaslužil ogromne vsote s knjigo. Čeprav sem bil i to knjigo zašel v največje denarne težave, sem si pridobil ime kot kriminal^ pisatelj. Zato ni čudno, la smatram »štiri pravičnike« za svojo najboljšo povest. In potem je sledil kriminalni roman kriminalnemu romanu, kakor je znano, in uspeh ni izostal. A laz sem 8» danes časnikar Pišem za sedanjost tn ne vprašujem nič. kako bo ] sodit poznejši svet o mojem delu... Mednarodno koncesijo v šanghaju straži jo tudi oboroženi civilni Evropci ANEKDOTA Francoskemu igralcu in dramatiku Sa-chi Guitryju se je med neko predstavo pripetila majhna nerodnost. Eden izmed soigralcev bi se moral za kulisami ustreliti — a samokres se ni hot«-i sprožiti. Zaman je čakal Guitry na strel Ko je vedel, da ne bo nič. je besedilo svoje vloge malo iz-premenil: »Pravica je šla svojo pot. Nesrečnež se je obesil.« V istem hipu je počilo. Ne da bi trenil z očmi je Guitry dodal: »Pravičnost je v drugič zmagala. Mož se je tudi ustrelil« Ko so po dolgem iskanju končno našli kraj, kjer se je potopila angleška podmornica »M 2« s 54 možmi posadke, so pričeli zdaj s potapljaškimi deli. Boja v ospredju kaže mesto, kjer leži podmornica na morskem dnu Največje mesto na svetu Dr. Joseph A. Hi le. ravnatelj Statističnega urada Zedinjenih držav, je sporočil, da je New York končno glede števila prebivalcev premagal doslej največje mesto aa svetu. London. Dočim šteje jedro londonskega mesta 4,396.821 prebivalcev, jih Šteje New York 6.930.446. New York je rasel vse hitreje nego ostalih devet največjih svetovnih mest: London. Berlin, Chicago Pariz. Osaka, Tokio, Buenos Aires, Moskva in Rio de Janeiro. V zadnjih tridesetih letih se je število njegovega prebivalstva podvojilo, v nekih letih je naraščalo za 200.000 duš. London je n. pr. za 200.000 duš prirastka rabil celo zadnje desetletje. Vprašanje je, kako se bo New York razvijal v bodoče. Profesorja Pearl in Reed sta prerokovala, da bo štel leta 2000. okoli 20 milijonov ljudi. A to se bržkone ne bo zgodilo ir bržkone bo ostal okrog sedanjega števila, kakor ostaja n. pr. London pri svojem Vzroki so različni Predvsem je prebitek rojstev v zadnjih tetih komaj sa pol odstotka nad številom smrti. Drugič je prenehal dotok prišelic-ncev, ki mu je doslej najbolj večal število prebivalcev. Danes je vsč ljudi, ki Ameriko zapuščajo, nego onih. ki se v Ameriko prišel ju.jejo. Tretjič pa oblasti same ne podpiralo dotoka priseljencev v mesto. V zadnjih letih pred ustavitvijo priselievanja se je moral vsak priseljenec izkazati z voz- Inim listkom za notranjost dežele. Kaj so priseljenci pomenili za New York, kažejo naslednje številke: 73 odstotkov vsega prebivalstva je »tujega, belega izvora«, to pomeni, da so se ti prebivalci ali pa njihovi starši rodili zunaj Amerike. Samo 22 odstotkov je »pristnih« Američanov. Zamorci, ki žive predvsem v svoji četrti Harlemu, so se v zadnjih desetih letih podvojili in tvorijo 5 odstotkov vsega prebivalstva. V New Yorku živijo zastopniki vseh narodov tega sveta. Najštevilnejši so med tujci Italijani, ki štejejo okroglo milijon duš. Irci jim sledijo s preko 600 000 dušami števila katolikov, protestantov in Židov so pri-lično enaka Zdravstvene razmere so v metropoli sveta izvrstne Zaradi izborne preskrbe z vodo je število primerov legarja zelo majhno: umrljivost dojenčkov znaša 57 na 1000 porodov; število tuberkulotikov znaša komaj 73.1 na 100.000 prebivalcev! Pač pa je zelo visoke število oseb, ki umrejo zakadi raka in srčnih bolezni Predlanskim je bilo v New Yorku 750 tisoč brezposelnih (lam jih je moralo biti Se mnogo več); med temi jih je pripadalo 24.3 odstotka tdgovinski stroki. 34 8 odst-pa industrijski, že to kaže da je New York bolj industrijo nego trgovinsko mesto. Povprečno sfabricira Nw York letno *a 6 milijard dolarjev raznih izdelkov K rudniški katastrofi pri Charleroiu Vsak dan ena Telovadba pr. radiu »In potem prsa ven, kolikor morete! Se bolj.'« Naše banovlnske ceste Banovinskih cest je v Slo ver i ji 41321011 — Modernizacija cest v preteklem leta — Program bodočih cestnih del Ze včeraj smo v kratkem tzvločku navedli najvažnejše podatke iz refe rata, ki ga je podal banovinskemu sv'u načelnik tehniškega oddelka nanske uprave g inž. Kraje. Zaradi važnosti in splošne zanimivosti objavljamo danes v celoti oni del referata., ki obravnava banovinske ceste v Sloveniji. Uprava banov,nskvj cest Ima v svoj: oskrbi okroglo 4132 km banovinskih cest I in 11 rela V t>-novinskem oestnem omrežja so se Izvršile v ietu 1932 važne spremembe. Za Ponora o dopolnitvi zakona o dr zavnih •Bf.