f / Prvi slovenski dnevnik Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan iz^^zemši in praznikov. as Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki T?* fin* Sk»eac DeStrln the United States. Issued every* day except Sundays and Hofiday* Entered as Second Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at New Yoke, N. Y., ttnder the act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK. V SOBOTO, 1. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Velikanski požar. Rusi blizo Alaske. KACZH PETDESET GASILCEV SE OB OBREŽJU ALASKE SO AME-JE PRI GAŠENJU POŽARA NA.. RIŠKI RIBIČI VGLEDALI ZAP. 14. ULICI V NEW NEKO RUSKO TOP- YORKU ONESVESTILO. NIČARKO. Refrigatorji chicaških mesarjev z veliko zalogo mesa in premoga zgoreli. $250.000 škode. VSA OKOLICA V NEVARNOSTI. deli. Na dolenjej zapadnej strani našega mesta je razsajal včeraj rano zjutraj požar, kakoršnjega že dolgo ni bilo v naše j metropoli. Zgorela so bila velika skladišča mesa na 10. Ave. in 14. ulici. Kljub temu, da je gasil velik del gasilcev, se jim vendarle ni posrečilo požar pogasiti do popoludneva in solnee bode brezdvomno še enkrat izšlo, predno bodo požar popolnoma pogasili. Gašenje je bilo vsled tega težavno, ker je iz gorečih skladišč prihajal plin in amonijakov duh. Vrhu tega se je vnela tudi velika zaloga premoga. Petintrideset gasilcev se je onesvestilo vsled neznosnega smradu, vendar so se pa kmalu zopet zavedli in pričeli z gašenjem. Policaji so prišli na lice mesta prepozno in gasilci so morali sami vzdrževati red. Goreti je pričelo v poslopju št. 454 na zapadnej 14. ulici, od kjer se je po/, ar hitro razširil na drugaposlopja. O velikem po/aru. kteri je razsajal včeraj skoraj ves dan, smo izve-i je najmanj 50 gasileevone-plinn, kteri je prihajal iz frigatorjev. Gasilski stotnik ri gašenju oslepil, dočim je j Crocker le z skrajnim na-t-il svoje življenje. Skoraj bloka na 10. Ave med ;it > je zgorela in sicer velika i mesa, kakor tudi poslopja c h iraške mesarske tvrdke Cudahy Co. Skoda preseza svoto $250,000. Se le popoludne ob 2. uri se je posrečilo gasilcem velikanski požar omejiti, vendar je pa tudi popoludne še gorela velikanska zaloga mebke. dokler jih niso njihovi fo variš i rešili. Slovenske novice. — Iz St. Louisa, Mo., se nam poroda, da se je tamkaj rojak, Fran Štrukelj na roki tako poškodoval, da so mu morali prst odrezati. Doma je iz Cirknice. — Rojak Lukažie Martin iz Semiča na Dolenjskem je nevarno bolan. — Minolo nedeljo so blagoslovili zastavo hrvatskega društva sv. Josipa. Slavnosti so se vdeležila vsa slavjanska društva. Obžalovati se mora, da so tamošnji Slovenei Še vedno mlačni in da hočejo biti "posili Nemci". — V Clevelandu, O., umrla je Tere-bila več mesecev. Doma je iz Tomaža aZkrajškova, roj. Rupar. Bolna jo žina, V Clevelandu ostavlja soproga in jedno dete. Avstrijska zabrana. Avstrija ima poseben odbor vladi-nih zdravnikov, kteri morajo vsako reč, ktera služi javnosti kot zdravilo, preiskati in analizirati. V minolem mesecu je izdal imenovani odbor prepoved glede izdelovanja gotovih patentiranih zdravil. To dejstvo omenjamo le radi tega, ker se dvoje tacih zdravil ponuja tudi po naši deželi. Mi mislimo, da ima ljudstvo pravico zahtevati pošteno pripravljanje zdravil, a kterih ni škodljivih primeskov, to-raj tacih, kakoršno je - Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono je pripravljeno samo za zdravljenje in obstoji iz čistega, naravnega vina, ter skrbno izbranih zelišč . V slučaju želodčnih bolezni, ni boljšega zdravila, za čistenje krvi in okrepčanje živcev ter mišic, je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo. Za-more je vsak član rodbine vspešno vžavati. Okus je zelo dober. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAZNAIVriLiO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburg? do New Yorka le Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka 825.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Roparji v New Yorku. V CENTRALNEM PARKU SO ODVZELI NEKEJ GOSPEJ IZ PHILADELPHlJE ZA 1000 DOL. DRAGULJEV. V gledišču se je seznanila z roparji, s kterimi se je peljala potem na izprehod. O POLUNOČI. "Centralni park po noči", ali pa "Doživljaji Philadelphičanke v New Vorku", zamogli bi nazivati spis, v ktere i bi obširneje opisali dogodek, kterega je doživela gospa Albert M. Reihlova iz Philadelphije v New Yor-ku. Ko se je ponoči, oziroma ob 1. uri zjutraj vozila po Centralnem parku v New Yorku v spremstvu necega gospoda, kterega je le malo poznala, zmanjkalo jej je diamantov in druzih lragnljev za $1000. Poleg tega jo je njen spremljevalec še z pestjo vdaril po obrazu, tako, da so njena lica pod očmi postala še temnejša. Včeraj je policija vjela dva možka in objavila zgoraj navedeni rop, kteri se je izvršil že v torek. Vjeta roparja e imenujeta Chas. D. Castleman in Viktor Anderson. Prvi je policiji že znan kot profesijonelen igralec. Gospa Reihlova je soproga necega bogatega trgovca v Philadelphiji,toda ona hoče na vsak način postati igralka. Ona naznanja, da se je njej predstavil nek Hullis, kot vpljiven gledališki agent, kteri pa ni bil nihče dni-sri, nego Castleman. Ko je bila v New Yorku, stanovala je v Grand hotelu na Broadwayu, kjer se je sešla z Hullison, s kterim se je zmenila, da obišče zvečer gledališče. Po predstavi vozila se je z Hul-lisom "uptown", da bi obiskala rn-zne znamenite igralce. Ko sta se vozila k gledališkemu ravnatelju Sava--e> jeJ Je nJen spremljevalec dejal, da Savage ne ljubi diamante in slične dragulje. Radi tega je gospa hitro odstranila svoje uhane, prstane, bro-Šo, in uro, ter vse to shranila v denarnico. Ko potem impresarija še nista našla, peljala sta se po Centralnem parku proti domu. Kakor hitro sta dospela v park, jo je "Hullis" udaril po obrazu jej vzel denarnico in skočil iz kočije. Ona ju na vse grlo klicala na pomoč. Nek policaj je prihitel na lice mesta in streljal na roparja, kteri je pa že zginol v srrmovju. Njene dragulje so sedaj našli detektivi v zastavnici št. 688, na 6. Ave. kamor je prinesel ropar včeraj Se nekatere dragulje, ob kterej priliki so ga zaprli. Kadar pošiljaš novce ▼ staro domovino obrni se izveetno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich SV New Ycrk. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $J.OO " pol leta............. 1.50 Za Evropo, ta vse leto ....... 4.50 " " " pol leta.......2.50 « " « četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki *GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praamkov. "OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*le(oni 3798 Cortland. Varnostne ziamke. V vprašanju glede carinarskib znamk za importirane smotke, o kte-rem smo nedavno baž na tem mestu razpravljali, je izdal tajnik državnega zaklada odlok, vsled kterega ostanejo prejšnje določbe pravomočne v kolikor se nanašajo .na zmanjšanje Enamk in pritrditev slednjih na kak maaij videai prostor na zabojih. Zajedno pa novi odlok razveljavlja določbo, vsled ktere naj bode nova varnostna znamka iste barve, kakor vla-dina davčna znamka. Carinarsko znamko bodo v nadalje prilepi j ali na dno zabojev in ne več na pokrove. Tajnik državnega zaklada je dobil vse potrebne informacije o obravna vah tega slučaja, kakor tudi prepise, tikajoče se te zadeve. Ker je radi tega prišlo do spora med domačimi tovarnarji smodk in onimi na Cubi, je tajnik moral zaslisati obe nasprotujoči si stranki. Tem povodom se je potom izpove-danja prič prepričal, da rabijo importer] i sedanjo carinarsko znamko kot trgovsko reklamo, ktera je zanje veliko* vrednosti, kajti dotdčno znamko morejo porabiti tudi na zabojih, kateri so napolnjeni s smodkami domačega proizvoda. Ka ta način se je naravno vse povprek goljufalo, kajti prodajalci in izdelovalci