Leto LXVT
PoStnlna plačana T goTovtnL
i LJubrjanT, v šreflo, Bne 27. Julija 1933
STcv. 170 i
Cena 1.50 ^'n
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 m 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Cerkev za svobodo
Spričo velike duhovne in politične borbe med demokracijo in njej nasprotnimi političnimi nauki in sistemi, ki posameznika popolnoma podrejajo državi, bodisi v imenu mednarodnega komunizma, bodisi pod imenom pretiranega nacionalizma, predstavlja Francija danes tisto državo in narod, ki hodi po poti, ki jo narekuje krščanska kultura in zavest dostojnosti človeške duše in duha, ki more prav uspevati le v svobodi Zato ni čuda, če vidimo, da stoji sveta stolica v našem tako zmedenem času s svojimi simpatijami čedalje bolj na strani Francije in plemenitega francoskega naroda, ki je sicer glede pojma in uresničevanja svobode v človeškem občestvu večkrat zašel predaleč, se je pa vedno vrnil k zlati sredini, ki jo v tem oziru nespremenjeno vedno uči katoliška Cerkev v smislu svojih velikih učiteljev in državoslovcev To je danes tem bolj važno, ker nauki, ki svobodo posameznika in naravne svoboščine državljana omejujejo na najmanjšo mero in jo celo taje in skušajo do kraja uničiti, vedno bolj prihajajo v očitno nasprotje do katoliške Cerkve in do njenega poglavarja.
V tem oziru imamo zopet pred seboj avtoritarno izjavo, ki jo je podal v imenu sv. očeta kardinal državni tajnik Pacclli in jo je naslovil na predsednika francoskega socialnega tedna, ki se je začel v ponedeljek, 25. t. m., v Rouenu, k jer je bila sv. jeanne d'Are sežgana na grmadi, kor je branila svobodo svoje vesti in svojega krščanskega prepričanja zoper angleškega trinoga Izjava kardinala državnega tajnika pridobiva tem bolj na veljavi in aktualnosti, ker sledi neposredno za dvema sličnima izjavama papeža Pija XI., ki istotako poudarjata krščansko resnico glede odnosa med posameznikom in občestvom, kar se tiče svobode, in zavračata vse nasprotne sisteme in ekstreme, ki ogrožajo krščansko družbo in kulturo.
Sledeče so misli, ki jih naglasa in podkrepljuje v imenu poglavarja Cerkve njegov državni tajnik v pismu na profesorja Duthoita. ki bo imel na francoskem socialnem tednu glavni referat:
Francoski katoliki so si izbrali za svoje razprave in sklepe predmet, ki je v sedanjem zmedenem času velike in usodne važnosti. Dve struji opažamo v viharnem valovanju naših d.ni, ki hočeta urediti življenje občestva v dveh popolnoma nasprotnih smereh. Ena trdi, da mora biti absolutno počelo socialnih in političnih organizacij narodov svoboda državljanov in zasebna pobuda, druga pa teži za tem. da bi se ta svoboda popolnoma podredila osrednji državni oblasti, tako da bi svobodni posameznik vobče več ne obstojal ali pa svoje temeljne pravice užival samo kot neko milost od države. Prvi tnazor bi lahko imenovali liberalizem, drugega pa absolutizem, ki je danes zopet postal aktualen. To sta dve skrajnosti, zoper kateri se je Cerkev vedno borila, ker je skrajni liberalizem porušil vsak red, zaradi česar so v tistih časih Cerkev napadali kot sovražnico svobode same. Danes pa slišimo od neke strani očitek, da je katoliški socialni teden v Rouenu neka zastarela in zapoznela manifestacija, ki hoče jemati v zaščito liberalizem! V resnici pa je"katoliška vera in Cerkev ostala do danes edini in najmočnejši branik prave svobode, namreč tiste svobode, ki je človečki osebi bistveno svojska in ji je bila podarjena od Boga samega, tako dn je človek sam gospodar svojih dejanj in zaradi tega stoji na najvišji stopnji med živimi bitji. Kulturno delo katoliške Cerekve je vse veke obstojalo prav v tem, da je vzgajala človeka k pojmovanju te svobode, ki ne izključuje ogromne odgovornosti človeka za njegova dejanja in ki tako vladajočim kakor vladanim nalaga zavest, da so v te.m oziru pred Bogom vsi enaki, tako da se mora posameznik zavedati svojih dolžnosti napram občestvu, obenem pa se mora država zavedati, da je dolžna varovati vsako v naravi in božji volji osnovano svoboščino, ki izvira iz dostojanstva človeške duše in človeškega duha
Zato nas obsodba, ki jo je Cerkev vedno izrekala zoper one, ki so svobodo napačno pojmovali tako, da so opravičevali njeno zlorabo, bodisi v političnem oziru kot svobodo samovoljne revolucije, bodisi v gospodarskem, kjer je vedla do neomejenega izrabljanja bližnjega, ne sme zapeljati do tega, da bi sledili prerokom, ki danes ogrožajo najbolj upravičene državljanske svoboščine človeka. Katoličanov ni treba opominjati, da ne smejo pospeševati svobode, ki človeka nagiba, da se hoče oprostiti božjega zakona sploh in odpovedati vso pokorščino postavni oblasti. Svoboda ne sme služiti v to, da bi se rušil državljanski red pa obči blagor, zakaj svoboda je bila dana človeku prav zato, da svobodno uresničuje Dobro, da sledi svoji pameti in da uresniči v stvarstvu moralni red, ne pa, da ga ruši. Toda katoličan mora istočasno vedeti, da država le tedaj uspeva in da je le tedaj njena organizacija najboljša, kadtir državljani sodelujejo za obči blagor in morejo v ta namen sodelovati tako, da država čimbolj spoštuje upravičene posameznikove svoboščine, zakaj državljanski red ni, oziroma ne sme biti tiranski red, ki člane socialnega telesa oropa pravic, ki so svojske človekovi naravi in ki iz državljana napravijo golo orodje despotične oblasti, to je sužnja. V tem oziru je treba spomniti sodobno človeštvo na besede papeža Gregorja Velikega, ki je bil eden največjih glasnikov rimsko civilne tradicije: »Razloček med barbarskimi krniji in cesarji rimskega imperija ju sledeči: da so barbarski kralji gospodarji sužnjev
Dr. Stojadinovič v Splitu
V pristanišču ga fe sprejelo nad 8.000 ljudi
Split, 26. julija. AA. Na zaključku potovanja skozi severni del. našega Primorja je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič danes zjutraj ob devetih priplul v splitsko pristanišče. Na pristanu Stojana se je že zgodaj zjutraj pred prihodom dr. Stojadinoviča zbrala velika množica ljudi. V pristanišču in na obali je bilo več kot 8000 ljudi. Posebno pozornost so vzbujale slikovite narodne noše iz dalmatinskega zagorja, zlasti iz Vrlji-ke, Drniša in Knina. Zastopana so bila vsa mesta in vsi otoki iz severne Dalmacije. Najbolj številni sta bili delegaciji iz Makarske in iz Hvara
Ko se je ladja »Petka«, na kateri se je vozil predsednik vlade v družbi ministrov Letice, Stošoviča, dr. Miletiča in dr. Novakoviča, približala pomolu, je godba igrala rodoljubne koračnice, a množica je začela navdušeno pozdravljati gosta. Navdušenje se je stopnjevalo, čim bliže je plula ladja Dr. Stojadinovič je sta! na poveljniškem mostu in manifestantom odzdravljal. Čim je ladja pristala, je prvi stopil na krov ban dr. Jablanovič in prisrčno pozdravil predsednika vlade. Nato se je dr. Stojadinovič pozdravil še z ostalimi. Ta čas je zbrana množica navdušeno vzklikala kralju, državi in vladi. Po pozdravih je predsednik
vlade stopil na obalo, kjer ga je pozdravil splitski župan. Nalo je dr. Stojadinoviča pozdravil poveljnik mesta divizijski general Marko M i h a j 1 o v i č , nato poveljnik pristanišča kapitan bojne ladje K u s t e r. Malo dekletce je nato dr. Stojadinoviču izročilo šopek cvetja. Za tem je dr. Stojadinovič v spremstvu obeh banov, splitskega in zetskega, narodnih poslancev in senatorjev ter velikega števila mestnih in banovinskih svetnikov odšel skozi špalir ljudstva k spominskemu svetilniku kralja Aleksandra, kjer je položil lovorov venec. Nato je odšel proti mestni hiši. Vso to pot ga je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravljalo, za njim pa ludi vse prisotne ministre. Pred mestno hišo je dr. Stojadinoviča spreje' župan Buič z občinskimi svetovalci. V nabito polni dvorani mestne posvetovalnice v Splitu je bila nalo konferenca JRZ. Konference sta se udeležila oba bana. Predsednik banovinske organizacije JRZ minister dr. Niko Novakovič je z nekoliko toplimi besedami pozdravil dr. Stojadinoviča in poudaril veliko veselje vseh prisotnih, da ga vidijo v svoji sredi. Nato se je dvignil dr. Stojadinovič in imel govor, ki so ga prisotni večkrat navdušeno prekinjali.
Velik govor predsednika vlade
O zemlji in narodu od Sušaka do Splita, o zunanji in notranji politiki
V svojem govoru se je dr. Stojadinovič najprej zahvalil za sprejem, ki mu je bil prirejen in ki je bil veličasten tako po številu udeležencev kakor po na-duSenju naroda. Posebno pa me veseli, da sem na vsem potovanju od Sušaka do Splita občutil, da je tu doma močan nacionalni duh. Videl sem, kako brezmejna je vdanost kralju m Jugoslaviji. Poleg tega sem opazil, da so dane velike možnosti za nadaljnji razvoj JRZ v teh krajih. Treba je samo podvojeno delati, pa uspeh ne bo izostal. JRZ se prav lahko pohvali zaradi svojega dela. V prvi vrsti zaradi gradbe novih železnic, cest, za dvig industrije, pohvali se lahko z delom za povišanje cen tobaka, kakor tudi za povišanje proizvodnje tobaka sploh. Nato je dejal, da se vodijo sedaj pogajanja za odkup velike električne centrale in tovaren družbe »La Dalmatienne«. Namen teh pogajanj je, da se podjetje, ki razpolaga z ogromno količino električne energije, uporabi v korist državnih in narodnih interesov teh krajev. Velika sila brez morja ne more obstojati. Tu navaja dr. Stojadinovič primer predvojne Srbije in predvojne Rusije ter njune napore, da se prebije do Sredozemskega morja, odnosno da pride Rusija do Pacifika in Baltika. Kot eden izmed razlogov, da je Rusija propadla, se more navesti prav ta primankljaj svobodnih pomorskih zvez, la omogočajo nemoteno oskrbovanje države z vremi potrebščinami. Prav tako navaia dr. Stojadinovič primer predvojne Srbije, ki ni mogla voditi samostojne zunanje politike, temveč se je morala od časa do časa naslaniati na Rusijo ali pa na Avstro-Ogrsko in morala tako povezovati svojo usodo z usodo drugih večjih držav.
„Jugoslavija more voditi neodvisno zunanjo politiko"
Jugoslavijza je danes v mnogo boljšem položaju. Mi imamo prostrano ozemlje s 15 milij. prebivalcev, z velikimi prirodnimi bogastvi in s členo-vito obmorsko obalo.
Danes nam je mogoče voditi neodvisno zunanjo politiko, bolj neodvisno, kakor je mogla to storiti predvojna Srbija. To je tisto, česar nekateri naši starejši politiki, zlasti pa oni iz srbskega dela združene opozicije, ne morejo razumeti. Oni gledajo še iz ozkih okvirov majhne države, kakor da so prespali svetovno vojno in kakor da ne vidijo, da namesto male državice obstoji velika in močna država od Triglava do Vardarja. Mi danes moremo biti prijatelji in zavezniki drugih držav. Mi moremo to biti, ker smo zvesti svojim starim in svojim novim prijateljem. Mi moremo tudi ljubiti to ali ono tujo državo, toda mi moremo živeti in umreti samo za eno državo, za našo drago Jugoslavijo (silovito navdušenje in dolgotrajno ploskanje). Prav zato, ker ljubimo naše morje, nadaljuje Stojadinovič, je naša prva dolžnost, da na tem morju ustvarimo mir. To je prvi in pravi smisel našega sporazuma s sosedno Italijo. Z Italijo hočemo mi živeti kot lojalni sosedje in dobri prijatelji. Zato so sporazumi in prijateljstvo s kraljevino Italijo postali od marca lanskega leta eden izmed stalnih in trajnih činiteljev v naši zunanji politiki. In prav te dni morete videti, da so bili sklenjeni sporazumi le v korist miru na Jadranu in v korist obeh držav. Skoro vsak dan berete v časopisih, kako je bila tu ali tam potopljena kaka trgovska ladja od strani podmornice znane ali neznane dr-
žave, a zraven vidite, da na obalah našega Jadrana vlada popoln mir (navdušeno odobravanje).
„Sporazum" ne more biti osnova notranje politike
Nato jc dr. Stojadinovič govoril o naši n o -tranji politiki in dejal, da je bilo za uspeh JRZ potrebno preživeti določeno dobo, ker so se pri nas v prejšnjih letih pogosto menjavale vlade, pa se nikakor ni daln določiti stalna smer in stalna linija državne politike. Zaradi tega ni čudno, če narod ni videl pravih poti, po katerih bi moral iti, Mi smo imeli, ja dejal Stojadinovič, 6 vlad Uzu-noviča, mi smo imeli vlado Petra Živkoviča, ki je za njim prišla spet vlada Uzunoviča, a po kratkem času vlada Boška Jevtiča. Šele za tem je prišla trajna in resna vladna kombinacija, ki se opira na zaupanje kraljevega namestništva, a istočasno na zaupanje širokih slojev našega naroda. V JRZ je danes zbrana ogromna večina Srbov, ogromna večina Slovencev, ogromna večina muslimanov in lepo število Hrvatov. Zaradi tega je in ostane današnja vladna kombinacija trajna osnova naše državne politike. Mi bomo veselo pozdravili vsako okrepitev obstoječega stanja zlasti takrat, če bo prišlo do sporazuma s tistimi Hrvati, katerih vodja je dr. M a č e k. Pri tem moramo gledati, da gremo naprej, a ne nazaj. Pri tem moram poudarjati, da sporazum dr. Mačka s srbskim delom Združene opozicije z dne 8. oktobra lani na noben način ne more biti osnova za naše delo. Gospodje iz srbskega dela Združene opozicije se neprestano pogovarjajo in razgovarjajo z dr. Mačkom. Njihova ugibanja se zdi, da še niso končana. A naše sta-
lišče je znano tako včeraj kot danes. Mi imamo V vseh vprašanjih določeno staliče, čigar osnova je ta, da čeprav želimo sporazum z bivšo HSS, n e moremo voditi pogajanj o treh stvareh. Ne more bili pogajanj in razprav
o monarhiji in dinastiji, o narodnem in državnem edinstvu in o spremembi ustave v tem času (burno odobravanje).
Mi se zaradi tega moramo boriti za naše stališče in za te osnovne stvari, da jih sprejme ves naš narod brez izjeme. Želimo sporazum z vsemi Hrvati in to več kakor bratski sporazum, namreč sporazum na osnovi edinstva, ne da smo bratje, temveč, da smo eno. Vse pravice, ki jih imajo Srbi, morajo uživati tudi Hrvatje. Tu ne sme biti nobeno razlike. Ne sme biti nikjer nadrejenih in podrejenih. Ne sme biti nikjer hegemonije niti nadvlade enega nad drugim. Tak sporazum hočemo mi razširiti na ves naš narod, na vso Jugoslavijo tako, da bo to sporazum, ki bo slonel na načelu demokracije. Mi nismo nič manj demokrati kakor naši opozicionalci, samo mi zahtevamo red in delo v demokraciji. (Navdušeno odobravanje).
Volitve — najkasneje čez eno leto
Pri zaključku svojega govora se je Stojadinovič bavil z volitvami, ki jih je treba po njet govih besedah izpeljati n a j k a s n eje čez e n o i e t o. Zdi se mi, je dejal dr. Stojadinovič, da tokrat narodu ne bo težko izbirati med nami in opozicijo. Mi imamo za seboj tri leta dela. Mi imamo za sebo tri leta uspehov in naše oči sedaj niso več uprte v preteklost, temveč v bodočnost. Zato bo treba izbirati med nedelavnostjo in delom, med neuspehom in uspehom, med preteklostjo in prihodnostjo. Kdor je za stvarno, konstruktivno delo in proti brezciljnemu politiziranju, ta bo šel z nami. (Navzoči so nato zaključek govora pozdravili z navdušenimi vzkliki kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in Jugoslaviji.)
Angleški admiral pri dr. Stojadinoviča
Split, 26. julija. AA. Točno ob 14.30 se je pripeljal z motornim čolnom na ladjo »Petko< poveljnik angleškega sredozemskega brodovja ai|-miral sir Alfred Pound v spremstvu svojega pribočnika in našega ordonančnega častnika. Na pomolu majorja Stojana je angleškega admirala sprejel pristaniški [»veljnik kapitan bojne ladje Ivuster ter šef kabineta predsednika vlade dr. Protič, ki sta admirala odvedla do predsednika vlade. Dr. Stojadinovič je vstal in šel admiralu nasproti. V salonu na ladji sta se nato dr. Stojadinovič in admiral nekaj časa prisrčno pogovarjala. Kmalu po odhodu admirala pa je po 12 odšel dr. Stojadinovič v spremstvu kapitana Kustra in šefa kabineta dr. Protiča na angleško admiralsko ladjo >Warspite< in vrnil obisk siru Alfredu Poundu. Ko je dr. Siojadinovič zapustil admiralsko ladjo, so na ladji izstrelili nekaj strelov v čast predsedniku vlade.
Predsednik angleške vlade Chambertain
o angleški zunanji politiki
London, 26, julija, c. Danes popoldne je podal v spodnji zbornici daljšo izjavo o zunanji politiki predsednik vlade Chamberlain. Takoj v začetku je izjavil, da odhaja lord Runciman v Prago, da bi posredoval med češkoslovaško vlado in sudetsko nemško stranko. Češkoslovaška vlada je sprejela njegovo posredništvo in tako bo lord Runciman s svojimi velikimi izkušnjami lahko uspešno svetoval na obe strani. Če bo češkoslovaško vprašanje urejeno mirno, tedaj bo to velika zasluga za splošen mir in za pomirjenje Evrope. Lord Runciman pa bo v Pragi lahko deloval čisto neodvisno in samostojno.
O nezgodah angleških parnikov v španskih vodah je Chambelain rekel, da je general Franco pristal na to, da bosta vsak sličen primer preiskovali komisiji, ki bosta sestavljeni iz angleških in Francovih častnikov. Sicer pa se v španskem vprašanju angleška politika ni spremenila.
O sporu na Daljnem vzhodu je rekel, da vlada skrbno pazi na to, da ne bi trpele angleške koristi. Obžaluje pa, da se angleški vladi ni posrečilo posredovanje med obema sprtima strankama.
Vodja liberalne opozicije sir Archibald Sinclair je napadal vladno zunanjo politiko in izjavil,
— domini servorum —, krščanski rimski imperator pa je vladar svobodnih — donnnus libe-rorume.
Seveda med lil>era!izmom in absolutizmom obstojajo različne stopnje in različni načini prave organizacije človeškega občestva in med njimi tudi take, ki podčrtujejo in okrepljajo načelo avtoritete, nikakor pa ne uničujejo osebne svobode. Take vladavine so gotovo popolnoma upravičene in se ne smejo obsojati, toda pri tem nikakor ne smejo pozabljati, da je namen družbe obči blagor, ki nikakor nc sme in ne more biti v nasprotju /. blagrom posameznih članov, ki morajo v državi uživati zaščito in izpolnitev najvišjih človekovih svoboščin, oziroma tiste svobode, ki človeku omogoča, da uresničuje Dobro v prid celote. Glavna naloga katoličanov glrde političnega življenja je v iiušelii čusu ta, da najdejo pravo srodo mod vršitvijo
človekovih svoboščin in potrebnim državljanskim redom ter občim blagrom. Če hočemo doseči ta sklad, morajo biti tako posamezniki kakor posamezne združbe dobro disciplinirane, tako da skupne sile ne bodo razbite in ne bodo med seboj prihajale v spore in v bratomorno borbo. Zato je treba vršitev svobode dobro regulirati in jo spraviti vedno v soglasje s skupnim blagrom. V tako težkem času, kakor je današnji, ko gre za usodo vsega sveta, morajo katoličani dati zgled, kako je treba zbrati vse različne sile in zmožnosti človeka v delu za srečo občestva tako, da se bomo izognili vsaki tiraniji, ki ponižuje in izpodkopuje svobodo in dostojanstvo človeka, ki hoče uresničevati moralno Dobro in pravi državljanski red.
To so besede in misli, ki jih poudarja kaT-dirml državni tajnik v imenu pogiu\urja kaio-liške Cerkve.
da ni mogoče verovati v mir tedaj, ko sc je treba boriti proti barbarstvu in nasilju. Napadal je Italijo, zakaj noče sporazuma s Francijo in zakaj se trudi razdvojiti Anglijo in Francijo.
Chamberlain je v svojem govoru šc govoril O obisku angleške vladarske dvojice v Parizu. Ponovil pa je, da ni bilo v Parizu sklenjenega nič novega. Prijateljstvo med obema državama se je še poglobilo.
O sporazumu z Italijo je poudarjal, da je ta' sporazum med Italijo in Anglijo temelj za mir v svetu, vendar pa se more začeti izvajati tedaj, ko bodo odstranjene vse nevarnosti iz španskega vprašanja. Če špansko vprašanje še ni urejeno, nista krivi niti Italija pa tudi ne Anglija.
Chamberlain
hodi svoja pota
Praga, 26. jul. TG. »Prager Tagblatt« objavlja" dopis iz Londona, kjer podčrtavajo, da vlada v krogih angleške vlade velika zmeda glede zadržanja do češkoslovaškega vprašanja. To pa da izvira iz tega, ker hodi Chamberlain svoja lastna pota in je v navzkrižju z zunanjim ministrom Hali-faxotn. V Londonu trdijo nadalje, da tudi nemška politika nikakor ni enotna. Nemški državni kancler dela svojo lastno politiko brez sodelovanja svojega zunanjega ministra. Med Hitlerjem in Cbamber-lainom služita kot posrednika kapetan Wiedemann in kneginja Hohenlohe. Angleška javnost izraža bojazen, da ne bi v tajnih posvetih dozorel kakšen načrt, ki ga bo morala plačali Češkoslovaška. Odposlanstvo lorda Runcimana, ki prihaja na Češkoslovaško kot neke vrste vrhovni razsodnik — kar je edinstveno v diplomatični zgodovini — je delo Chamberlaina samega, ki je pripravljen posredo. vati za neodvisnost Češkoslovaške, a hoče sam na licu mesta izčrpati vsa sredstva mirnega posredovanja. V parlamentarnih krogih se pripravljajo na zunanjepolitično debato, ki naj nastopajočo zmeda razčisti.
Zagrebška vremenska napovedi Pričakovati je lokalnega poslabšanja vremena.
Dunajska vremenska napoved: večinoma jasaq| čez dan sc bo pooblačilo, številne nevihte.
ti
Angleška vlada se je zavzela za vprašanje CSR
lord Runciman kot opazovalec poslan v Prago	vtada
Vsa Evropa napeto pričakuje nadaljnjega razvoja
Dr. Korošec
— častni Blejec
Praga, 26. julija, b. Posredovalno delo britanske vlade v Pragi je dobilo konec preteklega tedna jasne obrise. Češkoslovaška vlada je sprejela predlog Velike Britanijo, da pošlje lorda j{ u n c i ni a n a v Prago kot opazovalca in svetovalca v pogajanjih med češkoslovaško vlado in sadetsko-nemško stranko. Runciman pride te dni v Prago ter bo z njegovim prihodom češkoslovaški problem stopil v najbolj zanimivo in odločilno stopnjo.