-tah omriinrav kakor tudi krallevsk" bans'; unrave. da se orevzamerio med ba nov.nske ceste one ceste, ki imajo vse za koni:e -rnake banovinskih pest. ki i'b t>a m rrstrska nar^ba od 14. junija 1929 št 16 f»oo ni vnošteva'a Kraljevska banska uprava si je svesta da «•> :tso orevzete vse ceste, ki bi imele zokonir značaj ba.nov'nsk;h cest Zato podeča tem d vnraša.niu tudi še nadalje vs-o s-oio i^žn.io ter bo vse nredlosre. ki 1i bo do 'lošl; v tem vpra^aniii. preštudirala 7 VSO vestnostjo in vpoštevala v ruejaa za konirib možnost; Z zakonom o dopolnitvah in izmenah 'akona o nazivu in razdelitvi kraljevine na uravna območ;a nreSlo Je v unravo dravska banovine okroelo 235 Km ban-o v ns\ h c-est srezov Črnomelj in Metlika ■ ;ti -ireza Ca.kovec. doč m je 57.4 km banov-n-kih cest sreža Cabar prišlo v sestav savske banovine Rečno vzdrževanje banovinskih cest se je vr&llo v rnojaj odobrenega banovin skez:.» r»roračnna in predračunov sreskfh c-sr. j ■ b .-.dborov Z ozirom na vseobčo go soo lar - io Krizo priporočala se je vsem , crv." lom banov.nske cestne službe največ*. ' ■ :.}k Razun -redaib del. ki j.ih zalite- . vn h i t na služba, posvečala se je poseb na pažoja tu li ureditvi cest. da bodo ustrezala sedanjim prometnim potrebam kar se Po izvršilo v prvi vrst' z urertitv,-jo o! :i\ov po zahtevan modernesa nrome ta rt-r razš'r;frijo obstoječih cestišč, od nosno postavitvijo v prvotno stanje, kjer s ceste zožene Za to je potrebno zame ; »•'•enje cest in zemljiškoknjižna ureditev (•srp■}, n^rce! po zakonu o nedržavnih ce stah S 10 Delo zamejičevanja so izvrševali arad-:i k: tetin lenega oddelka. deloma pa so bila P odetska dela oddana v izvršitev civilnim gen metrom Uradni geometri so za-megičiM 68.5 km. civilni pa 58 km bano-v.nskij cest ob strošku Din 102.000 Z napommjanim.; preuredi vami cestišča :n zvez' s tem z zemljiško knjižno ure-d r :o banovinskih cest se bo nadaljevalo post opor >a v naslednjih letih. Up-oš'. evaje razmah avtomobilskega prometa jn njes? >vo važnost za tujssi promet v dravski banovin . opremljene so bile vse važne banovinske ceste I in 11 red3 z n»e (narodnimi varnostnimi znaki za avtomobile n na vseh važnejSih križiščih po stavljen- novi kažipoti, ki ustrezajo bolje novodobnemu prometu, kakor so stari, po večiru dotrajani kaž.poti Stroški tega obe-loževania je oceniti na Din 750.000 V ko likor st- bo izkazalo potrebno, se bo nave deno obeleževanje postopoma izpopolnje valo V teku je nadalje postavitev novij euotn h signalov, k omejujejo brzino av tomobiiov skozi naseljene Kraje in k1 » izvršeni po predpisi n mednarodne kouven oije Da se omogoči čim .ntenzivnejše nad £oro>anje nižjih cestnih uslužbencev ti« rako uvede čim racijonelnej-e vzdrževanje cestnega omrežja, nabavilo je 15 sreskib cestnih odborov motorna kolesa O vsem banovin skem cestnem omrežju je napravljen podroben kataster, na cestaa izvršena k.lometraciija ter se je na najvažnejših cestah uvedlo sistematično štet je piometa, ki naj služi za podlago stat' stičnim .aziskovanjem in naoravi program za postopno modernizacijo cestnega omrežja V svojem stremljenju vsposobiti bano vinsko cestno omrežje za zahteve moder nega prometa, odnosno s pop o In iti in pre urediti itev že započetin m pričetek onih zgradb, kateri!) odlaganje- ne b. bilo več mogoče, odnosno za katera so bila finančna sredstva ^e na razpolago Modernizacija gornjega cestnega ustroja se je v letu 1931 dovršila na banovinskih cestah Celje—Laško in Laško—Marija Gradec ter dovozn- cesti k železniški postaji v Laškem, na banovinski cesti skozi zdravilišče Dobrno banovinski cesti Celje—Laško na Bregu pri Celju in n etapa preureditve banovinske ceste I. reda št. 2 v predelu Lesce—Bled Strošk modernizacij v letu 1931 so znašali okoli 2.400.000 Din. V istem razdobju so bi'e končane zgradbe banovinskih cest Polzela—Velenje. Belo—Zibika Reka—Sv Areb I. del. Tmpolca—Studenec in Begunje—Sv Vid ob skupnem izdatku Din 3.650.000 v teku preteklega leta. Gradbena dela na banovinskih cestah, ki so se pričela deloma v letu 1931. deloma pa že prej. so se nadaljevala in to na cestnih progah Sv. Benedikt—Lomanoše Zavrč—Turšk. vrh. Sv. Jurij—Rebre Ljubljana—Litija—Radeče, Višnja gora— Polica, Radohova vas—Sela ter pri gradnji banovinskih mostov čez Krko pri Krki in Žužemberku Izdatki za ta dela v m-etekfi gradbeni sezon: so znašali Din 3.050 000. Razen novih cestnih zgradb izvršila se je na nekaterih cestah temeljita obnova cestišča, izvršilo večje korekcije in preložitve, kjer je to zahteval novodobni promet Obnoviti ie bilo treba večje objekte — zidove, mostove — za kar stroški ne morejo iti v breme rednega vzdrževanja kar pa je bi-1 o potrebno in neizogibno, deloma radi do-traialnosti obiektov deloma v interesu državne varnosti Vrednost teh del v ravnokar zakliučen' f^-ndbeni dobi je mogoče i* f* Smučarsko prvenstvo Kamnika SK »Kamnik« je imel pri letošnjih prvenstvenih smutldh tekmah ve>.iko smo o. Zaradi slabih snežnih razmer jih je mor-al dvakrat preložiti in čekati na nov t^nej. Tega smo 6edaj vendarle dobili. Ne e>i.:er toiiko kot v Ljubljani, vendar pa popolnoma dovolj da se bodo v nedeljo 14 te-i>a meseca lahko izvcd'.e tekme za prvenstvo Kamnika, Ici bi se morale vršiti že 10. januarja Tekmovalo se bo v treh skupinah. seniorji na 18 km. juniorji pod 18. •«:tom na 6 km in dame na 2 km Start v :edeljo ob 8 zjutraj pred » bdino. Antiseptična K R EDI A ZA ZOBE KOLYNOS * Brna posc-bneja obvestila Neizprosna smrt nam je vzela dragega soproga, brata, zeta, svaka in strica. Po kratki mučni bolezni je izdihnil gospod IVAN MAGERL RAVNATELJ DRŽAV. MEŠČANSKE ŠOLE NA JESENICAH danes, dne 11. februarja 3932. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 13. t_ m. ob 15. uri. Jesenice, dne 11. februarja 1932. Žalujoča soproga MARIJA MAGERL in ostalo sorodstvo. 4 Sredi dela nas je zapustil naš dobri ravnatelj, gospod Ivan fla^erl K počitku, ki ga v življenju ni poznal, ga bomo spremili v soboto, dne 13* t. m. ob 15. uri. Učiteljski zbor jeseniške meščanske šole. ■»••.. < v- liiilfisnii pregled gostuje K(ior je prem Sijal o iziavab naših sred pieioli*ev. ki jih ie pr občilo nedeljsko 5>Ju tn»< se ie lahko uveril -la mladina živahift dožvlja -^ndfibne probleme in se po svoji t mnpeh mogoče boli udeistvuie kot prejšni*-penernciie tiledališča so sicer različna to-i td' da s" LTOjenc humanistične irimnazi'' izpričali nuizne'eiše zanimanje za iovno živ lienie ir -;voio lastno izobrazbo Dništv izdaia zan'tn vo reviio prireia rednf-se^tanke m preseneča vpfiko leto tovariše kakor lavnost z gledališko predstavo k; f>rp^f.7a obnvrne d'letant=ke predstave Ko m>ir ;e ostala v spominu lan«ka vprizor te\ Fonv'7i nnv- komediie iLoiblienrek«. mor;' prizmti Ha rp(lvspm pa vse k: iim je 'as* naie kulture važne rniglavie Zagrebško pismo Zagreb 9 februarja V z3dni«»m ?a=» ^40 koncerti nekam redki !iin7tkfilrio ž-vljpnie «e ie osredotočilo * plf»ds»|iSn) Tod'-i že za pr hodnii teden je pjioovpdana vrsta koncertnih prireditev, pa b>m'> tudi nr ;me'i priliko da o njih mfor- fYI/ It tofoliji \ uv^.ptni oevka Vera M'«»ta. ki ».a-ra-t bolezni dalje ni nastopala, se it* rop^t vrnila na gledališke deske. Občinstvo jo je 6prejelo prav toplo, kar je brez dvoma znak. da uživa pri nas velike simpatije. Ančica Mitrovičeva nadaljuje s svojimi gostovanji Zdai smo io slišali kot Tosco. V tej vloai je bila znatno s lnejša in prepričeval-•lejša kakor nedavno kot Carmen Muzikal-no ie pač bila v obeh operah na enaki višini, vendar ie svoii Tosci dala mn(Kro več iskrenosti in toplote. V pr zorib s Čavara-lo?siiem te bila nežna in vdana ljubimka, ločim ie pred tiranom Scarp o odlično kon-tra^tirala in kazala odločnost svoje :are. Tu ie bila kakor tiger ki ;e vsak hip pripravljen za skok divja, ohola ženska, vendar pa mamljiva Ančica Mitrovičeva je uspešno oo-lala celo skalo raznih čuvstev in je imela 'udi v Tosci zelo velik uspeh V operi so dajali novo naštudirano Doni-«ettijevo opero »Don Pasquale« Donizetti je svojesia >Pas«luaIa« obenem z besedilom, ki ca je b 1 sam spesnil potreboval komaj i«em dni« Ljubka ;e anekdota, ki io pripovedujejo o njem in Roesiniju- Ko je bil namreč Donizetti izvedel, da je Rossini potreboval za svoiecra *Sev liskega brivca« petna ist dni. ie vzkliknil »Sai se temu ne fu-lim Rossin' je znan kot velik lenuh!« Hi-trost komnonirania ie kair«k zakrivila, da 'e delo oonekod ohlapno in novršno. toda Honi7ett ie imel toliko nitine da je v enem m istem let'i coea«no skladal kar štiri op^-re in dal v petdesetih letih nič mani kot se-, demdeset oper »Don Pasonale« stavi do 5z-vaialcev večie zahteve kakor n. pr »Seviljekt br vep* n^mar« »e tn v^rok. da ga mani iz-vaiaio Vova izveHba na naSem odni je vpeliala pred slabo obiskanim gledališčem; dobršen del krivde gre na rovaš karnevalske razpoloženosti, vendar, je umetnostni uspeh bil kar moči poln. Dirigent Oskar Smodek je vestno izdelal partituro in jo ož vel do vidne svežosti. Smodek se je pri nas nekoliko specijaliziral za Mozartove opere in ž njimi vred za komorne opere sploh. Z bog tega je tol kanj izurjen v tem stilu. ?