smodk so rabili znamke import iranih smodk za tukajšnje če-f tok rat malo vredne, smrdljive proizvode, ktere so pa odjemalci istotako drago plačevali, kakor za importira-no blago. Ker pa ameriško ljudstvo vsako im-portirano blago visoko ceni, se pri nas vsaka, še tako malenkostna reč prodaja kot importirana, dasi ravno ni bila nikdar v inozemstvu. V Pitts burgu, Pa., izdelano steklo, prodaja se, naravno v varstvu zmamk, kot pristen češki fabrikat. Kaviar od rib iz domačih rek se pošilja v Francijo, od kjer prihaja zopet nazaj v Ameriko kot pošiljatev iz Rusije preko Francije in — ljudstvo je zadovoljno samo da zamore pristne domaČe izdelke plačevati dražje, nego so v resnici. Prav čudno je, da chicaški mesarji tudi svežega mesa ne importirajo. toda to jim je za sedaj nemogoče, ker vsakdo ve, da v Evropi sploh mesa nimajo. PANAMSKI PREKOP. Kova iznajdba, necega inžcnerja. Chicago, 111., 30. sept. Inžener John F. Wallace, član komisije panam -skega prekopa, kteri se je nedavno vrnil iz Paname, je naznanil mnogo važnega glede gradnje velieega prekopa. On namreč poroča, da se je in-žeflierju Georgu E'ileju posrečilo tekom štirih mesecev rešiti težaven problem, s ktcrim so se francoski inže-nerji petnajst let zaman mučili. Imenovani inžener je namreč na licu me sta dognal, da je mogoče reko Cha gres napeljati v Pacifični oeean, da se tako nevarnost letnih povodnji odstrani. Ehle se je mudil s svojimi tovariši štiri mesece v tropičnih pragozdih, kjer je opaževal tok reke Chagres, katere porvodnji so bile edina zapreka da ni bilo mogoče zgraditi prekop, kateri bi bil horicontalen z morsko gla dino. Sedaj bodo reko Chagres tako spremenili, da bode tekla mesto v At ]antic v Pacifik. Izkopavanje nove struge bode veljalo kac^h $16,000,000, dočim bi veljali nasipi in jezovi, ka teri bi čuvali kanal pred povodnji, $36,000,000. POTNE ČETICE (Dalje.) Dne 11. julija sem si ogledal Ljubljano. Res je, da je zelo lepa postala in je uprav "bela Ljubljana". Prebivalci so postali tudi bolj velikomest-ni in ponosni. Nemškutarija je ostala stara in trdijo le, da so Kranjci. Strank pa je v Ljubljani, kolikor je v kaki gostilni miz in stolov. Ne mislim *amo na liberalno, klerikalno in nem-škutarsko stranko, kajti iz teh se je izcimilo še več strank in sicer: krščanski socijalisti in mednarodni so-eijalisti, dalje neka zmerna meščanska stranka, ktera še na tihem dela in nek famtast pričakuje mandat v držami zbor; najbolj imenitni pa so "frakarji" ali narodna "aristokracija' * pristne plebejske krvi, Bog si ga vedi iz kake vasi. Ta narodna ' aristokracija' je na kvar liberalni stran ki in je postala nje grobokop, a ne le v Ljubljani v mestnem zastopu, temveč sploh na Slovenskem. .Slovene! .smo vendar čisto demokratični narod in počemu nam tega spaka? Devet desetin teh domišljavih narodnih aristo-kratov ima "čevlje na biks, v žepu pa niks". One "preslavne frake" si večinoma izposojujejo, ali pa pri krojačih ostanejo dolžni. V to aristokracijo se urivajo mladi ljudje, kteri še ne vedo, kako se iz lastnega truda iu marljivosti kruhek je. Ta gospoda ima solidne trgovce in obrtnike, kteri so vsled lastne marljivosti dospeli na zdravo meščansko podlago, za nava den "p?ebs", — pa saj ti niso aka-demično izobraženi in po imenih njih očetov (niso nič; zato si pa tak gospo-dek, kterega oče je za narod ali narod zanj, kaj storil, mnogo domišlju-je. — Evo faktične domišljije. Nekoč sem prišel v dotiko s par akademiki, ali višješolci in v razgovoru mi pravi mladi mož, kteri je bil tudi "enoletni prostovoljec", da smo v Ameriki zelo "zadaj". Povedal mi je, da ako bi par njegovih sovrstnikov — akade mično izobraženih seveda — prišlo v Ameriko in pričelo izdajati slovenski list z "rogomentno" učenimi člani;• polni "argumentov", učenimi razmo trivanji filo-zofije, pisanjem listkov v socijalnem smislu, ako bi donašali kritike itd., po nas bi bilo nerodnih, ne akademično izobraženih, plebej -skih časnikarjih! O jejmene, ta bav-hav, ki je sredi votel, na okolu ga pa nič ni. Rekel sem mu povsem mimo: Gospod le pridite, če ne bodete imeli dosti grošov, bodete prve dni v Ameriki sprevideli, da ste osliček, kljubu vsej vaši akademičnej izobraženosti; če bodete kaj dalj v tej domišljiji ži veli, seznanili se bodete z gladom in se z boso nogo dotikali mestnega tlaka. Vsa akademična izobrazba brez temeljitega znanj\ angleščine in prakse je pri nas "od muh", lahko postanete "porter", natakar še ne, kajti mnogo tacih ptičkov je že k nam priletelo in spoznali so na svojo žalost, veliko zmoto. Mladi gospodje onstran luže mislijo, ako so 12 let hlače trgali v šoli in vrhu tega še pravo študirali, da bi tu v Ameriki lahko poslali najmanj ministri. Ni jim šlo v glavo, da pri nas visokošolei za časa velicih počitnic opravljajo razne posle, da delajo v letoviščih kot natakarji, kondukterji itd., ter si prislužijo lepe novce ter so ponosni nato, da so sami zaslužili. Ti nizkotni posli so zoper akademiono čast, se mi je reklo. Pojdite se solit z vašo akademi-mično častjo, ko sinček po letu postopa. pijaneuje, razsaja, ter si gorej navedeno domišljuje, a spravi uboze-ga očeta "na kant". Fante pa le nosi "frak". Ti gospodje imajo, ali si sami delajo povsodi predpravice bodisi v gostilnah, kavarnah, gledišču — o "Narodnem domu" še govora ni povsodi imajo neko posebno pro-tekcijo. Govoriti se ne da ž njimi: ali je preslaba slovenščina, premalo spoštljiva, al$ pa nima "efekta". Zato sem se po mogočosti ogibal tacih ljudi, ker nisem vedel, ali bi se jim smejal, ali se jezil, za kar pa ničem prišel na Slovensko. Takozvani srednji stan se mri je v Ljubljani tudi dozdeval za ondosnje razmere prenapet in preveč je potrate. Bojim se, da Ljubljano ne obišče zopet potres in to finančni. Nikakor ne mislim, da bi b:le finance mesta, bank in hranilnic na slabem, kajti znano je, da je večina teh na strogo solidnej podlagi, a v privatnem oziru mnogo ne "štima" Zgradbe ima Ljubljana sedaj prav moderne; kjer je stala nekdanja bolnica s cerkvijo, so sedaj nove, lepe hiše, vsa nekdanja "ledina" in bivše živinsko sejmišče, je zazidano in se tam blizo nahaja nova justična palača; stari "Žabjek" in "Grad" sta opuščena, enako je s "Križanki". Stara vojaška bolnica s provijantnim "gomaizinom" na dunajski cesti pa dela Ljubljani še škandal. Vojaški erar se ne zmeni nič za olepšavo mesta in zahteva velikansko svoto za odstop tega velikanskega stavbišča in se mi dozdeva prav vojaški, namreč, ako se pri kompaniji zrabi metla, morajo pokazati staro, zrabljeno, in potem dobe novo j tako meni erar s temi poslopji; tu imate stare bajte, in sezidajte nam nove, moderne. GOTOVE denarje najceneje ku p« pri F. SAKSERJO 109 Greenwich St* New York. Nova vojna ladij a. Včeraj so v broofclynskej ladjedelnici spustili v morje novo vojno la-dijo "Connecticut". Slavnostno kr-šeenje Iadije izvršila je gospodična Alice Welsova. Slavnosti je prisostvovalo na tisoče ljudi. Vojna ladija "Connecticut" je sli-čna "Louisiani". Ko bode ladija povsem g tova in oborožena, bode je-dna najlepših vojnih ladij ameriške mornarice, zadnja vojna ladija, katero so zgradili - Brooklvnu, je bila nesrečna ''Maine", ktero so spustili Spanci v zrak. Novo ladijo so pričeli graditi dne 10. marca 1903. Zgrajena je iz jekla in nosi 17,700 ton. Dol p: a je 4564 čevljev, široka 76 in globoka 24 čevljev. Stroji so močni za 16,500 konjskih sil, tako, da bode lahko prevozila IS vrst na uro. Njeni topovi bodo tehtali 3002 ton. V premogovo skladišče na ladiji se zamore naložiti 900 ton premoga, toda v slučaju potrebe se ta količina lahko poveča na 2200 ton. Na ladiji bode 42 častnikov in 726 mornarjev. Bogata skopnhinja. Greenwich, Conn., 29. sept. Ko se je gospa James C. Stuartova, soproga bogatega stavbenika iz New