Vest o prihodu Runcimana v Prago ni sprejeta v političnih krogih odklonilno, opaža se pa nezadovoljnost zaradi nenadnega preobrata do stališča angleške vlade ter poudarjajo, da jc London le podlegel vplivu lJerlina. V krogih češkoslovaške vlade želijo, da se celotni spor uredi sporazumno z zapadnimi demokracijami in v interesu splošnega miru. Jasno pa poudarjajo, da Runciman nikakor ne more hiti sodnik med češkoslovaško vlado in sodetsko-nemško stranko. Češkoslovaška vlada lahko samo sprejme njegove nasvete
v dobri veri, da »o v skladu z edinstvom in neodvisnostjo češkoslovaške države. Naloga Runcimana je lahko samo v tem, da daje pobudo za sporazum med češkoslovaško vlado in sudetskiiul Nemci. Ta pobuda pa ne sme zadevati edinstva češkoslovaške države, pa tudi ne njenega zavezništva s Francozi in Sovjeti.
Pravo razpoloženje češkoslovaške javnosti na vest o prihodu lorda Runcimana v Prago najbolj jasno pokazuje jutranji tisk. »Lidove Novini< pišejo, da se ta ideja v načelu lahko pozdravi, ker je češkoslovaška vlada prepričana, da bo moral vsak nevtralni opazovalec pravilno gledati na stvar in se predvsem prepričati, da predlogi Hen-leina ni6o sprejemljivi, ker bi dovedli do admi-nistrativno-političnega rušenja češkoslovaške republike. Jasno pa je, da se bodo morale naloge in oblast takšnega opazovalca šele ugotoviti, da ne hi nastala kakšna nesoglasja v značaju njegove misijo kot opazovalca iu uit«" \orja.
V	Rima
„lord Runciman — zmaga angleškega vpliva"
Rim, 26. julija, b. Imenovanje lorda Runcimana za opazovalca v Pragi smatra italijanski tisk kot senzacionalen politični dogodek. »Gazeta del PopokK piše o tem: »Ta nenadna poteza je povzročila veliko začudenje v vseh mednarodnih političnih krogih in je izzvala vsestranske razlage. V prvi vrsti se opaža, da postavitev britanskega svetnika v Pragi prepričuje nasprotno od tistega, kar je češkoslovaška vlada trdila, ker se dogodki vedno bolj zapletajo. Razen tega dokazuje imenovanje lorda Runcimana za opazovalca, da je zmagal vpliv Velike Britanije ne pa Francije in Rusije, zaradi česar da bo morala češkoslovaška .vlada postati bolj popustljiva.
V	Berlinu
„1ord Runciman — nič več kot opazovalec"
Berlin, 26. julija, b. Britanski poslanik v Berlinu Henderson je obiskal VVilhelmstrasse ter imel daljši razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve. To smatrajo ,za nadaljevanje angleško-nemških pogajanj o češkoslovaškem sudetskem problemu, za katerega Velika Britanija želi, da se čimprej reši. Angleški načrt, da odide na Češkoslovaško kot opazovalec lord Runciman, je sporočil nemški vladi von Dircksen. Nemški diplomatski krogi odobravajo angleški načrt, vendar pa poudarjajo, da naloga Runrimnna ne more bili naloga sodnika, temveč le naloga opazovalca in svetovalca.
V	Londonu «• .....
„lord Runciman — dobra izbira"
London, 26. julija, b. Ve« jutranji londonski tisk
posveča veliko pozornost nalogi lorda Runcimana v Češkoslovaški in izraža svoje upanje, da bo kot po-siedovalec med češkoslovaško vlado ter sudetsko-nem-Iko stranko preprečil nevarno krizo, ki bi lahko nastala zaradi prekinitve pogajanj. Imenovanje ^ lorda Runcimana je po mnenju »Timesa« dobra izbira, ki o priporoča tudi sama češkoslovaška vlada. V njem svetovna javnost vidi ne le samo dobrega sodnika, temveč demokrata čiste krvi. Prav tako uživa Runciman podporo v irancoski vladi in celo Nemci poka-Eujejo za to rešitev dobro voljo. Hitler je pretekli te-ien dvakrat izjavil svojo željo, da se češkoslovaški [por mirno reši. Koncem preteklega tedna je angleška flada ponovno jasno prišla do spoznanja, da je pre-oad med češkoslovaškim in nemškim stališčem še velik. Takšen spor bi imel lahko nevaren odmev daleč izza češkoslovaških meja. Lord Runciman je pristal na to, da odide v Prago, kjer bo njegova naloga, pomagati češkoslovaški vladi z nasveti in iskati ugodno rešitev manjšinskega vprašanja. Češkoslovaška je spre-lela ta angleški predlog, o njem pa sta bili takoj obveščeni francoska in nemška vlada. Runciman bo svetovalec ne samo češkoslovaški vladi, temveč tudi predstavnikom sude^sko-nemške stranke in bo v potrebi nastopil tudi kot posredovalec ki razsodnik. Njegova naloga pa je sodelovati prijateljsko. On ne bo imel pooblastila, da izvede kakšne sklepe, ki bi obvezali eno ali drugo stranko. Po mnenju »Daily Maila« bo delo Runcimana nekaka predigra za sklicanje mednarodne konfcrence štirih vclesiL
V	Parizu
„lord Runciman — fudi v imenu Francije"
Pariz, 26. julija, b. Z imenovanjem Runcimana kot opazovalcem za Češkoslovaško se bavi ves jutranji irancoski tisk, ki podpira vladno politiko. V tem tisku pa se opaža majhna rezerviranost. Listi s skrajne desnice in s skrajne levice pa precej ostro napadajo politiko angleške vlade. Francosko-angleška zveza ne bi služila miru, če bi njeno delo šlo za razširitvijo fašističnih držav in davljenjem demokracije. Če ne gre za nič drugega, nego za poskus dobre volje, ki jo je prinesel Hitlerjev zaupnik lordu Hallifaxu in ki jo je von Dircksen potrdil, je vse v redu. Če pa se skriva kaj drugega, bo svetovni mir trpel.
V	francoskih vladnih krogih pa poudarjajo, da je sodelovanje med Francijo in Anglijo tako tesno, da odhaja lord Runciman v Prago tudi kot zastopnik Francije. Francoska vlada je bila o vsem tem obveščena in je v tem smislu snoči govoril zunanji minister Bonnet s češkoslovaškim poslanikom v Parizu Osuskym.
Pariz, 26. julija, c. Danes ee je ameriški finančni minister Morganthau zopet sestal z zuna-nim ministrom Bonnetom.
Bled, 26. julija.
Dne 22. julija je bil izvoljen na občinski seji na Bledu pod predsedstvom župana dr. Janka Benedika minister za notranje nadeve in vodja slovenskega naroda g. dr. Korošec za častnega blejskega občana. 8 tein mil je občina Bled izkazala največje priznanje za neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil za našo državo. V znak zahvale je g. minister dr. Korošec podaril 3000 din za blejske reveže.
Nova meščanska šota v Domžalah
Belgrad, 26. julija, m. Prosvetni minister Magaraševič je na posredovanje slovenskih ministrov podpisal odlok, s katerim se v Domžalah odpre nova meščanska šola. Z novim šolskim letom 1938-39 se bosta na tej šoli odprla prvi in drugi razred.
Novi upravitelji
meščanskih so!
Belgrad, 26. julija, m. Prosvetni minister je podpisal odlok o postavitvi upraviteljev meščanskih šol v Sloveniji. S tem odlokom so postavljeni za upravitelje: na meščanski šoli v Vojniku Jože Lekše, učitelj iste šole; na I. deški meščanski šoli v Ljubljani Anton Dragan, učitelj iste šole; na I. ženski meščanski šoli v Ljubljani Ana Ojstriš, učiteljica istotam; na I. ženski meščanski šoli v Mariboru Marija Rozman, učiteljica istotam.
Za zbližan i e med Jugoslavijo in Madžarsko
V Segedinu na jugoslovansko-madžarski meji so vsako leto velike ljudske slovesnosti v obliki velikih veselic s plesom, godbo in drugimi zabavnimi točkami, Letos je na to prireditev prišla v ;Segedin tudi močna skupina časnikarjev in književnikov iz Vojvodine, ki je bila zelo prisrčno sprejeta. Krajevni list »Delmagyarorszag« (»Južna Madžarska«) je ob tej priliki prinesel članek, ki ga je napisal g. I. Detrea, bivši segedinski župan, pod naslovdm »Življenje ob meji«. Članek se z najbolj odkritimi besedami zavzema za tesno sodelovanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko, ki naj bi bilo stožer vse madžarske zunanje politike. Med drugim pravi tudi: »V velikem in koristnem delu se nam pojavlja ena misel, ena želja ali, če hočete še jasneje, en sen, kateremu smo mi dali prvega zamaha in smo vprašanje poglobili in obrnili na njega pozornost na tej in na oni strani meje. To pa je moč te plemenite težnje samo povečalo. Ta misel je bila: madžarsko-jugo-slovansko pomirjenje. Ali more biti za nas kako večje zadoščenje in veselje, kakor je to, da je po Mussolinijevi rimski zdravici madžarsko-jugoslo-vansko zbližanje postalo evropsko vprašanje. To, česar smo se mi zunanjepolitični amaterji diletant-sko udeleževali — to je sedaj postalo naloga uradne zunanje politike.« O današnjem stanju na meji pa pravi: »Tu živimo ob mrtvi meji; omrtvela je, ker je brez prometa in je presekala gospodarski krogotok.« Članek se končuje s pozivom na madžarski narod in njegove predstavnike, naj pod-vzamejo vse, da se prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko čimprej uresniči.
Zagreb, 26. julija, b. Danes popoldne okrog 3 je umrl univerzitetni profesor dr. Avgust Musič v. 81. letu starosti.
Po španskih bojiščih
Francova armada zajela 15,000 miličnikov
St. Jean de Luz, 26. julija. AA. Reuter. Nacionalistični listi v St. Sebastianu pišejo, da se je Francova ofenziva na estramadurski fronti zaključila z veliko zmago. Nacionalisti so ujeli 15.000 miličnikov in zaplenili vet sto avtomobilov in ogromne količine streliva.
Vrhovno poveljstvo Francove armade objavlja naslednje poročilo:
Na fronti ob Ebru in v odseku pri Tort on je sovražnik zbral številne nove oddelke in začel gradili mostove čez reko, ki pa so jih letala porušila. Republikanskim četam se je posrečilo prodreti do Viola Asco. Čete rdečih so nadaljevale z ofenzivo na juini strani reke Ebra. Nacionalisti pa so jih
Jeruzalem v znamenja krvavih nemirov
Jeruzalem, 26. julija, b. Nov val terorizma je zajel Palestino. V Haiii je še vedno proglašeno obsedno stanje in je ves avtomobilski promet ukinjen. V Jeruzalemu je vse mrtvo, ker ne sme nihče na ulice. Le vojaki dajejo mestu življenje in so razmeščeni skoraj na vsakih 10 metrov. Oblasti so neprestano pripravi ljene, ker se bojijo, da pride do nevarnih spopadov in-' do pokolja Judov v masah. Nad mestom neprestano krožijo britanska letala in pregledujejo področje. Vse ladje, ki bi morala pristati v Haiii, so bile usmerjene v Tel Aviv. Izid včerajšnje preiskave ni znan, ker ga oblast drži v tajnosti. Znano je le, da je bilo zaradi eksplozije peklenskega stroja ubitih 35 Arabcev in
dva Žida, ranjenih pa je bilo 65 Arabev in 11 Židov.
Hajfa, 26. julija, c. Število smrtnih žrtev včerajšnjega bombnega atentata se je dvignilo na 60. Danes pa so Arabci ubili pet Zidov.
Arabci so napadli tudi židovsko kmečko kolp-, nijo Jarden in je bilo tudi tam pet mrt.vih. Napetost je skrajna.
Jeruzalem, 2)6. julija, e. Na zelenjadnem arabskem trgu na David Street so danes pravočasno odkrili peklenski stroj.
Beyrenth, 26. julija, e. Sirska vlada je odstopila. Novo vlado ie zopet sestavil Mardain Djemil.
Sedem zunanjih ministrov v Kodanju:
Stališče severnih držav
Kodanj (Ropenhagen), 26. julija. TG. Konferenca sedmerih zunanjih ministrov skandinavskih in nekaterih drugih malih severnoevropskih držav (Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Švedska, Norveška in Finska) prihaja do zaključka svojih zasedanj. Osnovno misel, ki navda ja vse te : države, ki so svoje dni na konferenci v Oslu sklenile medsebojno gospodarsko sodelovanje, je izrekel zunanji minister Danske Munrh, ko je na slo- i vesni večer poudaril naslednje smernice sedmerih
zavezniških držav: »S političnega stališča sodelovanje med sedmerimi državami ni nikakšna zveza. Njih ne veže nič drugega, kakor vsem enaka volja, da ohranijo mir. Zalo so se zunanji ministri z enako iskrenostjo odločili, da se bodo izogibali vseh sporov, ki sedaj pretresajo Evropo. Oni na vsak način odklanjajo zamisel katerekoli vojne. Če pa bi izbruhnila vojna, bodo vse storili, da ne bodo v njo potegnjeni. V ostalem pa ostanejo zvesti Zvezi narodova
Izviren glas o mednarodnem taboru v Ljubljani
V Belgradu izhaja mesečnik »Biblioteka za fizično kulturo in vzgojo«, ki ga izdaja Slavko Obra-dovič. V julijski številki ta mesečnik obširno poroča o mednarodnem taboru v Ljubljani, ki ga je priredila Zveza fantovskih odsekov. V glavnih obrisih opisuje potek V6e velike prireditve in ga pojasnjuje s slikami. Najbolj natančno podaja
Na Bledu razdelitev daril zmagovalcem v tekmah letalskih modelov
Češkoslovaška mladina podarila našemu kralju najlepše modele
Bled, 26. julija.
Včeraj zvečer so na Bledu slovesno razdelili nagrade zmagovalcem v tekmi letalskih modelov. Izročitvi so prisostvovali romunski princ Bibescu kot predsednik mednarodne letalske zveze, predsednik Aerokluba inž. 'l adije Sonder-mayer, zastopnik vojnega ministra polkovnik Lukanc, kapetan Hren, dr. Orel, polkovnik Andrejka, blejski župnik g. Zabret, blejski župan dr. Benedik in drugi. Kmalu |K> 9 je prispel tudi zastopnik Nj. Vet. kralja general Živojin Pavlovič, katerega sta sprejela princ Bibescu dn inž. Sondermayer.
Takoj nato je otvoril slovesnost inž. Sonder-jnnver s kratkim nagovorom. Prvo nagrado, pokal Nj. Vel. kralja Petra II., je dobila angleška skupina. Zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavlovič je izročil krasni zlati pokal vodji angleške skupine g. Hurstonu.
Nato je sledil svečan banket v kazinski dvorani. Prvo napitnico je imel princ Bibescu, ki se jc zahvalil našemu Aerokltibu /a tako dobro organizacijo in gostoljubje, tekmovalcem pa za plemenito delo. Inž. Sondermayer se jo zahvalil princu Bibescu zu sodelovanje, potem pu je prečital spisek zmagovalcev.
Prvo nagrado je prejela, kot povedano, an-
gleška skupina Ln s tem osvojila pokal Nj. Vel. kralja Petra II.
Drugo nagrndo je prejela Francija, ki je
prejela pokal vojnega ministra.
Tretjo nagrado je dobila Jugoslavija, pokal ministra /a telesno vzgojo ti r. Miletiča.
Četrto nagrado je dobila Češkoslovaška, tudi pokal ministra Miletiča, peto nagrado jc dobila Nemčija, šesto Madžarska sedmo Švica, nadalje pa Amerika, Egipt in Bolgarska.
Razglasitev izidov so navzoči sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem Prvi se je zahvalil v izbranih besedah Anglež Hurston, ki se je zahvalil tudi za pokal ljubljanskega župana dr Adle-šiča, ki ga je prejela angleška skupina. Za njim jc govoril zastopnik češkoslovaške skupine, ki je izjavil, da češkoslovaška mladina, kateri je naš mladi kralj ideal, podari predsedniku Aerokluba več lepo izdelanih modelov, ki se naj v imenu češkoslovaške mladine podarijo našemu kralju. Te besede so prisotni sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Nato pa je v znak hvaležnosti daroval jugoslovanskim tekmovalcem krasen kristalni pokal. V imenu jugoslovanske skupine se mu je zahvalil g. Radko Mikolič i/. Zagreba. Razgovor med tekmovalci in gosti jc trajal še dolgo v noč. dokler se niso okoli 1 odpeljali i avtobusi proti Ljubljani.
športne rezultate. O stadionu, na katerem so bile glavne prireditve, pravi, da je tako urejen, da more na njem naenkrat nastopiti 2500 telovadcev pred 50.000 gledalci. (Gotovo bo ta mera ljubljanskega stadiona veliko jyeskromna.) Ob koncu pa pravi članek o organizaciji, ki je ves tabor priredila in ga vodila, tole: »Kakor ima sokolstvo svojo organizacijo in pristaše po vseh slovanskih državah, tako imajo tudi orlovske organizacije 6voje pristaše in ekipe v V6eh katoliških državah. Te organizacije, čeprav opredeljene kot mladinske katoliške organizacije, enako negujejo nacionalno, duhovno in telesno vzgojo. Imajo svoje telovadne vrste in športne ekipe, telovadijo in prirejajo razne tekme, njihova uniforma pa je izrazito nacionalna, podobna uniformi planincev. Naše fantovske organizacije so neke vrste avantgarda Sokola kraljevine Jugoslavije na skrajnem zapadu naše države, ki s svojim plemenitim delom vzgajajo pošteno mladino za službo domovini.«
Novi konzuli
Za generalnega konzula v Trstu je bil imenovan g. Milan Radojevič, doslej tajnik zunanjega ministrstva; za generalnega konzula na Dunaju pa je bil postavljen g. Radivoj Bojič, doslej nameščen v zunanjem ministrstvu.
O primernem časa za volitve
Belgrad, 26. julija, m. »Sarajevska Pravda« 6e v svojem uvodniku bavi tudi z vprašanjem bodočih skupščinskih volitev in med drugim ugotavlja, da bi vlada dr. Stojadinoviča, če bi razpisala volitve lakoj po petomajskih volitvah, dobila ogromno večino v narodu, ker je v njem zavladalo veliko navdušenje zaradi odstranitve zloglasnega Jevtič-Popovičevega režima. Toda to glasovanje bi imelo za vlado dr. Stojadinoviča le negativni značaj in bi predvsem pomenilo obsodbo dotedanjega režima. Toda volitve, ki bodo po triletni delovni dobi, bodo imele čisto drug pomen za vlado in bodo mnogo bolj častne in važne. Pri teh volitvah bo ljudstvo izreklo svojo sodbo o vladi sami in o njenem delu. V tem oziru tako vlada kot tudi stranka, na katero se sedanja vlada naslanja, lahko mirno pričakujeta sodbo naroda.
ustavili z letali in legionarskimi oddelki, ki so ♦ hudi bitki vrgli rdeče povsod nazaj čez reko.
Na valencijski fronti prodirajo nacionalisti naprej. Zavzeli smo vas Pavijo in vzpostavili zvezo z oddelki na jugovzhodni fronti. Na estramadurski fronti smo ujeli mnogo sovražnikov in zaplenili ogromno vojnega materiala.
Poročila rdečih
Barcelona, 26. julija. A A. (Havas) Napad na desno obalo reke Ebro je republikansko poveljstvo pripravljalo nekaj dni v največji tajnosti. Prehod preko reke je zahteval koncentracijo številnih čet. V mraku so republikanci postavili mostove preko reke in začeli prodirati na desno obalo Ebra. Nacionalistično letalstvo je že včeraj ves dan skušalo preprečiti to napredovanje, toda naše čete so ujele več kot 1500 ljudi. Po poročilih iz Barcelone so republikanci zbrali na tem odseku 70.000 vojakov^ ki so vsi dobro opremljeni.
Rim, 26. julija, c. Angleški veleposlanik lord Perth je obiskal zunanjega ministra Ciana in se r. njim pogovarjal o španskem vprašanju. Angleški veleposlanik je oj>ozoril Ciana na to, da je bal^onstK^ ^Iftda' že- btigdvorlla tia angležki načrt o odhodu prostovoljcev.
London, 26, julija, e. Veleposlanik barcelon-sktTvladF j^d&he^TmČll odgovor avoje vlade na angleški načrt o odhodu prostovoljcev.
Potovanje s parnikom f,Kraljica Marija"
Belgrad, • 26. julija. AA. »Jugoslovanski Loyd d. d.« v Zagrebu bo organiziral s svojo luksuzno ladjo »Kraljica Marija«j še letos štiri krajša potovanja v najbolj zanimiva pristanišča Sredozemskega morja in bližnjega vzhoda. Prvo tako potovanje se bo začelo v Benetkah ali v Splitu in končalo v Dubrovniku ali v Benetkah in bo trajalo od 5. do 25. avgusta. Drugo potovanje se začne 27. avgusta in traja do 5. septembra, a tretje od 6. do 20. septembra. Obe ti dve potovanji imata v programu obisk francoske riviere, Sardinije in najlepših mest na obalah severne Afrike. Četrto potovanje bo trajalo od 24. septembra do 14. oktobra. Udeleženci tega potovanja bodo obiskali Benetke, Split, Rodos, Ciper, Beyruth, Balbek, Damask, Haifo, Jeruzalem, Tel-Aviv, Aleksandrijo, Kairo, Luxor in Dubrovnik, kjer se to potovanje zaključi. Za to potovanje veljajo posebne pavšalne karte z velikimi popusti. Glede prospektov, informacij in glede rezerviranja kart se je treba obrniti na pisarno Jadranske plo-vidbe d. d. v Belgradu, Knez Mihajlova ulica 8-
Punčec bolan
Berlin, 26. julija, AA. DNB: V nedeljo zvečer
»o prišli v Berlin jugoslovanski igralci za Davisov pokal. Koncem tedna bodo odigrali tekmo z Nemčijo v finalu evropske cone. Punčec še boleha! za angino. V igri posameznikov ga bo moral najbrž nadomestiti Mitič, vendar o tem še ni nič sklenjenega.
Požar v Zagrebu
Zagreb, 26. julija, b. Davi ob 5.15 je Izbruhnil velik požar v skladiščih »Obnove«. Gasilci eo kmalu prišli, vendar pa so imeli težave z napeljavo vode, ker je bil prvi hidrant pol kilometra odda« ljen od goreče zgradbe. Ko so gasilci pričeli gasiti, je bila v plamenih že vsa stavba, dolga 30 m, v, kateri je bilo 40 do 50 vagonov raznega blaga. Po« žar je bil povsem omejen šele ob 10 dopoldne. Trdijo, da je vzrok požara maščevanje odpuščenih delavcev. Poslopje je pričelo namreč goreti najprej v sredini, kamor je paznik takoj odšel gasit, toda kmalu nato se je plamen dvignil še na štirih straneh zgradbe.
Slovenska ženska zveze iz Amerike prihaja v Belgrad
Belgrad, 26. julija, m. Jutri ob 6.40 bo prispelo v Belgrad 16 zastopnic Slovenske ženske zveze iz Amerike. Na postaji jih bodo sprejela srbska ženska društva. Posebno Kolo srbskih sestara jim pripravlja lep sprejem. Zastopnice Slovenske žensko zveze bodo za časa svojega bivanja v Belgradu tudi gostje te organizacije. Jutri dopoldne si bodo ogledale razne socialne ustanove in druge znamenitosti naše prestolnice. Po jutrišnjem pa bodo odšle na Oplenac in tam položile venec na grob kralja Aleksandra. Na povratku v Belgrad se bodo ustavile tudi na Avali in položile venec na grob ne« znanega vojaka.