/Doua Pasauala« ie zrežiral dr Slavko Batušič. Kajpak, izredna senzacija minulih dni je bilo dvodnevno gostovanje slavnega nemškega umetnika Aleksandra Moissiia z družino. Vzlic v soki vstopnini ie bilo gledališče oba večera razprodano Kakor je to do malega že navada, so bili soigralci slovečega umetnika dokaj povprečni: Moissi se je edini dvignil v soko nad ostile. Odveč bi bilo govoriti o njegovi umetnosti — 011 kritiku iemlje pero iz roke in človek se ves predaja temu genijalnemu umetniku. Moiss: je dal sintezo igralske umetnosti in ie z vsako besede slednjo kretnio in mimiko dosezal knl-minaciio. kakor jo le redkokdaj doživ S iu potlej ohraniš v srcu kakor dragocen zaklad Moissi je bil nastopil kot Fedia v »Živem mrivecu« in kot »Slehernik« (Jedermann) Abfsolutno prednost ima kot Slehernik: tu ie b I nravi in čisti Moissi Ruski pevep Georgii Jurenjev je gostoval pri nas zapovrstjo dva večera, in sicer kot EsramPlo in kot Scarpia V slednji vlogi ;e zaznamoval veči: in iskrenejši uspeh Dasi ima niegov glas izrazito liričen značaj, je Jureniev vendar umel učnkovito izgradit« dramatske momente Eden njegovih nailep 5ib uspehov ie bila arija v drugem dejanju »To=ce« (fies-dur). Kmalu bomo dobili na oder Albinijpvo opereto »Baron Trenk«. Uprizorila se bo uod glasbenm vodstvom Krešimirja Baranovi&i in v operni zasedbi Glavno vlogo bo pel Mari? Simen«' - Anka Kerničeva bo nrosla vila 25-'etni«,o «vo:eg» «fmefniSkV nižin:«. Delo se bo zopet uprizorilo v povsem novi zasedbi in pod vodstvom Krešimirja Baranoviča. — Dirigent naše opere, Milan Sachs je bil povabljen v Brno. kjer pravkar pripravlja izvedbo Wagnerjevega »Parsifala«. — Opera pripravka tud' znano Rossiniievo delo >Wilhelm Tells. Naslovno vlogo bo kreiral Jos p Križaj. Žiga Hirschler. Z Edgarjem WalIaceom \e umrl pisatelj, ki je imel izmed vseh književn kov na svetu najvišje dohodke od svojega peresa. To je nesporen uspeh. Drugi uspeh je s tem v zvezi: ni ga menda romanopisca, ki b: bil imel toliko čitateliev kot Edgar Wallace Poznal ga ie ves svet. Kje bi bilo človeštvo, če bi se naiboljše knii<»e najboljših pisateljev čitale v tol;ki men? VVallace ni spadal med take pisatelie. Dosegel je ogromno slavo toda že Čez nekai decetletii bo njegovo int<* neizprosno ugasn lo Ta nadarjeni selfmade-man fe bil samo rlown v cirkusu svoiecra ob činstva. ni oa bil umetnik ?n mis'ec. Walla ceovo ime se v resn:h pregledih angleške li terature korr.aj omenia. čeprav je snisal 140 romanov Vsa njegova zasluga ie bila. da je umel detektivske trikp združiti z lj"bezen «kimi zgodbami Premalo za umetn ^ko ne smrtnost, a dovoli za kratkotrajno slavo in visoke honor-arie Wal1«ce ie imel smolo aH srečo, da ie živel od človeške omejenosti miselne lenobe ;n plitve radovednosti Um Ttivo na le. »ta zadnls desetlet?« živel ble-jjakai služba tem večnim vrlinam človeške povprečnosti je bila vsekdar dobička-nosna in je posebno koristna danes. Umrl je malo pred 65-Ietn'co Hed\vige Courths-Mah-lerjeve, nemške pisateljice, ki si je ž nilm vred delila izredno popularnost in visoke naklade, ki pa bo ž nj'm vred pozabljen,) od bodočih rodov. Zakaj" takšno pisanje nt imelo in nima nič skupnega z resnično literarno umetnostjo. (—9.) Češka revija za propagando našega Jadrana. Jadranska Straža v Pragi je pričela izdajati v redakcij: pisatelja Ad. Veselega češko revijo z naslovom »Slovansky Jadran«. Prva številka tega turističnega, kulturnega in gospodarskega vestnika priča, da utegne novi časopis postati važen posredovalec med obema narodoma. Svoje izjave o našem Jadranu so prispevali za to številko med drugimi praški primator dr. Baxa, brnski župan Tomeš, pisatelja A. Klašterskij in Jifi Mahen. kipar Vaclav Spala in drugi. List je tehnično dobro ure-jevan in tudi primerno ilustriran. Med beležkami čitamc notico, k: ugotavlja, da Izmed jugoslovenskih listov »Obzor« in »Jutro« najpozorneje beležita češkoslov. kulturne dogodke. Pisec notice omenja tudi »Jutrovo« božično anketo in pravi, da je treba medsebojne stike izgraditi z drobnim. rednim in smotrenim delom. »Jadranska Straža« je lani uresničila nekaj, kar pomeni vprav epohamc dejanje: čeprav ni imela v ta namen niakkih finančnih sredstev je vpeljala tedensko novinsko informativno korespondenco v Jugoslaviji »Jug«. Nadaljnja naloga k« nam rse utegne zasigurati češkoslov.-jugoslov. vzajemnost. bodi v tem da se ta korespondenca razvije in razširi ter izpopolni s sočasno informacijsko korespondenco tudi za jusro-slovenski tisk. Zakaj, predvsem se moramo poznati, vsak dan Citati o sebi mislit! n ase. sporočati s! o vsem. kar Imamo do- . brega in lepega.« Tako pravi pisec omenjene beležke. J. O. Curvrood 3b M a meji sveta Divji Smith je vešč 2 premofknil. da bi počakal učinka svojih besed. Ni se mu jih bilo treba kesati. Alan ga je prestrašeno pogledal. »Četrto noč po —« Beseda mu Obtičala v grlu. »Nadaljuj, stari Smith!« -Jel sem tipati po vratcih kočije, Alan. Popihati sem jo hotel, skočiti i-z voza, se prekucniti v cestno blato m izginiti, preden bi spet zabliskalo. Pa nisem bil dovolj' nagel. In ona, ki je sade-a zraven mene, je odprla kovčeg in dejala, da ima na prebitek dobrega za zobe. In divjega Smrt ha me je imenovala, kakor da me je pognala, odkar sem na svetu. In med tem, ko se je voz majal kakor pijana ladja m s:a ropotala okoli naju grom in dež, je sedla še b'iže k ineni rn me začela pitati. Da, bogme, Alan, pitala me je! Kolikokrat se je zabliskalo, sem videl sijaj njenih oči in smehljaj na njenih ustnicah, kakor da bi ji bil pekel okoli naju le zabava. M;slil sem, da se ji je zmešalo. Še preden sem se utegnil osvestiti,, kako m kaj, mi je povedala, da si .io v kadilnem salonu opozoril nama m da je vesela, ker imava isto pot. In tako mi ni dala oddiha, vse dokler nisi ti prišel, Alan; okoli prsta me je ovijala, kakor da sem otrok!