Yorka, peljala z svojem avtomobilom naspre-hod, je njen šafer zTtvozil v voz delavca Filipa Finuegansa, kteremu jo zlomil kolo. Slednji je zahteval odškodnino v znespu $1. Ker pa avto-mobilistinja ni hotela plačati, morala je na polieijsko postajo, kjer jej jo sodnik pojasnil, da je delavec opravičen zahtevati odškodnino# ker je reven. Patentično mu je na to bogatašica odgovorila: "Tudi jaz sem revna, kajti moj soprog mora delati, da si zamorem vzdrževati avtomobil. Ljudje mislijo, da je vsakdo bogat, kdor ima avtomobil. Toda jaz še vedno nimam vse, česar poželim." Končno je uboga bogata gospa vendarle plačala dolar. V dosmrtno ječo. TJiverliead, L. T., 30. sept. Tukajšnje porotno sodišče je včeraj spoznalo Italjana Meringola krivim umora svojega brata, kterega je v minolem juniju v Huntingtonu umoril. Sodni i William J. Gavnor ga je obsodil v dosmrtno ječo. Oba brata sta se sprla radi posesti malovrednega pohištva. V prepiru je obsojenec ubil svojega brata z sekiro. Na to je skušal v hiši svoje nečakinje tudi sebe usmrtiti. Tudi odkar je v jet-i je že dvakrat skušal izvršiti samomor. Požar v St. Paulu. St. Paul, Minn., 30. sept. Glavno poslopje St. Anthony Furniture Co., je zgorelo. Škoda znaša $60,000. Gozdni požari. Hamilton, Pa., 29. sept. V gozdnih rezervacijah Ritter Root razsajajo požari. Zadnji dež jih ni za m ogel pogasiti in sedaj divja plamen vedno dalje. Vrhu tega veje tudi jak veter, tako, da je v samo jednej noči požar napredoval za 10 milj v dolgosti in pol milje v širokosti. Zgorelo je tudi več drvarskih koč. Pri mojem odhodu v staro domovino pozdravljam tem potom vse znane rojake širom Amerike, kakor tudi znance in prijatelje v Clevelandu, O., osobito pa moje tri sinove, dalje John in Marijo Hrenovo. Z Bogom! New York, 29. sept. 1904. Frank Naehtigal. KUBI. Za 100 kron avstr. veljav* tr.b& je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštuiao, ker mors hiti denarna peii-Ijatev registriran*. NAZNANILO. Kranjsko, slovensko, katoliško podporno društvo sv. Martina v Barber-tonu, O., imelo je dne 11. sept. t. 1. svoj letni obračun in volitve v novi odbor. Izvoljeni so bili: Josip Kozin, predsednikom, 432 Boulevard St.; Mat. Kramar, podpredsednik, Box 323, Pa-velj Štrukelj, I. tajnik, Box 234; Jos. Smuk, II. tajnik, 412 Houston St.; A. Štrukelj, blagajnik, 118 Range St. Zastopnik: Frank Smuk, 432 Boulevard Street. Društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveniki naj se udeleže sej poldnoštevilno. (29-9-4-10) Odbor. Rojakom v Pittsburgh Pa., in okolici naznanjam, da je za ondi moj zastopnik Mr. F. M. Schlander, 5102 Bnttler St. — Dotičnik je z menoj v zvezi; je pooblaščen za pobiranje naročnine, prodajo knjig itd. ter ga toplo priporočam. Fr. Sakser. Rojaki pozor! Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani trosi slaba vest o moji trgovini, sosebno pa še v Crested Butte, Colo. Poslano je bilo namreč svojeeasno neko pismo, ki se je tikalo mene. Rojaki! za moje blago jamčim jaz sam. O tem pa, kar se o meni pripoveduje pa Vi sodite. Moje geslo je in ostane še vedno: "Pošteno blago in primerne cene!" M. Pogorele, c. o. B. Schutte, 52 State Street, Chicago, HI. Brzoparnik KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik POTSDAM odpluje dne 5. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 6. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 8. oktobra ob 10:30 tiri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 11. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik ROTTERDAM odplnje dne 12. oktobra ob 10. uri dopolnilne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik na dva vijaka LA TOURAINE odpluje dne 13. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GRAF WALDERSEE odpluje dne 15. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Hamburg. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 18. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen. Slovensko katoliško ZASTONJ ! Da se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega za> stonj doposlati. To je pomenljiva ponudDa ^d naše re-elne tvrdke. Za pas tiam ni trt^u ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obapljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je toraj vse uči nil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, ni. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite; Jersey Specialty Go., 125 Cedar St., New York, N. Y. Skušnja oči! Podpisani n.manjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti v Evropi in Ameriki ter is finega* naravnega vina. Kdor boleha na ielodcu ali prebavnih organih, naj sem pij« reda«. Pošilja so v zabojih po j eden tueat (IS steklenic) na vae kraje sapadnih držav Sev. Amerike. T obilna naročila so vriporote JOSIP RUSS, 432 S. Santa F6 Av. Pueblo, Col. Podpisani naznanjam rojakun Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 So. IStk St., OMAHA, ITHBB., ▼ kterem točim vedno svežo svetovno-znamenito ANHAEUSEB k BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepe dvorano za veselice. T obilen obisk so priporoča JOSIP X. PEZDIBTZ. O: NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, SaD Francisco, CaL Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. r obilen obisk se priporoča: (ti** podp. društvo Gr svete Barbare ZA Z JED EN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvaniji. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". -o-o- PRISTOPILI. K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Ivan Korošec star 40 let. K postaji št. 2 v Jenny Lind, Ark., Ivan Šmalc 18 let, Alojzij Težek 25 let, Anton Majdi« 21 let, Jurij Majdič 29 let, Ivan Honingman 2G let. K postaji št. 3 v Moon Kun, Pa., Blaž Eržen 20 let, Fran Gabrov-šek 2G let, Jakob Mahovne 23 let, Vincenc Šuštar 3« let, Fran Susmau 24 let, Josip Oven 30 let, Fran Jakoneli 33 let, Anton Zajec 34 let. K postaji št. 5 v Denningn, Ark., Alojzij Bizjak 28 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kans., Andrej Kokal 29 let, Anton Kosmač 22 let, Ivan Avbelj 24 let, Fran Porenta 21 let, Peter Benda 41 let, Ivan Lukač 19 let, Josip Zajec 34 let. Vsprejeti dne 4. septembra 1904. Ivan Telban, I. tajnik. Reso je da je največja nesreča v A-liierika za človek i — l>ole-KCii. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne ar<-.W-hlanbt Herr Reiehisfuerst Ver. Windischgrae! z im 75. Lebens-jahre, am 27. December 18.. (nečitljivo) etne sehr starke Woelfin mit der Knarel ersehiest.** Ker so Win-disehgraetzi jako pobožni ljudje, radovedni smo, ako se tudi kmetu-trpi-nu, ki se slučajno ponesreči v planinskih gozdovih, napravi saj majhen lesen križ. Pa Čemu to vprašanje? PRIMORSKE NOVICE. V strahu pred skušnjo se je v Pu- Iju ustrelil enoletni prostovoljec J. Marx. Potresni sunek so čutili dne IG. sep-iembra zjutraj na Reki. Morskega soma, več stotov težkega, so vjeli ribiči v bližini Poreča. STA JURSKE NOVICE. Velik šolski škandal. Iz Celja se poroča: Več stotin deklet celjske okolice od sedaj naprej bode brez vsakega obiska ljudske šole. — Štiri leta se že bori občina celjska, da bi smela po staviti veliko šolo, 6-razredno za deklice in 8-razredno za dečke. — Kupilo se je stavbmee, za blizo 14,000 gkl. Načrti so se že izdelali, denar je občina že pripravila, pa deželni šolski svet štajerski je stavbo brezobzirno zavlačeval, tako, da še do danes ni dovoljenja. Dekleta so zdaj obiskovala privatno dekliško šolo šolskih sester, ker pa imajo te premalo tora in nimajo toliko dohodkov, i mogle same šolo vzdrževati na stroške, naznafie so, da bodo naprej jemale dekleta v šolo _o proti plačilu šolnine. — Ljud- stvo je strašno razburjeno. Dne 17. septembra je bilo kakih 300 žensk pri okrajnem glavarstvu zahtevat za svoje otroke šolo, ker nikakor ne gre, da bi njihovi otroci