Dunaj, 26. julija, c. Narodni socialisti so danea slovesno proslavili tretjo obletnico neuspelega puč^ na Dunaju dne 25. julija.
Pri
Slovenkah
Razgovor z gospo Josipino Schlosarjevo
Ljubljana, 25. julija.
Vw*po Josipino Schlosarjevo poznamo že dalj Zasa. Najprej smo vedeli o njej kot eni najbolj marljivih slovenskih prosvetnih delavk med našimi ženami in dekleti v Ameriki, lani pa smo imeli srečo, da smo jo v Ljubljani tudi osebno spoznali. Prišla je s skupino drugih ameriških Slovencev in že na kolodvoru ter takoj pri vstopu v mesto je pokazala svojo izredno de-
lavnost: kljub dolgi vožnji je fotografirala prav vse, kar je v Ljubljani lepega videla. V Sloveniji je ostala dva meseca, od julija do septembra, ter si je nabrala vtisov, filmov in slik na kupe. Vse je kot dragoceno gradivo nesla v Ameriko in tam predavala, razkazovala slike in filme ter navduševala slovensko ženstvo za staro domovino. Ob njenem bivanju v Sloveniji smo mi tedaj opozorili slovensko javnost na to izredno, energično, pa hkrati ljubeznivo Slovenko in imeli smo prav. Njenemu prizadevanju se je posrečilo,, da je privabila letos v Slovenijo toliko ameriških žena in deklet, kakor jih vsa leta po vojni ni štela še nobena skupina, kar jih je prišlo po vojni y Slovenijo.
Gospa Josipina Schlosarjeva je doma iz Malega Slatenka pri Novem mestu ter se je že kot 18 letno dekle izselila v Ameriko. Poročila se je s sedaj že pet tet pokojnim g. Schlosarjem, doma iz Dravelj pri Ljubljani, ter ima v Ameriki že odraslo hčer, ki jo je lepo rzgojila v slovenskem duhu in v poznavanju slovenskega jezika. Gospa Schlosarjeva stalno prebiva v mestu West aalis (Wisconsin), Sama rada pripoveduje, da je bila vzgojena v samostanski šoli v Šmihelu pri Novem mestu ter da ima tudi v Ljubljani vse polno svojih oekdanjih sošolk in prijateljic.
Gospa Schlosarjeva ima velike zasluge za organizacijo Slovenske ženske zveze v Ameriki, pri kateri m nadzornica glavnega odbora. Vsa zveza šteje že 80 društev in nad 10.000 članic, žena in deklet. Včlanjene •o same Slovenke, oziroma žene slovanskih narodov, ki so poročene s Slovenci.
Na vprašanje, kakšen je namen te obsežne organi-eacije slovenskh žena v Ameriki, nam je odgovorila: »Naš namen je, da ohranimo slovenščino, slovenski k slovenski narod v Ameriki Zakaj, če bi me
Zadnja pol viharja
g. Franceta Sveta
32. julija dopoldne je nastopil trnski vikar gospod ftancž Svet zadnjo pot V zgodnjih jutranjih urah « je po dolgih mesecih suše nad Pivko in Krasom (jokalo nebo, ko pa se je ubrisalo, so od vsepovsod frumoma prihajali farani, rojaki, znanci in prijatelji, la ga pospremijo k zadnjemu počitku. Tam iz Trsta in ikolice, z goriške strani m Vipave, pa še iz Slovenije las je bilo nekaj, saj je bil vedno odličen dijak škofovih zavodov Št. Vidu nad Ljubljano, ljubljen od svojih tovarišev in spoštovan od svojih profesorjev. Številni razkošni venci belih in rdečih nageljnov so krasili talni sprevod, ki se je pomikal iz rojstne vasi Koče aiimo zrelih žitnih polj v slavinsko cerkev, kjer so mu pred dobrim letom tovariši bogoslovci peli za novo našo, pretekli petek pa duhovni sobratje za njegov pogreb. Črno peto sv. mašo je opravil g. postojnski dekan Krhne, po maši pa so koški in slavinski fantje dovršeno zapeli Petelinovo: »Glejte, kako umira pravični«. Pokojnikov prijatelj, vikar iz Štivana, g. Požar, je imel v srce segajoč govor.
Na pokopališču smo ga položili zraven matere, kakor je sam želel in katero je tako zelo ljubil.
Nenadomestljiva vrzel je ostala za njim v domači družini, ki so bili tako tesno povezani med seboj. Za njim žalujejo oče, brat in sestre, katere naj tolaži Bog in topla zavest, da je svetniško živel in umrl njih ljubljeni sin in brat
Ti pa, dragi Franci, prosi pri Bogu za svoj narod, Za nas vse, ki smo Te ljubili — počivaj v miru, dragi trnski vikar, naša srca in misli bodo hodile za Teboj v nebo.
■— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
f Ivan Haier
Litija, 26. julija.
V hipni duSevni zmedenosti se je danes zjutraj »Krog 8 z lovsko puško ustrelil pred kratkim upokojeni sodni predstojnik g. Ivan Huter, star 60 let. Zgodaj zjutraj je kot običajno odšel od doma v svoj sadovnjak na Dobravi z lovsko puško, da bi streljal vrane. Ko je prišla služkinja njegove nečakinje Miire Pregljeve okrog 9 po povrtnino na Dobravo, je pes zbegano tekal od lesene lope do služkinje, nakar je šla služkinja pogledat v lopo, kjer je našla g. sodnega predstojnika Huterja v mlaki krvi mrtvega. Na licu mesta je bil sodni ogled s sodnikom Pavlovičem in zdravnikom dr. Lebingerjem, nakar so truplo pokojnega prepeljali na njegov dom v Litijo, odkoder bo pogreb v sredo popoldne ob 5 na farno pokopališče. Pokojni sodni svetnik je slovel kot odličen sodnik-jurist ter je bil vrsto let sodni predstojnik v Kočevju, v Kamniku, končno pa je bil 2 leti v Litiji, kjer je bil pred kratkim na lastno prošnjo upokojen. Te dni je ravno na litijsko sodišče prispelo njegovo odlikovanje, red sv. Save III. stopnje, s katerim je bil pokojni odlikovan za svoje vestno in vzorno službovanje. Kot sodni starešina je bil vedno j uslužen in dober svetovalec ljudstvu, ki je prav posebno ščitil naše kmečko prebivalstvo. Pokoj njegovi dušil Žalujočim naše globoko sožaljcl
žene popustile, potem slovenstvo ▼ Ameriki propade. Tako pa me žene delamo in vzgajamo zlasti naie hčere v slovenski zavestiMe žene bomo rešile slovenstvo v Ameriki pred propadom!«
»Dovolite, ali ne grozi skorajšnja popolna «neri-kanizacija naših ljudi v Ameriki?«
»Zaupajte, nai narod še ostane, naie hčerke govore lepo sktvenlčino in čitajo slovenske spise. Gojimo medsebojno slovensko dopisništvo: jaz, na primer, pišem svoji hčerki dosledno samo v slovenščini. Slovenke se pogosto zbiramo, pojemo slovenske pesmi, se slovensko zabavamo in ialimo, tako da ohranimo nato skupnosti«
»Kakšne šole p« obiskuje slovenska mladina v Ameriki?«
»Šole ▼ Ameriki« kolikor jfli jaz poznam, so državne in v teh je učni jezik seveda angleški šele po pouku v šoli je možno s tečaji in prireditvami mladino vzgajati v slovenskem duhn.«
»Pridete prihodnje leto zopet na obisk v Slovenijo?«
»Ne, prihodnje leto imamo ▼ Ameriki razstavo, nato zopet druge naie prireditve, pač pa pridem, kakor računam, prav gotovo čez pet let zopet. Sedaj naj bo m vrsti mladina, ki naj spozna rojstno domovino svojih očetov in mater, obenem pa je že v načrtu, da pride tudi slovenska mladina iz stare domovine na obisk k mladini v Ameriki!«
Gospa Schlosarjeva potuje že nekaj dni po vsej Sloveniji ter ostane še skoraj dva meseca v domovini največ v Ljubljani, odkoder dela izlete na razne točke. Seveda povsod pridno fotografira in filma, toda, kakor pravi, le zase in za ožji krog znancev in prijateljev, medtem ko je svoje lanske slike povsod med ameriškimi ženami razkazovala ter jih tako pridobila za obisk v domovini. Ameriške žene, ki so sedaj v Sloveniji, namreč delajo še poseben velik film o lepotah domovine in o svojem obisku. Ta film bo služil pri raznih predavanjih in prireditvah ter bo najbolj uspešno sredstvo, kar si jih more naša domovina v propagandi v Ameriki sploh misliti
Gospo Schlosarjevo, vtIo predstavnico in organizatorko naših žena v Ameriki, tu v domovini kar najbolj toplo pozdravljamo ter ji želimo prijetno bivanje v Sloveniji ter jo hkrati prosimo, naj v Ameriki še nadalje nadaljuje svoje uspešno narodno delo.
Glasbeno življenje
v Rogaški Slatini
ZdraviliSka in letoviška sezona je zdaj na višku. Tujci prihajajo in odhajajo, vrstijo se zopet novi in tako gre slatinsko sezonsko življenje vennomer naprej. Skoz in skoz je Rogaška Slatina prepolna ljubih gostov, ki so prišli, da se pozdravijo in od težkega dela odpočijejo. Da pa bi se gosti ne dolgočasili, je zdraviliška uprava poskrbela za najraznovrstnejša razvedrila, ki dvigajo družabno življenje do tiste popolnosti, Eo lahko vsakdo, skromni kakor razvajeni tujec ali gost, prideta na svoj račun.
Na prvem mestu moramo omeniti glasbo. Zdraviliške goste zabava izpopolnjen veliki orkester ljubljanske opere, ki daje po trikrat dnevno prvovrstne promenadne koncerte. Prvi promenad-ni koncert je od 8 do pol 10, drugi od 17 do 18, a tretji od pol 21 do 22. Slednjega oddaja večkrat tedensko tudi Radio-Ljubljana. Razen tega priredi enkrat tedensko orkester še velik simfonični koncert v veliki zdraviliški dvorani Zdraviliškega doma. Vse koncerte posluša na stotine in stotine gostov, simfonični koncert pa je obiskan do zadnjega kotička, da se zdi velika dvorana Zdraviliškega doma, ki slovi kot ena najlepših in največjih v naši državi in na Balkanskem polotoku, premajhna. Pač dokaz, da tujski promet v Rogaški Slatini nenavadno raste, zaradi cesar bo treba v doglednem času misliti na povečanje že itak velike dvorane.
Da gostom vsestransko ugodi, je požrtvovalna zdraviliška uprava poskrbela tudi za gostovanje ljubljanske opere. Ljubljanska opera se je predstavila mednarodnem občinstvu z opero »Manon« in >Lucia di Lammermoor«. Gostovanje opere v kakem kraju ni malenkost. To je zares aparat, ki sestoji iz sto in sto potankosti.'Ob nabito polni hiši so 6e pri obeh predstavah Ljubljančani sijajno postavili ter želi pri mednarodnem občinstvu, ki ima doma v zimskih mesecih priliko marsikaj videti in slišati, splošno priznanje in odobravanje. Rogaška Slatina pa je tudi to pot dokazala, da je zmožna vsakogar vsestransko zadovoljiti in da je odveč poudarjati njeno veliko-mestno podobo. Tujec, ki je prišel v ta čudoviti, naravnih zdravilnih zakladov bogati kraj, uživa zadovoljen ob toplem slatinskem glasbenem življenju najlepše dni svojega življenja, a zadovolj-nost je že polovica zdravja 1
Dve roparski tolpi izsledeni
Središče ob Dravi, 24. julija.
K tozadevnemu poročilu pošiljamo še sledeče podatke: Ponoči od 13. ni 14. t m. je bilo vlomljeno pri gostilničarju Kosiju Lovrencu, kateremu so ukradli dve moški kolesi, okrog 200 din gotovine, cigare ter cigarete, eno kitaro in razne druge malenkosti, med katerimi so bile tudi tombolske tablice gasilske čete Obrež pri Središču ob Dravi, ki je imela tombolo 17. t. m. Od gasilske čete Obrež pri Središču ob Dravi je dobil v razprodajo g. Kosi Lovrenc 100 tombolskih tablic, od katerh je prodal samo eno, ostalih 99 pa so mu ukradli. Ker pa so prebivalci savske banovine tukaj ob meji strastni igralci na tombolah, so prišli 17. t. m. tudi z ukradenimi kartami iskat sreče pri tomboli, a so »e na podlagi teh tablic tatovi izdali. Poveljnik orožniške postaje g. Bizjak France je pričakoval od strani tombolskih udeležencev večjega navala, tako da z orožniško močjo ne bi mogel prikrito zasledovati in iskati med ljudstvom ukradene tablice in je zato organiziral zaupne 06ebe, med njimi tudi občinskega redarja g. Hanželiča Ivana, da so med številnimi tombo-larji zasledovali samo njim znane serije in številke. Občinski redar g. Hanželič Ivan je izsledil ukradene tablice in narednik g. Bizjak Franc je takoj na podlagi te izsleditve aretiral dva' moška in dve ženski, ki so imeli ukradene tablice, ter jih odvedel v bližnjo hišo k zaslišanju. Medtem pa so se udeleženci tombole, ki so bili z aretiranci v zvezi, takoj odstranili in šli domov, da poskrijejo predmete, ki so bili pokradeni ne samo pri gostilničarju Kosiju Lovrencu, temveč tudi pri veletrgovcu Kuhariču Ludviku v Ormožu ponoči od 15. do 16. t. m. in pri raznih drugih strankah. Narednik g. Bizjak in občinski redar Hanželič Ivan sta pohitela za bežečimi z avtom in so bili vsi osumljenci aretirani ter so po daljšem oklevanju priznali številne vlome in tatvine na ozemlju štirih okrajev dravske in savske banovine.
Takoj zvečer, dne 17. t. m., je bil pozvan na pomoč tudi poveljnik orožniške postaje v Ormožu, gosp Zgonc Matija, z orožniki tamkajšnje postaje, ki so se potem skupno z središkimi orožniki podali na izsledo-valno delo.
Do sedaj je preiskava dognala presenetljive primere ropov, vlomov in raznih tatvin.
Glavni krivci so iz savske banovine. Doslej je bilo aretiranih devet m 6o pri njih našli veliko količino ukradenih predmetov, ki so bili po večini zakopani po eno uro hoda vstran od bivališča poedinih aretirancev.
Orožništvo iz Središča in Ormoža je noč in dan na delu, da razkrinka vso tolpo. Dokaz temu je, da se število aretirancev na orožniški postaji v Središču ob Dravi vsak dan množi
Cerkveni vlomilci in tatovi razkrinkani
Središče ob Dravi, 25. julija.
Te dni se je posrečilo poveljniku središke orož-niSke postaje, g. Bizjaku Francu, razkrinkati še drugo roparsko tolpo, ki je obstojala že več let ter kradla in ^ropala po dravski in savski banovini. Do sedaj je tej tolpi dokazanih 19 raznih. vlomov in tatvin, med katere je vštet tudi drzen vlom v cerkev pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, iz katere je bila lani ukradena monštranca, ki je sedaj najdena, seveda raztopljena. Ta tolpa je že pod ključem,
Najbolj zanimivo pri tej tolpi pa je, da je njen vodja vodil točen zapisnik o vseh do sedaj zagrešenih ropih, vlomih in manjših tatvinah. Ta zapisnik je že na orožniški postaji v Središču in bo prinesel v teku preiskave širši javnosti veliko presenečenje.
Pripomnimo še, da ima orožniška postaja v Središču cele kupe raznovrstnih ukradenih predmetov, katere dovažajo na orožniško postajo z vozovi in avtomobili po vsaki preiskavi pri osumljencih.
Orožniki šo utrujeni do skrajnosti, kljub temu pa z veliko vnemo in vso odločnostjo zasledujejo in razkrivajo nove krivce in soudeležence pri prvi kakor drugi roparski tolpi ki sta ogrožali tukajšnje prebivalstvo. Tudi v Ormožu se je orožnikom posrečilo izslediti in spraviti pod ključ nekaj tičkov, ki so radi srebali tuje vino.
Po mednarodnih modelarskih tekmah
Kakor smo že v >Ponedeljskem Slovencu« poročali, je v nedeljo priletel na modelske tekme romunski princ Jurij B o be s c u , predsednik FAI (Mednarodne letalske zveze). Princ je priletel z lastnim dvomotornim letalom iz Bukarešte. Na letališču 60 ga pozdravili polkovnik S. S t a n o v i č, poslevodeči podpredsednik jugosl. Aerokluba inž. T. Sondermayer in predsednik ljubljanskega obl. odbora dr. Filip Orel.
Princ Bobescu je eden izmed najstarejših pilotov, saj pilotira že od leta 1909. Pa tudi sicer je v mednarodnih letalskih krogih zelo upoštevana osebnost, saj je že osem let nepretrgoma predsednik FAI. Jugoslavijo pozna zelo dobro, ker večkrat prihaja na obisk v naše Primorje. Zlasti mu je ostal v prijetnem spominu Dubrovnik, ki ga je obiskal pred leti ob priliki proslave 35-letnice obstoja FAI.
Tekme same so princa zelo zanimale. Takoj po prihodu je odšel na startni prostor v sredini letališča, kjer so ga že pričakovali v vrsti postavljene skupine tekmovalcev. Poleg vsake skupine je vihrala zastava države, ki jo je skupina zastopala. Po pozdravu, ki ga je izrekel princ Bobescu zbranim modelarjem, so mu predstavili vodje posameznih skupin. Z vsakim izmed njih je spregovoril nekaj prisrčnih besed. Za potek tekmovanj se je živo zanimal in je ostal na startnem prostoru do kosila.
Tekme same so se končale ob 7 zvečer. Kakor se je že iz tekem videlo, so dobili prvo mesto Angleži. Angleži so dosegli tudi najlepši čas z avijonom G 3, ki je letel 33 minut in pristal v razdalji 3 km od letališča. Od Jugoslovanov, ki so zasedli tretje mesto, je bil najboljši Fressel s 4 min. 30 sek. Francozi so zasedli drugo mesto. Kakor smo že poročali, je francosko skupino spremljala smola. Ko so preskušali v solioto v opoldanskem odmoru svoj najboljši model, je model splaval v zrak in se ni več vrnil. Model se je dvigal vedno više. Preletel je letališče in se zgubil v megli. Občinstvo ga je moglo z očmi zasledovati skoraj eno uro. Ko se je videlo, da se ne bo več vrnil, je startal s svojim avionom poveljnik letališča dr. Rape in šel za njim. Zasledoval ga je, dokler ga je mogel videli. V višini 1250 m pa ga je zaneslo v oblak in poslej ga ni bilo več videti
V nedeljo, 31. julija Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi
Ob pol 8: zbirališče v Mostah pri Komendi; ob 8: sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzvišenega škofa g. dr. G. Rožmana; ob 10: blagoslovitev novega doma. Po blagoslovitvi zborovanje. Ob pol 3: litanije; ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prostoru.
Vsa društva, ki se bodo udeležila slovesnosti blagoslovitve prosvetnega doma v Komendi, prosimo, da pridejo z zastavami.
E DI NA TOLAŽBA
BONBONI
Fran Dukič - 80 letnik
Danes obhaja 80« letnico svojega rojstva g. Fran Dukič,
sodni dvorni svetnik v pokoju. Fran Dukič je bil rojen dne 27. julija 1858. v Rubeših pri Kaetvu na posestvu, ki ima zelo div« no in romantično lego nad Jadranom. Gimnazijo je obiskoval v Tr« stu in Kopru, visoke) šolo pa v Gradcu.
Po dovršenih študi-« jah je stopil v službo! pri sodišču v Trstu« Služil je tudi v Gocici, v Bovcu in Sežani kot sodnik. Nato je bil podpredsednik trgovskega sodišča v Trstu, nato pa predsednik okrožnega sodišča v Rovinju. Odtod je bil poklican na Dunaj kot dvor« ni svetnik vrhovnega sodišča. Po preobratu pa soi je vrnil v Ljubljano in je bil pozneje dodeljen apc« lacijskemu sodišču. Po upokojitvi je postal tajnik ljubljanske borze, kjer je ustanovil in organiziral borzno razsodišče. Sedaj že 10 let živi kot zadovoi ljen upokojenec v svoji vili ob Poti v Rožno do« lino. Pozimi in poleti pa hodi vsak četrtek z »ričei tarji «na Šmarno goro. Često pa obišče tudi Sv. Ka« tarino, Sv. Jošta, Sveto goro itd. 2e pred vojno je! bil namreč znan kot izboren turist. Radi tega tudi dobro pozna naše Julijske Alpe in Kamniške planine, Pred vojno sc je vzpel tudi na Veliki Klekj tedaj ta tura še ni bila tako lahka, kakor je danes. Prav temu svojemu navdušenju za gore se ima tudi zahvaliti, da je kljub svojim osmim križem še ve« dno izredno čil in da ni bil še nikoli bolan.
Razen planin in prirode, katero nad vse ljubi, pa ima še nešteto drugih drobnih stvari, ki mu pripravljajo svoje veselje, Tako n. pr. uživa, ko goji na vrtu svojega doma izbrano cvetje. V posebno zabavo pa so mu tudi pisane papige in druge ekso« tične ptice. Ob petkih pa hodi na trg kupovat ribe; pri tem je — pač zato, ker je rojen ob morju — zelo kritičen in pravi »gourmand«.
Poročen je z gospo Josipino rojeno Mosettig, Njegov sin g. ing. Adolf pa je znan ljubljanski podjetnik, ki sedaj gradi v Bosni pri Bihaču unsko že« lezniško progo.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zju-« traj na prazen želodec kozarec naravne »Franzi Josef« grenčice.
f Anton Bonač
Pretekli ponedeljek dopoldne smo ga pokopali v Begunjah pri Cerknici. Umrl je v 85. letu starosti. Blagi rajnik zasluži, da se ga s par vrsticam! spomnimo. Lahko rečemo, da je bil prelep zgled našim gospodarjem. Bistremu, veselemu dečku jo bila pot odprta v drugačne poklice. Njegov stric Janez Bonač iz Topola, pesnik in pisatelj, leta 1859 novomašnik v Begunjah, umrl zaradi nesrečnega padca s konja kot kaplan v Žužemberku dna 21. dec. 1863, ga je bil spravil v ljubljanske šole. V dveh letih se je deček popolnoma naučil nemščine. Po nenadni stričevi smrti pa se je vrnil domov. Hotel je biti samo kmet. Pa kako priti do kmetije? Preselil se je H Topola v Begunje. Pričel je z majhno trgovino. Zvesta družica Marija roj. Vidmar mu je pomagala. Kmalu je postal v gospodarskih rečeh prvi svetovalec v soseski, občinij dal je pobudo in vodil delo pri ustanovitvi župnije, zgradbi vodovoda in nove šole. Sčasoma je odprt tudi gostilno, ali zbirali so se pri njem izvečina samo mirni možje, gospodarji, da so se z njim posvetovali. Plesa, harmonike ni bilo nikoli. Kako ga je v okraju vse spoštovalo, se vidi iz tega, da mu je leta 1008 Slovenska ljudska stranka ponudila deželnozborski mandat. Ni ga sprejel, ker tudi en dan ni hotel biti v mestu. Tudi ni bil prav za prav trgovec ali gostilničar, ampak kmet —. gozd, polje, senožet, to je bilo njegovo veselje. In še eno veselje je imel: po stricu je bil podedoval sv. pismo (z razlago); trikrat ga je razmišljeva"ja prebral. Tomaža Kempčana je znal pa na pamet. Prav do zadnjega duševno čil je znal zabavati vsako družbo s svojimi lepimi spomini. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Za lepi zgled v življenju hvala Vam, oče Bonač!, Bog Vam stotero povrni v večnosti!