« Spet si 'a prižgal pipo. »Ailm, kako vraga je neki vedela, Tu sem na poti k tebi?« »Tega rti vedela,« je odvrnil Alan. »Pač, vedela je. Rekla je, da je srečanje z menoj v poštni kočiji najsrečnejši trenutek njenega življenja, ker je namenjena k tebi, na tvoj ranč, in ker ve, da ji bom tako zabaven tovariš, da si boljšega želeti ne more. Ko sem jo vprašal, aii ti veš. da pride, je rekla, da seveda ne veš in da ti hoče pripraviti veliko presenečenje. Dejala je. da bi morda kupila tvoj ranč in da si ga hoče obdati še pred tvojim prihodom. In — čudno je — ali od tistega trenutka se ničesar več dobro ne spreminjam, ne bliskanja ne dežja. Ko sva se spet vozila po železnici, mi je zadajala na milijone vprašanj o tebi, tvojem posestvu in Alaski. Pretepi me, Alan. če misliš, da sem zaslužil, ali med C h Kino in Fairbanksom mi je vse izvabi'a in to na tak spreten in mil način, da bi ii bil iz roke zooal, če bi mi bila ponudila. Nato mi je jela zvite in kradoma zadajati nešteto vprašanj o Johnu Grahamu — in tako sem se osvestil.« »O Johnu Grahamu!« Alan je ponovil ime. »Da, o Johnu Grahamu. Pošteno sem ji povedal svoje mnenje o njem, na to se le zanesi. A potlej sem jo vendarle hotel popihati. Toda ujela me .ie, baš v trenutku, ko sem se hotel splaziti na neki parriik, ki je odhajal niz vedo; mirno nu je položila roko na komolec in dejala, da še ni popolnoma pripravljena na pot in ali sem tako dober, da bi nesel nekaj stvari, ki jih misli kupiti. Ne mis'i. Alan, da ti pripovedujem pravljice! Peljala me ja na cesto in mi povedala, s čim te namerava tznenaditi. Dejala je, da v da se do četrtega julija vrneš na svoj rane, in da morava vse \o l upiti nekaj raket. Rekla je. da si tak dober in domoljuben Američan, da boš ves razočaran, če jih ne bo. In tako me je peljala v nevo prodajalno in jo kar izpraznila: vprašala .ie dedca, ka.i stane vie njegovo blago, do zadnje stvarce, v kateri je kaj smodnika Pet sto dolarjev mu ie plačala. Nekakšne svileno reč je potegnila spre" daj iz svoje obleke in vzela iz nje dva palca debe' sveženj sitota-kov. Potem me je naprosila, naj spravim vse t'<=1e pokalice. ognjena kolesa, rakete in ostalo umetno kurivo na ladjo — naprosila, pravim. kakor da sem prijazen majhen deček, ki je na tJce naloge sila ponosen iin se bo gotovo z vso dušo zavzel, d" kar najbolje opravi naročilo!« Med tem ko si je divji Smith olajševal srce in se izpovedoval reči, ki so mu že mnogo dni kakor kamen težile dušo. je v svojem razburjenju pozabil paziti na učinek, ki so ga zbujale njegove besede v Alanu. Izprva je poslušal tovariša z malovernim nasmeškom na ustnicah, a ta smehljaj je kmalu izginil, ko je spoznal, da divji Smith nikakor ne misli nalagati. Toda vse. vse se mu je zdelo toliikanj nemogoče! Mary Standisheva je bila prišla na ladjo »Nome« samo z majhno ročno torbico, v kateri je nosila ves svoj imetek — in vse to je bila pustila v kabini, ko .ie skočila v merje. Kako je mogla imeti po tem takem v Pairbanksu toliko denarja, kakor je pravil divji Smith? Cene malim oglasom Ženil ve in dopisovanja: vsaka beseda Lhn L— ter enkratna pristojbina za sitro ">i [Hiti* bt»*S# 50 par; d* janj« es3.J'cv» fcii ea i.t a S Iren. - P. do/ .aprojesro petn&e, tila 5- b<-j-t»o l Eno; s* dajanj« 2*3:0-» *ii 13 fctr<» ra u I>-P. s'5) Trg. pomočnika ali upokojenega po .i uradnika finančne kontrole sprejmem za vodstvo glavne zaloge tobaka. — Prednost imajo tisti, k: so že ei-i&k posel opravljali Ponudbe do t. ki. na oglas, oddelek »Jutra' pod šif.o »Zrn oion«. 525*-1 1 iksunt in provizijo potnikom t» *bis£ ~ ':var,a;b strani ea Ljub ia okol.oo ter * 5 o j-:tvsko banovino ra ca r"(.'»! tri*;to. Pot ndSw • i og rt., oldelek »Jutra« ..•.•■i žiiro »Fliaia Io pro--ir;ja« 3311-5 Strojepisko- stenograiinjo s pe:re;;tn:;n znanjem sr-b-.hrvaščine in nemščine sr.rejuii.in s 1. marcem. — E*isn:eue ponudbe na od. oddelek -Jutra* ped šifro »Odvetnik*. 5230-1 Usnjar, pomočnika verziranoga v vs^h delih Sprejelo Josip Z-jip.-ičič. stroj.tr v Trebnjem. la',7-1 i : iv. t taslulJt*. i plača sa vsako besedo ia pa r »A os-siov % Din. — JC do? '.i n ,1 it r ni, p« ?.« ht * df> 1 Din, t u da ja".* sit « i- pa .9 D«, (ii) Velik zaslužek I Iščemo dostavljače S Pismene por ud t« z na • ved bo starosti ?n doseda-I službe ua oglas«! od ! ielek »Jutra« pod značko »Saco moški«. .rKŽ9S-l /,» ir^jlh SO :r.7- h :c-:en. j ■.