morali ostati brez vsakega ]>ouka zavoljo nemarnosti i a sovraštva Šolskih oblasti proti sloven ski šoli. Te ženske so potem šle v tro-pah k načelniku krajnega šolskega sveta celjske okolice dr. Hraševcu se pritoževait. To je res največji škandal v šolskih zadevah, kar se jih je sploh v Avstriji zgodilo, kterega je povzročil deželni šolski svet štajerski s svo jim besnim sovraštvom proti slovenski šoli. "Volilne lumparije v Celju. Pričakovali smo, da bode celjska nemškutari-ja storila vse mogoče, da se Celj pokaže nemško in res, ako bi se za volilne sleparije mogle oddajati srebrne in zlate kolajne, bi bila eeljska nem-škutarija od prvega do zadnjega vsa v srebru 111 zlatu. Kako so vam to delali. Vzemimo n. pr. nemško tiskar no "Celejo". Med vsemi tiskarskimi vslužbenci ga ni človeka, ki ne bi bil dobil legitimacije, a stavci so večinoma Prufei, rnemžkfc (državljani, med njimi celo taki, ki so komaj po par tednov v tiskarni uslužbeni. Eden je celo dobil legitimacijo, dasiravno je sele IS let star. To je samo jeden slučaj, pri enem delodajalcu, in tako se godi povsod. A kako se je delalo slovenskim volile i ? Večje lumparije ni mogoče misliti. Ljudje, ki so vo-lilci v mestni zastop in deželni zbor, ker plačujejo toliko davka, ki so se zpflasili na mestnem uradu, ne dobijo izkajMiie. Koliko pa je še šele število izpuščenih delavcev?! torej habsburška dinastija jedino lahko opira, je dejal baron Beck: "Madjari niso zvesti in ako bodo svoje separatistično stremljenje nadaljeval^ beftno 'ustanovili jugoslovansko cesarstvo, in potem bode konec samostojne Ogrske." V izvanredni seji duhovniškega in svetnega sveta pravoslavnega očaka so dne 15. sept. sklenili, da bode očak dvema članoma sv. sinode ponovno prosil avdijence pri sultanu. Ako sultan ne bode dovolil zaslišanja, bode sv. sinoda vložila pri prvem sultanovem tajniku Tahsinu dve spomenici in sieer bode v prvi ugovarjala zaradi nasilstev nad bolgfei/rsklm prebivalstvom v Macedoniji in v drugi bode zahtevalaureditev nekaterih spornih zadev. V Macedoniji so vedno boji z vsta-si. Jako hud spopad je bil pri vasi Donje, kjer je kakih sto mož broječa bolgarska vstaška četa pod vodstvom učitelja Dančova napadla oddelek turških orožnikov pod vodstvom stot nika Hasana. Boj je trajal štiri ure. Hasan je umoril četinega poveljnika in jednega vstaša, a tudi Hasan in več Turkov je bilo ranjenih. Vstaši so se umaknili v vas Lenište, kjer so jih napadli turški vojaki. Nastalo je grozno klanje, iz kterega se je rešilo le nekaj vstašev. Turške oblasti trde, da so pri padlih vstaši h zaplenili važna pisma. Prevladuje pa prepričanje, da so ponaredili pisma Turki sami, zato da pozapro neljube jim Bolgare. V Mu-ašu je prišlo do boja med turškimi vojaki in vstaško četo Dimitrija Sta-matoviča. V boju so Turki zgubili jednega astnika in več vojakov, a padel je tudi voditelj vstaške čete Stamatoveč dočim so se rešili njegovi tovariši. Turki so v pašalukih Solun, Bosovo, n Bitolje ustanovili štiri lovske bataljone. Vsak bataljon šteje 800 mož z dvema gorskima topovoma, mitrale-zami in bieikliškim oddelkom. Iz Peči poročajo, da so Turki zopet umorili Srbov in sicer v vasi Sinaj 4 in v Ravnici 5. Iz Gjeskovice pa prihajajo poročila, da Albanci zasledujejo krščanske orožnike. V Senici je Omer Muratov s silo odvedel in posilil s tovariši več krščanskig deklic. V gilan skem okrožju pa Turki ropajo, kradejo in more. Tudi o napadu Albaneev na Semši pašo so podrobna poročila. Neki Albanee je stopil pred pašo in mu rekel: "Pes, ti hočeš izročiti deželo krščanskim psom*', in ko je to izgovoril, da je udaril trikrat s pali co po glavi in po rami. Zaprli so sicer zaradi tega napada dva Albanca, a napadalec je pobegnil, ker se ga tur ške oblasti boje, kar pač označuje slabost Turčije. Sofija. Od vladne strani in tudi v časopisih se čimdalje odločneje polivajo izobraženi macedonski beguni, naj se vrnejo v domovino. Makedonsko prebivalstvo je brez voditelje%T. nt ve za svoje učitelje in duhovnike, in bati se je, da zabrede v nastavljene zanjke ter se izgubi v bolgarski narodnosti. O slasti Tibetancev do jedi pripoveduje potovalec Reid v nekem angleškem listu skoro neverjetne stvari. Njih požrešna slast", pravi Reid, ni poznala meje: vsi so požirali ogromne množine, ki so jih zalivali z velikanskimi posodami arekija in čaja, da se je le čuditi, kam spravljajo toliko jedil in pijače. Toda obsežnosti tibetanskega želodca ni moči preračunati tudi najučenejšemu matematiku. Že po pri rodi so požeruhi in se vsak hip bašejo z vsem, kar morejo dobiti in sicer dokler ne popadajo in ne pospe kakor živrna. Pri neki slavnosti potovalcem na čast ^o tudi plesali in sicer proti svoji navadi, moški z ženskami. Ko je godba dosegla višek, so se pričeli slačiti in so plesali s ponovljeno močjo naprej kakor besni in strahovito upili ter se drli, dokler niso izmučeni poeepali po tleh. Krotasje parnik o v. V New York so dospeli: Pretoria 29. sept. iz Hamburga z 952 potniki. Moltke 29. sept. iz Hamburga. Baltic 29. sept. iz Liverpool a z 28S2 potniki. Carpathia 29. sept. iz Liverpoola z 196S potniki. Campania 30. sept. iz Liverpoola. La Savoie 30. sept. iz Havre z 9G6 potniki. Dospeti imajo: Philadelphia ix Southamptona_ Rhein iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdam a. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Anchoria iz Glasgowa. Giulia iz Trsta. Odpluli so: Celtic 30. sept. v Liverpool. TJmbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow. •dpluli bodo: Prinz Adalbert 4. okt. v Genovo. Kaiser Wilhelm II. 4. okt. v Bremen. Potsdam 4. okt. v Rotterdam. Carpathia 4. okt. v Liverpool. Moltke 4. okt. v Hamburg. Baltic 5. okt. v Liverpool. La Savoie 6. okt. v Havre. Friedrieh der Grosse 8. okt. v Bremen. Campania 8. okt. v Liverpool. Princess Irene 8. okt. v Genovo. Pretoria 8. okt. v Hamburg. Philadelphia 8. -okt. v Southampton. Zeeland 8. okt. v Antwerpen. state of stew tore, office of the ■ec'vlary of Stale. Albany. July '2fi, l&W.—Pursuant to the provisions of sectioa one of article fourteen of the Constitution of the State of New Vork. and scai^a seven of chapter nine hundred and nine of tue Laws of eighteen hundred and ain»iy-six, notice is hereby pi ven that the following proposed amendment to article seven of the Consiitutioii of the State of New York is re-rerred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senators in this State to be hfcld on the eighth day of November, nineteen hundred and four, and is pub.Uhed once a week for three months next preceding such neral Election in conformity with the aforesaid provisions. JOHN F. O'BRILN, Secretary ot State. AMENDMENT NUMBER ONE. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing amendment to article seven of the Constitution, relating to improvement of highways. section 1. Resolved, (if the assembly concur) that the seventh article of the Constitution be amended by adding thereto the following section: S 12. Improvement of Hifjhtcnu*-—A debt or debts of the Slate may be authorized by iaw for the improvement of highways. Such highways shall Le determined under general laws, which shall aiso provide for the equitable apportionment thereof airing the counties. The aggr-.gate of the debts authorized by this section shall not at any one time exceed the sum of fifty millions of doilars. the payment of the annual interest on such debt and tue creation of a sinking fund of at least two per centum per annum to discharge the principal at maturity shall be urovided by-general laws whose force and effect shall not be diminished during the existence of any debt created thereunder. The legislature may by senčni laws require the county or town or both to pay to the sinking fund the proportionate part of the ccxt of any such highway within the V jnd-arii«s of sucn county or town and the proportionate part of the interest thereon, but no county ■hall at any time fcr any highway be required to pay more than thirty-five hundredths of the cost of such highway, and no town more than fifteen hundredths. None of the provisions of the fourth section of this article shall apply to debts for the Lmprc emeni of highways herehy authorized, g 2. itesolvod. (If the assembly concur) that tlr foregoing amendment be referred to the Legislature, to be chos._u at the next general el ^tion of senators, and in conformity to section one, article fourteen, cf the C as'itmitm lie published for three months previous to the time of such election. State ot New Vork: In Senate, Apr: 1, 11XJ3-— The foregoing resolution was du^y passed, a majority of all the senators elected voting in favor ♦.