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Četrtinska vožnja
Z odlokom GDIlr. 72.8.13 r. dne 25. VTT. Jo (renoralna direkcija spremenila rok veljavnosti četrtinske vožnje za udeležence proslavo tako, da velja vozna ugodnost za vožnjo v Maribor od 12. do 20. avgusta t. 1„ za povratok pa od 1. do 22. avgusta t. 1.
Taborski znaki in izkaznice
Taborski znaki in izkaznice so gotovi. Imeti jih bo moral vsak, ki se hoče poslužlti četrtinske vožnje, kakor tudi vsak drugi udeleženec tabora, kor velja znak ln izkaznica kot vstopnica na vse prlredltvo tabora. Krajevni pripravljalni odbori naj nam zanesljivo do 1. avgusta pošljejo število prijav in naj še dodnjo približno število naknadnih prijav, da jim bomo mogli poslati zadostno Število znakov In Izkaznic. Izven Slovenijo so dobijo znaki Iu izkaznice v vseh pisnriah Putnlkov v državi ali pa se naročijo direktno pri Odboru za proslavo 20-letnlce Jugoslavije v Mariboru, Slomškov trg (i. Ponovno poudarjamo, da mora vsak udeleženec imeti znak in Izkaznico,
Posebni vlaki
Polog rednih vlakov bodo vozli! dne Ifl. In M. avgusta posebni dopolnilni vlaki v Maribor. Topen vozni red teh vlakov bomo mogli objaviti zadnji leden pred taborom, ko bomo Imeli že vrb prijavo v rokah. Zaprosili pa smo za dopolnilne vlake za dan 14. avgusta na tak način, da bi se udeleženci Isti dan lahko pripeljali iz najoddal jenejšlh krajev Slovenije zjutraj v Maribor in se nato zvečer in ponoči vračali nazaj. Ako bo zadosti prijav za lake dopolnilne vliko, bodo isti vozili z Jesenic, z ltakoka, iz Mursko Sobote, iz Brežic
tn po stranskih progah. Da pa moTomo ta promet m-e.
diti, ponavljamo svojo prošnjo zn točno prijavo, katero naj nam krajevni odbori pošljejo vsaj do 1. avgUHta.
Informacijska služba
Vsa važneJSa navodila bomo objavljali (rprot.l v casoiilHili in prosimo vso organizacijo in pripravljalno odbore, da to časopisne vosti shranjujejo, da nam jih ne bo treba neprestano ponavljati. V nujnih primerili te efonirajte In sicer v zadevah organizacijo tab.irn na « o«	' v zadovuh izkaznic in zunhov pa n«
sic v« —j- la)«
Stanovanja taborjanor
Stanovanja v hotelih, gostilnah In privatnih hlSaH oddaja stanovanjski »rad Mariborskega tojna. Stan«-, vanja v skupnih šolskih in drugih prostorih oddaja Od-„?„Aii o rer prijavo pri krajevnem odboru proti plačilu 2 dm. Na to prijave bomo poslali posebne pri, javno Izkaznice, broz katerih ne bo mogočo priti da Hianovanja.
Prehrana
Glodo prehrano bo nrejono tako, da bodo organlzm olje za svoje orgnnlzlrane skupino zbralo prijave ln po svojih odborih dobilo prehrano. Noorgatii/.lrane skm plno bodo dobile hrano v posameznih mestnih okrallh. Na tabornem prostoru kakor tud! na prostorih Marli borskega tedna bo lahko na tisoče ljudi pri kosilu. V Vseh lokalih bodo javno In vidno Izobešene enolno eeno zn prehrano. Vsak nered v leni oziru ali Izkoriščanje nam bostu prijavili Iu bodo reditelji napravili red.
Kaj pravite ?
Kaj pravile k takile tloveniiini: »Vabilo. — Danes zvečer se bo vriila družabna veselica v vrtu
restavracije I., katero je nanovo opremil I. I. — Začetek ob osmi uri. Svira salonski orkester. Vstopnina dva din in pol. — Dohod iz ulice 1. ■ ker je glavni vhod zaradi napeljave kanalizacije otežkoien. — Točilo se bo pristno pijačo.<
Koliko jezikovnih napak in nepravilnega izražanja najdete v tem vabilu? Odkod se je zanesla spakedranka rob osmi, i e s t i, tretji ur i< v naš jezik, ki takega izražanja ne pozna. Naš človek vendar zmerom pravi le: »ob petih, ob pol osmilu itd.!
Zgorajšnje »vabilo< bi pravilno moralo biti takole sestavljeno:
»Drevi bo družabna veselica n a vrtu okrepčevalnice (gostilne) 1., ki jo je na novo uredil 1.1. Začne se ob osmih. Glasba salonskih godcev. Vstopnina poltretji din. Dohod z ulice I., ker je glavni vhod zaradi napeljave vodotoka otežen. Točila se bo pristna pijača. (AH: lotili bomo pristno pijačo.)«
Narodni tabor v Šoštanju
Sreča naroda je srefo tvoja. Zato pridi v nedeljo, 31. julija v Šoštanj, da spoznaš, kdo se za srečo naroda in za srežo tvojo trudi!
Koledar
Sreda, 27. julija: Rudolf in tovariši, mučen-ef; Pantaleon.
četrtek. 28. julija: Inocencij, papež; Viktor l., papež.
Osebne vesti
•_ Z, častnega občana občine oplotnBke je bil
Izvoljen na občinski seji v nedeljo, dne 24. julija t. L, notranji minister in voditelj Slovencev g. dr. Anton
Korošec.	n
= Poročila sta se dne 26. t m. r cerkvi st. Petra v Ljubljani gosp. Praprotnlk Avgust ml. z gčno. Tratnik Marijo. Poročil ju jc nevestin stric, konzistorialni svetnik g. Tratnik iz Rajhenburga. Obilo sreče!
—	Na grob sv. Aniona ▼ Padovo! Romarski avtoizlet po Vipavski dolini za 2, 8 ali 4 dni; do Gorice-Trsta ali ie dalje do Padove-Benetk v času od 13.—16. avgusta. Za to »Putnikovo« prireditev vpisuje do 4. avgusta in daje navodila »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Halo, halo	Lutz-peči.
—	Mesto zdravnika — uradniškega pripravnika v VIII. pol. skup. in mesto inž.-arhitekta v
isti skupini razpisuje Higienski zavod v Ljubljani. Pogoji so objavljeni v »Službenih novinah« št. 65 na drugi strani.
—	Sušenje sadja r gospodinjstvu. Kako pripravimo preprosto pa praktično sušilnico za sušenje sadja na štedilniku, nam pove slika z navodili v iinjižici »Kuhaj varčno in dobro«. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dobi se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova 12.
Gregoričev ,,Borosan'' ubija duh po potu. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gre-gorič,, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Aretiran vlomilec. Litijski orožniki so aretirali nevarnega vlomilca Leopolda S., brezposelnega rudarja, doma iz okolice Trbovelj, ki je osumljen, da je v zadnjem času večkrat vlomil v Posavju. Ponaredil je celo podatke v delavsko knjižico, ki si jo je prilastil od drugega rudarja. Pred orožniki v Litiji jo skušal navesti poseben alibi-dokaz, ki se mu ni posrečil. Leopold S. je bil včeraj popoldne izročen v 6odne zapore okrožnega sodišča ljubljanskega. Gre za večjo vlomilsko tolpo, ki je kradla po deželi in napravila veliko škode.
Kis za vlaganje sočivja
znamke »VLACET«, priznano dober, t to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so-čivje neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Židovska nI. in Nebotičnik;
Maribor, Gosposka nlica 33.
—	Nov občinski svet v Novem Sadn. Ban donavske banovine Svetislav Rajič je razrešil dolžnosti dosedanjega mestnega podžupana v Novem Sadu dr. Miloša Petroviča in ves občinski svet. Imenovanih je 54 novih občinskih svetnikov ter nov podžupan. Medtem ko je bil do sedaj iz pred-
UKIEOKI Samo še danes in jutri ob 19.15 in 21.15 KINO UNlUN EFfcSIC (IIIATI Drama z globoko, pretresljivo vsebino Telefon 22-21 DVE dlKU I 9 Ta film morate videti!
— Elektrifikacija Dolenjske. Banska uprava se dobro zaveda pomena elektrifikacije naših krajev v Sloveniji. Povsod podpira vsako stremljenje občin, ki žele, da se napelje električna napeljava, ki ima za povzdigo našega kmetijstva velik pomen. Med KDE in 33 občinami na Dolenjskem je bil dosežen sporazum za najetje posojila pri Pokojninskem zavodu, da se v teh občinah izvedejo vse elektrotehnične naprave. Zainteresirane občine so najele s privoljenjem merodaj-nih oblasti in garancijo banske uprave pri Pokojninskem zavodu 7,000.000 din proti zmernim ob-restim. Posojilo je razmerno razdeljeno na posamezne interesirane občine. V poštev prihaja tudi občina Ig-Studenec, ki se je pridružila akciji dolenjskih občin. Zadevno posojilo je bilo pri pristojnih zemljiških knjigah okrajnih sodišč te dni vknjiženo in zavarovano.
STROJNO PODJETJE ING. B0RŠTNAR
TEL 45-60t,ub,iaMŠ,s^
STROJI
Sv. JerneJa «.18 ŽEL. KONSTRUKCIJE - POPRAVILA
—	Vse amaterje, ki eo slikali zanimivosti proslav itd. z našega izleta v Trstu, Sredipolju, na Sv. Mihaelu in na Sveti Gori ter v Gorici, prosim, da mi odstopijo brezplačno posnetke, ki naj jih pošljejo v društveno pisarno Zveze bojevnikov, Kolodvorska ulica 25. — Načelnik.
—	Zadnje (ase se je zopet pojavil v Kranju znani »organizator potovalnih pisarn«, nabiralec oglasov ter podobno. Lahkoverne ljudi skuša preslepiti ter jim pod pretvezo in obljubo dobrega zaslužka izvablja tudi večje vsote denarja. Je pa to že prav dober znanec organov javne varnosti, neki S. Z. iz Kranja, ki ga prav te čase iščejo orožniki zaradi vloma pri njegovem bratu. Obiskuje tudi župnike po deželi, katerim se predstavlja kot šef potovalne pisarne v Kranju ali Celju, kakor mu pač prilika nanese. Pri njih poizveduje, kdaj so ob nedeljah sv. maše pri posameznih cerkvah, ali ob katerih nedeljah je sv. maša pri podružničnih cerkvah. S tem hoče vzbuditi zaupanje, kmalu pa pride na dan z denarnimi zahtevki.
Halo, halo tf"—Lutz-pečL
Dvodnevni izlet v Trst, Gorico, na Sv. Goro ln na soška bojišča priredi Zveza bojevnikov v začetku oktobra. Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Pohitite » prijavami, ker je število udeležencev omejeno. Znesek 200 din se lahko plača v treh mesečnih obrokih. Podrobna navodila slede.
—	Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Tudi kuharska knjiga je potrebna našim gospodinjam, posebno v časih splošne draginje, da si znajo tudi ob pičlih sredstvih pripraviti tečna in izbrana jedila. Za take čase priporočamo: Varčna kuharica, knjiga vsebuje navodila in recepte za pripravo okusnih in zdravih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila Marija Remec, II. pomnoženi natis. Stane vezana 36 din, ima 222 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1020. Vsa navodila in recepti so večkrat preizkušeni, tako da se vsa-Ra jed lahko postavi na sleherno mizo. Tudi pri vsakdanjem vprašanju: »Kaj Imni danes kuhala?« skuša naša kuharska knjiga pomagati vsaki gospodinji na la način, da ima kazalo jedil pregledno sestavljeno. Knjiga je namenjena predvsem kmečkim in delavskim gospodinjam, z uspehom jo pa bodo uporabljale tudi meščanske gos[>odi-nje. Toplo priporočamo!
—	Javite se pravočasno za obisk oper na prostem »Andre Chenier« in »Melistofel«, ki se vršijo dne 30. in 31. t. m. v Trstu v trdnjavi sv. Justa. Prijave sprejemajo vso biljctarno Putnika.
mestja Petrovaradina v občinskem svetu samo en Hrvat, so sedaj imenovani trije. Prej so Petro-varadin v občinskem svetu pretežno zastopali Madžari, Nemci in Judje.
—	Na 2 leti robije obsojen vlomilec. Počitniški kazenski mali senat je včeraj 6odil več malih in velikih vlomilcev. Pred senatom je bilo do 10 tatov, ki so bili obsojeni 6kupno na 3 leta in 6 mesecev zajx>rne kazni. 2 leti robije je dobil mesarski pomočnik Anton Trpin, ki je zakrivil več tatvin na škodo svojih mesarskih tovarišev.
Dobro pralno sredstvo
res dobro — g katerim boste zadovoljni, je
PERION
slovenski izdelekl
—	Bosanske proge se spreminjajo t Slroko-tirne. V Sarajevu je bila te dni konferenca na železniški direkciji pod predsedstvom prometnega ministra dr. Spaha in v navzočnosti strokovnjakov. Razpravljali so predvsem o spremembi ozkotirne proge Brod-Sarajevo in Tuzla-Doboj ter o potrebi gradnje železnice Foča-Bileče. Uradni komunike o uspehu te konference ni znan.
ir-ObISflte-
7. mariborski teden
od 6. do 19. avgusta 1938
Polovl«na vožnja na železnicah od 4. - 17. avjf. 1KT Veliki narodni tabor dna 14. avgusta 1938. Jubilejna kottor. razstava ob prlllKl prodava 20 let. )tioo»!avUe v MoHboru
Velika gospodarska In kulturna revija
IndnstriJa - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetljskm razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razstava - Fotonmaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo -
Vinska pokuSnJa......-
Ženska ročun dela - Razstava narodnih nofl iz vseh krajev države - Kaz-1 stava »Nanos« - Čebelarska razstava -1 Hazstava malih živali - Koncertne \ in gledal prireditve- Športne prireditve- Vesel, park na rnzstnvificn Itd. Mariborski otok, noilepie kopalUte t Jb-noilnvljl . . . Zeleno, romantično Pokorit.. . Vinorodno slov. gorico... Gostollubnl, lopi Maribor - Vos vabliol
Ljubljana
i Ljubljanski fotografski natečaf podaljšan. Turistični odbor mesta Ljubljane je na splošno željo podaljšal nagradni natečaj za najboljše fotografske slike mesta Ljubljane do 10. avgusta t. L, hkrati je pa ustregel tudi želji, da ni treba prilagati kontaktnih kopij, pač pa morajo tekmovalci upoštevati najmanjšo velikost povečave 18X18 cm. Število slik je neomejeno, zlasti so pa potrebne notranjosti raznih cerkva in drugih poslopij ne glede na njih starost. Prav tako so dobre panorame našega mesta zelo dobrodošle. Slike je treba na vsak način vsaj do 10. avgusta oddati turističnemu odboru na mestnem poglavarstvu (obrtni oddelek, Mestni trg 2-1.). Nagrajene in druge za razstavo primerne fotografije bodo razstavljene v posebnem oddelku Mednarodne fotografske razstave na velesejmu.
V nedeljo, 31. julija
vsi na labor v Hotedršico!
1 Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob 7 redno sejo r trnovskem prosvetnem domu, Korunova ul. 14. Odborniki, pridite polnoštevilno! — Tajnik.
1 Ob 950 letnici pokristjanjenja Rusije prirede ruske organizacije v Ljubljani v četrtek, dne 28. t m., ob 20. v dvorani bivšega hotela Tivolija spominsko slavnost. Po zahvalni službi božji bo imel prof. dr. Ev-gen Spektorski slavnostni govor.
1 Prosvetno društvo Trnovo priredi v dneh 14. in 15. avgusta avtobusni izlet na Koroško, kjer si bomo ogledali vse znamenitejše kraje v bližini Beljaka in Celovca. Prijaviti se je najkasneje do 3. avgusta t. 1. Prijave sc sprejemajo vsak ponedeljek, sredo in petek v društvenem domu od 7 do 9. zvečer.
|PEVEC NJENE VISOKOSTI
ob 18, 19.15 in 21.15 uri
KINO MATICA
1 Moško truplo v Ljubljanici. Včeraj okrog desetih dopoldne so kopalci na Špici opazili, da plava po Ljubljanici oblečeno moško truplo. Med kopalci je to vzbudilo precej razburjenja. Takoj so na to opozorili tudi druge ljudi, ki se jih je precej nabralo. Vsi skupaj so nato zvlekli truplo h kraju in ga potegnili na 6uho. Nato so kopalci obvestili o najdbi nepoznanega trupla tudi policijo, ki je na kraj najdbe takoj poslala komisijo, v kateri sta bila dežurni uradnik g. Florjan in policijski zdravnik g, dr. Lužar. Ko je komisija pregledala utopljenčeve dokumente, je ugotovila, da je utopljenec 50 letni trgovski sotrudnik Andrej Ivančič, ki je bil uslužben pri tvrdki Urbane na Sv. Petra cesti. Ko je komisija izvršila ogled trupla, je odredila, da sc truplo prepelje v mrtvašnico.
Pokojni Ivančič je bil poročen in zapušča ženo in dva otroka. Pogrešali so ga že od soboto, ker ga ni bilo v službo. Nihče ne more vedeti, kako je zašel v Ljubljanico. Težko je reči, ali gre za samomor ali za nesrečo. Prav lahko da je vmes tudi kaj drugega, kar bo odkrila nadaljnja preiskava.
1 Marelice, trde, lepe, za vkuhavanje so dospele. 8.50 din kg. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
1 Napad na ženo. Včeraj dopoldne so pripeljali v splošno bolnišnico Troho Marijo, ženo tovarniškega delavca, ki je bila rojena na Brezovici pri Ljubljani in sedaj stanuje v Ljubljani, Predovičeva ulica 16. Napadli so jo neki neznanci, ki 6o jo močno poškodovali po glavi. Kdo so zli-kovci, še ni bilo mogoče ugotoviti.
1 Za 100.000 din jeklenih cevi za mestni vodovod m napravo betonske ograje ter ključavničarska dela v mestni klavnici so razpisana v »Službenem listu« dne 27. t. m.
Angleži na pota shozi Ljubljano
Skozi Ljubljano je potovala v ponedeljek skupina 75 angleških dijakov. Potovanje je organiziralo Društvo za mednarodno zbližanje v Londonu. Angleški dijaki so se pripeljali z jutranjim vlakom. Pred hotelom Metropol so se presedli v tri avtobuse, ki jim jih je pripravila Zveza za tujski promet. Okoli. 11 so se angleški potniki odpeljali naprej proti Sušaku. V Jugoslaviji bodo ostali tri tedne in se bodo vrnili 15. avgusta po isti poti skozi Ljubljano.
Slovenski oče
slovenska mati
dva borca za srečno bodočnost! Vajina prisotnost na taboru bo krona cele prireditve. Zato 31. julija na svidenje v Šoštanju!
Maribor
m Gostilničar g. Viktor Koren — 60 letnik.
Danes obhaja ugledni gostilničar in posestnik g. V. Koren v Košakih 60 letnico svojega življenja. Jubilant se je rodil v Sesvetih pri Zagrebu. Po gimnazijskih študijah se je vpisal na vinarsko šolo v Klosterneuburgu. V 6Voji stroki pa se je delj časa izpopolnjeval tudi v Nemčiji. Po povratku v domovino je stopil v službo tovarne šampanjca v Sarajevu, kjer je kmalu postal ravnatelj in bil kot tak upokojen. Preselil se je v Košake in lam prevzel gostilno, ki slovi daleč naokoli. G. Koren se je udejstvoval tudi v javnem življenju ter bil več let občinski svetnik košaške občine. Jubilantu, našemu naročniku, iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo kar najlepših in zadovoljnih leti
m Mariborski čebelarji priredijo v nedeljo, 31. t. m. pod pokroviteljstvom pobreškega župana g. Stržine v V6eh prostorih gostilne WebeT na Po-brežju veliko razstavo živih čebel ter čebelarsko veselico. Ob 8 bo slavnostna seja, ob 9 svečana otvoritev čebelarske razstave s predavanjem znanega čebelarskega strokovnjaka župnika H. Peter-nela, ob 15 pa se začne veselica.
m Velika letalska prireditev bo v Mariboru v nedeljo dne 7. avgusta.
m Izgubljeni sin. Ivana Vidovič, »oproga finančnega preglednika v Rušah je poslala 11. julija svojega 15 letnega sina Henrika k sorodnikom v Mislinje na počitnice. Henrik se je odpeljal, v Mi-slinje pa ni prispel in se še do sedaj ni od nikoder javil. Prestrašena je prišla včeraj mati na mariborsko policijo s prošnjo, da ji poiščejo izgubljenega
Kopalne obleke, najnovejše pri Jakob Lah, Maribor
m Tudi Šajtegel se je preselil v kaznilnico.