-,* * • u nt>v >'>n, ki se ?.i to ! 1 V ' . . . - ' i 5 »6ej« h«trok«k p!*- r ■• t t v - j 'J .vi,- -!>o- i F . . • . J \ - - I I>n; t* a Dijaki, ki - r -r. .zran-eiM vtHkcrra ' •..•• r~.i. - ! > •-- ua: ".,•.•••-:.) knču ' -Patent -plVjii. 1; r.' n "ii. Bt-t>sr'j.i, L rniia fli. ur. :t>. SSSfi-S Dobičkanosna obrt! Ves-cpt za iv: njo k.e-'' '■ * brlijo br.'/. .t :t, i-i o!.I:S. ij.i«-^OTAnje ivie, Vn1^« za i.;to prcni.13: »'•»mdbo na oii, »Jntra» »V^iik 63!» im j« 30 ps.?j sa šifro *!i ae, d»-Js-nje R4ii/»va S Oin (i) Ca mernikov \ šoierska šola Ljutil; jr.a. Honj — {K'-Sit-e ovij! 'J S y n e e Da Rrabcu. S d*jc.T!ie r-^i—« s* {;'rc H fl) Mesar, vajenca ti>li J--že Piborntfc, T-^ar, Velenje. SliNV! Kuharico "-a ."eno boteldkU -■cu-.••.Mi;«, sjv.-jmem (&koj. — K »slov v o-ldelkn »Ju.ra«. 52CI3-1 Krznar. vajenca aVoj. Naslov v 5CG9-1 srs. tiusčaia tm 1 Din beseda; da '.■»nje oa«ldinje. vzgojiteJjie«, ozir. kot pomoč v »asara: ali trgovini — kjerkoli. Ponudbe pod »Vestna« i>a ogiasn-i oddelek »Jutra-t. ,rjT$--> 10.000 Din kavcije v gotovini vlažim taioj za kakršnokoli slmr.be. — Ponudtie na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Službe željen«. Kupim »-»tflasj t*g. sriiičajs po 1 Din ty»wda; ta da jan J« oas: ova aii u> šifro 5 L»iii — Oglasi siM-.ialm.-gs znsčaja vsa ka beseda ot. z vso o«skrbo. N".isiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5271-22 V n ajem Star štedilnik a ?e dobro ohranjen, kapi m. Naslov p'«\'e oglasni oddelek »Jutra« 52C5-7 Fotoaparat _ _ ^ . A Pu-dbrezjc. kupi Aijaiičič, Uistrica- Natakarica z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, želi kjerkoli za-poslltve. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro Kjerkoli t«JS2«. 5303-2 Prodan* Oglasi trg. taa&sja |N> 1 Ka beseda; ta da janje aas!«v« aU ta iiS Dia. — Oglasi sucia.lnega tnačaia vsa ka beseda 150 par; sa dajanje oasUrva aii ftfr« pa 3 f>ie- (61 V Sika bnse4t» 1 Ui.1); { ta dajanj« Riastovm aH ta šitr« 5 uia. Meyerjev leksikon 21 zvzkov (2tH>1 Din) beli posteljo in žele®«! vrtno ograjo prodam. Naslov v r.<_'':v?ne;ii o 'i del ku Jutra o«Si -S -Službe išče -^•rejnitm eidi: Prodajalko <«.>. prijaz"•> v »*»i0 4 str iukami in dobro s z n r j © n o v delikatesni -tre-,;:, sprejmem s 15. mar >-:n v di-lik.Tssno in «rx-«erij?ko trgovina v več-,'H rees.fi na Goren-sxem Ponudbe do -JO. i. ni. aa •'-■as. oddelek »Jutra« pod Sfpo iVtaina in poštena«. 5?fi0-1 Vsaj« beseda 50 pi,-; ta dajanj« naslov® aj| za žifro j« S Dir.. f2) Prodajalka iiurj«na v trgovini mešanega blaga, ki bi event. tudi pomagala pri gi>j«po-diajstvu, želi nam-eščeaje r.a deželi ali 7 mestu, kjer bi imela v«o o^krt-o v hiši Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in poStcna«. tofga»■ R c« Surpoughs- Tarzan, kralj d%um}j Puhasto perje 6 is to. čohano. kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din iu čist: pub »i po 250 Din razpošilja p" pns*—j povsetju l. Brozovič. Zagreb. Jlica f-2. Kamgarm angleški, češki in nemški po zelo nizkih cenah v tr govini 0. šlibar. Ljubljana Stari trg 21. 07-6 Bencin-motor 20 Ks, sposoben za obrat, •/a 1000 l>i,n pro«!a Aljan-čič, Kstrica-Podbrezje. 5233-6 Tovorne sani 110.000 kg nosilnosti, proda Jeločnik Viktor, trg. v Rožni dolini. 5209-6 Aiftoi moto Hišo z gfospMarsk'« po«lof>jem in zemljiščem, v Žalcu 100 po nizKi ceni prodam. Po jasnila daje Fran Kranjc. Sv. Barbara pri Mariboru, ali Valentin Dolinšek, St. lij pri Velenju. 5J51-20 Vogalno parcelo 530 ms veliko, ograjeno, v šolnini legi predam v L.iubljaui. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 5002-20 Nova hiša s tovarno in več stanovanji ugodno naprodaj v mestu Ljubi,ja ni. potrebno je samo nekaj gofo-vine. Vprašati v Drustvn hišnih posestni kov, Ljubljana, Šalendro-va 6. 5291-20 Hišo na Jesenicah ene- ali dvonadstropno — tudi z lokalom, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5296-20 Oblačila Vs.ifca Otv«wtj, i [>in. ta lajanj« naslova aH >« fcifro pa 5 Din (17) Trgovino dobro kiočo. na deželi blizu mesta v šaleški dolini, z inventarjem m leim stanovanjem oddam » na jem za do'-o t—6 let. Pn jneje se dob« 'udi gostilna Za prevzem bi a ga potreb ao 25—30.000 Din. Naslov v oglasnem eddejku Jutra 5:94-17 Trgovino z inventarjem in stanovanjem, v centru trga odda v najem ali proda Gliha, Zuše.rnberk 13. 