■hereof. llv order of the tciiate, FRANK W. HIGG1NS, President. State of New V rfc: In Assembly, Apr. 2, 1003.— Tha foregoing r^lulion was duly passed, a ma jorttv of all the members elected to the assembly voting in favor thereof. By order of the A.-.^em biy, g. F. NIXON, Speaker. Btato of New York, Ofllee of the Secretary of Slate, 66.: I have compared the prcccdin^ cop^ •f concurrent resolution, prop an umenu men t to article seven of the Constitution, witi. the original concurrent resolution on file in thL office, and 1 do hereby certify that the same is -i correct transcript there! rain, and of the whole thereof. Given under my hand and the- seal o: office of the Secretary of State at the city of Albany, this twentv-flfth 'lay of July, in the yea; ©f our Lord, one thousand nine hundred and four. [L. S.] JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. iTAH or JT£W YORK. 0FF1C® 0» TUB Secretary of 8tate. Albany, July S6, 1901.—Pursuant to the provisions of section one of articl* fourteen of the Constitution of the State of New York, and section seven of Chapter ois« hundred and nine of the Laws of eighteen hundred and ninety-six, notice is hereby given that the following proposed amendment to section two of article six of the Constitution of the State of New Vork Is referred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senators In thia State to be held on the eighth day of November, nineteen hundred and four, and is'published one* a week for three montlis next preceding such General Election in conformity with the aforesaid >ro visions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary U provlii State. HRVATSKE NOVICE. Svojega očeta je vstrelila v Kar-lovca znana krasotica, 171etna lepa hči ereometra Ad. Belima. Vzrok ni Pomanjkanje vode v Oseku je vsled letošnje suše zelo občutno. Skoraj vsi vodnjaki so se posušili. Vodo dova-žajo na posebnih vozovih iz Drave ter jo prodajajo od hiše do hiše trikrat dražje kot poprejšnja leta. Drava je tako upadla, da perice sredi struge perejo. Vlaho Bukovac je imenovan za izrednega profesorja na umetniški akademiji v Pragi. BALKANSKE NOVICE. Jugoslovansko cesarBtvo f Magya- rorezag ostro napada načelnika avst. generalnega štaba, fzm. bar. Becka, ter pripoveduje sledeče: Pred kratkim se je baron Beck v nekem razgovoru izrazil jako neugodno o Madjarih in ko so mu pripomnili da so Madjari jedini narod v Avstriji ki ne teži iz Avstrije in na kterega se RAZNOTEROSTI. Vereščaginova zadnja slika. Z rusko ladjo '{Petropavlovsk *' potopivši se ruski imenitni slikar Vereščagrn, ni zapustil druzega kot svojo kmetijo pri Peterburgu in malo vilo v Kavkazu. Njegova potovanja in pa razstave so ga stale mnogo denarja in bil je tudi jako radodaren. Zapustil je pa samo jedno večjo sliko "Pokopališče kraljev", ktere vrednost je sam cenil na G000 dolarjev. Njegov sin kaže tudi lepe darove za umetnika. "Ničevo". "Bismarck je prinesel iz Rusije, kjer je bil za poslanika, železen prstan z napisom: "ničevo". Ko so ga vprašali, kaj pomeni ta beseda, je odgovoril: "Celo Rusijo." Pri tem je pripovedoval sledeči doživljaj : Nekega dne se je vozil na lov na medvede v kmečkih saneh. Mužik ga je vozil po nevarnih gorskih potih tako vratolomno, da se je vsak Čas bilo bati, da se sani prekucnejo. — "Pazi" — je zaklical Bismarefk — "sicer se zgodi nesreča." Mužik je skomizgnil z ramama rekoč: "Ničevo", pa je še hujše pognal. — 'Stoj' — je vpil Bismarck, ki se je komaj z rokama držal v saneh — 4'sani se zvrnejo in oba se ubijeva!" — "Ničevo, ničevo!" je klical mužik, toda sani so se res zadele, konji so se spla-šili ter se s sanmi vred zvalili po strmem bregu na zamrznjena, močvirna tia. Bismarck je krvavel ter skočil proti mužiku, da ga z bičem kaznuje. Toda kmet se mu je smeje približal, mu obrisal kri z lica ter reke1 čisto mirno: "Ničevo, barin!" Bismarck se je moral nasmejati, in ta dogodek se mu je zdel tako pomemben, da si je dal iz kosca sanenega obroča napraviti prstom z napisom "ničevo". Nemški prestolonaslednik noče plačati davkov. Nemški prestolonaslednik ima v Olsu veliko graščino, ki mu donaša na leto 126,800 mark. Ker pa mu je finančna oblast prepisala 5000 mark davka, se je prine uprl in tožil, dokler mu sodišče ni pojasnilo, da je le cesar davkov prost. Poplave imajo na Gor. Štajerskem in Avstrijskem, Naravna kalifornijska fina na prodaj. Dobr« ftrm• im heU t!»« 3« d« 4» centov ffalom; «t»r« Wc ali £ru rino M e«at«T 1*1««*- B« lia* 15 ot. *ml«aa. K4*r ku*i ttaaj kakor M f ai«a rima, sacra dati U.W "l r • i š i k W 1935 4e $9.74 ft loan; «liv»vi«a po $8.00 caiema. Pri večjem maro&lu dan popust. 8 iveit*rmi«b ŠTEFAN JAiSHE, T. O. £«x 77, Crockett, OaHferaU. Oaartra Gosta Ga. IT POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da senu otvoril novo urejeni saloon pri „Trigkvii"f 617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležanc „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje ji vsakemu v zabavo na razpolago do* bro urejeno kegliŠče in igralo« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve| vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakonS^ da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom! Mohor Mladič, 617 So. Center At., blizo 19. nI«. CHICAGO, ILLINOIS. STATE OF N'EW YOUR. OFFICE OF TBI. Secretary ot State, Allany, Jul} 25, 19U-1.—Ihir »uant to the provisions oi secti< i one of art !■ Jourteen o i th^ Constitution of the SiitL- of Xlr York, and section si'ven of chupt r nine hutuJit and nine of the laws of eisli hundred and ninety-six, notice is hereby givin tl.at the fo> lowing proposed ameniirnjnt to section four of article > n oi the Con^tiiution of the Slate or Xew York is referred to the Legislature to bc-choten at the next C nera! Lit ;ion ot S ua' -s in this State to be h id on tli:> c-i. hib <*- • ! ... ruber. nineteen hun- ar pu?;m!ied once a vn k fcr three inoti n :t prtcodios such, general * lection in uformit.v with the aforesaid provisions. JPUa F. O'UKIEN, Secre t«ry of State- AMENDMENT NUMBER TWO. Coceurr nt Heso'ution cf t lie Senate and A? seinbiy, proposli -, an amendment to section four of article seven of the constitution in relation to the time wit'.in uhich debts of the state must be paid and striking from said section certain limitations. Section 1. Revived (if the assembly con^j), that section four of article sewn of the consti tution be amended to read as follows: Article v D. ! 