Včeraj eo preselili roparskega morilca Ivana Šaj-tegla iz jetnišnice v kaznilnico na drugi brez Drave. Sajtegel je čakal na rešitev svojega priziva proti strogi sodbi, višja inštanca pa je priziv zavrnila ter je sodba sedaj pravomočna,
m Hlodi so ga pokopali. V bolnišnico »o pripeljali 19 letnega delavca Jerneja Obersneja iz Bistrice. Pri nakladanju hlodov ee je porušil cel sklad nanj ter mu je zdrobilo levo nogo in ima tudi hude notranje poškodbe.
m Kakšnih trikov se poslužujejo tatovi koles. V ponedeljek so se dogodile v Mariboru kar tri tatvine koles. Posebno ena se odlikuje z neverjetno predrznostjo in prebrisanostjo. Delavcu Ivanu Vidoviču, ki stanuje v Kungoti, se je med potjo iz tovarne proti domu pridružil neznan moški ter mu je dejal, da mu bo preekrbel zelo poceni stanovanje v mestu, da mu ne bo treba tako daleč hoditi. Vidovič je pristal in tujec ga je peljal na Koroško cCsto, kjer sta se pred hišo št. 83 ustavila. Tujec je vzel Vidovičevo kolo, ga postavil v drvarnico na dvorišču ter jo zaklenil s ključavnico, ki jo je prinesel s seboj. Nato je odpeljal Vi-doviča v hišo, češ da mu bo pokazal sobo, na stopnišču pa se je spretno izmuznil, planil na dvorišče, vzel kolo iz drvarnice ter se naglo odpeljal,
„Leteči Kranjec"
i uro 35 minut v zraka
Ob mednarodnih modelskih tekmah smo popolnoma pozabili na prizadevanje domačih letalcev. Iz Slične nam poročajo, da je na ozemlju na Mali gori med Ribnico in Strugami dosegel znani slovenski motociklist S t a r i č z jadralnim letalom jadralne skupine »Stične« lep uspeh. V zraku se je obdržal 1 uro 35 minut in dosegel 300 m višine nad startno točko. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker je »Leteči Kranjec« imel do sedaj največ 10 minut letenja brez vmesnega pristanka. Ce se bo Starič oprijel jadralnega šporla tako, kakor se je molociklističnega, se nam ohola, da bo kmalu tudi v letalstvu ponesel naše ime čez meje naše domovino,
Tabor v Hotedršici
V nedeljo, 31. julija, gremo v Hotedršico, kjer bel prosvetni tabor, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva, Prireditev bo celodnevna. Vabimo vsa bratska društva, Fantovske odseke in Dekliške krožke. Zjutraj ob 5.30 budnica, ob 9 sprevod 6kozi vas, nato sv. maša na prostem, katero bo daroval kanonik gosp. dr. Žerjav iz Ljubljane. Po maši zborovanje. Popoldne ob 3 javni nastop na vrtu g. Zelenca, nato prosta zabava. Sodeluje godba Prosvetnega društva iz Logatca«
Celje
e Duhovne vaje za delavska ta nameščenska dekleta bodo v Domu duhovnih v a; pri sv. Jožefu nad Celjem od 13. avgusta ob 8 zvečer do 16. avgusta do 5 zjutraj. Oskrbovalnina znaša le 50 din. Za duhovne vaje vlada precejšnje zanimanje, zato se čimprej priglasite na naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Hrib sv. Jožefa, Celje.
c Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse na* bornike, ki bodo prihodnje dni šli na nabor, da prineso s seboj dokumente, ki so navedeni v pozivu. Zla6ti naj dijaki prineso originalna izpričevala. Nadalje opozarja vse rezervne častnike, da prineso na pregled državne uniforme.
c Danes ob 5 popoldne bodo položili na mestnem pokopališču k večnemu počitku zemeljske ostanke po* kojnega davčnega inšpektorja g. Žumra Maks«,
K I N O U N I O N	i
Danes muzikalni šlager »Karussell« c K včerajšnji notici o g. dr. Fišerju Alfredu, ee-kundariju v bolnišnici za duševno bolne v Novem Celju, dodamo, da je gospod doktor napravil izpit iz psihia-> trije z odličnim uspehom. Čestitamo!
c Vsi voditelji-duhovniki tretjega reda se vabijo na sestanek pri oo. kapucinih, ki bo na porcijunkulo 2. avgusta.
c Moto Hermes sekcija Celje vabi vse motociklfn ste, da se včlanijo v klub. Prihodnji sestanek bo v petek, 29. julija v klubovi sobi hotela Evrope.
c Prijave za narodni tabor v Maribor sprejema Prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici 4.
c V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu 14 letni sin upokojenega učitelja Moli Mojimir iz Trbovelj. Naj mu sveti večna luč, hudo prizadetim staršem naše iskreno sožaljel
Obrtniški vajenci so odšli na počitnice
Ljubljana, 26. julija. 1 Društvo za varstvo delavske mladin« je zt lani in tudi letos začelo akcijo za počitniški oddih obrtniškim vajencem, ki so v tem pogledu najbolj zapuščeni, kajti ne morejo uživati dobrot poletja tako kakor šolarji in drugi. Prva počitniška kolonija vaiencev se je v ponedeljek vin:'la 6 6vojega oddiha, čjla in zdrava. Kdor je oj azoval te mladeniče, je bil lahko vesel nad uspehi, kajti med njimi 60 bili dečki, ki so bili res vredni in potrebni oddiha v naravi. V ponedeljek pa se je odpeljala druga kolonija obrtniških vajencev na počitnice tja v lepe gozdove v Mošnjanci nad Olševkom na Gorenjskem. Lepa je bila skupina va-encev vseh obrtniških^sti^k, gilp.jp 25 dečkov, nekateri visokorasli, drugi skoraj pritlikavčki. S seboj so nosili vse potrebščine. Tabore pod navadnimi šotori in si bodo sami kuhali. Tako se bodo naučili družabnosti. Bil je v ponedeljek popoldne ganljiv prizor, ko so se vajenci poslavljali iz obzidja žgoče Ljubljane. Vsa zasluga gre »Društvu za varstvo delavske mladine«, ki je letos zopet organizirala počitniške kolonije, Banska uprava ji je dala podporo 2000 din, mestna občina ljubljanska 3000 din. Sam OUZD, ki se zelo zanima za počitniške kolonije vajencev^ prispeva k stroškom kolonije na ta način, da izplača za posameznega vajenca dnevno hranarino 4 dc 6 din. Društvo za varstvo delavske mladine je pcekrbelo vse, da bodo vajenci živeli v najlepšem harmoničnem življenju.
Druga kolonija bo trajala od 25. julija d« 5. avgusta, nato bo sledila tretja kolonija. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da so bili nekateri obrtniški mojstri zelo nenaklonjeni, da niso sprva privoščili svojim vajencem niti nekaj dni počitka. Kakor doznavamo, bo prihodnje mesece pa-i OUZD posebna anketa o zdravstveni zaščiti obrtniških > ajencev.
Ne dovolite, da Vam kukavica enem Jajc« v Vašo zdravje!
originalna, naravna in zdravilna
Je samo ena,
ona t rdečimi srci. Zdravje ln užitek! Litija
Tri nesreče. Hujša nesreča Se Je pripetila Vi železniškem kamnolomu pri »Renkah«, kjer pripravlja železniška uprava kamen za progo. Pri razkladanju skal je voziček »kiper« poškodoval progovnemu dclavcu Kovaču Viktorju iz Tirne levo nogo tako hudo, da ga je po zasilni obvezi železniški zdravnik dr. Lebinger moral odj»oslati V ljubljansko bolnišnico. Kovač ima levo nogo v kolenu zdrobljeno ter bo zdravljenje trajalo precej časa. — V istem kamnolomu se je v petek 22. julija sprožil e pobočja hriba kamen, ki je udaril progovnega delavca Prebila Ivana ter mu preklal !evo nosnico in raztrgal zgornjo ustnico. Zdravnik dr. Lebinger mu je nudil prvo pomoč in ker rane niso prehude, se bo Prebil zdravil v domači oskrbi, — Huda nesreča pa se je pripetila v soboto 23. julija v kamnolomu v »Strmolah« pod vasjo Gradeč pri Litiji. Zeleznika uprava hoče na tem mestu z vrtanjem in kopanjem skalovja doseči, da se omili preostri »S« ovinek ter odstranjuje skalnati hrib. Ker pa je ta kamen zelo trd in uporaben za gra-mozenje železniških tirov, je v tem kamnolomu letos zaposlenih precej delavcev-minerjcv, ki pripravljajo ta kamen, v kratkem pa prične tu še obratovati drobilec. Ko je tako miner, 48 letni Brenčič Franc iz PodsitaTjevca vrtal v ekalovju, se je naenkrat odtrgala s pobrežja velika skala ter ga podsula. Brenčič, ki je sedel, na vznožju hriba, je še videl skalo, ki se je pričela valiti nizdol, nt se ji pa mogel več umakniti, medtem ko je njegov prijatelj ušel. Zdravnik dr. Lebinger je ugotovil pri Brenčiču tako hude notranje poškodbe — skala mu je strgala vranico, pretres možganov itd. — da je železniška uprava telefonirala po rešilni avto iz Ljubljane, ki je ponesrečenega Brenčiča, očeta veččlanske družine odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali
Načrt pravilnika za pomožne blagajne in pokojninske fonde
Po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami se sicer pomožne blagajne in pokojninski fondi ne smatrajo kot zavarovalna podjetja, vendar pa tudi spadajo pod nadzorstvo ministrstva trgovine fondi za pokojninsko zavarovanje, za zavarovanje vzdrževanja in dote, kakor tudi zavodi, ki ie bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni. Uredba določa, da morajo vse te ustanove svoje poslovanje prilagoditi predpisom pravilnika, ki ga bo izdal minister trgovine.
Zavarovalni svet se je na svoji zadnji seji bavil z načrtom tega pravilnika. Pravilnik bo obsegal poslovanje vseh mnogovrstnih ustanov, v kolikor to poslovanje ne spada pod obvezno socialno zavarovanje, ki epada v delokrog ministrstva za socialno politiko.
Za svoje poslovanje bodo morale te ustanove imeti dovoljenje ministrstva trgovine. Že obstoječim zavodom ne bo potreba prositi za dovoljenje, morali pa bodo predložiti ministrstvu točne podatke o svojem poslovanju po vprašalni poli, ki jo bo predpisal pravilnik.
Pravilnik bo tudi predpisal vsebino pravil, ki bodo morala imeti gotove določb«. Pravila bodo morala predvidevati, da bo za obveznosti jamčil zavod od-nosno penzijski fond in ne člani Sprememba pravil se ne bo smela dotikati pravic in dolžnosti članov in njihovih naslednikov, v kolikor se tičejo zavarovalnih od-nošajev, ter, če se izkaže, da obveznosti niso krite, povečavati članskih prispevkov ali pa zmanjševati pogrebnine ali pa doprinosov za bolniške stroške in pokojnine.
Poslovna podlaga mora obsegati vse podatke, na temelju katerih je mogoče presojati poslovanje zavoda odnosoo fonda ter sposobnost, da bo v bodoče izvrševal svoje obveznosti
Pomožne blagajne in pokojninski fondi se bodo delili na dve vrsti, tiste, ki imajo več kot 1000 članov m ki izplačujejo večje zneske kot 2000 din, in tiste, ki imajo manj članov in izplačujejo manjše zneske. Pred-
Zunanja trgovina
po državah
Največji delež v našem izvozu meseca junija je Smela Češkoslovaška. Vrednost v Češkoslovaško izvoženega blaga je znašala 83.2 milij. din ali 22.2%. Nato sledijo sledeče države: Nemčija z 80.2 milij. din od-nosno 21.5%, Belgija s 40.0 milij. din odnosno 10.7%, Italija z 31.4 milij. din in 8.4%, Anglija z 28.8 milij. dm in 7.7%, Avstrija z 19.5 milij. din in 5.2%, Madžarska s 13.9 milij. din in 3.8% in Nizozemska z 12.2 milij. din odnosno 33%.
Italija, ki je običajno bila ▼ našem izvozu na prvem mestu, se nahaja sedaj na četrtem.
Največ pa smo uvozili tekom meseca junija iz Nemčije. Uvoz iz Nemčije je znašal 129.0 milij. din ali 31.3% vsega uvoza Nato pride Anglija, iz katere smo uvozili blaga za 56.5 milij. din, kar je 13.7% od vsega uvoza, Češkoslovaška z 51.7 milij. din ali 12.5%, Italija s 30.7 milij. din ali 7.4%, Avstrija s 23.1 milij. din ali 5.6%, Madžarska z 22.9 milij. dm in 5.5%, Ze-dinjene države z 18.1 milij. din in 4.4% ter Francija s i0.8 milij. din in 2.6%.
Tudi v naši uvozni trgovini je Italija imela v juniju manjši delež, kakor pa ga ima običajno.
V prvem polletju letošnjega leta smo »vozili iz Nemčije za 845.7 milij. din blaga, izvozili pa smo ga v Nemčijo za 481.5 milij., tako da je naša trgovinska bilanca z Nemčijo v prvi polovici leta pasivna za 364.2 milij, din. Lansko leto je bil v istem razdobju naš uvoz iz Nemčije 759.5 milij., izvoz pa 577.2, tako da je pasivnost znašala le 182.3 milij. din. Tekom vsega lanskega leta je pasivnost trgovinske bilance z Nemčijo znašala 333.1 milij. din, torej je letos trgovinska bilanca za več pasivna tekom prvega polletja, kakor pa je bila lani tekom vsega leta.
Stanje naših MMngov
Naša klirinška terjatev proti MaKji je 22, t. m. asnašala 121.6 milij. din in se je od zadnjega poročila znižala za 15.4 milij, din. Vzrok tega znižanja ]e v zastoju našega izvoza v Italijo, o kateTem smo pred par dnevi poročali. Prav znatno, in sicer za 39.1 milij. din se je tudi znižal saldo v kliringu z Nemčijo, kateri znaša sedaj le še 108.2 milij. din. To znižanje pa je posledica povečanega uvoza iz Nemčije, o katerem poročamo na drugem mestu.
Klirinški saldi v našo korist ®o neznatno narasli v kliringih z Bolgarsko, Turčijo in Španijo.
Med pasivnimi saldi pa je za 1.2 milij. din na 35.1 milij. din narastel saldo v kliringu z Madžarsko, in za 0.5 milij. na 3.9 milij. šv. frankov pa saldo v kliringu z Švico. Pričakovati pa je, da se bo naš dolg napram Švici tekom konca tega meseca znatno znižal z vplačili naših uvoznikov. Z 31. julijem poteče klirinški sporazum in bo potem mogoče plačevati le z devizami, katerih tečaj pa je
pisi glede večjih zavodov in fondov bodo strožji. Vendar se pomožne blagajne in pokojninski fondi smatrajo kot manjše ustanove lokalnega značaja, ter bo zaradi tega njihovo poslovanje teritorialno omejeno na eno mesto ali pa en onkraj in bo maksimiran znesek izplačil, in sicer za pogrebne stroške na 5000 din, bolniške prispevke na 50 din dnevno in pokojnine na 1500 din mesečno.
Pridobivanje članov potom akviziterjev ne bo dovoljeno.
Za zbiranje matematičnih rezerv in za njih nalaganje bo pravilnik imel podobne predpise, kakor obstojajo za zavarovalnice. Za manjše zavode bo mogel minister predpisati splošno poslovno podlago, da bo tako dosežena večja enotnost in da bo nadzorstvo bolj uspešno.
Vsakih pet let bodo morale take pomožne blagajne in pokojninski fondi predložiti ministrstvu poročilo pooblaščenega aktuarja (zavarovalnega tehnika) o premoženjskem stanju in o obveznostih. Če se bo pokazalo, da redni dohodki niso zadostni za kritje obveznosti, odnosno za zbiranje rezerv, ki so potrebne za izvrševane obveznosti, se bodo morali takoj pod-vzeti ukrepi za uravnSteženje stanja.
Čn bo četrtina članov za več kot tri mesece zaostala s plačilom prispevkov ali pa, če rezerva za pokritje obveznosti ne bo zadostna, se bo to smatralo kot »nevarnost za izvrševanje obveznosti«, To nevarnost bo moral zavod takoj prijaviti ministrstvu in dati konkretne predloge za likvidacijo ali pa za sanacijo. Organi zavoda odgovarjajo osebno in materielno, če te dolžnosti ne bi izvršili.
Novi pravilnik bo šele omogočil nadzorstvo nad pomožnimi blagajnami in pokojninskimi fondi, katerih število presega v naši državi že šest sto. Pričakuje se, da bo nadzorstvo na tem polju zavarovanja napravilo red in konec zlorabam in škodam, ki so jo do sedaj zaradi nesolidnega poslovanja povzročile razne pomožne blagajne.
okrog 10% višji od klirinškega, zato bodo nafbrl uvozniki možnost plačila v kliringu še izrabili. Za okrog 1 milij. na 10.6 milij. din pa je padel 6aldo v kliringu z Romunijo in za 1 milij. na 154,7 milij. Kč pa klirinški saldo napram Češkoslovaški. Pri belgijskem kliringu, po katerem dolgujemo okrog 3
milij. belgas, je bilo znižanje le malenkostno. *
Statistični letopis Zveze narodov za 1937-38 je
izšel. Prinaša kot vsako leto glavne statistične podatke o svetovnem prebivalstvu, delavstvu, produkciji, trgovini, prometu in financah. Tudi vsebuje številne, še ne objavljene statistične podatke iz naše države. Nova so poglavja o starostni strukturi prebivalstva važnih držav, številke o rodnosti prebivalstva in o srednji življenjski dobi. Številke kažejo na splošno staranje prebivalstva, istočasno pa tudi zmanjšanje rodnosti. Ta zmanjšanja bi bila še bolj občutna, če ne bi istočasno padla tudi umrljivost. Novi so nadalje statistični podatki o svetovnih zalogah surovin. Letopis ima 336 strani dragocenega statističnega gradiva (tudi za 10 let nazaj segajo nekatere tabele) in stane broširan 10, vezan 12.50 šv. franka.
Svetovna trgovina ▼ leto 1937. T« dni j« odsek za gospodarske študije Zveze narodov izdal publikacijo o svetovni trgovini t letu 1937. Obenem »o publikaciji priključene tudi statistične vrste o svetojrni trgovini za prejšnja leta (do 1924, ko je Zveza narodov začela voditi lastno statistiko). Posebej vsebuje knjiga 4 statistične dodatke. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je v letu 1937 svetovna trgovina narasla za 23%, to je trikrat več kot leta 1936. V tekočem letu pa ie opaža, da se svetovna trgovina zopet zmanjšuje, kar je v zvezd s popuščanjem konjunkture.
Borza
Dne 2«. julija.
Denar
NemSke marke eo notirale t Ljubljani 14.77 —14.97, v Zagrebu 14.785—14.996, za sredo avgusta 14.70—.14.90, za konec avgusta 14.60—14.80 in
v Belgradu 14.75—14.95.
Angleški funt je na ljubljanski borzi notiral 238 blago, na zagrebški tudi 238 blago, na belgrajski pa 237.20—238.80.
Grški boni na zagrebški borzi so notirali 28.90—29.60, na belgrajski pa 29.50 blago.
Praktikantinjo
ki ima veselje do papirne stroke in z znanjem nemščine — iščemo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 11.739.
Devizni promet je znaial na zagrebški borzi 1,834.11, na belgrajski pa 5,020.000 din. Promet v efektih na belgrajski borzi pa je znašal 1 milj. 90.000 din.
Ljubljana — tetaji r primom:
Amsterdam 100 h. gold. , . , 2393.41—2408.01 eBrlin 100 mark ...... 1747.53—1761.41
Bruselj 100 belg .,,,,, 735.95— 741.02 Curih 100 frankov ..,,,, 996 45—1003.52
London 1 funt.......213.91— 215.96
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4319.75—4356.07
Pariz 100 frankov ...... 119.9S— 121.40
Praga 100 kron ...... 150.19— 151.29
Trst 100 lir........ 228.25— 231.33
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.0675, London 21.495, Newyork 436.75, Bruselj 73.875, Milan 22.98, Amsterdam 240.05, Berlin 175.46, Dunaj 31, Stockbolm 110.825, Oslo 108.025, Kopenhagen «5.95, Praga 15.075. Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigiad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.475, Buenos Aires 113.5.
Vrednostni papirji
LJubljana. 7% inv. pos. 98—99, agrarji 62—33, vojna škoda promptna 480—482, begi. obv. 92.50 —93.50, dalm. agrarji 91.75—92.75, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 97.50—98.50, 7% Bler. pos. 93-93.75, 7% po«. DHB 99—100, Narodna banka 7275—73000, Trboveljska 170—180,
Zagreb. Državni papirji. 7% inv. pos. 98—99, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480—483, begi. obv. 92.50—93.50, dalm. agrarji 92—92.50, 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 93—95.50, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 98.50—99.50. — Delnice. Narodna banka 7275 denar, Priv. agrarna banka 239 denar, Trboveljska 177—180 (177), Tov. sladk. Beč-kerek 600 blago, Osj. livarna 180 denar, Dubro-vačka 350 denar, Jadr. plov. 350 denar, Oceania 750 blago.
Špcclialna
ftiršlta
hava
je ime novi, izvrstni MEIIML-OVl mešanici, iz katere Vam bo „Turska" še bolje prijala kot do sedaj.
■Id Kg Din 16-
jduo nmi
Belgrad. Državni papirji. 7% inv. pos. 98.50 denar, agrarji 62.75—63 (62,75), vojna škoda promptna 481.50—482.25, begi. obv. 93—93.25 (93), dalmatinski agrarji 92.25—92.75 (92.50), 4% severni agrarji 61.75—62, 8% Bler. pos. 98.50—99, 7% Bler. pos. 90—93.50, 7% pos. DHB 99 denar, 77» stab. pos. 98.50 zaklj. — Delnice. Narodna banka 7275-7300 (7275), Priv. agr. banka 233.50 blago.
2itni trg
Novi Sad. PSenica bč. 150—154, ban. 149—154. — Koruza bč., srem. 119—120, ban. 115—117. —< Tend. neizprem. Promet srednji.
Sombor. Oves ,novi, bč„ srem., ban 120—i 122.50. Tend. neizpr. Promet 88 vagonov.
Jesenice
V	Ameriki je umrl župnik John C. Smolej.
Usmiljene sestre v Doday City, Kansas v sanato-riju sv. Antona 60 poslale na Jesenice vest, da je v soboto zvečer tam umrl John C. Smolej, znani župnik v Ameriki. Vest so poslale po radiu deloma po kablogramu, tako da je prišla na Jesenice v devetih urab. Pokojni župnik je brat urar-ja na Jesenicah in je živel v Ameriki od leta 1906. Zadnjič je bil v domovini leta 1922; rodom je iz Kranjske gore. Pokojni župnik je v Ameriki sezidal več cerkva.
Nova maša na Jesenicah. V nedeljo je tu daroval novo sv. mašo g. Lado, sedaj pater Štefan Savinšek, reda minoritov. Novomašnik je član znane jeseniške rodbine Savinškovih. Za duhovnika je bil posvečen v Splitu. Jeseničani so novomašniku priredili na predvečer podoknico s petjem in godbo. Pri novi maši mu je pridigal bivši jeseniški kaplan, sedaj župnik v Tunjicah gosp. Križman, v nabito polni cerkvi.
Jesenice pošljejo tri godbe v Maribor. Na povabilo mestne občine je bila v mestni posvetovalnici seja vseh društvenih odborov za organizacijo udeležbe Jeseničanov na proslavi 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Najavile so udeležbo, če bo le mogoče, vse tri godbe: Krekova, Sokolska in Kovinarska, ki štejejo skupaj nad 100 godbenikov.
Kranj. „„...„
Tlom. V noCI od nedelje na ponedeljek, ravno med največjim viharjem, ki-je razsajal po Gorenjski okrog enajstih, so neznani vlomilci vdrli v delavnico oziroma šivalnico tvrdke Crobath d. z o. z. v Kranju. Izbrali so si okrog 100 najboljših srajc ter 10 spodnjih hlač. Ukradeno perilo je vredno 4—5000 din. Vlomilci so bili pri svojem delu precej izbirčni ter niso hoteli vzeti blaga, ki je bilo pripravljeno za konfekcijo, temveč so si izbrali samo lepo izgotovljeno perilo. Orožniki, katerim Je bil vlom naznanjen, so takoj uvedli temeljito preiskavo ter so ie v ponedeljek aretirali nekaj osumljencev.
Strela. V no?i od nedelje na ponedeljek je med neurjem in nevihto udarila strela v kozolec poeestnice Kalan izHotemož, po domače pri Hrvatu. V kozolcu je bilo polno žita, en voz pa je bil še naložen v bližini. Slučajno sta privozila mimo dva motociklista, ki sta takoj začela omejevati ogenj na ta način, da Bta metala snopje iz kozolca. Rešila sta tudi poln voz žita, ki je stal poleg kozolca, pri tem delu eo jima ipa pomagali tudi že domačini, ki so prihiteli na kraj požara.
Velenje
V	nedeljo, dne 7. avgusta, bo ▼ šmartnem pri Velenju otvoritev in blagoslovitev novega letnega telovadišča, združena s popoldauskim nastopom domačega fantovskega odseka in dekliškega krožka, na katerega opozarjamo vse zavedne Slovence in Slovenke iz šaleške, Savinjske in Mislinjske doline.
Iz Julijske krajine
Stiridesetletnica. Poročali smo, da je 20. julija lepa vrsta goriških duhovnikov praznovala 40-letnico mašniškega posvečenja. Štirideset let dela v vrtu Gospodovem zasluži, da k tej izredni slovesnosti zapišemo še nekaj vrstic. Že samo dejstvo, da so med slavljenci večinoma gos|xxlje, ki se po 40 letih, ko se v drugih stanovih navadno vsi umaknejo v zasluženi pokoj, še vedno trudijo v vsakodnevnem delu, zasluži posebno priznanje. Ce pa pomislimo, da delajo ti možje v Julijski krajini, kjer so zlasti v povojni dobi prilike svojevrstne in težavne, potem jih moramo občudovati zaradi njihove neuklonljive vztrajnosti. Od slav-ljencev, ki smo jih zadnjič našteli, naj podčrtamo gg. Henrika Crnigoja in Franceta Franketa, ki ze nad 30 let čuvata vsak v svoji fari, in gospoda Ko širja iz Vedrijana, ki tako očetovsko skrbi za Brda. Vsem slavljencein želimo še lepo, srečno vrsto let, njihovemu delu naj da pa Vsemogočni svoj blagoslovi
Duhovniške vesli. Za upravitelja mestne župnije Pevma, kjer je župnikoval tako nenadoma in prezgodaj umrli msgr. Jože Abram, je bil imenovan prof. Anton Rutar iz Gorice, pokojnikov najožji prijatelj. — Novomašnik g. Lado Piščanc je imenovan za kaplana pri goriški mestni župniji na Travniku.