52«4-!7 Hišo z vrtom na Cesti v Rožno dolino odd;'m s t. majem v na-j-m. Naslov v oglasnem oorabIja za pisarno. ki je popolnoma ločena od stanovanja, oddam takoj v najeta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5310-2-1 Stanovanja Vsaka b useda 1 Din; aa daja«j« aasiova aH aa Šifro pa S Dus. (31) Vsaita bwM-da 50 par. ta dajanj« oaaiova ali u »ifr« 8 Din (21-fc) Enosoo. stanovanje s kuhinjo in oritikl:nami iščeta starejša zakonca brez otrok s 1. maree:n, v bližini Tržaške ceste, Mirja ali Trnovega. Naslov: Levčeva nlica R/T. 5305-21.'a Sobo odda irg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje ca slova ali za šifro 5 [>i■ OtI»»! v-i.,ega zna čaja vsolts beseda 50 par: sa dajanje naslova alii za šifro 5 Din. (13) Foblen-Uožuh lep. mu4o oi»š»n » kras uim ovratnikom protam ss 2503 Din na Rimski cest; št 20. pritličje dt»sno. — Ogledati aied 13 in 15. uro S<;-orr>e briz gaine vseh tip najceneje ;» olajšanih plačilnih pogo jia Velika zaloga rezerv pib delnv m rabljenih, do bro ohranjenih avtomobi lov ra 7n i b znamk. 90-10 Avto »Renault« štirisedešen, dobro obra njen, v zelo dobrem st' zelo ugodno pre la Ivan Rojnik, Slovonigradoe. 525.V10 Vsaka beseda 50 par; M dv.ja.nje naslova aii za šii.o 3 Din. (221 Dva dijaka iščetjj stanovanje. Naslov prvslati v oglasni oddelek »Jutra« rvifi marec«. 52f,7-22 Visokošolca ali dijaka sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 5301 -3-_ Stanovanje komfortno, obstoječe is 2 sob. so>'oe za služkinjo, ko palnice. verande balkona, kletnih prostor«— in velikega vrta. oddam s 1. marcem v Roi-.ii dolini. — Pogoje stavi Ljudska hra niinica in posojilnica na Viču, Gliuce. Tržaška e«. sta št. 27. 5193-21 Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob in vseb pritiklin, v sredini mesta oddam takoj v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5MS-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kabineta in pritiklin. z vrtom oddam v najem v času od t. man-a do 1. maja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5117-21 Lepo stanovanje solnčno, d veli sob in kn-Irnje oddam zakoncema brez otrok. Ena s->!>a, odnosno spalnica na željo opremljena. Naskw v o?l. oddeik« »Jutra«. 526U-211 Stirisob. stanovanje s pritiklinami, plinom in elektriko, v centru mesta oddam s 1. majam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. K«6-21 Solnčno stanovanje t -eh večjih sob. 7. balko-!>m, veliko kuMnjo. kopalnico in drugimi pritiklinami, z elektriko ter plinom, v brezhibnem stanju, s souporabo vrta, v visokem pritličju vi'e. v mirni loga blizu pošt« oddam s 1. majem. Le resne pismene ponudbe ra og1;. oddeiek »Jutra« pod šifro »Boiiša »tranka«. 5309-2J Vsaka b!*se Din. ia dajani« naah>va s!i »ifr« pa 5 Din. <34"» Štirinajstega ofo petih pri meni. Obv.ect; 529S-34 Opremljeno sobo o.i (ia ro s 15. februarjem v 2idorvski ste-zi štev. 6/U 5226-23 Sobo opremljeno. » posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam boljši stalni oseb' v Gajevi u! št. 9,'I, vrata 4. 5213-23 Prazno sobo v centru me^ta oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-r. 5i59-23 Sobico z zajtrkom in čisto posteljo oddam preprostemu co-spodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5263-23 Dve lepi sobi s posebnim vhodnal, v centru mesta oddam 1 ali 2 osebama. Pogledati med 10. in 11. dopoldne. Naslov pove oglasni o,1del^k »Jutra«. 525S-23 Onremlieno sobo na Taboru oddaan takoj 1 ali 2 osebama. Naslov oglasi?-"" »Jutra« 5283-2-3 Onrem!ieno sobo oddam takoj ali s 15. f» l»ruarje;n 2 gospodoma ^ Židovski 6. 5aš6-23 Lepo prazno sobo z vbodom s st-opnjie ci-dam v Gledališka ui. 12/1 levo. 5279-23 Opremlieno solx> takoj oddam solidnemu gospoda. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 52SS-2: 125 Ir» meo' tem, ko si je Tarzan, lord Grey-stoke. obrisal mastne prste ob gole noge in etopal dalje po Kulcngovi sledi, je v dalj- njem Londonu drugi lord Greystoke _ Tarzanov stric — vrnil svoje zarebrnice kuharju, ker so bile premalo pečene, in si obrisal roke v snežnobel damasten prtič! Vsaka brejeda I Din; ta lajanj« naslova ali ta Šifro p« 5 Din. f"!*' 10.000 Din posojila za dobo 3 mesecev iščem proti visokim obrestmi 10 varnosti tm posestvo in vpeljano podjetje. Ponudbe na oglasu! oddelek Jutra pod šifro »Posojilne. 5127-16 Ratno šteto kupuje po najvišjih dnevnih cenah Zadtužna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta 19. 5272-16 Družabnika (co) iščem £3 dobro idočo obrt Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« [K>d šifro »Dobro ' oča obrt«. 3686-16 Zahvala Ob prebridki izgubi našega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Vlrgilija Rayerja majorja v pokoju se najiskreneje zahvaljujem posebno g. direktorju in uradništvu Prve Hrvatske Štedionice, g. opatu in ostali č. duhovščini, gg. oficirjem in ostalemu vojaštvu ter gg. bolniškim zdravnikom za pomoč in vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. 2321 v Celjn, dne 11. januarja 1932. Žalujoča soproga: Lidija Reyerjeva Iskren sotrpin Dvignite pismo! 