4. Except the debts specitied in s etion« two and three of this article, no debts shall be hereafter contracted by or in behalf of this state, ualodA such diibt shall be authorized by a law for some single work or object, to be distinctly spectfled therein; and such law shall impose and provide for the collection of a direct annual tax to pay, and sufficient to pay, the interest on such debt as it falls duo, and also to pay and discharge the principal of such debt within fifty vears from the time of the contracting thereof. No such law shall take cflcct until it shall, at l general election, have been submitted to the people, and have received a majority of all the votes cast for and against it nt such election. On the final passage of such bill in cither house of the legislature, the question shall be taken by ayes and noes, to be duly entered on the journals thereof, and shall be: "Shall this bill pass, and ought the sanu» to receive the sanction of the people?" The legislature may at any time, after the approval of such law by the people, if no debt shall have been contracted In pursuance. thereof, repeal the same; and may at any time, by law, forbid the contracting of any further debt or liability under such law; but the tax imposed bv such act, in proportion to the debt and liability which may have been contracted, in pursuance of such law, shall remain in force and be irrep' alable, and be annually collccted, until the proceeds thereof »hall have made the provision hereinbefore specified to pay and discharge the interest and principal of such debt and liability. The money arisinsr from any loan or stock creating such debt or liability shal' be applied to the work or object specified in the act authorizing such debt or liability, or for the payment of such debt or liability, and for no other purpose whatever. No such law shall be submitted to be voted on. within three months after ita passage or at anv general election when any other law, or any bill, shall be submitted to be voted for or against. The legislature may provide for the issue bonds cf the state to run for a period not exceeding fifty years in lieu of bonds heretofore authoi '"d but not issued and shall impose and provide for the collcction ot a direct annual tax for the payment of the same a« hereinbefore required. When any sinking fund created under this section shall equal in amount the debt for which it was created, no further direct tax shall be levied on account of said sinfc-ing- fund and the legislature shall reduce the tax to an amount equal to the accruing interest on such debt. s 2. Resolved (if the assembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature to be chosen at the next general election of senators, and in conformity with section one, article fourteen of the constitution, be published for three months previous to the time of «uch election. State of New York: In Senate, Apr. 21, 1003.— This resolution was duly passed, a majority of all the cenatora elected voting in favor thereof. By order of the Senate, FRANK W. HIGGINS, President State of New York: In Assembly, Apr. SS, 1003.—T -3 resolution was duly passed, a majority of al! the members elected to the assembly voting in favor thereof. By order of the Assembly, S. P. NIXON, Speaker. State of New Tork, Office of the Secretary of State, bs. : I have compared the preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section four of article seven ot the Conititution, with the original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same 1« a correct transcript tlierefrom, and of the whole thereat. Given under my hand and the seal of office of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, in the year of our Lord, one thousand nine hundred and four. [L. &] JOHN F- O'BEIEN. Secretary of State. AMENDMENT NUMBER THREE. Concurrent Resolution of the Senate and Aa-•embly. proposing an amendment to section twa of article six of the constitution in relation to justicej of the appellate division of the supreme court. Section 1. Resolved (if the assembly concur) that section two of article six ot the constitution be amended to read as follows: Article VI. I 2. The legislature shall divide the state into four judicial departments. The iirst department shall consist ot the county of New York; the others shall be bounded by county lines, and be compact and equal in population as nearly as ma/ be. Once every U n years the legislature may alter the judicial departments, but without increasing the number thereof. There shall be an appellate division of the supreme court, consisting of seven justices in the first department, and of five justices in each of the other departments. In each department four shall constitute s quorum, and ih« concurrence of three shall we necessary to u decision. No more than tive Justices shall sit in any case. From all the justices elected to the guprema court the governor ."hall designate those who shall constitute the appellate division in each department; and he si.a 11 designate the presiding justice thereof, who sliall act as such during his term ef office, and shall be a resident of the department. The other justices shall be designat/Kl for terma Of five years or the unexpired portions of their respective terms of office, if less than Ave years. From time to time as the terms cf such designations expire, or vacancies occur, he shall nuke nsw designations. A majority of the justices bo designated to sit in the appellate division, in each department shall be residents of the department. He may also make temporary designations in case of the absence or inability to act of any justice in the appellate division, or in case the presiding justice- of any appellate division shall certify to him that one or more additional justices are needed for the speedy disposition of the business before it. Whenever the appellate division in any department shall be unable to dispose of its busin. ss within a reasonable time, a majority of the presiding Justices of the several departments at a meeting called by the presiding justice of the department in arrears may transfer any pending appeals from such department to any other department for hearing and determination. No justice of the appellate division shall, within the department to which he may be designated to perform the duties of an appellate justice, exercise any of the powers of a justice of the supreme court, other than those cf a justice out of court, and these pertaining to the appellate division, or to the bearing and decision of motions submitted by consent of counsel, but any such justice, whea net actually engaged in performing the duties ot such appellate justice in the department to which he is designated, may hold any term of the supreme court and exercise any of the powers of a justice of the supreme court in any county or judicial district in any other department of the state. FrorJ and after the last day of December, eighteen hundred and ninety-flve.the appellate division shall havo the jurisdiction now e..^:rcised by the supreme court at its g:nc-ral terms and by the general terms of the court of common picas for tha city and county of New York, the superior court of the city of New York, the superior court of Buffalo and the city of Brooklyn, and such additional jurisdiction as may be conferred by the legislature. It shall have pownr to appoint and remove a reporter. The Justices of the appellata division in each department shall have power to fix the times and places for holding special terms therein, and to assign the justices in the departments to bold such terms; or to make rule? therefor. § 2. Resolved (if the assembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature to be chosen at the next general election of senators, and in conformity with section one. article fourteen of the con^'Uution, be pub-lia. i for three months prcviou. .o the time of such election. State of New York: In Senate, Mar. 29, 1904.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the senators elected voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of the Senate, FRANK W. LIIGGINS, President. State of New York: In Assembly, Apr. 6, 1904.