Smrtna nesreča pri plesu. 22 letni Rudolf Kosovel iz Sela na Vipavskem je šel na ples v Skrilje. Ko se je vračal domov, je na mostu v PotoČah s svojim kolesom trčil ob ograjo, se ranil v sence in obležal pri priči mrtev.
Smrt dobre matere. V Mirnu pri Gorici je po hudi bolezni umrla gospa Olga Marmolja, žena trgovca Riharda Marmolja. Pokojnica je bila hči znanega dolgoletnega podgorskega župana in goriškega deželnega odbornika Antona Klančiča. Smrt gospe Olge, ki je umrla v najboljših letih, je bridko odjeknila zlasti v goriški okolici, kjer sta ugledni družini Klančičeva in Marmoljeva spoštovani in znani po svoji značajni zavednosti. Naj bo pokojnici lahka domača gruda, za katero je živela, žalujočo družino, ki jo je zapustila, naj tolaži dobri Bogi
Trbovlje
Nedolžna jagnjeta naj bi bili po opisu »Jutra« odstavljeni odborniki Zadružne elektrarne, in še pristavlja, da so sami »naprednjaki«. Nič noče »Ju-trovc dopisnik vedeti, zakaj jih je nadzorstvo odstavilo. Niti tega noče vedeti, da je dalo nadzorstvo razrešenim odbornikom časa dovolj, da nepravilne sklepe popravijo in uredijo poslovanje, kakor predpisujejo zakoni in pravila. Sicer je pa sklican občni zbor, da se tam članom vse pojasni. Zakaj se neki bojite občnih zborov, če sto res za demokracijo, zakaj bi ljudje ne smeli zvedeti vso resnice, 6aj gre za njihove žepe. Seveda je neprijetno poslušati očitke o velikih nagradah, ki so si jih bili neke vrste »Jutrovi« napredni odborniki delili. Resnični naprednjaki pa to niso bili.
Kulturni obzornik
Jos. Vole t Podkoren
Številne letoviščarje, ki so tudi letos prflfli v gornjo savsko Dolino, da prežive dopust v gorskem miru in hladu, je g. kanonik J. Vole presenetil s plemenitim darom. Napisal jim je knjižico, kakršne imajo že nekateri naši letoviški kraji, kakor Bled, Rogaška Slatina in drugi, a je še ni imelo niti eno izmed letovišč gorenjske Doline. Saj se naši gostje ne zanimajo le za jed in pijačo ali za najbližjo pot do tega ali onega zabavišča, temveč bi radi tudi kaj izvedeli o preteklosti kraja, ki so z njim za nekaj dni ali tednov v prijateljskih stikih. Izprašujejo n. pr., kdaj je kraj nastal, kdo in kakšni so bili njegovi prejšnji prebivalci, kako so živeli, kdaj so zgradili cerkev, kdaj dobili cesto, kdaj železnico itd.
Podkorenom bodo gostu sedaj kaj lahko postregli s takimi podatki. Pa ne le gost, tudi domačin bo z veselim zanimanjem in z velikim pridom bral, kar mu ve povedati skrbno sestavljena knjižica. V prikupni in lahko umljivi obliki nam odgrinja pisatelj preteklost danes tihe gorske vasice, ki pa je nekdaj bila zelo živahna prometna točka in potemtakem med najbolj znanimi slovenskimi kraji. Že od davnine je šel čez Korenski prelaz velik del prometa s Koroškega na Kranjsko oziroma iz nemških dežel v Italijo. Zato nas seznanja knjižica obširno prav z zgodovino korenske ceste, pa tudi s carinsko in s poštno postajo, ki sta bili dolgo časa Podkorenom. Tu so prvič skrbno zbrana imena nekdanjih korenških carinarjev in poštarjev in izvemo marsikaj o njihovi usodi. Nekdanji promet z vozno pošto nam pisec, ki črpa ne le iz književnih virov, temveč tudi iz spominov vaščanov in lastnih sorodnikov — saj je sam rodom Korenec! — opisuje tako živahno, da kar vidimo, kako je takrat dan zn dnem pridrdral ozi-
roma pozimi pricingljal voz iz Ljubljane Podkoren, tu pred Cošeljnom (danes Rasingerjeva gostilna) postal in se nato počasi premikal gor na prelaz in dalje na koroško stran.
A tudi ostala zgodoMa Podkorena je našla v knjižici svoje mesto. V zanimivi hipotezi, ki spravlja v zvezo saški mesteci Weissenfels in Wur-zen z našimi Fužinami (Belo pečjo) in Podkorenom, skuša pisec najti razlago za nastanek obeh krajev, pri čemer gradi dalje na podlagi, ki jo je za zgodovino gornje Doline svojčas že nakazal A. Gstirner. Zajemljivo piše o Francozih Podkorenom, posveča prisrčno poglavje o »dobrosrčnem sinu Anglije, iskrenem ljubitelju naše planinske vasice« Siru Humphryju Davyju, poroča o iskalcih zlata v Karavankah, o korenških gospodarskih razmerah v prejšnjih stoletjih, o ljubki cerkvici sv. Andreja, končno pa v posebnem poglavju o odličnejših Korencih (do sredine 19. stol.); tu je zbranih mnogo podatkov, ki bodo koristili našemu Biografskemu leksikonu.
Knjižico Je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in jo opremila z lepimi slikami v besedilu in prilogah, a ji preskrbela tudi prijetno zunanjo obliko. Naj bi našla mnogo bralcev in spodbudila še druge poznavalce Doline, da napišejo v doglednem času še zgodovino Jesenic, Dovjega, Kranjske gore in Rateč in tako pripravijo gradivo za zgodovino Gorenjskega. Ni dvoma, da bo Volčev donesek med tem gradivom vedno zavzemal
odlično mesto.	Dr. V. Bohinec.
*
V »pomin ph. dr. Ivana Laha, Andreja Ga-brdka »n m. u. dr. Dura Ostojiia. (Pamatce...) — tako je naslovljena brošura, ki jo je izdal veliki prijatelj Slovencev in Jugoslovanov v Pragi g. J. K. Slrakatj) ter je poseben odtis iz Ceskoslovenske jihoslovanskc revue (VIII 1. št. 5-6). Brošura obsega 14 strani. V prvem članku podaja iskreni dolgoletni prijatelj pokojnega Laha urednik Stra-katy celotni portret pokojnika, v katerega je vpletel njegovo literarno življenje, pa tudi mnogo spo-
minov na njegovo življenje v Pragi. Iz pisem, ki jih je Lah pisal deloma v češčini, deloma v slovenščini prav v zadnjih letih, je videti njegova velika, da, edinstvena ljubezen do Cehov, med katerimi je zrastel. K temu članku je prispevala malo dopolnilo v imenu Lahovih učenk na liceju gdč. Zakotnikova s spisom *Za profesorjem Lahem*, ki je lep zgled prave hvaležne ljubezni učenke do profesorja, ki jih je znal vzgajati v domoljubju in lepočutju. Tema člankoma sledi kratko poročilo o delu in smrti Andreja Gabrščka ter srbskega revolucionarja zdravnika D. Ostojiia. Brošura je lep spomin hvaležnosti Cehov do tistih, ki so češko kulturo vzljubili in bili njeni posredniki med Jugoslovani.
Josef Drahonovskj je umri r Pragi. Pri nas sicer ni toliko poznan, toda na Češkoslovaškem ga imenujejo »pesnik kristala«, in sicer po pravici. On je v to umetno obrt prinesel resnično veliko umetnost ter je iz stekla delal najlepše umetnine, ki so si pridobile svetovni sloves. Kako krasna je bila vaza s sohami svetega Vaclava, ki jo je izdelal kot dar češkoslovaških katoličanov papežu. Vse, kar je Češkoslovaška izdelala v steklu reprezentančnega, bodisi za cerkev sv. Vida ali za inozemstvo, je šlo skozi roke tega velikega »pesnika stekla«, pod čigar prsti je pel kristal in se oblikoval kot vosek. Toda bil je tudi kipar, ki je izdelal precej kipov, med katerimi ima največji sloves portret velikega zgodovinarja Jos. Pekafa, s katerim sta bila rojaka iz Turnova (roj. 1877). Bil je profesor dekorativnega kiparstva na umetnostno obrtni šoli v Pragi, ki ga bo zelo pogrešala.
Uspeh praške baročne razstave. — Praško baročno razstavo je obiskalo doslej nad 120.000 obiskovalcev, kar je neverjetni uspeh. Nad poldrug sto časnikarjev iz vsega sveta jo je ogledalo in pisalo v svojih listih o njej. Arhivar spravlja vse glasove razstave v svetu ter so pisali listi, da leži v tem arhivu tudi poročilo, ki ga je imel o razstavi ljubljanski »Slovenec«. Ker je povpraševanje, ali se bodo prireditve baročnega gledališča in godbe, ki so se vršile v maju ia v juniju, nadaljevale,
sporočajo zdaj prireditelji, da se bodo vse prireditve avgusta še ponovile, in sicer od 16. avgusta dalje. Otvorila bo nov ciklus baročne umetnosti Burianova prireditev stare baročne igre »Narodna suita«, ki se bo ponovila še dne 18., 23. in 25. avgusta. V ponedeljek, 29. avgusta, bo na Vltavi ogromna umetna razsvetljava z bengaličnim ognjem in raketami, kakršne še ni bilo v Pragi. Pirotehnični strokovnjaki bodo sodelovali s poznavalci baroka, da bo ta umetni ogenj tudi tako en del baročnega sporeda. V tem času bodo predvajali tudi Shakespearove drame »Sen kresne noči« ter »Večer sv. Treh Kraljev«, pa tudi Mozartovo opero »Vrtnarica iz ljubezni« ter »Konične studeutske opere« F. X. Briksega. Kogar bo v tem času peljala pot v Prago, naj ne pozabi ogledati si tudi baročno razstavo, edinstveno na svetu, ter se udeležiti teh prireditev, ki ga bodo povedle v dobo tri sto let nazaj.
Apostolat sv. Cirila in Metoda v Olomueu. — V tem mesečniku cirilometodijske ideje, ki ga Je ustanovil svetniški škof Stojan in je postal osrednji organ za zedinjenje cerkva, izhaja poleg zanimivega članka Boh. Zlamala o »baročni hvali sv. Cirila in Metoda« tudi spis našega univ. profesorja dr. Franca Grivca »Sveti Sava in Rim*, ki je svoj čas izšel v našem listu. Prav tako je v tej številki priobčen kratek fragment iz Grivčeve knjige o cerkvi pod naslovom »Notranja uprava cerkve«, kot vzoreo knjige, ki bo vsak čas izšla tudi v češkem prevodu. O njej jo ta revija mnenja, da »je neizmerni vir^verskega pouka tako za duhovnika kakor za izobraženega lajika ter nagradi vsakega bralca 7, resnično radostjo nad veliko srečo, da je član Kristusove Cerkve. Tu velja zopet staro načelo: Vzemi in beri!« Opozarjamo nn to mnenje v želji, da naši izobraženci posežejo tako po originalu, kakor priporoča ta kritik, da naj bi segali po češkem prevodu. — Revija so spominja tudi sedemdesetletnice prof. Aleša USeničnlka, kakor se jo je spomnil tudi olumuški katoliški dnevnik »Nnšincc«. Veseli nas, da se Olumuc tako zanima za slovensko katoliške kulturne zadeva.
Helsinki, mesto
olimpijskih iger 1940
Ze pred desetletji, ko se je Helsinki, glavno mesto Finske, imenovalo še po švedsko »Helsingsfors« in je pripadalo Rusiji, je bil sleherni tujec prevzet od tega mesta. Saj se je zdelo, kot da je človek na mah stopil z vzhoda na zahod ali skorajda na »klasični« jug Evrope. Tu ni bilo ničesar, kar bi pričalo o kakšnem neredu, o umazanosti, neurejenosti. Nikjer podolgovatih, lesenih stavb v mestu, pač pa so mogočna, javna poslopja narejena po večini iz lepega finlandskega granita in v zlatih črkah se leskečejo latinski izreki na njih. Učena Finska s svojo več kot stoletno univerzo je koj opazna. Trg senatorjev, Esplanada, univerza, Državni svet izražajo duha mesta, duha reda in izobrazbe.
Ta klasična pročelja, resna, lepa poslopja so po večini razporejena krog omenjenega Trga senatorjev in krog »Torgeta«, tržišča, kjer vidiš živahno pisane, domače blagove. Vidiš snažno, vljudno ljudstvo. Povsod, tudi v hotelih (lahko pozabiš zlato uro — pa jo spet dobiš nazaj) največjo poštenost. Povsod urejen, veder svet.
S tem pa ni rečeno, da bi ne imelo mesto, kjer je 230.000 prebivalcev, od katerih sta dve tretjini Fincev, ena tretjina pa je Švedov, svojih značilnih zanimivosti. Ze to daje mpstu svojo podobo, ko vidiš pred mestom vse polno majhnih in
IIenry Ford, ameriški kralj avtomobilov, bo 30. julija star 75 let.
večjih otokov na čereh, ki so deloma neobljudeni,
deloma pa posejani z ljubkimi vilami in restavracijami. Urni majhni obrežni parniki, čolni in jadrnice — več kot pol prebivalcev je tako rekoč zmeraj na vodi. Najbolj priljubljen in večji skalnat otok je Hogholmen. Tudi helsinška trdnjava Swea-borg stoji na takem skalnatem otoku. Koliko je videti finskih dijakov in dijakinj — saj se ženske na Finskem že več desetletij udejstvujejo v znan-stvu, leposlovju in politiki. Pokriti so z belimi, črno obrobljenimi čepicami, kar daje temu univerzitetnemu mestu še posebno radostno, mladostno podobo. Toda učeno mesto s klasičnimi izreki na pročelju poslopij ni zanemarilo telesne odgoje. Slava finskih tekačev, plavačev in skakačev je to dejstvo razglasilo po vsem svetu. V Helsinku je mnogo športnih igrišč in ondi je tudi velikanski stadion.
Zvečer ima mesto še svojo posebno podobo, ko — zlasti poleti — notri v pozno, svetlo, »belo« noč poseda vse pred gostišči po cestah ali kar na
trgu — Esplanadi —, kjer stoji spomenik finlandskega (ne finskega!) pesnika Runeberga. Tu vidiš neobičajno dolge mize, za katerimi sedijo različni gostje v večernih urah. Ker so noči prav občutno hladne, dobijo gostje volnene odeje, da si vanje zavijejo noge. Švedski punč, ta oljnata, gosta, rumena in jako sladka pijača, ki je močno opojna, tvori kot podlaga tople ali mrzle pijače poglavitno privlačnost. Ta »švedski punč« je kaj zahrbten. Piješ ga in piješ in ti ni prav nič, kar zmeraj si dobre volje. Ne gre ti v glavo, pač pa v noge. Ko po daljši »nočni seji« vstaneš, se ti noge zapletajo in se dobro zaveš, da si pil hud alkohol. Vendar ne vidiš skoraj nobenega pijanega človeka v mestu.
Dandanes se imenuje Helsingfors Helsinki, Finska pa se imenuje Suomi. Prebivalci finske kakor tudi švedske krvi pa tekmujejo drug z drugim, kako bi pomogli državi do čim najlepšega razcveta.
O lepi »deželi tisoč jezerov« in prekrasnih slapov, resnih jelovih gozdov in krepkega zraka brez prahu bodo vsi narodi sveta dobili še lepši vtis leta 1940. Tudi samo mesto Helsinki s svojim novim mestnim delom Tdolojem, ki je poln modernih stavb in kjer sta parlament in muzej in mnogo
Častna loža, kjer sta videti Lebrun in kralj Jurij VI.
znanstvenih zavodov, bo pričalo o stremljenju dr-, žave Suomi.
Pregled čez filmski svet
Chaplin pripravlja Um o miru
Charlie Chaplin, ki je stopil zadnjič pred javnost s sodobno socialno satiro »Moderni časi« — od tega je že dve leti — pripravlja že dalje časa nov film s prav tako aktualno vsebino. Nad leto dni je s publicistom Timom Durantom oblikoval scenerijo in besedilo, zdaj so začeli s pripravljalnimi deli za snemanje. Kakor ponavadi tako tudi o tem filmu Chaplin in vsi njegovi sodelavci strogo molče. Delo poteka v največji tajnosti. Edino iz besedi Chaplinove žene na neki nedavni prireditvi v Hollywoodu sklepajo, da bo film imel pacifistični značaj in da bo služil ideji svetovnega miru. V kakšni obliki bo Chaplin to zamisel ostva-ril, bomo videli najbrž šele čez leto ali dve, Prej delo ne bo končano.
Paul Muni kol „Juarez"
Iz Amerike poročajo, da pripravlja Warner Bro-sova družba za prihodnjo sezono velik zgodovinski film po drami katoliškega izpreobrnjenca F. Werfe!a »Juarez in Maksimilijan«. Dramo smo v slovenskem
Odmevi z nedavnega obiska angleške kraljevske dvojice v Parizu: Kralj Jurij VI. se je vpisal v Zlato knjigo mesta Pariza. Na desni kraljica Elizabeta in Lebrun.
Št. 186.
Athelstanova mali
Kakor bi hotel svojim gostom dati priliko, da bi nekoliko opazovali grajsko gospodinjo, je Cedric nekaj časa molče obstal. Nato pa je grajsko gospo takole nagovoril: »Plemenita Edita, ta tujca sta prišla, da v tvoji žalosti in bolečini s teboj sočustvujeta. Tale tukaj je črni vitez, ki se je tako junaško bojeval, da bi osvobodil tvojega sina, ki danes za njim žalujemo.«
Zahvaljujem se vam, plemeniti vitez, čeprav nebo ni hotelo, da bi bila vaša hrabrost rešila mojega sina. Zahvaljujem se vam in vašemu spremljevalcu, da sta mi izkazala čast in sta prišla v Conings-bourgh, da tukaj delita z menoj žalost. Ti pa, ljubi prijatelj,« je dejala Cedricu, »boš rad po-skrhel, da bosta spoštovana gosta grajsko gostoljubnost mogla vsak čas uživati.«
Rihard in Ivanhoe sta se globoko priklonila pred hudo preizkušano žensko, nakar ju je Čedne odvedel v večjo in bolj svetlo čumnato, kjer je bivala Rovena v sredi skoraj vseh anglo-
SaSk(>dric" ki v takih rečeh ni poznal preveč nežnosti, je obema vitezoma zašepetal na uho: »Vedoti morata, da je bila s plemenitim Athlestanom zaročena.«
Nato so stopili v' malo manjši prostor, ki je bil določen za najuglednejše goste, ki so bili najrajši sami. Cedric ju je hotel pravkar zapustiti, ko ga je Rihard prijel za roka
Prekooceanshi tetatshi promet bodočnosti
Iz Washingtona poročajo: Howard Hughes, ki se je nedavno vrnil s svojega poleta okrog sveta, je zdaj opisal svoje vtise s tega poleta in o preko-oceanskem letalskem prometu v bodočnosti. Pravi, da bomo nekega dne zrli s kakšnega newyorškega donebnika na morje in bomo videli prihajati letala v velikosti modernih orjaških parnikov. Leteli bodo tri do štiri čevlje (1—1 Yi m) nad morsko gladino. Ves čas poleta bo letalo tako nizko nad vodo. Hughes opisuje, kako se potniki s takega letala sprehajajo po krovu in opazujejo mimohiteče ladje, medtem ko kapitan in častniki pazijo pri kompliciranih napravah. Vse, karkoli se zdaj dogaja na kakem oceanskem parniStfe, bo nekoč na letalu bodočnosti. Tudi tovore bodo bodoča letala prenašala, saj ne bodo te vožnje samo najhitrejše, marveč bodo tudi najcenejše.
prevodu videli predzadnjo sezono tudi v Ljubljani. Glavno vlogo v tem pomembnem literarno-filmskem delu bo imel mojster Paul Muni, ki bo z njo nedvomno dal podobno stvaritev, kakršne smo videli od njega v »Pasteurju«, v »Vesti človeštva«, v »Dobri zemlji itd.
Grela Garbo bo igrala v komediji
Iz Stockholma poročajo, da se bo Greta Garbo na jesen vmila v Ameriko. Igralka je več mesecev prebila na posestvu, ki ga ima v domovini, razen tega pa je bila z dirigentom Stokovskim na znanem potovanju po Italiji. V Ameriki bo začela z delom za svoj novi film. Igrala bo glavno vlogo v veseli komediji »Ninočka«, ki jo je spisal Melchior Lengyel. To bo prvi veseli film Grete Garbo, ki si jo predstavljamo vedno le kot nosilko žalostnih, tragičnih vlog.
Zgodovinski film v barvah
Barvani film si zmagovito utira pot v svet. Zad* nje tehnične pridobitve na tem področju filmske tehnike so tako popolne, da zdaj že skoraj mirno lahko govorimo o filmih v »naravnih« barvah, o čemer smo se prepričali v nekaj primerih tudi v pretekli sezoni (»Tornado« itd.) Programi filmskih družb, zlasti ameriških, napovedujejo za prihodnje leto lep del programa v »naravnih« barvah. Filmi v barvah spadajo med velike »šlagerje« prihodnjih programov. Največji film na velikih ameriških družb, »Warnerjeve«, bo prihodnjo sezono »Robin Hood«, napol zgodovinsko, napol legendarno delo o osvobodilnih bojih Angležev proti normanskim osvojevalcem v 11. in 12. stoletju. Jedro teh bojev so pripovedke in zgodovino zvezale z legendarno postavo narodnega junaka Robina Hooda, ki je do sedaj služil samo za osebek mladinski literaturi. Film pa je to postavo vzel za nosilca resnega, heroičnega filma, čigar poudarek bo v poveličevanju boja za svobodo — torej zelo aktualen in sodoben smisel. V filmu, o katerem bomo še pisali, bo srednji vek in njegov razburkani, pisani obraz prikazan v barvah, kar bo dajalo delu poseben čar in večjo prepri-čevalnost.
Koliko ljudi zaposluje ameriški film
Ameriški dnevnih »Los Angele« Times« prinaša zanimivo statistiko o tem, koliko igralcev zaposlujejo razne ameriške filmske družbe v celoti. Če naj verjamemo statistiki, je leta 1928 delalo pri ameriškem filmu 206 igralcev, 95 režiserjev in 143 pisateljev, ki so pripravljali besedila za filme, V deseti letih je pa ameriški film po obsegu in po vsebini močno napredoval, kakor nam kaže ista statistika: v začetku letošnjega leta je bilo namreč pri ameriških družbah zaposlenih 547 filmskih igralcev in igralk, 111 režiserjev ter 317 pisateljev vseh narodnosti in jezikov. Ameriške družbe imajo letos, kakor pravi statistika, kupljene pravice za filmanje skoraj vseh pomembnejših starih in novejših del v svetovni književnosti. K številu igralcev je treba prišteti še ogromno vojsko statistov, igralcev za postranske vloge, tehničnega osebja itd. Zanimivo je, da so se filmski igralci, veliki in mali, lani strokovno organizirali. Strokovni organizaciji pripadajo zdaj razen redkih izjem (Greta Garbo itd.) vse ameriške filmske zvezde.