530S-24 V oglasnem oddelku »Jutra« le dvigniti sledeča pisma: A BO 36. Ajrilm, Akademik Akademifarka, Atiita R., Br. 17, Bela spalnica. Bližina centra, bluz«, Cena, Centrum, Ce! dan od^otrn. Cink, Dijakinja, Dobro ohranjen, Dobra knpčija, Destilirana voda, Dobro izurjena. Družabnik, Dobro srce, Dobro preskrbljeno, Dalm.-vcija, Dota lič-enke. Dirkalni auto 45, Dobra hišna gospodinja, lina oseba, Fin nastop, G-entleonan, Graščina, Galanterija, Gostilna 1623. Uor.du-st, Hvaležna, Inteligentna gdč. v Ljubljani. Iskrenost, Januar-februar, Ignac, Izvrstna, Jokčca, I. S. 2S. Izplačam takoj, Koseč Marija, KrajnMri, Kavcija, Koio-jvor, Kavarna in restavracija 7. februar, Klavir, Lokal, Ljubljana, Marija. Mirno 15, M. B.. Mirna stranka. Marljiva, Mirna in solidna, Majliiia sem, Maribor, Najboljši zaslužek. Nujno &>J. Novi doni. Nak!onjen»>žt, Navedena cena, Nizka cena. Osamljena, Oskrha ali stn- St3ina in soiidna. S po-sobni« vhodom, Siiiu-^ar-turist. Sam. Solidna 555, Solnčna k-^ra. S. .\i. 160, Spremljevalec. Simpatičen, Star hotel. Samo ped mesto, Stavbarstvo. Soliden zaslužek. Stalna služba v sredini mesta. Sani o Ti, Solidna siranka, Skroonnost 54. Sodlar. Slg.irnost. Sta-tK«vanje. Solnčno i:i ct-n-trum, Šiška, Stir: sedežen, t-ivaim -troj, Takoj in poceni, Trst, Takoj derar. Takojšen nakup. Pradnik. Učiteljica otrok. Upokojenec, Ččcnka, Vera 26. L, a j Vrtnar 67. Voziček, Visoka provizija. Vrtnar, Vesten 555, Vsestransko «;•». soben, Zaupljiv. Za društvo, Zmočen, Zračno, Za-n»-sljiva o?eba. Zakon izključen, 2ešitev, Živo, 7)5 277. 200—300.000, 27, 3:0, •16:45. 5. 19061. 1932. Glasbila v sak» OeSH.1^ j Din. '.» dajanj« naslov* ili 'a Siten na 5 Din (301 Slike lz legitimacije i iohiš v 10 n-.:nutab pn fot- j Joško Smuc Marijin tr2 p \ »•KTa; VVn|fr>ve "lice š! J Najoovela ilii2inska pa. letna 2e'ezaa «;lo . iiina sloilj.vi postelja » ! !ap-cir»nia. cidracom — I pralčiičja t* tli«, j hotele, zc pc!i»i«te cto, j be in nočne sluibe. : ae l>Ia 2*t.—. R*zroli-| ljarn poitotn tn ielt tr.i-i com po povietjtt. Vsaka beseda 1 D:n. ia da lan je caslora aH Za Šifro pa n Din (?»>' Vsjsl ;a OeSi-da I Din. ia dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 Le»eaa iluiintka natenf. oa zelo • praktična alol-fio»t»S t ijpecirs p. :T • — O'r- PREMOG suha drva mf/M ^ Klavirji Zaloga ln izposojevftlnl-ca klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo. Popravila in uglr -Sevanja se izgotavlja o j strokovnjaško in ceno. R. V/arbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 3917-26 Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Zakaj kupuje splošna lesna obrt samo Teichertove stroja? Ker so najboljši in najcenejši. Gledališka ulica 12. 575-29 Sin t30Q Liegestohl prakti£an I* lei»ri«r»in sedenje. ne Dia J5»___ s P-3 tem imam tista io-hano perje kj po L« 1!.— čislo belo gotie kg po Dia tit— in ?«b i;4 po ISI--- L*. B?.OZOVTf, ZAGFE3 Hica 62, Ul. Vsaka b&se.ia i Di.n. «a dajanj« nt si ova »H '.a šifro na = Dir> r291 V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za solnče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene liiu Šivalni stroj nor>oinema nov za 1^00 Din naprodaj na Miklošičevi c. št. 7/tII, \i.od pole* Dere-5268-29 pensionu najnižje. Pojasnila in pro-rezplačno lastnik B. 80 spekte pošilja Kovačevič, Hvar. Čitajte tedensko revijo »ŽIVUFNJE IN SVET« Imamo na razpolago Se prvej'vrstne vrst: Bouvierova ranina, bela kle\-na, beli burgundec, ziahtnina, Frohlieh-silvanec, laški rizling, moslavec in modri burgundec na podlagah. Rip. Port., Rup. Goetiie 9, R?P- Beri. T. K^ocr 5 BB, Rip. Beri. Teleki 8 B in Solonis Rip. 1616, po nizkih renah. Spl^kcioniran, izboren materijal. — Plačilne olajšave! Zahtevajte oferte! TRSMICE Krme Ciota? »ouvier, vinogradno posestvo, Gornja Eadgona. 23?0 Zahvala Ob r-mrti našega nepozabnega brata, strica, svaka, bratranca itd., gospoda KARLA POLIČA prokurista Lf isMfanske kreditne banke smatrava za dolžnost, da se tem potom zahvaliva vsem, ki so mu lajšali poslednje dni njegovega življenja, nam pa v vsakem pogledu sli na roko. Zlasti se zahvaljujeva gospe Jeanetti 2islavsky, soprogi ravnatelja Zavarovalne družbe Slovenijo, ki ga je z materinsKO ljubeznijo negovala od začetka njegovega bolehanja do poslednjega trenutka. Zahvaljujeva se tudi prijateljem blagonokojnega Karla ki so ga redno obiskovali in mu lajšali njegove bolečine, gg. zdravnikom »Leonišča« za skrbno nego. kakor tudi prijateljem, ki so se ga spomnili s cvetjem ali venci in ga spremili do poslednjega počivališča. Vsem^naša ponovna iskrena zahvala! Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. 2322-a V Ljubljani, dne 11. februarja 1932. V imenu vse družine: VALEKIO in EMIL POLIČ, brata. Urejuje Davonn Ravljen, izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot ttekarnarja Franc Jezeršek. Za urceratm dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi « mjubljani.