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the members elected to the assembly voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of ihe Assembly, S. F. NIXON, Speaker. State of New York, Ofiice of the Secretary of State, ss.: I have compared the preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section two of article six of the Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same is a correct transcript therefrom, and cf the whoie thereof. Given under my hand and the seal ot office of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, in the year of our Lord, one thousand nine hundred and four. [L. S.] JOHN 1'. O'BRIEN, Secretary of State. STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THE Secretary of State. Albany, July 25, 1004.—Pursuant to the provisions of section one cf article fourteen of the Constitution of the Slate of New Vork, and section seven of chapter nine hundred tnd nine of ti;. Laws of eighteen hundred and unety-six, notice is hereby given that the following proposed amendment to scction sis of article six of th^ Constitution of the State of New York is referred to the Legislature to be chosen it the next General Election of Senators in this J£ate to be held on the eighth day of November, nineteen hundred and four, and is published once week for three months next preceuing such General Election, in conformity with the aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN. Secretary of Stat«. AMENDMENT NUMBER EIGHT. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing an amendment to section six of article six of the constitution, relating to the ipreme court. Section 1. Resolved (if the assembly concur), That section six of article bix of the constitution be emended by adding thereto the following: In any department in which supreme court commissioners have been appointed, the justioM of the appellate division of the department, or a majority of them, are authorized from time to time to designate one or more of such supreme court commissioners to hold trial terms of tho gunreme court within such department and to revoke such designation. A supreme court commissioner so designated shall have power to hold a trial term of the supreme court within said department and to perform the duties of a justice of the supreme court in the trial term to which he may be assigned. § 2. Resolved (if the assembly concur), That the foregoing amendment be referred to the legislature to bo chosen at tbe next general election of senators and in conformity with section one of article fourteen of th. constitution, to be published for three months previous to the time of such election. State of New York: In Senate, Apr. 14, 1904.— The foregofng resolution wns duly passed, a majority of all the senators elected voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of the senate, FRANK W. HIGGINS, President. State of New York: In Assembly, Apr. 16. 1004. —The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the members elected to the assem- Naravna kalifornijska 4 vina na proda]. Dobro črn« Tino po SO do 60 ti galon s posodo vred. Dobro belo Tino od 60 do 70 ot galon ■ posodo vred. Izrrstna troparica od §240 do M . galon s posodo vted. Manj nego IG galon nalalkfa ne naroča, ker manje koiittJM M morem razpošiljati. Zajedno s aa-ročilom naj gg. naročniki dopofljtfs ienar, oziroma Money Qrdtt Spoštovanjem Nik. Radovlob, 4» 594 Vermont SI, • 8JLN FBJLNOI8CO. GAJU. previden ako poSiljaš novcev staro dom o vino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York, ker ta Ve aajbrAe in najceneje postreže* BOBI favor thereof, three-flftha being Sy order of the assembly, S. F. NIXON, bly voting >resent. Speaker. State of New York, Office of the Secretary ot of State, ts.: I have compared the preceding copy ot concurrent resolution, proposing- an emend-ment to section six of article si* of the Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, and 1 do h.reby certify that tb. same is a correct transcript therefrom, and of the whole thereof. Given under my hand and the seal of offlcc of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, in the - ear of our Lord, one thousand nine hundred and iour. [L. 3.1 JOHN F. O'BRIEN. Secretary ot State. G. P. Tassotti, 108 Meeerole St., Breokfr* Rsraaak, New Yerk, If. T. iopiflnik ft. F. Sakserja ▼ New Yerku Pošilja denarje ▼ — :STAKO DOMOVINO:— hitro, zanealjire, po dnevnem ton; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem nRodno vožnjo (iifkarte), kakor tndi železniške listke po Z jed. državah- Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brookiynskim Slovencem in jamči hitro in solidna postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. O. TassottL Milko Vogrin. Kevel*. Spisal dr. StejuL (Dalj«.) "Sram te bodi", odvrne Robert. "Zakaj ga pa ti ne zasačiš in zbiješ, potem pa kar v jezero vržeš. Saj ga ni škoda, ako ga ribe požro in raki oSeipljejo; bodo vendar bolj mastni in debeli! Živa duša ne bode popra-ševala po njem, a ri lahko nato brez Bkrbi zahajaš k deklici!" "Tu imate prav, gospod baron", odgovori sluga malo premišljujoč, "ali ubiti ga, to vendar ne gre!" "Zakaj bi ne šlot Kaj pa v vojski! Tam ubije človek človeka kar tako, če mu tudi ni nič hudega storil." Dolgo sta se potem gospod in sluga pogovarjala o tej stvari. Končno se je pa toliko dognalo, da napade sluga Vogrina veslajočega po noči domov, in sicer blizu tam, kjer on navadno pristavlja svoj čoln. To mesto je prava luka. Dve veliki pečini segate ondi precej daleč v je zero. Sredi med njima je strašna globina, ali obrežje je prav dobro zavarovano na obeh straneh. Valovi ne morejo ondi poškodovati čolnov, in zatoraj se radi pripenjajo tam. Ako pa na jezeru ob kamenitej steni prisloniš svoj čoln, ne vidi te nikdo, bodisi tudi svetla noč. Obrežje je namreč z velikim drevjem obrasteno, ki celo luko s temno senco pokriva. Zategadel pa morajo čolnarji stoje veslati v to zatišje, da ob pečino ne zadenejo. Če pa veslarja, v čolnu sto ječega, suneš z močnim drogom, pre-kopicne se ti v vodo. Potem pa je vsakemu kaj lahko v temnej noči ugonobiti svojega sovražnika, in nikdo ne ve, kdo ga je napadel, ali kara je izginol! Tak strašen naklep osnoval se je ta večer. Sluga ga je bil vesel. Robertu se je pa kakor Mefistu smejalo srce, da ga uboga njegov famulus Ali ta seveda ne ve, da stori to maščevalno delo le za gospoda, a svojej črnej duši si naloži zloben čin brez dobička! Mi nečemo namreč imenovati dobiček onega darila, ktero je baron Benda blagodamo obljubil svojemu slugi za to zločinstvo. Povrh pa je še gospod nadporočnik slugi zagotavljal, da ga hoče sam za govai^jati, ako bi nanj kaka neljuba cumnja letela, a tega se itak ni bati. Prava priložnost izvesti svoj namen pa se mu tedaj ponudi, kedar vesla Vogrin sam pozno v temnej noči iz Poreč domov. Sicer si pa naj sluga oni kraj dobro ogleda, kjer misli svojega sovražnika uspešno zasačiti. Tako je bilo vse dogovorjeno, in pozno v noči pognal je še le Robert svojega slugo počivat. Naravno je, da si je nadporočnik Benda s tem maščevalnim načrtom utešil strast in razburjenost. Prepričan je bil, da bode njegov sluga, ki je bil krepek in močen mož, točno izvedel svoj naklep, vzlasti pa zdaj, ko mu ni tega sam odsvetoval. Pri vsem tem je pa to za-me na i boljše", mislil si je naposled, "da sem jaz sam nedolžen. Aio bi tudi kdo slugo sumničil, da je on napadel Vogrina, vendar ne morejj priti meni do živega. Zakaj lahko se izpriča, da ee je sluga sam nad njim maščeval. A tudi tega ne bode potreba, ako le jaz potrdim, da je bil sluga isto noč in uro doma, ko se je ta nesreča dogodila na jezeru. Moje vedenje pro