Strašni gozdni požari v USA
Na tisoče gasilcev, ki so se pripeljali z letali, skuša pogasiti velikanski gozdni požar na vzhodnem obrežju Severne Amerike. Najbolj huda je ta nesreča ob reki Campbell. Vsi farmarji z družinami vred iz tistih krajev se skupno z gasilci in vojaštvom bojujejo z ognjem, da bi 6e ne vnela obširna skladišča lesa, ki so vzdolž reke. Toda ogenj se bliža bolj in bolj in je oddaljen od skladišč le še dva kilometra.
V gradu Costrocenru v Bukarešti so prošli teden umrlo romunsko kraljico-mater Marijo položili na mrtvaški oder, kamor jo je ljudstvo hodilo dva dui kropit.
Iz Savinjske in Logarske doline
Ureditev banovinske ceste — Številna izogibališča
Če rečemo, da je glavni pogoj za razvoj tujskega prometa dala Sloveniji mati narava sama, lahko trdimo to predvsem v naši lepi Gornji Savinjski in Logarski dolini. Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino oblikujejo naravne lepote in slikovitosti gora. polne privlačnih točk, ki vabijo številne domačine in goste, da prihajajo v ta zemeljski raj in ostajajo tu. Tujski promet v gornji Savinjski in Logarski dolini stalno narašča. Vsako leto prihaja v to krasno, dolino, obdano s snežnimi velikani, vedno večje število tujcev, sem prihaja zadnje čase vedno več domačih turistov. 13. februarja 1936 je ministrstvo trgovine in industrije izdalo poseben zakon, s katerim so podane možnosti za organizacijo in pospeševanje tujskega prometa. Prav obsežna je po tej naredbi naloga banskih uprav, ki morajo nadzirati pospeševanje turizma in tujskega prometa ter dajati pobude za ureditev vseh naprav in osnov, ki so potrebne za razvoj turizma v banovinah. Z gradnjo planinskih domov, urejenih za letoviščarje, pa vprašanje ugodnega tujskega prometa seveda še ni rešeno. Kaj pomagajo lepi in udobni planinski domovi, kaj vsa pri-rodna krasota, kaj bogastvo teh krajev, če ni dostopa do vsega tega? Za ugoden razvoj tujskega prometa so izredne važnosti predvsem dobre ceste. To velja tudi o naši lepi Savinjski in Logarski dolini. Ceste, ki so bile poleg vodnih poti edina prometna vez, so drugod po gradnji železnic izgubile na pomenu in prehajale v glavnem v službo tujskega prometa. Drugače je v gornji Savinjski in Logarski dolini, kjer ni železnic in so le ceste in Savinja ostale edino prometno sredstvo. Cestni promet tukaj stalno narašča in zahteva po ureditvi cest postaja vedno nujnejša. Dobre ceste pa so tudi pogoj za razvoj lesne industrije, na katero je tako tesno povezano gospodarstvo teh dolin, te ceste so tudi prvi pogoj, da se naša domača lesna industrija uveljavi na industrijskem polju.
Priznati moramo, da se je v zadnjem času cesta v Logarsko dolino precej izboljšala, vendar ni bilo na razpolago dovolj kredita, s katerim bi se ceste res zadostno uredile. Iz državnega fonda za javna dela od lanskega leta se je prihranilo 65.000 din, redni banovin-ski fond za te ceste velja 50.000 din, za elementarne katastrofe pa je bilo določenih 65.000 din, torej skupno 180.000 din. S tem denarjem je bilo zgrajenih dovolj novih mostov, ki jih je Savinja pri zadnji poplavi uničila, napravljenih pa je bilo okrog 70 novih izogibališč, ki se velike važnosti za hitrejši promet. Odpravljenih je več nepreglednih ovinkov s presekami. Tehnična dela vodi g. inž. Jerin, ki je predvsem gledal, da se z malim denarjem napravi najnujnejše, predvsem, da so se popravili mostovi in zgradila prepotrebna izogibališča. Pri vsem delu pa se posebno pazi, da bodo vsa ta dela služila za novo ureditev ceste, za katero se že dela načrt. Po načrtu se bo cesta razširila povsod na 6.40 m, odpravljeni bodo vsi veliki ovinki. Tako je pred Radmirjem pri mostu predvidena cesta, ki bo vodila ob Savinji preko polja proti Ljubnem. S tem bo odpravljen nerazumljiv ovinek, Radmirju ta ureditev nikakor ne bo škodovala, ker bo rešen prahu, uvoz, pa bo prav tako odličen. Po predvidenem načrtu bo cesta zavila ob Lubnem 100 m niže od starega mostu, šla po zaokroženem ovinku čez nov most ob kopališču mimo cerkve in dalje. Tako trg ne bo izpostavljen prahu, odpravljeni bodo nerazvidni ovinki in skoraj nemogoč prevoz, cesta pa bo krožila prosto ob trgu, ki bo vezan s cesto s posebnim uvozom. Malo od Ljubnega med 3. in 4. km pri .Soldatoycu bo odpravljen eden najbolj nevarnih ovinkov. Do sedaj so ob tem ovinku cesto precej razširili, ob Savinjipa so "jDostaVfjeni' robniki,"kf So* utrfcfll v močno tlakovene podstavke. V Bukovju, približno pri 5 km, bo peljala cesta č?z p.oljs t?r.,J>°,;.sHrajša*?,a, z,a pol kilometra. Tu sta dve varianti. Ena, da bi šla cesta ob vodi in bila daljša, druga pa, da bi sekala Savinjo ter peljala čez dva nova mosta. Zadnja povodenj 20. maja je podrla krasno Jezersko brv, ki je slonela na 150 kub. metrov prostorni skali sredi Savinje ter nudila krasen pogled. To brv, ki je važnega pomena za posestnike iz Luč, ki imajo na desnem bregu v teh predelih svojo zemljo, bodo privatniki na novo zgradili. Najvažnejša bo ureditev ceste pri Lučah. Ta vas leži med gozdnatimi razrastki Raduhe, Dleskovškove planote in Velikega Rogatca v samotni kotlini na medvodju Savinje in Lučnice. Luče so priljubljen letoviščarski kraj, ki je tesno pozidan, z ozkimi ulicami in lepim razgledom na Raduho. Zaradi velike lesne industrije in naraščajočega tujskega prometa bi se na Luče moralo posebno ozirati. Po načrtih bo odpravljen ovinek pri graščinskem klancu. Za ureditev ceste v Lučah bi seveda bile investicije precejšnje, ki pa bi se krile. Cesta bi tekla čez ■ tri mostove čez Savinjo pri graščinskem klancu na prodec, odtod naravnost v Breznico na staro cesto.
Prvi planšarski potovalni tečaj na Gorenjskem
Po dolgih letih zopet je okrajni kmetijski od-!>or v Kranju po zgledu podobnih prireditev v alpskih deželah onstran meje priredil v dneh 23. in 24. t. m. prvi sistematično organizirani in izvedeni planšarski potovalni tečaj za zastopnike planšarstva ip živinoreje kranjskega okraja.
Preko romantične Besnice po dolgi, dokaj 6labi cesti se je podalo dne 23. t. m. blizu_ 40 tečajnikov (med njimi naš splošno znani šenčur-ski župan Umnik, smledniški župan in predsednik . Gorenjske živinorejske zveze Burgar, župan Jamnik iz Mavčič in predsednik okrajnega kmetijskega odbora, župana iz Besnice in od Sv. Katarine nad Tržičem Papler in Godnov) na nad 800 m visoko gorsko vas Jamnik, ki v najvišji točki spaja Savsko in Selško dolino. Tu je imel tečajnike spremljajoči iomski župnik Šparhakl, ki je sam vnet zadružni in živinorejski veščak ter marljiv prosvetni delavec, ob 5 zjutraj v novi gorski kapelici sv. maso, Tečajnikom sta se v Jam-niku pridružila slučajno navzoča gosta iz Kranja župan Češenj in odvetnik dr. Mesjušar.
Po izredno dolgi, sicer prijetno spremenljivi boji vrh gorskega masiva Jelovce, smo dospeli na določeno mesto tečaja, na Mošenjsko planino, kjer so nas že čakali predsednik in tajnik planine ter inšpektor agrarnih operacij inž. Pire.
Predsednik Jamnik je otvoril tečaj, dočim je kmet. referent svetnik VVernig pojasnil pomen in potrebo planšarskih potovalnih tečajev s posebnim ozirom na gorenjsko živinorejo. Tajnik Be-nedičič in inšpektor Pire sta nato najprej na podlagi risb in načrtov na kraju samem pojasnila razvoj in ureditev vzornih planinskih pašnikov, nakar so si ogledali Mošenjsko planino.
Ob vsesplošni zadovoljnosti je po zaključitvi tečaja, po nekoliko napornejšem prihodu in vrnitvi v idilično, starodavno Kropd, v izklesanih besedah izrazil predsenik g. Burger v Motnu kon-sumnega društva svoje posebno veselje nad strokovnim in moralnim uspehom prvega planšar-skega potovalnega tečaja, ki se je hvalevredno in razveseljivo razlikoval od doslej pri nas prirejenih planšarskih praznikov in planšarskih veselic, ki naj hi tvoril nekak temelj za vse nadajnje podobne prireditve, za povzdigo pri nas še najbolj zaostale kmetijske panoge: planinskega pašništva, planšarstva in planinske živinoreje na Gorenjskem
Pri Lučah bi peljala skozi 40 metrov dolgi predor, la bi
nudil tujcu, ki bo naenkrat zagledal Luče, očarljiv pogled na planine. Inž. Funk! iz Ljubljane, »ljubljenec« Luč, je napravil brezplačno za tujsko-prometno društvo načrt za gradnjo novega modernega kopališča v Lučnici, ki je znana po topli vodi. Proračun za to kopališče znaša 12.000 din. Nova cesta bo na to prišla na staro ter v ravni črti sekala Stoglejevo zemljišče do Stoglejevega mostu, ki bo nov in bo zaokrožil v lepem ovinku ter tekel z minimalnim radijem 50, zaradi česar bodo lahko vozili avtomobili z nezmanjšano brzino. Cesta proti Solčavi, kjer zapušča Savinja gorsko tesen, pelje nad ozko skalnato strugo Savinje ter postaja posebno blizu skalnatega roga z globoko navpično zarezo, znamenito Iglo, še v posebno nevarno. Tu bodo odpravili ovinek. Nova trasa bo nato zapustila staro cesto, krenila proti vodi in zavila s 50 radijskim lokom okoli Igle, tako da bo odpravljen ostri ovinek. Tu se bo morala regulirati Savinja in speljati na desno, da bo cesta lahko krožila s 100 radijskim lokom. Izogibališča, ki so zgrajena od tu dalje, so bila res nujno potrebna. Želeti je, da se ponekod še nekoliko popravijo. Veliko oviro delajo ob cestah, posebno ob izogibališčih, kupi gramoza. Cestarji bi morali vsekakor gledati na to, da se kupi gramoza ne puščajo preblizu izogibališč, ker ovirajo izogibanje motornih vozil. Kebrski most bo moral biti širši. Pred Solčavo bo cesta zavila pri km 21 na župnikovo posestvo za gospodarskim poslopjem ter se zravnala z vzponom. Za ureditev ceste bodo morali v Solčavi odkupiti dve stari hiši.
Cesta med Lučami in Solčavo je bila zgrajena šele 1. 1894. Prej je vodila tod le slaba steza, tako da so morali vozniki 22 krat čez Savinjo. To stezo, ki je vezala Logarsko dolino, so razširili šele 1924, za avtobusno vožnjo pa je bila preurejena šele 1930, vendar je vožnjo do sedaj zelo ovirala preozka cesta, na kateri je bilo izogibanje otežkočeno, oziroma nemogoče. Ta ovira je z napravo številnih izogibališč odpravljena ali vsaj olajšana Tako je sedaj dohod avtobusov in avtomobilov hitrejši, kar je za Logarsko dolino življenjskega pomena.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sreda, 17. Julija: 13 Bonski kozakl pojo (plošče) — 15.45 Poročila — 13 Najiovedi — 13.15 Harmonika solo (Avgust l'ilih) — 18 Sprehod v gozdu (plošče) — 18.20 Mladinska ura: Glnsbono oblikoslovje (dr. A. Dolluar)
—	19 Napovedi, poročil« — 111.Sil Nac. ura: Kuko so bilo organizirane karavane v srednjem veku (dr. A. Dnha-novič, univ. prof., Zagreb) — 19.50 Citre »olo (g. Emil Me/, goli La) - 30.SO Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaško Slatino — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahko glasbo iz nebotičnika.
Četrtek :'8. julija. 12 Konccrt baletno glasbe (pl.)
—	12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vlrtuozi (pl.) —
19	Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Železo v Jugoslaviji (Min. za gozdove in rudnike, Belgrad) — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Pripo.vodko iz dunajskega gozda, Stranss (plošče) — 2(1.11) Pomen karaklerologijo za življenje (g. prof. Emil H rova t) — 20.30 Prenos promenad-nega koncerta iz Rogaške Slatino. Dirigent A. Neffat
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Cimurmanov kvartet.
Dragi programi i
Sreda, 57. julija: fielnrad: 20 Nar. pesmi, 50.30 Humor, 21.30 Ploščo — Zagreb: 20 Ljubljana, 22.20 Plesna glasba — Prana: 19.25 Pester spored, 20.55 Češka filharmonija, 22..KI Novakov godalni. kvartet — Varšava: 19.30 Igra »Družinska loža« 21.10 Chopin in poljska zemlja, 22 Londonski filhirmonič. orkester — Sofija: 20.15 Puo-cinijeva opora .M a d ame Butterfly« — Budimpešta: 19.30 Pester večer, 20.55 Ork. koncert — 22.05 Operetna odlomki, 23.1(1 Jazz — Trst-Milan: 21 Tgra — Dunaj: 20.10 Solnograške slavnosti, 22.30 Dunajska glasba, 24 Nočni koncert — Berlin: 211.10 Tz burk in operet, 22.30 Valčki
—	Hamburg: 20.10 Vojaška godba — IJpsko: 20.10 Potovanje 1)0 Koroškem — Kolu: 20.10 Nova zabav, glasba
—	Stuttgdrt: 20.10 Bostonski promonadni orkestor, 21.30 Komorna glasba — Strasbourg: 20.43 Simf. koncert.
Četrtek, 28. jutlja: Belgrad - Zagreb: 20 Arijo, 21 Ork. koncert — Praga: 10.25 Pester spored, 20.35 Itihi-ski-Korsakovega opera »Nevidno mesto Kitej« — |'ar-Sava: 19.40 Zabav, konccrt, 31.10 Vok. koncert, 22 Ork. koncert — Sofija: 19 Vojaška godba, 20 Lahka glasba, 21 Nar. glasba, 23 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 21.45 Cig. orkester. 23.10 Plesna glasba
—	Trst-Milan: 21 Mascaguijeva opera »Izabulai — Dunaj: 17 Wagnerjeva opera »Honsko zlato«, 21 Večerna glasba, 22.45 Nočni koncert, 24 Nočna glasba — Berlin: 20.10 Plesni večer — IApsko: 20.10 Pihala — Frankfurt: Nova nemška in angl. zabav, glasba — Beromiinster:
20	.Todlerji iu nar. pesmi, 20.50 Opera 4'ravljica o carju Sultanu«.
Spoti
Končno je bila premagana — severna stena Eigerja
Kakor blisk se je razširila senzacionalna novica, da so štirje nemški gorniki preplezali v 83. urah kot prvi strahovito severno steno Eigerja (Švica, Bernske Alpe). V svetovnem časopisju sta v petek in soboto, 22. in 23. t. m., izšli dvo ktatlii notici o poskusu smelih napadalcev in o uspehih njihovega napredovanja — zdaj pa je nenadoma prišla vest, da je bila stena, ki je veljala za ne-preplezljivo in i> katero vstopati je svoj čas prepovedala sama švicarska vlada (nešteto je bilo smrtnih nesreč pri poizkusih prvega vzpona) — končno vendarle ukročena in premagana!
/ostaja ElgergletsCher, 24. julija.
Rocoj ▼ nedeljo ob tri četrt na osem zvečer sta obe nemški • vrvitvi Ludw,ig V,6 r g — Andreas H e e k m a y r iz Mfinchna in Harrer— Fritz Kasparek z Dunaja prišli zdravi in srečni po zmagi nad severno steno Eigerja na postajo Eiger-gletscher. Telesno se počutijo plezalci prav dobro.
V	zadnjem delu plezarije jih je še enkrat zalotilo silovito neurje: »Morali smo se riniti skozi plazove in hudourne slapove navzgor. Stalno smo ždeli v najgostejši megli in ponajveč sploh ničesar nismo videli.« Veselje teh štirih korajžnih in žilavih prvo-pristopnikov je ogromno, prav tako veliko pa je tudi veselje njihovih prijateljev in tovarišev ter vsega alpinističnega sveta. Ti uspešni plezalci so sicer nekoliko popraskani in lahno poškodovani, vrnili pa so se brez posebnih in težjih poškodb. Naglo so se umaknili v neko privatno stanovanje, da se pošteno spočijejo po prestanem velikem trudu in naporu. Neprestano so v nedeljo zvečer peli telefonski zvonci. Iz vsega sveta so prihajala vprašanja o poteku tega znamenitega vzpona.
•
Končno je bila torej vendarle premagana ta silovita stena, ki je zahtevala toliko človeških žrtev.
V	njej so se pri poizkusih prvega vzpona ponesrečili zaporedoma najznamenitejši plezalci Sedlma-yer, Mehringer, Angerer, Kurz z dvema tovarišema, Primas, Gollarker, Pirovano in Detassis sta padla. Še lansko leto sta jo teden dni naskakovala Ludwig Vdrg (šestindvajsetletni Miinchenčan, ki je pred leti skupno s Schmadererjem, ki je zdaj na Nanga Parbalu, premagal zahodno steno Ušbe na Kavkazu) in Schmaderer. Pozimi je — že takrat smo v našem listu »Slovencu« postavili to hipotezo — s prvim zimskim vzponom v družbi z Aschen-brennerjcm po severni steni Grosse Zinne treniral znameniti dunajski alpinist Fritz Kasparek za končno zmago v severni steni Eigerja, ki mu je zdaj uspela.	^
Pretekli četrtek sta ob Štirih zjutraj druga od
druge neodvisno vstopili v steno obe vrvitvi, Miin-chenčana Vorg in sloviti Heckmayr ter Dunajčana Kasparek in Harrer. Do noči sta Kasparek in Harrer v četrtek prišla k zgornjemu robu drugega snežiščfi v višini 3300 metrov. Mtinchenčana sta prenočila v neposredni bližini tega, drugega sne-žišča. V petek ob 10. dopoldne sta že bila sredi snežišča. Ob pol dvanajstih dopoldne sta Heckmayr in Vorg že ujela oba Dunajčana (Kasparek zdaj stalno živi na Tirolskem) nekoliko nad snežiščem. Odtod naprej sta obe vrvitvi napredovali skupno ter prišli do najvišje točke, ki sta jo bila lansko leto dosegla Schmaderer in Vorg, še v petek zvečer. V soboto dopoldne so prišli drzni naskakovalci
že precej više; približno 100 metrov nad lansko najvišjo v steni doseženo točko so jih iz doline zadnjič videli z daljnogledi. Pozneje pa jih je zagrnila gosta megla. Do sobote so imeli razmeroma dpbio Vreme in tudi noči nista bili preveč mrzli, v.soboto zvečer pa jih je nenadoma zalotil strahovit sinpžni^ nietež^ki je k sreči nekoliko — sreča v nesreči — omilil nevarnost zapadnega kamenja, katerega 50 se naskakovalci po nabranih izkušnjah ii opazovanjih najbolj bali.
V nedeljo so jih opazovalci iz doline ponovno Zagledali, tokrat pa že kakih 300 metrov pod vrhom. Iz Avstrije in » Bavarskega so prihitele re-^'&lnerfikspedicije, ki eo s ..švicarskimi vodniki, kAtere je vodil Hans Scjilunegger, zaradi rekogno-sciranja odšle po običajni pristopni smeri na Eiger; ugotovile so, da je položaj plezalcev skrajno nevaren. Schluneggerju ni uspelo, da bi s klici vzpostavil zvezo s plezalci. Ker ji partija teh štirih drznih naskakovalcev v soboto po celodnevnem plezanju prišla le 40 metrov više, so bili vsi reševalci in vsa švicarska alpinistična javnost prepričani, da je poskus prvega vzpona dokončno propadel. Po strahoviti drugi nevihti v soboto zvečer sta poskusila Vorg in Heckmayr priti do »Pajka« (snežišče v zaključni steni), da bi tam dobila prikladno mesto za bivakiranje (prenočitev na prostem). Morala pa sta se, ne da bi kaj opravila, vrniti na staro mesto.
Trenutno še ne utegnemo sporočiti ničesar toč-nejšega, kaj se je dogajalo v zadnjem delu zaključne vrhovne stene, ki so jo plezalci v nedeljo dosegli. Kakšna je njihova smer, to bo jasno šele potem, ko bodo plezalci podali podrobni opis. Zdi pa se nam, da bo smer prav lepa, saj so vsi štirje znani po tem, da se z izredno vestnostjo dosledno drže pri svojih prvih vzponih čim direktnejše smeri. Na vsak način je treba čestitati tem korajžnim in spretnim alpinistom in se veseliti, da grozotna severna stena Eigerja ni terjala novih žrtev. 5 severno steno Eigerja je rešen eden zadnjih gran-
dioznih problemov v Centralnih evropskih Alpah. «
Grindenvvald, 24. julija ponoči.
Ko so priSli štirje zmagovalci na postajo Eiger-gletscher, so se alpinisti, ki so se tam zbrali, po-mudili ž njimi v kratkem razgovoru. Vsi štirje so bili zelo utrujeni ter so kazali rane in ogrebotine, ki so jih dobili med vzponom od zapadnega kamenja in od plezanja v hrapavi, ostri skali. Toda njihove rane in poškodbe niso nevarne. Sicer jim je pa to tudi presneto malo na mari; presrečni so zaradi svojega uspeha, v katerega so bili pač že sami proti koncu začeli dvomiti, in prav radi so odgovarjali na vsa vprašanja, ki so jim bila zastavljena. Seveda so pri toni pripominjali, da si zdaj lie žele ničesar tako koprneče kakor miru.
»Bivak od sobote na nedeljo smo prebili raz-ifleroma ugodno in prijetno, ker smo se bili zanj dobro pripravili. Danes zjutraj smo med šesto in sedmo uro znova zastavili s svežim pogumom. Kakor smo precenili, nas je čakalo še kakih 300 m plezanja do vrha Eigerja. Od tega je polovica odpadala na skalo, polovica pa na znano snežno krono. Šli smo skozi majhen žleb, ki nas je povedel od »Pajka« poševno navzgor v vzhodni smeri. Tod je bil vzpon izredno otežkočen, saj so nam ves čns grozili večji in manjši plazovi. Končno pa smo
TVRDKA FELIKS URBANC V LJUBLJANI jaylja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec, gospod
Andrej Ivančič
nenadoma nmrL
Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca ▼ trajnem spominu! Ljubljana, dne 26. julija 1938.