t? Olgi pa je bilo danes tudi mirno, i a najmanjši sum o tem ne more na-me leteti!" Tako je skušal Robert svojo vest zadušiti, a vendar ni mogel to noi sisdko počivati. Olgino obnašanje, njena odkritolj^na izpoved, njene on l*".ene besede niso mu dajale miru. Takoj mu pride na misel, ali mu jie bode ona tudi pozneje, ako se odstrani Vogrin, odrekla roke ter se mu celo odpovedala. A to misel je s t^nt ovrgel, da se Olga vendar le tedaj prej zamore v zakon prisiliti, ee je njegov tekmec mrtev, kakor pa če o j živi. Izvršiti se pa mora njegova zveza z Olgo na vsak način še letošnjo jesen, ako hoče sploh rešiti svoje posestvo denarstvenega propada. Vse je namreč kazalo, da pride to leto Bendino imenje ob Blatnem jezeru na boben, ako ni od nikoder pomoči. Od vseh stranij so priganjali upniki Robertovega očeta, žugaje, da mu graj-ščino s zemljiščem vred prodajo, ako jim vsaj polovice dolgov v kratkem ne poplača. Baron Benda, Robertov oče, pa je svojim upnikom vedno obetal,* da jim brzo ustreže, a končno jim je le moral natanko obljubiti, kdaj jim v resnici misli plačati dolgove. Določila se je jesen kot zadnji obrok. Tedaj se oženi njegov sin Robert in ta bode tudi dolgove hitro poravnal. Saj mu prinese njegova nevesta najmanj kakih stotisoi gol dinarjev za doto, in ta Bvota bode tudi zadolženemu ogrskemu grajšča-ku žo nekaj pripomogla! To siabo denarno razmerje bilo j Robertu natanko znano. Lahko je to- ■ raj razumeti, zakaj se je on Se bolj poganjal za Olgino ud an ost ter se Imu svojega tekmeca. Strast svoje ljubezni bil bi Robert seveda že š. premagal in na deklico tudi v kratkem celo pozabil, ali misel, da mu vzame Vogrin z deklico vred tudi do to, ki naj reši njegovo posestvo, nje gov ponos, njegovo slavo in njego\ glas: ta misel mu je bila strašna, in ona mu nasvetuje, naj uniči svojega nasprotnika, ako hoee Olgo prisiliti v zakon. Tako je dolgo časa premišljeval baron Robet, in razumljivo je, zakaj ni mogel spavati. A tudi Olga ni našla ta večer zaželenega miru. Sedela je še precej časa potem, ko je bil Robert odšel, sama na klopici, premišljujoča o svojej ne-gotovej bodočnosti. "Prisilili me bodo v zvezo s tem človekom, to slutim vedno. Izruvati l»odem morala iz dna srca ljubezen, svojo gorečo ljubezen do Vogrina. Omožili me bodo s človekom, ki ga ne ljubim in ne bodem in ne morem nikdar ljubiti! Kaj bode z menoj? Kdo me reši te nesreče, te nemile osode, ki tni jo hočejo dodeliti? Kdo me iztrga iz objemov mojega sovražnika, kakor je rešil Pugaeef Marijo Ivanovno njenemu ženinu? — Milko me mora rešiti, a ne drugemu, temveč sebi! Z njim hočem biti, z njim hočem iti na konec sveta; njegova bodem, le njegova, ali pa nikogar!" Tako je mislila Olga vsa prepadena in žalostna. Zdaj še le se je zjokala, spoznavši, da je ni pomoči drugje, kakor v Vogrinu. Z njim pade ona, z njim neha i njena sreča. Ako je on ne reši, ni je za njo rešitve več! Naposled premaga vendar njeno razburjeno domišljijo hladna pamet. Ona se začenja z lepimi upi tolažiti A vesela ni bila več Olga ta večer, temveč klaverno in s povešeno glav • hodila in posedala je tu in tam. Proti materi pa je vedno trdila, da jo glava hudo boli. Ne diši jej ne jed ne pijača. Tedaj ostane brez večerje in gre še pri svetlem dnevu v spalnico. (Dalje prihodnjič.) Natančno poizvedel. Gostilničar vaškemu krošnjarju, ko je ugledal na cesti neznane ljudi): "He, Tomaž, ali veš kaki ljudje so to?" — Kroš-njar: "Seveda vem, ptujei so to!" Iz lastne skušnje. Gospod (pisarju) : "Na suknji Vam manjka par gumbov 1 Čevlje imate tudi umazane i Vi dohajate v pisarno, kakor bi že bili — oženjem l" Pomilovalno. Sodnik: "Vi priznate, da ste se odpeljali z avtomobilom ki je bil last gospoda Kibica in ste si ga nameravali prilastiti?" — Tat: "Gospod sodnik, menil sem, da se namerava gospod Kibic usmrtiti" Dober odgovor. Gospod (pijanemu strežaju) : "Ivan, ta teden ste že drugič pijani!" — Strežaj: "O gospod, saj je dan« že petek!'' Dober človek. Pivec (sam sebi v gastilni): "Danes sem zopet edini gost ob naše j mizi. No sedaj moram pridno piti, da gostilničar ne bode na zgubi!" Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAflOi 2set. ia 5Oct. v vseh lekarnah ali prt F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Math. Grill, 1&4& St. CI air- St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači arožnik 4 gaL za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevoine stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon^ Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom je priložit) denar. ULTONIA M0N1A PA10NIA CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz Ne J Torka dne 11. okt. 1904. odpluje iz Xew Yorka dne 25. okt. 1904. odpluje iz New Torka dne 8. nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežei^a. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. HOKE AISTRIACA UUT vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, (( s parniki Frieda", "Gerty" ii "Giulia", kteri so napr ivljeni navlašč za potnik« medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YOKKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem krojn, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard " " "LaTourame" " " " ..................10,000 " 12,OCX) " " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " "La Bretagne"............................... g,000 <( 9,000 " " "La Champagne"..............................8,000 " 9,000 " " "La Gascogne"...............................8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prists nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Gascogne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne *LA SAVOIE 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904. 3. nov. 1904. *LA SAVOIE •LA TOURAINE 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. 1. dee. 1904 S. dee. 1904 Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. a 12STA 1*1]\M (Frekoni urska parobrodna družba „Rudeea zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom' in Antwerpenom, * + * ♦ * $ * ♦ * * * * Philadelphia in Antweroenom Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: /ADERLAND dva v jakadf78« ton i KROONLAND..........127G0 toit EEL AH G............11905 ton. J FINNLAND............127G0ton Pri cenah za med krov je so vpoštete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših zt, potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dahnacijo ia druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nr, dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Jz P11ILA DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St Glede vprašanj ali kupovanja vožnji b listkom s* (e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Y*>tk City/ 90—M Dearborn Street, CHICAGO. Century Buildin«, SAINT LOUIS. 21 Poet Street, SAN FRAN CIS OO. — ali na njen« uitopnika. :.r$ 85 t -1, > j: I ' ' i - J \ ^ 't; ■ ' ' " *"' ' 3" l" ! Al! nuuwtu potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanja pripravljen. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam Svojo dobro ctjea« GOSTILNO, T kterej točim vedno SVEŽE ITVO. prod* jam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraža ta mene in gotovo bodt priSel do mene In do znancev. Ako ked* potrebuje kak svet, naj še name obrne. Mafc geslo toraj bodi t svoji ls svojim! Marti« Moki*, m SLOVENCEM TER fa HRVATOM SE PRI- ^ POROČA IZKUŠENA š BABICA POLONA MEVŽEK, 252 WILSON AVENUE, $ CLEVELAND, O. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj tli dni; prihod v New York pc dne vu. Oglasite se osi; C. M. COX C. POST, Ass't Ticket Ageai. Qty Ticket Ateai. 313 IS. Main St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, 'eegar vslužbenec Vas pričaka potem pri priliodu v Nei*! York na kolodvoru.