KOLESA znamke JUTO"
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. cenik! Ugodni plaillnl pogoj!!
vendarle v poznih popoldanskih urah — in cenimo, da je bilo to med četrto in peto uro popoldne —• dosegli vrh ter s tem prišli na veliki cilj, ki smo si ga bili zastavili.«
Obe vrvitvi sta nato sestopili po normalni se-stopni smeri z vrha Eigerja proti postaji Eiger-gletscher. Ta del poti so imeli za seboj v približno treh urah. Naproti jim jo prišlo osem alpinskih tovarišev, ki so jim predvsem prevzeli težke nahrbtnike. V razmeroma dobri kondiciji so nato odšli k postaji Kigergletscher. Izjavili so, da bi bili, če bi se pokazala potreba, lahko prestali v steni tudi še četrti bivak, Po nekajminutnem pogovoru so naglo odšli v neko privatno stanovanje, kjer so takoj odšli k počitku. — Ves alpinski svet z nestrpnostjo pričakuje podrobnih podatkov o tem edinstvenem vzponu.
Minister A. Bobkowsky v Planici
Včeraj je prispol v Planico minister Bobkowsky, predsednik poljsko smučarske zveze in aktivni član uprave FIS-e. Bobkowsky, ki jo na počitnicah v Lovi rani pri svojem tastu, predsedniku Poljske g. Moscii ckein, je v Ljubljani poselil Zimsko-Sportno '/.vezo, kjer ga je iK>zdravil dr. Ivo Pire z nekaterimi člani uprave, nakar se je razgovarjal z njimi o tekočih zadevali suiui čarjov, o slovanskem smčarskem prvenstvu, o svetovi nem, ki bo februarja v Zakopaneh, o udeležbi poljskih smučarjev na naših tekmah itd. Iz Ljubljane sc je odi poljal v spremstvu tajnika združenja Planico g. Josu Gorea na Bled in od tam v Planico. Slovenija ga jo očarala izjavil je. da jo videl skoraj pol sveta, a da je Slovenija, ki mu napravlja vtis, kot bi bila en sam park, mod najlepšimi kraji sveta. ltobkow.sky, ki ja organiziral poljsko sinučarslvo, jo bil nad skakalnimi napravami v Planici navdušen iu je izjavil, da si nI mogel predstavljati tega, kar vidi tu. Pravi, da jo prei pričan, da bi potekali dogodki okrog Planice bistveno drugače, ako bi vsi oni, ki so odločali, prej videli stvar. Fotografiral jo veliko skakalnico od vseh strani, želel točno tehnične podal ko iu profil skakalnice. Dal jo osebno zagotovilo, da bo njegova skrb, da o priliki proi slavo petletnice Planice poljski smučarji ne bodo mauji kali. Mogočen vtis je nrpraviln nanj prekrasna dolina, zaprta z mogočuo steno in vrhom Jalovca. Prosil je! da preko listov pozdravi vse smučarje, in so kot prvi vpisal v novo spominsko knjigo Ilirljanskega duma n pozdravi na jugoslovanske smučarje. Ponoči se je vrnil v I.ovrano. Bobkowsky jo vodja poljskega civilnega lei talstva ter mu je bilo jako žal, dn poljska ekipa ni soi delovala, tembolj, ker jo bilo vse pripravljeno in so bilo že izbirne tekme zn tekmovanje modelov v Ljubljani. Bilo mu jo neumljivo, kaj jo moglo zadržati njihov« e.kijio. Omenil je, da bo že prihodnjo leto vzpostavljena lotalskn zveza Varšava—Sllšnk. Ker jo Bobkowkky žo tretji odlični gost, ki je letos poLsotil Planico (za von Tscliammer und Osten in baronom Inada), obstoji upanje, da bomo imeli marca prihodnje leto v Planici Izredno slavja, ki bo prekosilo dosedanje ptanUke prii reditve.
I.	medn&roda ciljna vožnja na vrh Ljubelja dne 14. avgusta 1938
Ciljno vožnje »e morejo udeležiti vsi tu- h> tnosem-i «kl motociklisti, brez ozira na verifikacije. Proga: poi ljubna. Mesto Starta: poljubno, vendar pa mora biti oddaljeno od vrha Ljubelja v zračni črti vsaj 20 km. Cilj za vso udleženco 14. avgusta od 8—12 na vrhu Ljui belja. Inozemski tekmovalci morejo startat! v poljubi nem času, tuzemski no prod 10. avgustom. Prijave jo poslati pismeno tajništvu MK Ilirije, Ljubljana, do 1. avgust-a 1938. — Prijavnina 25 din.
Darila: Vsak udeleženec, posameznik, prejme spoi minsko plaketo, klubsko ekipe častna darila.
RAZPIS
VITJ. jubilejne mednarodne matacikliSke gorske hitrosti
ne dirke na Ljubelj dne 15. avgnsta 1938 ob 10.,» dopoldns. Kvallfik. dirka za drž. gorsko prvenstvo Moto Saveza
Posebna določila: Prireditelj: Motokolesarski klub •Ilirija« v IJubljani.
Proga: 5150 m, start: pod Sv. Ano ob pristavi g. barona Borna, oilj: vrh Ljubelja. Start stoječi v im tervalu dveh minut. Začetek oh 10.30 dopoldne. Pravieo startati imajo vsi člani klubov, verificirani v MSKJ, kot gostje verificirani člani Inozemskih klubov, včlm njeni v FICM.
Tekmuje so po mednarodnem Športnem pravilniku FICM in po nacionalnem Športnem pravilniku SMK.I. Motorna vozila (motocikll solo ali s prikolico) morajo ustrezati mednarodnemu pravilniku FIOM. Opremljeni morajo biti z dvema medsebojno neodvisnima, sigurno in hitro delujočima zavoramn.
Bazpored: 1. Športni in dirkalni motorji: katorgoi rjia A. razred A, motorna kolesa do 250 oom; kategorija A. razr. B. motorna kolesa dn 350 ccm; kat. A, razr. C, motorna kolesa do 500 ccm; kat. A, razr. D/E, motor-ia kolesa do 1000 ccm; kat. B, razr. F/G, motorna kolesa s prikolico.
II.	Turni motorji: kategorijo kot pod skupinol.
Kategorija, za katero se prijnvijo manj kot trijO vozači — odpado. Zn vozilo s prikolico Jo predpisan vozač in so vozač s povprečno težo 60 kg. Manjšajoča teža se mora izpopolniti z balastom. Start šibkejših strojov v naslednji višji kategoriji jc dovoljen samo enkrat. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kategorijah.
Prijave se sprojenia.|o le pismenim potom ob toftni izpopolnitvi priloženo prijavnice in priložitvi prijavi nine, in sicer lfl din za vozilo. Zaključek prijav do 30. jul. t. I., za dospelo poznejše prijave dvojna prijav, nina. Prijave sprejema tajništvo MK Ilirijo, Ljubljana, Miklošičeva c. 15 (telefon 20-66).
Darila: Skupina I.: Prvi vsake kategorije častno darilo, drugi in tretji plaketo. Skupina II.: Prvi, drugI in tretji plakete. Posebno častno darilo za najbolj&i čaa dneva.
Pregled motornih rozil »e ttM po Športni komisiji
na dan dirke točno ob 7 zjutraj na startu. Vozila, ki so no privedejo točno ob določenem času Športni komisiji in ki no ustrezajo pravilniku, se ne prlpusto k startu.
Prireditelj dirke M K Ilirija v Ljubljani odklanja vsako odgovornost za iioSkodlio oseb ali imetja, ki bi so mod dirko pripetile. Tekmovaleo vozi na lastno odgoi vernost tor jo osebno odgovoren za ov. poškodbo lastna ali tretjo osebo imetja kar potrjuje e podpisom in odi dajo prijavnice.
Tekmovalci ae moTajo hrrapogojrto pokorava« odi redham vodstva dirko. Pritožbe se morajo predložiti Pismeno v teku 20 minut po izvrSitvi dotično točko vodi stvu dirko. Proti razsodbi vodstva dirke in razsodišča ni priziva.
Cus treninga bo pravočasno Javljen prijavljenim tolnnovalcem. Na dan dirke Je treningnajsfroijc iabrai njen.
Razlago predstojočega rar.pisa *1 pridržuje Sportn« komisija M K Ilirije. V dvomljivih In onih primerih, ki niso predvideni v tem razpisu. Je morodajno hesei dilo mednarodnega Športnega pravilnika FICM In |>» Športnega pravilnika MSKJ.
Zavarovanje: Tekmovalci ho obvezni n« trening in dirko Izvršiti primerno nezgodno ln jamstveno zavaroi vanje.
Dirka bo ob vsakem vremenu.
Vodstvo dirke »i pridržujo pravico »premembe rf»«i plsa, v priinoru nezadostnih prijav pa preložiti oziromQ opustiti razpisano utrko.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Dekle
vešče kuhe ln hišnega dela, bi premenllo službo k manjši, mirni družini. Cenj. ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »1. september« 11736.
f
ilužbodobe
Več čevljarskih šteparic
takoj sprejme Ivan Pre-fcern, Kranj.	(b)
Tapetniški pomočnik
ee takoj sprejme. Franc Herman, Novo mesto, (b
Fanta
pridnega tn poštenega.
Iščem za pekovsko obrt. Mihael Zavodnlk, GuštanJ
Služkinjo
tri ena nekaj kuhati, takoj sprejmem. Prednost: rad 30 let stare. Naslov v upravi »Slovenca« pod et. 11.729.	(b)
Sestro-vzgojiteljico
ISčemo k 7 mesefin. otroku. V poštev pridejo samo prvovrstne moči s priporočili. - Ponudbe s *Mko ln prepisi spričeval poslati na Zunder, Zagreb. Mlhanovlčeva ulita 40-III.	(b)
Raznašalca
krepkega, mlajšega, poštenega, rabim za takoj. Bonbon, Miklošičeva cesta 30.	(b)
Pouk
II
Snažno postrežnico
za ves dan sprejmem za vsa gospodinjska dela. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11.730.	(b)
Parketarji!
Združenje rokodelce* — sekcija parketnih obrtnikov Zagreb išče 30 pomočnikov parketarjev za takoj. Dober zaslužek.. -Vprašati: Udruženje za-natlija. Zagreb.	(b)
Natakarico
simpatično ln zanesljivo, ln kuharico Iščem za 1. avgust. Ponudbe z navedbo dosedanje službe ln zmožnosti kavcije na upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožna« 11.727.
1
Kupimo
Parni kotel
za ogrevanje baterij v sušilnici za lepenko, ca. 12 m1 kurilne ploskve, ca. 6 atmosfer, po možnosti s pregrejevalcem pare, rabljenega, vendar v dobrem stanju, kupimo. — Grad Ravne, p. GuštanJ, dravska banovina. (k)
Učenec orglarske šole
želi učiti začetnika (-co) klavir samo za stanovanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.716. u
Denar
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta It. 41
kupi takoj ln pla&a najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank In hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE t'/< obveznice, bone ter ■rečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
Velika zaloga
kvalitetnega pohištva I -Spalnica orehova. 13 komadov, popolnoma vezana ,7.500 din. 6-letna garancija 1 Uradnikom tudi na obroke. Malenšek, Celovška cesta 258. (š)
msmm
Avto »Chevrolet«
poltovornl, 1000 kg nosilnosti, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.72«.	(f)
EEHJ0
Orehova jedrca
lepa, nudi J. Menart — Domžale.	(1)
Več tisoč steklenic
prodam za vsako ceno. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »98«.	(1)
Posteljne mreže
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo, najceneje Alojz Andlovlc, — Gregorčičeva 6 (pri Napoleonovemu spomeniku).
Lokomobilo
Pisalne mize
rabljene, prodam. Trgovina, Gosposvetska e. 1.
Cvetlični med
domačl zdravllnti nudi najceneje J, Menart — Domžale,	(1)
Dober jabolčnik
ln hruševec kakor tudi dobro vino, večjo količino, Imam naprodaj. - G. Hasenblchel, Slovenske Konjice.	(1)
Čitajte in širite »Slovenca«
MALIN0VEC
pristen, naraven, ■ čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjntno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Trrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
»Wolf«, 100—140 HP, b kondenzatorjem ln pre-grevalnlkom, rabljeno, toda v prav dobrem stanju, prodamo. — Grad Ravne, p. GuštanJ, dravska banovina.	(1)
Parkete
vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulln, tovarna parketov ln furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu.
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
Konči Ahačič:
35
Trije lički
Gospe sta postavili Lnksa na mizo.
Njegova srečna lastnica bi bila z nJim zelo zadovoljna, če bi le vedela, s čim naj ga hrani. Ves čas mu daje najboljše stvari, najlepšo deteljo ia najslastnejše zelje, a revček vendar stalno hujša. »— Luksi posluša, striže z ušesi in si misli svoje. Poželjivo vdihava zajčji vonj in obuja lepe spomine.
Prijateljici se Igrata z Luksom.
Županjo pa je obilica naglo pojedene detelje začela napenjati. Postajala je zelo trudna. Začela je zehati. Glava ji je lezla navzdol in končno je glasno zasmrčala, česar ostali gospe niti opazili nista. Pač pa jo je ves čas budno opazoval Luksi, in to že takrat, ko je kradla deteljo s krožnikov.
Original, francoska kolesa
AIGLON
Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek.
Model: Toar de France
Dlhtop Botiinec. Ljubljana
Tyrševa c. 12 (dvorišče)

Parcela
skupno ali razparcellra-na, v izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni In banovinski oe-stl. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100.
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Lepo posestvo
5'/t orala zemlje, z lepim vinogradom ln sadonos-nlkom, blizu glavne ceste, 2 url od Maribora, naprodaj. - Vlcman Vln-cene, Vukovskl dol 30 — Jarenina.	(p)
Hiša s pekarijo
ob glavni cesti. 10 minut od postaje Bled-Jezero, po ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. - Polzve se v pisarni Konzuma,
Ljubljana, št. 2.
Kongresni trg (P)
Vinogradno posestvo 1
s sadonosnlkom ln njivah ml, 14 oralov zemlje, blH zu Maribora, naprodajj Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod 1176. (p)]
Vnajem

Gostilno in trgovino
skupaj ali posebej, nai prometnem kraju v Ljub-f ljanl, oddam. Ponudbe vi upravo »Slovenca« pod »Avgust« št. 11.635. (n)l
Stanoianja
I
Enosobno stanovanje
oddam dvema starejšima! osebama (upokojencu). J Močnlkova 13.	(č»
Vsak vzpon...
svečkami _
Glavno zastopstvo in zaloga: Robert Wclnber|rer, Zagreb, Gnndullčeva ulica 16
Jesenski lipski
Začetek 28. avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mi-hajlova 33/1
selem 1938
Začetek 28. avgusta
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33, Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Go* sposka ulica 25. Tel. 20-97
NAMEŠČENO TVRDKE FELIKS URBANC
sporočajo vsem, ki so ga poznali, žalostno vest, da se je ponesrečil njih dobri in nepozabni tovariš, gospod
Andrej Ivančič
katerega bomo spremili na njegovi zadnji poti v sredo, 27. julija ob 5 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
Ohranili ga bomo x trajnem s p o m i n n I
Žalostnega srca sporočamo, da nas ie previdena z zakramenti, v starosti 44 let, za večino zapustila naša ljubljena soproga, zlata mati, hčerka, sestra, gospa
KATARINA VERONIK roj.Verdnik
soproga trgovca
Na zadnji pofl Jo bomo spremili v torek, 26. Julija 1938, ob štirih popoldne, iz hišo žalosti, na župno pokopališče.
Šmartna pri Slovenjgradcu, 23. julija 1938
Žalujoči: Albert Verdnik, mož; Franci, Berti, Dragica, otroci
Etefan ZeromsM:
25
Zvesta reka
IX.
V mraku, ko Je preteklo že nekaj itr, odkar je odšla dragonska četa, se je vrnila gospodična Salomeja s Ščepanom iz svojega skrivališča v rebri. Hitela sta k ranjencu, ga potegnila iz kadi in spravila v postei.jo. Nato pa sta se napotila takoj k reki. lz mrtvega Olbromskcga je steklo toliko krvi, da je bila cela krpa trate prepojena z njo. Gospodična Salomeja se je frudila na tla k mrtvemu. Ni mogla jokati, ki jo je gledal včeraj s pai blagimi očmi, edini, ki bi mu zaupala,
/.grm (lov
ametnimi, je ležal sledi do-
v razmesarjenih ostankih. Ni razumela godkov, tudi ne, v koliko odvisijo poedini do god,ki od globljih vzrokov, tudi strašnega kaosa ne, ki je potegnil tudi njo za seboj in jo vrtel v sebi kot mlinsko kolo kapljico vode. Ni se zavedala, da je tudi sama majcen vzrok, ki vrti in poganja veliko kolo. Tega ji niso mogli razjasniti ntii oče, preprosti, vdani vojščak, niti ranjeni vstaš, navaden entuzijast; nihče od ljudi, ki so se mudili na dvorcu, ki se je izpre-menil v javno shodnico. Čutila je, da so se spustili nekateri v metež borbe, ker jih je preslepilo navdušenje, ki ne računa in ne meri; dnisi, ker so slabo računali: tretje pa je objel veliki sen v svobodi ali nade vanjo; nekateri sb šli na ukaz, iz mode, v množici, drugi pa od strahu pred javnim mnenjem. Le on, včerajšnji gost. je edini vedel, kaj pomeni ta kaos; premeril mu je moč, mu iskal smeri in ga vodil po poti, ki jo jc poznal dobro. Vse bi ji bil raz-tolmačil, jo poučil, kaj pomeni ta doba, ker iz njegovih oči jc sevala modrost in pravičnost kot zvezde v noči. In ravno on leži pred njenimi nogami z razklano glavo, iz katere je su-jiila gola sablja celo možgane.
Nd mogla jokati. Dušilo jo je in tiščalo v grlu. Velela je Sčepanu, naj prinese lopato im izkoplje grob temu človeku. Stari kuhar je sedel na trhlem vrbovem štoru in žvečil košček črnega vojaškega kruha, ki ga je pustil nekdo na mizi v kuhinji. Ko je ponovila ukaz, je pričel godrnjati;
»Da bi zdaj tule kopal! Nič drugega, nego" samo nosi, privzdiguj, pomagaj in pometaj smeti za njimi. In zdaj zopet kopiji!«
»Mir! Poglej vendar!«
»Eh, kaj bi gledal!«
»ščepan!«
»Če se mu hoče tepeža, naj jih dobi. Nimajo drugega opravila na svetu in ga nimajo. In zdaj naj mu jaz še jamo kopljem!«
»Tiho — tiho!«
»Saj še nič ne derem. Mar ne delani vse, kakor treba?«
»Če nočete vi, Ščepan, mu pa sama iz.kopijem grob.«
»Nate, tu imate lopato!«
Kmalu potem pa je vendar vstal s svojega štora in začel iskati prostor na grvimi ne daleč od vrta. In je zasadil z nogo lopato v mehko zemljo... Zarezal je z njo v ruši prostor za grob. Nato je pljunil v roke in začel kopati. Del al je molče in popolnoma ravnodušno. Ves ta čas je sedela gospodična Brvnicka ob pokojnikovi glavi. Niti opaz.ila ni, kako jo glodajo izza hlevtrih oglov, izza drevja kmetje, žene in otroci. V gruče so sc zbirali in šepetali med seboj. Preccjšen krog radovednih gledalcev se je nabral, ščepan ni izkopal globokega groba. Trden mrak se je že spuščal, ko jc prišel, prijel mrliča za noge in ga pričel vleči k jami. Gospodična Salomeja je šla za mrtvim truplom do groba. Ščepan ga spusti v vlažno, z vodo prepojeno zemljo iu ga naglo zasuje s črno prstjo.
Počasi sta se vračala na dvorec. Težko je bilo iti. Prazno in hladno jima je bilo pri srcu.
Groza ju je obhajala, ko sta se ozrla na črno streho dvorca, ki je pokrivala toliko bede in nesreče. Nerada sta prestopila prag. Ko sta prišla domov, sta se odpravila najprej pospravljat za včerajšnjimi gosti ležišča, ki so še stala v velikem salonu. Gospodična Salomeja se je lotila posla ob soju leščerbe. Toda ko je pristopila in se dotaknila rjuh, odej in blažim, se je zgrozila. Na obeli posteljah je kar mrgolelo uši. Prinesla sta jih iz židovskih krčem, lesenih kmečkih pogradov, nečistih vstaških taborišč — ostale so kot sled poljskih kolovodij, ki so se vlačili po bcznicah poljske bede.. Uši so ostale žive, ona dva pa sta izginila kot senca...
X. in XI.
Polovica aprila je potekla. Dolgotrajna zima, ki se je neprestano vračala, je slednjič popustila. Z rebri za dvorcem, kjer so se v grmovju še vedno skrivale krpe snega, so izvirali spomladni potočki. Vodeni curki so se spletali med seboj v potočke, ki so blesteli v soncu in se podili preko peščenega in strmega vrta. Poplavili so gredice, okrogle nasade in stezice, ter izpremenili vrt v nekako jezero, iz katerega je drvel mogočen potoik proti reki. Dvorec pa je stal na svojem mestu. Povsod je vzklila nova trava.
Vstaševo zdravje se je obrnilo na boljše. Nad kolenom prestreljene noge se je napravil velik tvor, in ko da bi ga raztrgali krčeviti ranjenčevi kriki, je le po nekaj tednih počil neko noč. Kako so se začudili vsi trije, ko se je sikliznila iz dna tvora svinčetika! Po tem dogodku si je Odrowaž opomogel, vendar pa je bil še vedno slaboten in suh. Rane na glavi so se zacelile. Vscklina pod očesom se je lepo zarastla, in zenica je bila popolnoma zdrava. Gosti lasje so pokrili brazgotine na čepinji. Knez jc vstal iz postelje. Zdaj je že tudi sam lahko odšepal, čc je bilo treba bežati in se skriti v hlevu.
fd
Nekega pomladanskega dneva je stal z go-< spodično Salomejo pri oknu spalnice. Pupinetti je popeval s skrivljeno glavico, ko pa je videl, da se kaže sonce izza pomladnih oblakov, je zažgolel še glasneje. Pod oknom je vzklila po prej praznih gredicah svetla trava in se ble-i ščala v pomladnem žaru s tisoči mladih peresc. Sredi velikega nasada je stala mlada vitka breza, ki jc prehajala že v pravo drevo, vendar pa je bila še slabotna in tanka. Nežni popki zvitih listov so se posuli po vejah, vrhovih in bokih. Skoz.i to prosojno obleko so se videle vse vejice in veje, grane in njihove mladike. Breza je stala v pomladni kopreni kot angel, ki je letel z mimo plavajočimi oblaki in se spustil za trenutek na nesrečno zemljo, da si od-očije. Potočki so drveli še tu in tam po vriu z 'azno naglico proti reki, in razvratna radost, razigrani čar življenja je trepetal v njihovem spenju. Eden takih potočkov se je vil po nekdanjem parku in preplavil nasad, na katerem se jc lesketala mala breza. Prekril je travo in sprostrl preko nje žolto prevleko tuje, s hriba donešene gline. Breza je pila njegovo hladno vodo in diven nasmeh se je razlival z nje po potočku in se spajal z njim. Prav tak nasmeh = e legel na listne kneza Odrowaža in gospodično ialomeje. Veselila sta se ob pogledu na drevesa in bujne vodice. Po tolikih tednih, ki sta jih prestala v trpljenju, se jima je zopet prvič utrgal iz prsi svolxxlen dih radosti. Minila jc tudi huda zima, katere ostrost sta okusila in občutila v tako zvrhani meri. Zavel je spet topel vetrič in mrtva zemlja je odprla svoje životvorne sokove. Kot prepad jima je bila ta zima, prepad, poln groze in teme. Ozirala sta se po tratah in oblakih. Nato sta uprla oči drug v drugega:
»Če vidi Dominik to pomlad?« je vprašala gospodična Salomeja ne toliko svojega tovariša, kot pa ves prostrani vrt.
»Saj ni Dominika,« je odgovoril knez.
£
Za JuGcslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare!
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič