»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk.
Novinar: Irena Jelen-Baša
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1,
telefon: 711-433 ali 711-4SI
Grafična priprava : Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Agrarna reforma: Takoj!
Republiška konferenca ZSMS se je v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Žalec in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina tudi letos odločila, da bo svojo problemsko konferenco posvetila pereči problematiki kmetijstva. Tako bo ta konferenca na temo AGRARNA REFORMA: DANES in TAKOJ potekala v ponedeljek, dne 28. februarja 1888 ob 10. uri v dvorani Hmezada Žalec. Govorili bomo o prestrukturiranju proizvodnje v kmetijstvu, o znanju in izobraževanju, o intenziviranju kmetijske proizvodnje ob ekološkem ravnovesju, o kmetu in njegovi socialni varnosti...
Med konferenčnim odmorom pa bodo za razvedrilo poskrbeli folkloristi' osnovne šole Šempeter, aktiv kmečkih žena iz Braslovč pa bo pripravil pogrinjke naše savinjske kuhinje. Koga tovrstna tematika zanima, lahko pride v ponedeljek v Hmezadovo dvorano in aktivno sodeluje V pogovoru.	M. Valant
Celie - skladišče D-Per
III 5/1988
(Oceniti je treba delo delegacij "
Zbori občinske skupščine so praviloma zasedali ločeno. Na sejah je bilo obravnavanih 200 točk dnevnega reda, poprečno pa 13 na eni seji. V zboru krajevnih skupnosti je bila udeležba 83-od-stotna, v družbenopolitičnem zboru 76-odstotna, najslabša pa je bila v zboru združenega dela, in sicer 66-odstotna. Aktivnost delegatov na sejah je bila večja kot v prejšnjem obdobju, saj je v razpravah sodelovalo 590 delegatov.
Postavljenih je bilo 41 delegatskih vprašanj, največ pa v zboru krajevnih skupnosti, kjer so bila najpogostejša vprašanja s področja komunale in financiranja krajevnih skupnosti. Najpomembnejše akte so zbori sprejemali v dvofaznem postopku, sicer pa so obravnavali 58 poročil in 60 odlokov. Sprejetih je bilo 965 sklepov in stališč. To je nekaj statističnih podatkov o delu zborov občinske skupščine. Ob obravnavi poročila so bili mnenja, da je potrebno izboljšati delo delegacij, saj delegati vse preveč nastopajo z osebnimi stališči. Dogovorili so se za pripravo analize in ukrepov za izboljšanje dela delegacij, za kar morajo večjo odgovornost prevzeti strokovne službe in najodgovornejši dejavniki. Na delegatska vprašanja bi morali hitreje
dobiti odgovor, pa tudi z vsebino največkrat niso zadovoljni. Poseben problem predstavljajo sklepi in stališča, ki jih je preveč, in zato ni mogoče spremljati njihovega uresničevanja, zato so predlagali da naj bi nekatera področja prenesli v pristojnost izvršnega sveta in upravnih organov. Tako bi dosegli večjo učinkovitost in hitrejše reševanje posameznih vprašanj.. Odslej naj bi se predsedstvo skupščine sestajalo pred sestankom z vodji delegacij, predvsem zaradi obravnave sprejetih stališč. Večkrat bi se predsedstvo moralo sestati v razširjenem Sestavu, še zlasti s predsed-
niki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ker bi s tem zagotovili večjo usklajenost dela. Sicer pa so zbori občinske skupščine pozitivno ocenili in sprejeli poročilo za preteklo dvoletno mandatno obdobje. Obravnavali pa so tudi poročilo o delu skupine delegatov v zboru republiške skupščine. Med drugim so opozorili na slabo povezanost in strokovno pomoč upravnih organov, saj bi v nasprotnem primeru lahko aktivneje sodelovali, zlasti pri nastajanju posameznih dokumentov in zakonov.
Franci Žagar, glavni urednik
Savinjskega občana
Nov uredniški odbor
Uredniškemu odboru in glavnemu uredniku Savinjskega občana Venu Satlerju je potekel štiriletni mandat. V imenu izdajatelja Občinske konference SZDL in uredniškega odbora se vsem zahvaljujemo za prispevek pri oblikovanju in razvoju časopisa. Predsedstvo Občinske konference je za glavnega urednika v naslednjem mandatnem obdobju imenovalo Francija Žagarja, za člane pa Marjana Drobneta, Janka Kosa, Cveto Mikuž, Inge Sovine, Darka Naraglava, Danija Pfeiferja, Danico Dolinšek, Forta Turka, Marijana Turičnika, Margit Juteršek in Doro Radišek.
Tekstilna tovarna JUTEKS
Plin
nadomestil
mazut
Lani so v žalski občini zaključili drugo fazo izgradnje plinovoda. Prvi so se nanj zdaj priključili v Juteksu, sledile pa mu bodo še nekatere delovne organizacije.
V Juteksu so konec januarja priklopili na zemeljski plin prvi kotel, sredi februarja pa še ostale. Plin uporabljajo za ogrevanje in v proizvodnem procesu, dnevno ga uporabijo 5600 Sm3. Zemeljski plin je nadomestil mazut, s tem pa bo okolje precej manj onesnaženo. Trenutno plin dobavljajo iz Sovjetske zveze, saj z Alžirijo, od koder naj bi Jugoslavija dobivala zemeljski plin, še vedno ni podpisana pogodba.
Irena Jelen-Baša
jk
Podpora dosedanjemu vodstvu
Zbori občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali tudi oceno dela najodgovornejših funkcionarjev, jim izrekli priznanje za opravljeno delo v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju. Hrati pa so podprli njihovo kandidaturo za naslednje mandatno obdobje. Na aprilski seji skupščine se bodo tako delegati izrekli o kandidaturi Ludvika Semprimožnika za predsednika in Franca Žužeja za podpredsednika občinske skupščine, Franca Jelena za predsednika zbora združenega dela in Lidijo Koceli za podpredsednico zbora, Silvo Učakar za predsednico in Marjana Severja za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti ter Ivana Uranjoka za predsednika, Franca Povšeta pa za podpredsednika družbenopolitičnega zbora.
k M
Pretekli teden je delovna organizacija Strojna poravnala vse obveznosti upniškemu odboru in s tem v celoti prevzela osnovna in obratna sredstva Likove tovarne v Šempetru. Gozdno gospodarstvo jim je že začelo dobavljati hlodovino in tako bo najprej stekla proizvodnja ladijskega opaža. Zaposlili bodo 25 delavcev, hkrati pa preselili proizvodnjo iz Prebolda v Šempeter. Razširitev programa za EKO Titovo Velenje in novo proizvodnjo pohištva bo stekla v drugi fazi, ko bodo zaposlili še 80 delavcev. Zanimanja za proizvodnjo v Šempetru je precej, kar potrjuje pravilnost odločitve delavcev Strojne.
jh
Čeprav je do uradnega začetka pomladi še skoraj mesec dni, pa imamo že nekaj časa pravo pomlad. Vzcvetel je dren, popki na marelicah pa so tik pred vzcvetom. To pa so posledice mile zime in nenavadno visokih temperatur v februarju. O zimi letos skoraj ne moremo govoriti. Snega v nižinah ni bilo niti za kepanje, kje šele za smuko. Vlečnice v Libojah, Preboldu in drugod se sploh niso zavrtele. Komunalci niso mogli preizkusiti plugov. Če so se smučarji jezili zaradi muhaste zime, najbrž to ne velja za krajevne skupnosti, ki so se zaradi pomanjkanja sredstev oddahnile. Precej pa smo privarčevali energije. Napovedi in ugibanj o vremenu je letos še posebno veliko. Negotove pa so tudi za marec. Da se le zima ne bi preveč maščevala in skušala še kaj nadoknaditi. Res je pa tudi, da je letošnje leto prestopno ...
PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV
ZA NOSILCE VODILNIH FUNKCIJ V SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V MANDATU 1988-90
I. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
predsednik skupščine	RAFAEL KONČINA
namestnica	EMJLIJA ĆERNILA
predsednica zbora uporabnikov	JOŽICA ŠKORJANC
namestnik	SLAVKO STA“*'
predsednica zbora izvajalcev	BREDA ŠIP
namestnica
VALERIJA VERDNIK HENRIK KRAJNC JOŽE MEH FRANCI KUMER ANTON UPLAZNIK JAKA JERŠIČ
DANIJELA OCEPEK
II.	OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
predsednik skupščine	ZORAN KRITER
namestnik	IVO VOLK
predsednica zbora uporabnikov	METKA LUSKAR
namestnik	VLADIMIR PODBREGAR
predsednica zbora izvajalcev	MAJDA RAJH
namestnica	KATJA KRAŠOVEC
III.	OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST
predsednica skupščine namestnik
predsednik zbora uporabnikov namestnik
predsednik zbora izvajalcev namestnik
IV.	OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST
predsednik skupščine	MITJA URISEK
namestnik	DARKO NARAGLAV
predsednik zbora uporabnikov	JO ZE KEK
namestnik	PALMIRA AMBROZ
predsednik zbora izvajalcev	RUDI KRONOVŠEK
namestnik	ANDREJ SPORIN
V.	OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST .
predsednik skupščine	JOŽE JAN _
namestnica	ALENKA BOZINOVIČ
predsednik zbora uporabnikov	PAVLE DOLAR
namestnik	ANICA ROTAR
predsednik zbora izvajalcev	VERA KOS
namestnica	METKA PODBREGAR
VI.	OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA
predsednica skupščine	ANA PRAPROTNIK
namestnica	MARIJA MASNEC
predsednica zbora uporabnikov	HILDA PREMIK
namestnik	BORISLAV TOMAŠ
predsednik zbora izvajalcev	LJUBO LAMPRET
namestnica	MARINKA POVŠE
VII. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
predsednik skupščine	ANTON AJDIČ
namestnica	MARTINA JURJOVEC
predsednik zbora uporabnikov	KRISTINA KOČEVAR
namestnica	METKA TOMINŠEK
predsednik zbora izvajalcev	ROBERT ZOFFL
namestnik	BORIS JUKIČ
Vlil. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
predsednik skupščine	FILIP LESJAK
namestnica	IVANKA KRAGL
IX.	OBČINSKA SKUPNOST ZA SOCIALNO VARSTVO
predsednica skupščine	VIKTORIJA MEGLIČ
namestnica	LIDIJA GOLAVŠEK
X.	OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
predsednik skupščine	IVAN PODPEČAN
podpredsednik	BRANKO PIRC
XI.	SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
predsednica zbora delegatov	ZORKA GODLER
namestnica	MINKA ZILNIK
Predlog možnih kandidatov je obravnavalo predsedstvo Občinske konference SZDL in ga daje v javno razpravo temeljnim kandidacijskim konferencam v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Ne s prstom po zemljevidu!
Potujte z nami v:
—	RIM
-	RAVENA—RIMINI—SAN MARINO
KOM PAS
V-Ft JUGOSLAVIJA
of complete m tourist ”! service
Poslovalnica Žalec
»Potrebna bo tudi prenova dela ZK« pravi Božo Andoijšek
......
V začetku marca se bodo sestali člani občinske organizacije Zveze komunistov. Najprej bodo ocenili delo v preteklem obdobju, nato pa bodo obravnavali usmeritve razvojne prenove ekonomskega razvoja občine in metode dela v Zvezi komunistov. O pripravah na konferenco smo se pogovarjali s predsednikom občinskega komiteja Božom Andolj-škom.
Razprave na programsko volilnih sejah osnovnih organizacij so opozorile na razmere v občini in probleme, s katerimi se osnovne organizacije srečujejo. Katera vprašanja so bila najpogosteje izpostavljena?
Božo Andoijšek:	»Najprej
moram povedati, da so bile razprave zelo kritične. To pa smo tudi pričakovali, saj so družbene razmere in položaj delavca vsak dan težji. Sicer pa je največ kritičnih pripomb bilo izrečenih na omejevanje samoupravnega odločanja. In ker tudi državni ukrepi ne dajejo napovedanih in pričakovanih rezultatov in krizo samo še poglabljajo, komunisti odločno zahtevajo krepitev samoupravljanja. Združeno delo in delavci v njem morajo imeti več vpliva na pogoje gospodarjenja in delitev ustvarjene vrednosti. Komunisti se odločno zavzemajo za hitrejše uveljavljanje tržnih zakonitosti. Na sejah osnovnih organizacije je bilo precej razprav o po-
Božo Andoijšek
ložaju kmetijstva, člani so se zavzeli za reševanje te problematike na republiški in na zvezni ravni. Zaradi vse težjega položaja družbenih dejavnosti, še zlasti šolstva in kulture, so komunisti opozorili na posledice, ki so že prisotne. Podprli pa pobudo za racionalizacijo dela samoupravnih interesnih skupnosti. Ustanovitev komiteja za družbene dejavnosti pa ni smiselna, so menili. Omeniti moram tudi razprave o odnosih do mladine, ki so bile precej kritične, zato bomo morali v Zvezi komunistpv temu problemu posvetiti posebno pozornost. Ob obravnavi obnove članstva je bilo ugotovljeno, da smo priča večjemu številu iz-
stopov kot vstopov. Med številnimi vzroki so komunisti opozorili tudi na problem visoke članarine. Naj omenim še kritične razprave na račun razvoja telefonije v občini in odnos delovne organizacije PTT Celje do te problematike.«
Sedanje gospodarske in družbene razmere zahtevajo hiter preobrat, sicer bomo zašli v neizhoden položaj. Člani občinske organizacije bodo na konferenci obravnavali usmeritve razvojne prenove. Kateri so bistveni poudarki programa razvojne prenove?
Božo Andoijšek: »Na konferenci bomo obravnavali študijo, ki zajema analizo razvojno-razisko-valne ter množično-inventivne dejavnosti v občini, prestrukturiranje gospodarstva in kadrovsko problematiko. Analiza stanja nam bo osnova za oblikovanje programa prenove gospodarstva, v Zvezi komunistov pa bomo morali za to spremeniti metode in vsebino dela. Preprosto povedano, s sedanjim gospodarskim in družbenim razvojem nismo zadovoljni, zato moramo oblikovati takšen razvojni program, ki bo zagotavljal predvsem hitrejši tehnološki razvoj, takšen, ki bo temeljil predvsem na intenzivnem uvajanju znanja. Za to bo vlaganje v znanje temeljna naloga bodočega razvoja. Sicer pa moramo po seji začeti široko razpravo o programu razvojne prenove «
jk
»Smeti povzročajo ljudje, ne kvadratni metri...
v .. zato bi ceno odvoza morali obračunati po številu« ljudi
V minulih tednih je v žalski občini potekala javna razprava o osnutku novega odloka o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov. Rok za javno razpravo je sicer konec januarja že pote-, kel, vendar so razprave čedalje bolj živahne in zanimivejše. Zato so se v občinskem sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo ter v občinski organizaciji socialistične zveze odločili, da bodo javno razpravo zaključili potem, ko bodo o predlaganem osnutku odloka razpravljali res v vseh krajevnih skupnostih žalske občine.
Prejšnji odlok je bil sprejet leta 79, dopolnjen je bil dve leti kasneje. Spremenjene razmere terjajo nov odlok, ki naj bi prinesel predvsem dve novosti: razširil bo
Tam, kjer bo odvoz smeti in odpadkov urejen s kantami, bodo občani plačevali po 3000 do 4000 dinarjev vsak mesec za okrog 100 m3 stanovanja. V krajih, kjer bo s samoupravnim sporazumom določeno, da ni možen reden odvoz, pa ljudje teh stroškov ne bodo plačevali.
obveznost organiziranega zbiranja in odvoza smeti in odpadkov na celotno občino, izjema bi bili le kraji, kjer skozi vse leto ni mo-
goče tehnično organizirati odvoza z vozili Javnih naprav. Kateri so ti kraji — tega osnutek odloka ni predvidel, natančneje jih bodo določili v samoupravnem sporazumu skupaj predstavniki krajevne skupnosti, občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo ter Javnih naprav.
Druga novost, ki naj bi jo odlok prinesel, je zoževanje obsega oprostitev odlaganja in plačevanja odvoza odpadkov. V osnutku odloka je predvideno, naj bi bili plačevanja oproščeni samo tisti občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč. Po sedaj veljavnem odloku so bili oproščeni tudi tisti občani, ki imajo status kmeta.
In kakšna so bila mnenja o teh dveh novostih v javni razpravi?
Predvsem so razprave po krajevnih skupnostih pokazale, da je odvoz potreben. Precej pripomb oa je bilo na tisti del osnutka, ki govori o razširitvi obveznosti zbiranja in odvoza smeti ter odpadkov, Ljudje namreč menijo, da bi bilo treba natančneje pojasniti, od kod ni možen reden odvoz.
Drugi razpravljavci so imeli pripombe na to, da ne bi bilo treba delati izjem glede plačila in da bi morali plačevati tudi tisti, ki prejemajo stalno denarno pomoč. Precej pripomb so imeli na predlagani osnutek tudi kmetje. Pravijo, da je odpadke na kmetiji možno odlagati na gnojišča ali jih sežga-
ti. Skratka, na kmetijah ni tolišnih odpadkov, ki bi jih morali odvažati dvakrat tedensko. Bolj je bila kmetom všeč ta možnost, ki so jo nekateri predlagali, da bi v vaseh občasno postavili kontejner, kamor bi lahko oddajali smeti in odpadke, ki jih ni mogoče odložiti na gnojišče ali jih pokuriti.
Po mnenju razpravljalcev je v osnutku odloka nejasno napisana tudi določba o ceni odvoza, Le-ta je namreč določena na osnovi kvadratnih metrov stanovanjske površine. To velja za odvoz kant, medtem ko se pri odvozu s kontejnerji porazdelijo dejanski stroški odvoza. V javni razpravi je bilo slišati mnenja, da bi morali ceno odvoza zaračunavati po številu ljudi, »kajti smeti povzročajo ljudje, ne kvadratni metri,« je bilo rečeno.
Skratka, pot do novega odloka bo še naporna. Res pa je, da ga potrebujemo, kajti nekaj sto črnih odlagališč občini resnično ni v čast. V občinskem sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo zagotavljajo, da bodo pripombe iz razprave upoštevali, hkrati pa spremenili še tisto, kar je bilo v starem odloku preživeto. V kratkem bodo tako v izvršnem svetu pripravili drugi osnutek odloka. Tudi ta bo v javni razpravi, vendar v krajši od sedanje, odlok pa naj bi začel veljati sredi leta.
Irena Jelen-Baša
Osnutek zazidalnega načrta v predal
ina eni izmed februarskih sej žalskega izvršnega sveta so obravnavali vprašanje obrtne cone v Latkovi vasi. Pred dvema letoma so namreč delavci bivšega Zavoda za načrtovanje izdelali osnutek zazidalnega načrta obrtne cone. Zdaj so na seji sprejeli sklep o tem, da se ustavi postopek sprejemanja zazidalnega načrta obrtne cone v Latkovi vasi.
O tej coni se je v občini veliko govorilo. Toda nad osnutkom zazidalnega načrta niso bili navdušeni obrtniki, še bolj so se mu po robu postavili v območni vodni skupnosti.
Zazidalni načrt obrtne cone na desnem bregu Savinje je namreč
po njihovih ugotovitvah na rezervoarju pitne vode. Predstavniki območne vodne skupnosti so že v času pridobivanja soglasij izdali negativno mnenje glede komunalne ureditve zazidalnega načrta obrtne cone. Kasneje so sicer delavci zavoda predlagali ustrezno komunalno rešitev, ki pa bi bila silno draga.
Konec lanskega leta se je potem vrstila kopica sestankov o tej obrtni coni, v skupščini je bilo slišati tudi delegatska vprašanja o njej. Zdaj pa so člani izvršnega sve.ta sprejeli sklep o tem, da ustavijo postopek za sprejemanje zazidalnega načrta. Hkrati so delavcem zavoda za planiranje naročili, naj poiščejo ustrezno loka-
cijo za proizvodno obrt, ki bo vključevala tudi stanovanjske objekte. Teh sedanji osnutek zazidalnega načrta ni predvideval, zato med obrtniki tudi ni bilo posebnega zanimanja zanj.
Na tej seji izvršnega sveta pa je bilo postavljeno tudi vprašanje odgovornosti glede te obrtne cone. Za osnutek zazidalnega načrta je bilo namreč treba odšteti precej denarja, veliko je bilo raznih sestankov in poti zaradi te cone, kar gotovo ni bilo zastonj. Denar se je trošil, rezultat vsega pa je enak ničli. Najbrž pa le nismo tako bogata družba, da bi si takšne stvari in odločitve lahko privoščili v nedogled.
Irena Jelen-Baša
Delegacija pokrajinske konference mladine Kosova med obiskom v Žalcu
KOSOVO
Delegacija pokrajinske konference zveze mladine je med delovnim obiskom obiskala občinsko konferenco ZSMS. Najprej so si ogledali delovno organizacijo KIL Liboje, nato pa so se pogovarjali s političnim aktivom občine. Zanimala so jih zlasti vprašanja in izkušnje s področja kmetijstva, malega gospodarstva in zaposlovanja. »Kosovo je v težki gospodarski krizi. Mladina je še
SE MORA
kako zainteresirana za izhod iz te krize, da bi stopila na pot hitrejšega razvoja. Zato nani je potrebna pomoč vseh republik, največ pa se lahko naučimo zlasti v Sloveniji. Ne pričakujemo pa samo denarni pomoči, ki v preteklosti ni dala pravih učinkov, potrebno nam je znanje, torej brez kadrov ne bo šlo. Tudi izkušenj nimamo, saj smo bili predolgo zaprti v svoje meje. Motijo pa nas nestrpnosti med starejšo generacijo, k
ODPRETI
sreči mladina ni toliko obremenjena s preteklostjo. Zavedamo pa se, da se bomo morali bolj kot doslej opreti na lastne sile. Vaše izkušnje so nam dragocene, še zlasti na področju kmetijstva in malega gospodarstva. Želimo se tudi tesneje povezati z mladinskimi organizacijami v Sloveniji,« je med drugim dejal predsednik pokrajinske konference Ismet Jaše-nica.
Posodobitev bolnišnice v letu 1987
^Stališča, ugotovitve, sklepi, izjave_ ____
Veliko je bilo v zadnjih tednih razprav in ugibanj o tem, kaj so in česa niso počeli z denarjem, zlasti tistim iz enodnevnega zaslužka delavcev, v celjski bolnišnici. Na mizo smo dobili zdaj kopico stališč, sklepov, ugotovitev in izjav. Svoje so povedali v odboru podpisnic, delavskem svetu, samoupravni delavski kontroli ter v službi družbenega knjigovodstva.
ODBOR PODPISNIC: SREDSTVA ENODNEVNEGA ZASLUŽKA DELAVCEV ŠIRŠE CELJSKE REGIJE SE NISO PORABILA ZA OSEBNE DOHODKE.
Člani izvršnega odbora podpisnic družbenega dogovora za posodobitev bolnišnice v Celju so sprejeli stališča in sklepe, v katerih ugotavljajo, da se sredstva delavcev širše celjske regije in prostovoljnih prispevkov občanov niso porabila za osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Ta sredstva so bila do konca leta 87 nedotakljiva in se niso nenamensko uporabljala. Izločena so bila šele 30. decembra 87 na poseben račun pri SDK, podružnici Celje, ob prijavi investicije.
Takšno ugotovitev potrjuje tudi služba SDK.
Nadalje, pravijo člani odbora v svojih sklepih, je bila s finančnim planom posodobitve bolnišnice predvidena nabava rentgenskih aparatur v znesku 650 milijonov dinarjev. Sklenjena je bila tudi predpogodba o nakupu rentgenskih aparatur, in sicer 22. januarja
87.	Od tega dne so morali skrbeti za dinarsko kritje za devizno protivrednost omenjenih rentgenskih aparatur. Julija 87 so iz Komiteja za zdravstvo in socialno varstvo dobili v zdravstvenem centru obvestilo, da v letu 87 ni mogoče zagotoviti deviznih sredstev za nabavo rentgenskih aparatur. Zato so morali v Komiteju iskati novo rešitev. Edini možni način je bil v obliki najemne pogodbe, ki je bila potrjena oktobra, dobavni rok po tej pogodbi pa se je s tem premaknil za več kot pol leta.
Ob načrtovanju rentgenskih naprav so s finančnim planom predvideli tudi sredstva za usposobitev prostorov. Predračunska vrednost je znašala 500 milijonov dinarjev. Izvajanje teh del pa je bilo odvisno od tehnične dokumentacije, ki jo izda proizvajalec rentgenskih aparatur šele ob plačilu pogodbenega zneska. Spremenjeni način nabave rentgenskih aparatur je v drugi polovici leta sprostil že angažirana sredstva. Zato je finančna komisija sprejela sklep, naj se poišče najustreznejši način ohranitve realne vrednosti začasno prostih denarnih sredstev.
Sredstva, ki so se namensko združevala iz amortizacije za nakup rentgenskih aparatur, se niso nenamensko trošila in so se po
sklepu finančne komisije posojala z obrestmi.
Nadalje člani odbora podpisnic v svojih sklepih zagotavljajo, da so sproti obveščali o posodobitvi bolnišnice, na koncu pa pozivajo vse ljudi k nadaljnjemu zaupanju in pripravljenosti vseh za solidarno zbiranje in združevanje sredstev za nadaljnjo posodobitev.
DELAVSKI SVET: DELAVCI SO PRIZADETI
Delavski svet zdravstvenega centra Celje piše v svojih sklepih, da se čutijo delavci zelo prizadeti in ogroženi zaradi pisanja nepreverjenih člankov v sredstvih javnega obveščanja. Obenem pa dajejo vso podporo tistim delavcem, ki so posebej angažirani in delajo pri posodobitvi bolnišnice.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: DENAR SE JE UPORABLJAL STROGO NAMENSKO
Samoupravna deiavska kontrola delovne organizacije ZCC je na podlagi pisne dokumentacije v zvezi z izrabo sredstev za modernizacijo ugotovila, da je iz celotne dokumentacije razvidno, da so bila sredstva, ki so se združevala in namenjala za modernizacijo bol-
nišnice v Celju v letu 87, dejansko porabljena v te namene.
SDK: SAMO ZA MODERNIZACIJO
Ugotovitve in izjava službe družbenega knjigovodstva je naslednja: Sredstva za modernizacijo se zbirajo na dva načina: na osnovi enodnevnega zaslužka in drugih prostovoljnih prispevkov ter po družbenem dogovoru o nadaljevanju modernizacije spe-cialistično-ambulantne in hospi-talne dejavnosti zdravstvenega centra Celje v obdobju 86—90.
Ob pregledu dnevnih' izpiskov tega računa sme ugotovili, da so v letu 87 sredstva pritekala sukcesivno in bila nakazana ob koncu leta v enkratnem znesku na izločeni račun za investicije. To pomeni, da tovrstna sredstva med letom niso bila uporabljena za noben drug namen.
Sredstva po družbenem dogovoru se vodijo združeno za vse tozde zdravstvenega centra na ravni delovne organizacije. S tega računa so se ob prijavi investicije izločala na poseben investicijski račun in so bila za investicijo tudi porabljena.
Takšni so torej sklepi, izjave, stališča in ugotovitve.
Krvodajalska
akcija
Polzela dne 8. marca 1988 odvzem krvi bo v prostorih zdravstvene postaje Polzela od 7„do13.ure.
Zadnja krvodajalska akcija je bila v Žalcu 18. decembra 1987 in je izredno dobro uspela, saj je na odvzem prišlo 244 krvodajalcev. Za uspeh akcije so najzaslužnejši požrtvovalni aktivisti krajevne organizacije RK Žalec in posluh za humanost v delovnih organizacijah.
Darovanje organov
V naši samoupravni družbi smo že v marsikateri stiski v največji meri dokazali solidarnost in plemenitost do ogroženega človeka. Zato Občinska organizacija RK Žalec poziva vse občane, stare nad 18 let, da se prostovoljno odločijo še za eno humano dejanje — darovanje delov telesa po smrti za zdravje sočloveka. Če boste izrazili to željo, vas bodo na sedežu Občinske organizacije RK v Žalcu, Cankarjeva 1/a ali ob samih krvodajalskih akcijah vpisali v register prostovoljnih darovalcev, kjer boste prejeli tudi izkaznico darovalca.
Za plemenitost se vam v imenu bolnikov-prejemnikov zahvaljujejo in vam zagotavljajo, da bo vaša odločitev izpolnjena skladno z etičnimi, medicinskimi in pravnimi načeli.
Obvestilo!
Občinski^ odbor RK Žalec naproša občane Žalca, da odstopijo morebitne prazne prostore, v velikosti najmanj 70 m2, za potrebe hrambe darovanih oblačil. Ponudbe sprejema Občinski odbor RK Žalec, Cankarjeva 1/a, ali po telefonu 713-136.
(
Kaj prinašajo ustavne spremembe?
Organiziranje združenega dela
Spremembe, ki se nanašajo na samoupravno organiziranje združenega dela, naj bi prilagodile združeno delo delovanju tržnih zakonitosti in zahtevam sodobnega tehnološkega razvoja. Na področju samoupravne organiziranosti naj bi omogočili take oblike samoupravnega organiziranja, ki bi ustrezale potrebam in zahtevam sodobnega razvoja. Poudarjena je vloga delovne organizacije kot ekonomske in poslovne celote in temeljnega subjekta tržnega poslovanja. Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, SIS, krajevne skupnosti, samo izjemoma družbenopolitične skupnosti ter tudi delovni ljudje in občani. Delovne organizacije se lahko združujejo v SOZD in druge oblike združevanja. Za manjše organizacije se lahko določijo enostavnejši pogoji ustanavljanja in poslovanja. Organizacije združenega dela, ki kot enotni tehnološki sistemi opravljajo dejavnosti na področju elektrogospodarstva, železniškega prometa in PTT, se obvezno združujejo v skupnosti.
Novosti na področju bančništva
Na tem področju naj bi zagotovili uspešnejše delovanje enotnega trga ter okrepili odgovornost za učinkovito uporabo družbenih sredstev. Po novem je banka samostojna organizacija, ki posluje, z razliko od prej, tudi v svojem imenu in za svoj račun. S predlagano spremembo se ustvarjajo širše možnosti za vlaganje sredstev tujih oseb v organizacije združenega dela ter skupno ustanavljanje delovnih organizacij in finančnih organizacij.
Spremembe na področju SIS
Na področju samoupravnih interesnih skupnosti spremembe krepijo položaj izvajalcev in uporabnikov ter zagotavljajo večjo racionalizacijo celotnega sistema samoupravnih interesnih skupnosti. Z ustavo SFRJ je določena obveznost ustanavljanja SIS samo za 5 področij: izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo in socialno varstvo.
Na področju socialnega zavarovanja se obvezno organizirata SIS za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustanavljanje drugih SIS se lahko določi le z ustavo republike.
Novosti na področju zadružništva
Področju zadružništva se omogoča širši razvoj in različne oblike združevanja in povezovanja osebnega dela, večji razvoj kmetijskega zadružništva, trdnejši položaj kmeta, osebno delo naj bi postalo sestavni del celotnega družbenega dela. Delovni ljudje in občani lahko ustanavljajo kmetijske, obrtne, stanovanjske, hranilno-kreditne, potrošniške zadruge, zadruge za intelektualne storitve in druge zadruge. Sredstva, združena v zadrugi, so lahko lastnina zadružnikov, skupna lastnina zadružnikov, zadružna lastnina ali družbena lastnina.
Kmetje združujejo svoje delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja, lahko pa jih združijo tudi z delavci v organizacijah združenega dela. Kmetije obdržijo lastninsko pravico na zemljišču, delovnih in drugih sredstvih, ki jih združijo v zadrugo.
Glede zemljiškega maksimuma spremembe določajo, naj se zemljiški maksimum določi z zveznim zakonom, ne more pa meriti manj kot 15 ha na kmečko gospodarstvo.
Novosti na področju samoupravnega odločanja
Na področju samoupravnega odločanja se odločanje racionalizira, manjša se krog vprašanj, o katerih je obvezno osebno izjavljanje, krepi se vloga delavskega sveta. Po osnutku delavci z referendumom sprejemajo statut TOZD, samoupravni sporazum o združitvi v DO in skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
Razširja se delovno področje delavskega sveta in krepi njegova vloga, zagotavlja se racionalnejše in Učinkovitejše urejanje samoupravnih odnosov. Delavski svet DO lahko sprejme sklep, ki se začasno uporablja do dokončne odločitve delavcev.
Skupščina SIS naj bi sestavljali delegati, ki jih deligirajo delavski sveti organizacij, delavci pa lahko določijo tudi drugačen način delegiranja delegatov.
Novosti na področju delegatskega sistema
Osnutek prinaša vrsto novosti na področju delegatskega sistema. Tako se lahko oblikujejo skupne delegacije oziroma se funkcija delegacij lahko zaupa delavskemu svetu oziroma ustreznemu organu v krajevni skupnosti. Delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo skupnega delegata, oblikujejo konferenco delegacij in drugo obliko povezovanja. Kot nova rešitev se uvaja obveznost določanja več kandidatov za delegate, kot pa se jih voli. S tem naj bi zagotovili večjo demokratizacijo določanja kandidatov za delegatske funkcije. Bistvena novost predlaganih rešitev je, da bi delovni ljudje in občani neposredno volili delegate v posamezne zbore skupščin. Na ta način bi zagotovili neposredni vpliv volivcev na sestavo skupščin. Z amandmajem je predlagana uvedba inštituta neposrednih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine republike in v zvezni zbor skupščine SFRJ. Pri zborih združenega dela in krajevnih skupnostih pa sta dani možnosti: ali neposredne volitve ali delegati z delegiranjem iz sestave delegacij temeljnih organizacij in skupnosti. Način volitev se določi z ustavo republike. Za zbor občin skupščine republike naj bi ostal dosedanji način volitev preko delegatov vseh zborov skupščine občine.
Pri družbenopolitičnih zborih je novost, da se pri določanju liste kandidatov predlaga obvezna udeležba članstva družbenopolitične organizacije. Delegate v DPZ republike volijo izvoljena telesa DPO in ne skupščine občin.
Nova ustava tudi opredeljuje možnost ustanavljanja družbenih svetov kot oporo delegatskim skupščinam pri njihovem odločanju.
Novosti na področju izobraževanja
Na področju izobraževanja osnutek predlaga, da federacija z zveznim zakonom določa skupne temelje sistema izobraževanja ob soglasju republiških skupščin. V alternativi je predlagano, da se skupni temelji izobraževanja določijo z dogovori republik in avtonomnih pokrajin in ne z zveznim zakonom. Ta rešitev bi obdržala dosedanje stanje, to je pristojnost republik na področju izobraževanja.
Uporaba zveznih predpisov
V osnutku je predvidena dodatna ureditev glede uporabe zveznih zakonov.Po novem se v primeru, če je republiški oz. pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, uporabi začasno, do odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, zvezni zakon. Do sedaj se je uporabljal v takem primeru republiški zakon.
Na področju pravosodja naj bi se zagotavljali enotni temelji pravosodnega sistema. Zvezni zakon naj bi določal načela o ustanavljanju in sestavi rednih sodišč in o izvolitvi in prenehanju funkcije sodnikov ter o razmejitvah pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči. Javni tožilec bi po novem imel pravico dajati neposredno nižjemu obvezna navodila.
Temelji enotnega jugoslovanskega trga
Po osnutku amandmajev so kot temelji enotnega jugoslovanskega trga določeni:
—	enotni temelji davčnega sistema
—	skupna politika gospodarskega in družbenega razvoja
—	enoten denar, enoten monetarni, kreditni in devizni sistem, skupna monetarna in devizna politika in skupni temelji kreditne politike.
Amandmaji določajo vlogo družbenega plana SFRJ kot inštrumenta skupne ekonomske politike, skupnih temeljev razvojne politike in samoupravnega povezovanja združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu.
Amandmaji ustvarjajo pogoje za enotno in učinkovito izvrševanje zveznih zakonov in drugih predpisov, ki jih izvršujejo organi v republi-
kah in autonomnih pokrajinah, predvsem na osnovi medsebojnega sodelovanja in rednega obveščanja.
Novosti pri financiranju JLA
S spremembami ustave naj bi zagotovili stabilnost in zanesljivost financiranja JLA v okviru enotnega proračuna federacije. Poleg obstoječih virov finansiranja se lahko z zveznim zakonom določijo tudi davki iz dohodka organizacij in iz osebnih dohodkov.
Izjemni dohodek
Osnutek amandmajev določa novo kategorijo izjemnega dohodka, gre za del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali izjemnih ugodnosti na trgu in se usmerja za razvoj organizacije, v kateri je bil ustvarjen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali republiki. Izjemni dohodek, ki pa ni rezultat večje produktivnosti dela, nove tehnologije, inovacije, ampak je rezultat monopolnega položaja ali ravnanja, se usmerja v proračun federacije.
Novosti v zvezi s pristojnostmi federacije
Razširjajo se pravice in dolžnosti federacije, ki naj omogočajo, da se enotno uredijo določena vprašanja na področju:
—	temeljev sistema državne uprave
—	temeljev sistema javnega obveščanja
—	temeljev združevanja delovnih ljudi in občanov
—	temeljev sistema družbenega planiranja
—	temeljev davčnega sistema
Po variantnem predlogu naj bi federacija urejala še številne druge zadeve od blagovnih rezerv, carinskih con, službe družbenega knjigovodstva do urejanja režima voda, merskih enot, izvrševanja kazenskih sankcij in drugih zadev, ki imajo pomen za vso državo.
Skladno s krepitvijo vloge združenega dela naj bi se število delegatov iz združenega dela v zveznem zboru povečalo najmanj za polovico. Delegate bi volili delovni ljudje in občani v delegatski enoti neposredno.
V	varianti je predvidena konferenca samoupravljalcev, ki naj se skliče o vprašanjih posebnega pomena za delovanje enotnega jugoslovanskega trga.
Osnutek ustavnih dopolnil zagotavlja širši družbeni vpliv v postopku kandidiranja članov predsedstva SFRJ. Predlog o kandidatih za člane predsedstva se daje v izjavljanje socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije.
Osnutek ustrezneje določa pristojnost Zveznega sodišča in uveljavlja večjo vlogo in pristojnosti Ustavnega sodišča Jugoslavije.
To so nekatere najpomembnejše spremembe in dopolnitve, ki jih prinašajo ustavni amandmaji. Predloženi osnutek pa odpira številna vprašanja in dileme, ki jih bo potrebno v javni razpravi temeljito razčistiti.
To velja posebno glede izjemnega dohodka in njenega usmerjanja v proračun federacije, sporno je prenašanje nekaterih zadev na federacijo in s tem krepitev centralizacije, predvsem na področju izobraževanja in davčne politike. Z ustavnimi dopolnili se krepi zakonodajna pristojnost federacije, ki posega v pristojnost republike, čeprav ni realne potrebe po enotnem urejanju pravosodnega sistema. Sporno je dopolnilo, ki določa, da mora biti v zveznem zboru polovica delegatov iz organizacij združenega dela, nejasnosti so glede konference samoupravljalcev. Postavlja se vprašanje ustreznosti ureditve zemljiškega maksimuma in organiziranosti kmetov in obrtnikov. Sporna so določila v zvezi z dodatnimi viri sredstev za finansiranje JLA. Vprašanje je, ali je potrebno temelje združevanja delovnih ljudi in občanov urejati enotno na ravni federacije.
Predloženi osnutek ne pomeni zmanjšanja pretiranega normiranja, ampak ga še povečuje.
V	javni razpravi se bo potrebno opredeliti tudi do vprašanja v zvezi z delovanjem trga, z družbeno lastnino, s samoupravnim organiziranjem in odločanjem, v zvezi z delegatskim in skupščinskim sistemom in z vrsto drugih vprašanj, ki so osnova za delovanje in za hitrejši razvoj celotne družbe. Z ustavnimi dopolnili in rešitvami, ki bodo izhajale iz javne razprave, moramo postaviti trdne temelje za našo prihodnost in ne samo za reševanje trenutnih težav. s|awko Košenina
Ferralit Žalec
Kako preživeti?
Sanacija strehe na blokih v Žalcu bo stala skoraj trideset milijard starih dinarjev
r~
Reševanje napak iz preteklosti
Še najbolj zanesljive so dvokapnice
V __________________________________
Jesenski paket ukrepov zveznega izvršnega sveta, pisan na kožo nerazvitim republikam in pokrajinam, rojeva svoje, za slovenske delovne organizacije v glavnem negativne posledice. Gospodarstveniki ne vedo več ne kod ne kam; njihov edini cilj in vprašanje: kako preživeti.
Tudi v žalskem Ferralitu, kjer si svoj vsakdanji kruh služi okrog 480 delavcev, ni bistveno drugače. Čeprav so se vsa leta obnašali kot dobri gospodarji, se zdaj bojijo, da bodo vsak hip zaplavali v izgube. V
V Ferralitu imajo ogromne stroške predvsem z električno energijo. Prehod na kakšno drugo možnost ni mogoč, »kajti železa se pač ne da topiti z drugo energijo kot električno,« pravi direktor Tone Savorgnani. Lani so zato montirali novo elektro peč, njeno vrednost danes ocenjujejo na sto starih milijard. Da bi porabili čimmanj električne energije, so potem uvedli še tako imenovani sistem za uravnavo konic. Zaradi nenormalnih podražitev električne energije so konico iz oktobrskih 3120 KW decembra zmanjšali na 1840 KW. Istočasno pa so začeli več uporabljati staro kupol-ko, kjer je proizvodnja stroškovno cenejša. S tem so dosegli, da so strošek za energijo kljub 69%-ni podražitvi zmanjšali iz trinajstih v mesecu oktobru na enajst starih milijard v decembru. Indeks porasta cen električne energije pa je po njihovih podatkih v primerjavi z decembrom 86 znašal 308,4. Indeks porasta cen njihovim izdelkom je okrog 200. »Tukaj se vsaka ekonomija kon-
ča,« ocenjuje razmere direktor delovne organizacije.
Dokončno so jih potopili potem zadnji ukrepi zveznega izvršnega sveta. Dovolili so jim 10%-no povečanje cen, odlitkom 35%, vhodnim materialom pa so cene poskočile za 60 %. »Mi bi lahko dajali izdelkom nova imena in dosegali višje cene. Toda kakšen smisel ima nekomu zaračunavati višje cene in ga spraviti na kolena. Če propade kupec, potem lahko propadeš tudi sam in tako se ne obnaša noben pameten gospodar,« je prepričan Tone Savorgnani.
Doma jih poleg vsega ovira.še nelojalna konkurenca z nerazvitega področja, tudi banke jim niso najbolj naklonjene; pri 1800 milijardah planiranega prihodka jim dovolijo za prvo trimesečje 4 stare milijarde limita. Z rožami pa jim ni postlano tudi na tujih tržiščih. Malo je sploh ostalo partnerjev, ki so pripravljeni sodelovati z Jugoslavijo, tisti, ki vztrajajo, pa si zaračunavajo bistvene višje cene, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo v narodni banki pripravljeni plačati račune.
Kakšni so torej obeti za letošnje leto v tej delovni organizaciji? »Lansko leto bo verjetno še šlo brez izgub, za letos pa v teh razmerah niti ne moreš resno načrtovati. Naš cilj je preživeti, to pa bo mogoče le ob uveljavljanju tržnih zakonitosti,« je dejal Tone Savorgnani.
Tako torej v žalskem Ferralitu. Trudijo se po svojih najboljših močeh, tako kot še v marsikateri drugi delovni organizaciji, vendar: kjer ni, še vrag ne more vzeti, so rekli včasih.
Irena Jelen-Baša
O problematiki ravnih streh je bilo prelitega že veliko črnila, še več je bilo izrečenih kritik na račun projektantov in izvajalcev gradbenih del. Tudi zahtev o ugotavljanju odgovornosti tistih, ki so dali soglasje za gradnjo objektov z ravnimi strehami, ne manjka. Ravne strehe za naše območje niso sprejemljive, to je končno vsem jasno. Napake iz preteklosti bo seveda treba
popraviti ne glede na precejšnje stroške. Tako se je stanovanjska skupnost že odločila za sanacijo strehe na blokih v Žalcu, v prvem nizu pa bodo pridobili osem novih stanovanj. Izvajajo pa že sanacijo drugega niza blokov. Znano je tudi, da bo treba čimprej sanirati streho na osnovnošolskem centru v Žalcu, kjer je pouk že moten. Kje dobiti potrebna finančna
sredstva za sanacijo strehe, pa je žal še vedno odprto vprašanje. Sanacije strehe so se morali lotiti že tudi v žalskem kulturnem domu, čeprav je bil zgrajen šele pred tremi leti. Tako — kot v večini primerov — tudi tu ne morejo odkriti pravega krivca. Da se bomo na teh primerih kaj naučili, bo davek vsekakor previsok.
jk.
Prenovljena lekarna v Žalcu
Vse od leta 1965 domuje lekarna v prostorih zdravstvenega doma. Ze nekaj let prostori in oprema niso več ustrezali potrebam, lani pa je republiški sanitarni inšpektor skladno s pravilnikom o strokovnih in tehničnih pogojih zahteval nekatere posege. Ker je grozil ukrep omejenega poslovanja, z obnovo ni bilo mogoče več odlašati. »Za pomoč smo zaprosili dobavitelje, občinsko zdravstveno skupnost, združeno delo in obrtnike. Povsod smo naleteli na veliko razumevanje in seveda tudi pomoč. Sami te zahtevne naloge ne bi zmogli, s skupnimi močmi pa smo tako zagotovili potrebne pogoje za delo lekarne. Pomembne pridobitve smo še posebej veseli delavci lekarne, prepričana pa sem, da tudi uporabniki,« je na priložnostni svečanosti dejala upravnica magistra Jelka Strnad in še dodala, da se vsem, ki so jim pri tem pomagali, zahvaljuje. Več je o prenovljeni lekarni na priložnostni svečanosti povedal direktor celjskih lekarn, med drugim pa se je zahvalil za razumevanje in pomoč dejavnikov v žalski občini.
Jelka Strnad
Po poti Štirinajste
Mladi s celjskega območja so tudi letos pripravili pohod po poti slavne 14. divizije. Letos je bil skrčen, trajal je le tri dni, in sicer od Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Toplicah.
Na pohod se je podalo 105 pohodnikov. Na krajši slovesnosti pred spomenikom 14. divizije v Sedlarjevem je bil slavnostni govornik predsednik OK SZDL Šmarje pri Jelšah Rudi Filej, ki je med drugim poudaril: »Zbor v Sedlarjevem ni slučajno srečanje in za nekatere obujanje spominov, temveč dokaz pripadnosti ideji, ki je vodila Štirinajsto na njenem pohodu in v vseh njenih borbah. Na nas, ki smo tukaj
gu srečali z domačini. Drugi dan so poslušali predavanje o oboroževanju in se pomerili v poznavanju slavne Štirinajste, nato pa so krenili proti Zabukovju in Henini. Zadnji dan pohodu jih je čakala pot do Gračnice pri Rimskih Toplicah, kjer so jih pozdravili predstavniki laške občine, s položitvijo venca pri spomeniku Iliji Bado-vincu pa so pohod tudi zaključili. S tem, ko so ostale etape odpadle, pa so največje breme organizacije prevzeli mladinci laške in šmarske občine. O tem, kako so nekateri udeleženci naše občine ocenili letošnji pohod, smo izvedeli:
Igor Verdev iz Andraža:
»Star sem 18 let in na pohodu
Prvi z desne zastavonoša Igor Verdev iz Andraža med pohodom.
zbrani, in na vseh današnjih generacijah pošteno mislečih Slovencev in Jugoslovanov je, da ne dovolimo nikomur, pa naj prihaja od zunaj ali znotraj, blatiti pridobitve NOB, nešteta herojska dejanja in žrtve. Karkoli že v drugih republikah in pokrajinah mislijo o nas, Slovencih, zagotavljamo lahko, da smo trdno za bratstvo in enotnost, da tule ob reki Sotli nismo nikoli drugače razmišljali ...« Sledil je kulturno-umetniški program, ki so ga pripravili mladi iz OŠ Podčetrtek, nato pa je Anton Gregorič-Jakac izročil komandantu pohoda Konradu Zemljiču prapor. Domačini so pripravili za vse, ki so se slovesnosti udeležili, prigrizek s toplim vinskim čajem in pohodniki so nato krenili na pot proti Lesičnem, Zagorju in Šentvidu pri Planini, kjer so prvič prenočili ter se na mitin-
sem bil druaič. Določili so me, da sem bil tudi zastavonoša, kar mi je bilo v posebno čast. Menim, da letos organizacijskih težav med pohodom ni bilo, treba pa bi bilo pritegniti več mladih iz naše občine. Prav je, da tradicija ostane.«
Tone Delak iz Žalca: »Lani sem prehodil celotno pot od Sedlarjevega do Ljubnega, letos pa le prvo etapo. Lani smo imeli sneg, letos pa blato. Menim, da zanimanje za pohod upada «
Matija Hrovat iz Zg. Grušo-velj: »Kar všeč mi je bilo, le noge me malo bolijo. Vesel sem, spoznal pa sem tudi nekaj novih prijateljev.«
Besedilo in slike: TONE TAVČAR
( Ogorčeni in prizadeti
člani krajevne organizacije ZZB NOV Žalec smo na programski konferenci v razpravi enoglasno ugotovili: že lani smo opozarjali in zahtevali, naj ljudje, ki krojijo našo usodo, prično delati drugače. Prepričani smo bili, da imamo prav. Pa smo se zmotili. Tudi drugi so imeli svoj prav, na našo nesrečo, ne objektivnega.
Namesto hitrejšega razvoja samoupravnega socializma, uspešnejšega skupnega, še posebej pa gospodarskega razvoja, odločanja delavcev z ustvarjenim dohodkom, smo v preteklem letu ugotavljali le poglabljanje kriznih pojavov, zlasti v gospodarstvu, pa tudi sicer v našem skupnem življenju. Že pred leti smo opozarjali na etatizme vseh vrst, pa kljub temu dobivajo vse večje dimenzije na vseh ravneh. Izkušnja je pokazala, da zaostajamo v procesu podružbljanja, odločanja o dohodku, kreditno monetarni politiki, SLO in drugod. Bili smo priča pritiskov na naše delegate v zvezni skupščini. V takih razmerah pridejo do izraza potrebe in zahteve tistih, ki so se znašli v težavah, večkrat zaradi subjektivnih. Njihovim potrebam, ne pa nosilcem razvoja, je vse preveč prilagojena vsakodnevna politika na zveznih ravneh odločanja. Zaradi vsega tega pa je še bolj zožen prostor za samoupravno odločanje, ustvarjalnost, spodbujanje strokovnosti. Vse več je zahtev po odločanju državnih organov. Seveda v imenu delavskega razreda. Borci smo vedno poudarjali, da hočemo boljšo in učinkovitejšo družbo, kjer bo prišla do izraza odgovornost, skupna in posamična, z vsemi posledicami. Tako stališče nam je lastno še iz NOB. Nam niso potrebni novi vzori. Dovolj bi bilo, da bi na vseh ravneh spoštovali in uresničevali ustavo. Ker pa ponekod slabosti v naši družbi pripisujejo sistemu, ustavi, zakonu o združenem delu, bomo morali v bližnji javni razpravi o spremembah ustave jasno povedati: zahtevamo, da temelji ustave ostanejo avnojski, trajni, kot morajo ostati trajne pridobitve NOB in revolucije. Tako tudi resnično socialistično samoupravljanje, brez uveljavljanja državnih intervencij in preglasovanja.
Borci smo zaskrbljeni tudi zaradi vse večjih ovir pri materialnem razvoju gospodarstva v Sloveniji pa tudi za sodoben razvoj tega gospodarstva. Desetletja izrednih naporov je bilo potrebnih, da smo dosegli primerno izvozno usmeritev na najbolj zahtevne svetovne trge, da smo v tekmo-
vanju s temi trgi dosegali izredne rezultate. Zaostajanje, ki ga doživljamo v izvozni politiki v zadnjem času, pa je prav gotovo posledica napačnega gospodarskega načrtovanja. Posledice bodo hude in težko popravljive. Povezanost med delom in hitro razvijajočim se znanjem se rahlja, zato so upočasnjeni tudi procesi prestrukturiranja gospodarstva.
Kot v posmeh takim našim razmišljanjem, pa so se lani (in letos) vrstile afere in veleafere: Agrokomerc, Aluminij kombinat in še vrsta drugih, nič manj grozljivih v svoji razsežnosti in pokvarjenosti. Uvedbi modernega fevdalizma pa je botrovala celo branža lažnih spomeničarjev, njihovih družin in vseh tistih, katerih malha nima dna. So med njimi tudi taki z izjemnimi pokojninami?
Sicer pa po take cvetke ni treba hoditi v druge republike. Tudi v našem domačem logu jih imamo, pa ne malo. Hodijo med nami (pred nami) in izkazujemo jim spoštovanje, pa tudi časti. Jim to ni dovolj? Saj smo jim hvaležni za vse njihovo preteklo ustvarjalno delo. Vendar. . .
Mar morda zveza komunistov v zadnjih letih nima več ugleda in ne uživa zaupanja nečlanov, pa tudi članov, ravno zaradi takih vodilnih funkcionarjev, ki so moralnost črtali iz svojega besednjaka?
Poraja se vrsta takih in podobnih vprašanj, toda odgovor se ponuja kar sam: na vodilnih mestih so tovariši (ali so?), ki so nam med NOB kot partijski delavci vedno znova ponavljali: borec, še posebej, če je komunist, mora biti pogumen, skromen, predvsem pa pošten do sebe in drugih. Večina borcev nas je ostala skromnih in poštenih. Pa tudi pogumni smo še, saj si upamo povedati kaj in kje je kaj narobe. Toda ta pogum nima velike veljave, naj prihaja iz baze. Devetoglavi zmaj — administracija — pa za bazo nima posluha. Preveč je zavzeta sama s seboj. Bo še dolgo? Doklej?
Za nas borce je take »božje masti«, ki se ji pravi tudi potrpežljivost, že dovolj. Pa tudi veliki večini naših občanov, še posebej mladini.
Gost naše konference, predsednik mladinske organizacije, je v razpravi med drugim jasno povedal: »Spoštovanje tistemu, ki ga zasluži.«
Borci, ki smo ostali skromni in pošteni, bomo to spoštovanje zagotovo obdržali.
Cveta MIKUŽ
Celjski zbornik 1987
Prejšnji mesec je ponovno izšel Celjski zbornik, ki izhaja že več kot trideset let, in v vsakem najdemo marsikaj tudi o naši Savinjski dolini.
V	tokratnem Zborniku za leto 1987 Milan Natek v sestavku o velikosti kmečkih gospodarstev v celjski regiji leta 1981 osvetljuje razmerje med številom gospodinjstev in gospodinjstvi s kmečkimi gospodarstvi, podaja pa tudi njihovo razmestitev po mestih naselij.
Tako sta imeli v žalski občinski KS Ponikva (81,3%) in Andraž (75 %) nad tri četrtine gospodinjstev s kmetijo, najmanj pa jih je bilo v Žalcu (11,5%), Libojah (28,1 %), na Polzeli (29,6%) itd.
Darka Domitrovič-Uranjek v sestavku Ekološka bilanca celjske regije — I. faza — podaja analitično oceno osnesnaženosti zraka in površinskih voda v celjski regiji. Med dvajsetimi z dimom najbolj onesnaženimi kraji v Sloveniji je Žalec na desetem mestu. Emisija SO; v t/leto je bila po katastru onesnaženja zraka za občino Žalec za leto 1986 2076. Največja onesnaževalca pa sta TT Prebold 163 SCL/leto in KIL — fluoridi.
V	sestavku Janka Orožna Zgodovina Gornjega grada je zopet zaslediti delček naše zgodovine. Iz 13. stoletja je znana posest Ortlov pri Sv. Andražu pod Goro Oljko. Ali I. 1278 je Leopold Žov-neški hitel pomagat prvemu Habsburžanu Rudolfu v boju proti Otokarju Češkemu. Pred odhodom je izjavil, da prepušča patronat nad župnijo Sv. Marije v Braslovčah gornjegrajskemu samostanu. Ali I. 1291 se je v Gotovljah
Gebhard, prvorojenec Konrada Žovnšekega, odrekel varuštva nad cerkvijo braslovške županije, ki so ga imeli že njegovi prastarši. Sklepati je, da so bili gospodje Žovneški lastniki gradu in gospoščine Gotovlje pri Žalcu. Podatka opozarjata na stoletno zgodovino Braslovč in Gotovelj.
Sestavka Emila Lajha Revolucionarno delavsko , gibanje na celjskem območju od začetkov do šestojanuarske diktature in Jožeta Vurcerja Peter Stante-Skala (1914—1980) govorita o naši bližnji revolucionarni preteklosti. Tako prvi sestavek navaja, da je bila leta 1894 ustanovljena podružnica graškega obče delavskega izobraževalnega, pravovar-stvenega in podpornega društva za Štajersko, ki je v kratkem času zbrala nad šesto članov in prirejala številne shode v Celju, na Teharju, v Žalcu, Laškem, Zabukovi-ci, Velenju ter pridobila somišljenike tudi med kmeti. Tako se je delavstvo uprlo soglaštvu med liberalci in konzervativci, ko so ti zadnji pripravljali širok nastop klerikalizma.
V drugem sestavku je orisana življenjska pot Petra Stanteta-Skale, v katerem je tudi polno podatkov o revolucionarnem delovanju v Savinjski dolini. Navaja, da je Stante deloval pri Svobodi, v pevskem zboru, ki je leta 1932 nastopil tudi na proslavi v Zabu-kovici. Omenja tudi vse preveč pozabljen festival zborov Svobod v Celju istega leta. Na njem so nastopili zbori iz Trbovelj, Hrastnika, Zabukovice, Liboj, Ljubečne, Rogaške Slatine in Celja.
Da ne pozabimo
Ob letošnjih jubilejih ne moremo mimo revolucionarnega leta 1848. Revolucija leta 1848 je omogočila svobodo tiska in s tem dala možnost za program Zedinjene Slovenije. Nastal je dokaj hitro v treh središčih; na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu. V slednjem je Matija Majer napisal prve besede o slovenskih nacionalnih zahtevah. Objavljene so bile leta 1848, zahtevale pa so slovenske šole. Napisal je zahtevo, ki danes — po 120 letih — zopet odmeva po Koroškem.
Tu so bili začetki, ki še niso bili odmevni. Kmetu je bil glavni problem odprava podložništva, meščan pa gibanja še ni razumel. Nad revolucijo je začasno zmagal absolutizem. Vendar so Slovenci le dosegli nekaj pridobitev: uradno je bil sprejet naziv »slovenski jezik«, slovenščina je bila uvedena na gimnazije kot učni predmet za slovenske dijake.
Obnova ustavnega življenja I. 1861 je spet odprla narodnemu gibanju politične dimenzije. Leta 1867: razširjena svoboda tiska, zborovanja in združevanja. Slovenci začno prirejati množične politične shode, tabore. Tabori so bili plebiscit za Zedinjeno Slovenijo in v Savinjski dolini smo lahko ponosni, da je bil leta 1868 v Žalcu eden najbolj uspelih taborov. Tabori so pokazali, da na tem kosu zemlje živijo Slovenci, ki nočejo biti podrejeni, temveč svobodni. To obdobje je opisal Janko Orožen v knjigi Zgodovina Celja in okolice II. del (Celjski zbornik, 1974). Profesor Orožen navaja, da je bil zelo hud boj za šolo. V državnem zboru na Dunaju je bil boj za srednjo šolo, pri osnovni šoli pa so imeli glavno besedo deželni zbori.
Leta 1873 je bilo sklenjeno, naj bi bile kranjske šole v nižjih razredih dvojezične, toda ta sklep je ostal le na papirju. L. 1880 je bila v državnem zboru sprejeta resolucija, naj se na srednjih šolah, vzdrževanih od države, na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in v Primorskih deželah za učence slovenske narodnosti uvede slovenščina kot učni jezik.
Toda resolucija je bila splošnega značaja, zato vsakoletni boj poslancev, tako v proračunskem odseku — saj so bila za šolo potrebna dodatna sredstva — kot tudi v zbornici.
Leta 1882 dr. Gregorec v državnem zboru predloži prošnjo za slovensko paralelko v nižjih razredih v Mariboru in Celju, vendar brez uspeha. Mihael Vošnjak 18. X. 1887 opozori državni zbor in ministrstvo na to, da hodijo nekateri okrajni glavarji po občinah in nagovarjajo slovenske može, da bi se izrekli za po-nemčevalno šolo. Med temi je bil tudi okrajni celjski glavar.
18. X.1988 dr. Poklukar vloži interpelacijo o nameri štajerskega deželnega zbora, deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, da se ljudske šole na Sp. Štajerskem spremene v po-nemčevalnice. Pred sto leti so bile na udaru osnovne šole na Sp. Štajerskem, danes so na Koroškem.
Kaj pa prva leta tega stoletja? . . . Sicer pa se je državni zbor (na Dunaju) bavil predvsem z notranjimi in zunanjimi problemi ureditve države. Živo je postalo zlasti jugoslovansko vprašanje. Slovence so nemški nacionalisti iz tega vprašanja hoteli izločiti, ker se niso hoteli neposredno odreči gospodovahju na slovenski zemlji. V širšem smislu so imeli podobna stališča tudi glede drugih Jugoslovanov. Napetost je rasla v vsem slovanskem svetu. V Pragi je vlada 1908. razglasila obsedno stanje. Dogodki, ki so sledili pri nas, so bili v zvezi z dogodki na Češkem. Znano je, da so Nemci ob priliki skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju 13. septembra 1908 dejansko napadli Slovence v Ptuju. Na protidemonstracije v Ljubljani je soldateska odgovorila z orožjem. Sledil je nemški napad v Celju in nov napad na Ptuju. V Celju je bil tak napad leta 1905, leta 1908 pa je napad veljal Narodnemu domu, slovenski gimnaziji in domovom odličnih predstavnikov Slovencev. Nov napad je bil ob priliki sokolskega slavja v Gaberju leta 1910. Nemški časopis, ki je izhajal v Celju, je Slovencem odkrito grozil.
Da tudi med Slovenci ni vladala malodušnost, priča občni zbor Slovenske kmečke zveze v aprilu 1914. Potekal je pod geslom: Osvobodimo Spodnji Štajer izpod nemškega jarma! Na njem sprejeta resolucija se je glasila:
»Občni zbor Slovenske kmečke zveze poziva svoje pristaše, da povsod z žilavostjo in pogumno delajo za narodno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega ljudstva na Štajerskem. Obenem izročajo navzoči zborovalci svojo ljubezen koroškim slovenskim bratom ter pozivajo Slovence po drugih kronovinah, da pomagajo koroškim Slovencem v hudem narodnem boju.«
O taborih, ki so bili leta 1918, in so zahtevali Zedinjeno Slovenijo in podpirali majsko deklaracijo iz leta 1917, pa v naslednji številki. Omenimo le, da so se leta 1918 prva zbrala dekleta Savinjske doline v Šempetru in da je sledil II. slovenski tabor v Žalcu 17. III. 1918. Na taboru se je zbralo 8.000 ljudi (vojna, možje na fronti). Slovenke pa so šle v boj za svoje pravice. Ob sedanjem boju za pravice Slovencev na Koroškem pa se lahko vprašamo, če smo se pripravljeni tako zavzeti za slovenski Korotan, kot so se naši predniki leta 1914?
Naj zapišemo, da tudi danes še ni povsem izpolnjena želja, zapisana v začetku revolucije 1848 ob rojstvu programa Zedinjene Slovenije: »... da tudi nas puste doma po našim živeti: Slovence po slovensko.«
-fj
(Viri: Vasilij Melik, Program Zedinjene Slovenije (Prešernov koledar 1988) in Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice II.
Istega dne je bil ustanovljen okrožni komite KPJ za Celje in Savinjsko dolino. Vodil ga je sekretariat v sestavi: Slavko Šlander, Franci Hribar, Kazimir Koželj in Branko Diehl.
Prezreti ne gre tudi sestavka Milka Mikole Nacistične zaplembe zemljiških posesti na območju celjskega okrožja 1941—45. Pisec navaja, da so zaplembe premoženja predstavljale sestavni del nacistične raznorodovalne politike na Slovenskem. Podrobno in opremljeno z dokumenti je naveden potek zaplembe. Po tedanji upravni razdelitvi je bilo zaplenjeno v občini Braslovče 388 ha, 53 a in 61 m' zemljišč, v občini Petrovče 109 ha, 96 a in 80 m2 zemljišč, v občini Polzela 624 ha, 22 a in 73 m2, v občini Sv. Pavel pri Preboldu 336 ha, 8 a in 85 m2, v občini Sv. Jurij pri Taboru 299 ha, 92 a in 50 m2, v občini Velika Pirešica 54 ha, 98 a in 29 m2, v občini Vrànsko 440 ha, dva ara in 23 m2 ter v občini Žalec 310 ha, 87 a in 56 m2 zemljiške posesti. Sestavek tudi poimensko navaja lastnike kmečkih posesti, med njimi Jožefa Turnška, ki so mu zaplenili 63 ha, 26 a in 96 m2 veliko kmetijo. To je znana kmetija na Dobrovljah, ki je po-
stala spomladi leta 1942 zatočišče partizanov, ker pa je bila izdana, je mama Elizabeta umrla v Auschwietzu, sin Jože pa je bil ustreljen v Ljubnem. Ali domačija Cimperman s Polzele, kjer je okupator zapleni! 4 ha, 20 a in 68 m2 veliko posest, nato pa so Alojza Cimpermana ustrelili v Mariboru. V občini Sv. Pavel, kamor so bile zajete tudiGriže z okolico, je zaslediti Naprudnikovo domačijo. Sin Jože je bil zaradi izdaje aretiran in ustreljen, mama Marija je-umrla v Auschwietzu, okupator pa je zaplenil celotno posest. Zaradi iste izdaje, Divjak je izdal poleg Naprudnikov še Kajtnove, kjer se je leta 1941 zadrževal I. Štajerski bataljon, je bila aretirana tudi Kajtnova družina. Oče Jernej je bil ustreljen kot talec, zaplenjeno pa je bilo 10 ha, 74 a in 2 m2 veliko posestvo. V Latkovi vasi pa so Mariji Šlander zaplenili 2 ha, 9 a in 44 m2 veliko posest. Še bi lahko naštevali, saj je bilo na območju celjskega okrožja zaplenjeno 761 posesti ali 23.606 ha, 50 arov in 77 m2 zemlje.
Če povzamemo, lahko trdimo, da prinaša Celjski zbornik obilo podatkov, ki bi sicer tonili v pozabo, zato se bomo k njemu še gotovo vračali.	,.
letos 3500 prašičev__________________
To bo dovolj za samooskrbo s svinjskim mesom v občini, ^ toda rejcem prašičev tudi že pešajo moči.
Potem ko so se v žalski občini polegle burne razprave o farmi prašičev v Arji vasi, so se v kmetijski zadrugi odločili za razvoj tako imenovanih mini farm. Po petih letih so rezultati spodbudni, letos pa naj bi rejci na tržišče oddali 3500 prašičev. Toliko, da bo dovolj svinjskega mesa za potrebe celotne občine. Več o prašičereji pa tehnolog za živinorejo in vodja tehnoloških služb v kmetijski zadrugi Savinjska dolina Jože Šalamun.
»83-ega leta smo v zadrugi začeli sklepati prve pogodbe z rejci. Dali smo jim kredite za novogradnje in obnove ter za obratna sredstva. Nove objekte so gradili rejci predvsem za vzrejo pujskov, za pitanje prašičev pa so v glavnem urejali in prenavljali obstoječe objekte. Že prvo leto so rejci ponudili tržišču 71 prašičev, naslednje leto 660 pujskov in 525 spitanih prašičev. 85-ega je število pujskov poskočilo na 1100, pri prašičih pa na 1167. Leta 86 so združeni kmetje oddali 1644 pujskov in 1865 prašičev, lani pa 2200 pujskov in 2828 spitanih prašičev. Naš letošnji načrt je 3500 prašičev. S to količino bomo pokrili v žalski občini vse potrebe po samooskrbi s svinjskim mesom.« V
»Zakaj se vam zdi ta samooskrba tako pomembna?«
Jože Šalamun
Jože Šalamun: »Vsaka tri do štiri leta po sedanjih izkušnjah zmanjkuje svinjskega mesa. Zato se trudimo, da bi ga dovolj zredili v domačih hlevih.«
»Koliko kmetov pa se v občini ubada s prašičerejo?«
Jože Šalamun: »Na našem območju imamo okrog deset rejcev, ki redijo plemenske svinje in vzrejajo pujske. Poprečno gojijo rejci po deset do štiriindvajset plemenskih svinj. V zadrugi si prizadevamo, da bi vsaka enota imela po štiriindvajset svinj, ker je tako možna najboljša organizacija dela in so možnosti oziroma prostori najbolje izkoriščeni.
Pri rejcih, ki pitajo prašiče, pa se številke vrtijo od dvajset do
stopetdeset. V glavnem pa je prašičereja v žalski občini dodatna dejavnost, ker so kmetije premajhne za kakšno večjo proizvodnjo. Prašičereja je zasnovana tako, da uporabljajo rejci za krmljenje poleg krmil in koruze še deteljo in pa sirotko iz Mlekarne.«
»Kako pa so rejci zadovoljni in kako vi ocenjujete trenutne razmere v svinjereji?«
Jože Šalamun:	»Razmere
rejcem niso naklonjene. Cenovna neskladja so opravila svoje. Rejci so sicer dobivali iz sklada za intervencije v kmetijstvu po 100 dinarjev za kg, rejci plemenskih svinj pa so dobili regres iz republiških virov. Kako bo s premijami letos, trenutno še ne vemo, ker morajo prej razpravljati delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane.«
»Prej ste govorili o svinjereji kot dodatni dejavnosti in o tem, da poleg druge hrane uporabljajo rejci tudi sirotko. Med potrošniki je slišati pripombe, da je meso zaradi sirotke kiselkastega okusa. Kaj vi menite o tem?«
Jože Šalamun: »Mi smo rejcem točno izdelali seznam količin sirotke, ki se lahko krmi v dnevnem obroku. Tridesetkilogramski prašič lahko, na primer, poleg ostale hrane dobi po dva do štiri litre sirotke, prašič, težak sto kilogramov, pa od osem do deset litrov. Pri večjih količinah sirotke pa lahko pride do spremembe v kvaliteti mesa.«
Tako torej Jože Šalamun iz Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Kaj meni o trenutnih razmerjih v svinjereji, smo povprašali še predsednika živinorejskega odbora. To je Ivan Kraševec, ki med čistimi kmeti oddaja tudi .največ prašičev na tržišče. Takole pravi: »Lansko leto je bilo za rejce prašičev zelo slabo. Nikamor več ne pridemo s cenovnimi neskladji in stroški so vedno večji kot pa naš dohodek. Za letošnje leto tudi ne vemo. kako bo z regresi, kakšne bodo cene, kako bo z odkupom in premijami. V našem odboru za živinorejo smo predlagali, da bi občinska premija znašala 150 dinarjev po kilogramu, kar je še vedno zelo malo. Toda denarja ni, pa še o teh 150-ih dinarjih bo morala odločati skupščina samoupravne interesne skupnosti za proizvodnjo hrane. V zadnjem času obupujejo predvsem rejci plemenskih svinj. Bojimo se, da bodo še tistim, ki vztrajajo, pošle moči. Vprašanje je tudi, kako bo s prašičerejo v naslednjih letih, saj v občini sploh ni več nobenih vlaganj v to dejavnost.«
Irena Jelen-Baša
Vzreja pujskov je zaživela, toda se bo v teh razmerah tudi obdržala?
Kmet, lovec, porotnik, politik
^Vse to je Kraševcev Ivi iz Pongraca____
V Pongracu pod Homom leži Kraševčeva domačija. Deset hektarov obdelovalne, v breg prislonjene zemlje leži okrog nje, pa 15 hektarov gozda. V hlevu je ponavadi od 20 do 25 govejih pitancev, v svinjaku po 80 do 90 prašičev. Dovolj vsega torej, da še tako pridne roke nikdar ne ostanejo brez dela. A kljub vsemu si Kraševčev Ivi, kot mu pravijo bolj po domače, utrga čas tudi za druge reči.
Skorajda ni tedna, da se najini poti ne bi križali na seji izvršnega sveta. Ivi je namreč član žalskega izvršnega sveta, zadolžen za kmetijstvo. »Čisto slučajno sem prišel zraven,« je razložil. »V predzadnjem madatu je eden od članov odstopil, pa so predlagali mene. Na volitvah so me potem izvolili še za štiri leta.« In kako je kmetijska problematika zastopana na dnevnih redih izvršnega sveta, me je zanimalo? »O kmetijstvu precej govorimo, probleme pa rešujemo v toliko, kolikor je pač mogoče. Položaj v kmetijstvu je težak po vsej Jugoslaviji, predvsem zaradi cenovnih neskladij, ki jih povzroča zvezni izvršni svet s svojimi odločitvami. Mi tako lahko rešujemo le tisto, kar je v naši moči,« je menil Ivan.
Poleg tega, da skoraj vsak torek presedi po nekaj ur na izvrš-
Ivi Kraševe
Foto: Ljubo Korber
nem svetu, ga čaka še kopica nalog v krajevni skupnosti Griže. Tam je namreč predsednik sveta. »Delo v krajevni skupnosti mi res vzame veliko časa, kajti potreb je ogromno, še zlasti, ker smo obrobna krajevna skupnost. Denarja pa je vsak dan manj.«
Tistega dne, ko sva se s sodelavcem Ljubom ustavila na tej domačiji v Pongracu, jo je Ivi ravnokar primahal z lova. Če bi prišla kakšen drug dah, bi se morda vračal na svojo v breg prislonjeno domačijo s sodišča. Je namreč
tudi porotnik na sodišču. In dlje ko sva se pogovarjala, več stvari je odkrival o sebi, o svojem delu.
Na koncu se je val pomenka le zaustavil pri tistem, zaradi česa sva se dogovorila za pomenek. Pri kmetovanju.
Kraševčevi v Pongracu — poleg Ivija so na tej domačiji še žena, mati in trije otroci — so namreč čisti kmetje. 10 hektarov obdelovalne zemlje imajo, pa 15 hektarov gozda, v hlevu 20 do 25 glav živine, v svinjaku 80 do 90 prašičev. Na vprašanje, kako je zadovoljen, je bil odgovor: »Tako, tako, saj veš, kako je v našem kmetijstvu.« Malce je pomislil, potem pa še dejal: »Naši tovariši v Beogradu bodo morali spoznati, da je kmetijstvo gonilna sila, da je kmetijstvo tisto, od česar bo odvisna naša pot naprej. Preveč se zapiramo, premalo gremo s časom naprej. Sam se bojim, kako bom obnavljal domačijo. Vsak stroj se slej ali prej iztroši. Cene mehanizacije pa vrtoglavo bezlja-jo navzgor.«
Tako je torej govoril Kraševčev	Ivi	iz Pongraca.
Kmet, pa lovec, porotnik in politik.	Pa	še marsikaj
najbrž, kar je ostalo skrito. Kadarkoli ga srečam, je nasmejan in dobre volje. Tudi zato ga ljudje radi sprejmejo medse.
Irena Jelen—Baša
Delovna organizacija Kmetijstvo
Zgradili bodo novo mešalnico krmil
V sestavljenih organizacijah Hmezad in pa Merx načrtujejo letos začetek gradnje skupne področne me-šalnice krmil. Sedanja tovarna krmil v Žalcu, poleg katere naj bi zrasla nova mešalnica, je tehnično in tehnološko močno zastarela, njena zmogljivost, okrog 30 tisoč ton krmil letno, pa je tudi že premajhna. O gradnji nove mešalnice krmil je direktor delovne organizacije Kmetijstvo Edi Omladič povedal naslednje:
»Gradnjo nove tovarne krmil že nekaj časa načrtujemo. Razlogov zato je precej: sedanja mešalnica je tehnično in tehnološko zastarela, potrebna bi bila temeljita obnova, kar pa bi terjalo veliko denarja. V sedanjih prostorih proizvajamo letno okrog 30 tisoč ton krmil, ki so v primerjavi s tistimi iz drugih tovarn zelo kvalitetna. Nova mešalnica s sodobnimi krmilnimi procesi pa bi zmogla 60 tisoč ton krmil. Naj povem še to, da je naš cilj v srednjeročnem obdobju 80 tisoč ton krmil, do leta 2000 pa jih nameravamo proizvesti 120 tisoč ton.«
Da bodo v mešalnici svoje načrte uresničili, bo seveda potrebno veliko denarja. »Po današnjih izračunih,« je povedal direktor Edi Omladič, »znaša naložba osem novih milijard. Mešalnica, ki sodi v sklop naše delovne organizacije Kmetijstvo; bo zgrajena za celotno celjsko območje, skupaj pa jo bosta gradila sozda Merx in Hmezad. Mašalnica bo narejena postopoma, v kratkem pa bomo začeli z gradnjo treh silosov. Ker sami nimamo dovolj lastnega denarja, smo pripravili samoupravni sporazum, s pomočjo katerega bomo združevali denar za to mešalnico.«
Sicer oa ie oo besedah direktorja oskrba s krmili v tem trenutku dobra. Velike težave so jim pred časom povzročili interventni ukrepi, ki so cene krmil zamrznili, vhodni materiali pa se nenehno dražijo. »Pred časom je res manjkalo krmil v trgovinah na drobno, vendar smo v mešalnici sklenili samoupravni sporazum s kmetijsko zadrugo in prevzeli delno oskrbo, tako da je le-Jp danes zadovoljiva,« je povedal Edi Omladič.
Irena Jelen-Baša
Lansko leto je bilo za delovno organizacijo Kmetijstvo glede na katastrofalne razmere v kmetijski dejavnosti še kar ugodno. Predvsem so jim k dobrim rezultatom pripomogle večje količine pridelkov, povečana prireja mleka in mesa, nekaj jim je pri prodaji hmelja prinesla tudi devalvacija, čeprav je bil njen učinek, kot meni direktor, zaradi obresti povsem izničen.
Lani so v delovni organizaciji Kmetijstvo pridelali 2002 toni hmelja, na hektar so ga pridelali 2040 kg, potem 6 325 000 litrov mleka, 690 ton pšenice, 6730 ton tra-vinje, 17404 ton silažne koruze, 30 tisoč ton krmil in 350 ton mesa.
Za letos načrtujejo poleg hmelja, pšenice, mleka in mesa ter drugih pridelkov še 35 hektarov kamilic, ki so po oceni direktorja tržno zelo zanimive, in pa gojenje gob ostrigarjev.
»Čebele niso le zato, da dajejo med«
Tako pravi čebelar Anton Rozman z Ložnice
Trideset let ni bilo
tako toplo
Takšne zime, kot je letošnja, pravijo, ne pomnijo niti najstarejši kmečki očanci. Kako pa te visoke temperature vplivajo na razvoj škodljivcev, o tem smo povprašali na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Vodja oddelka za varstvo rastlin Milan Žolnir je povedal naslednje:
»Na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstva razpolagamo z mete-reološkimi podatki za več kot trideset iet. Letošnja poprečna januarska temperatura je bila za 4,9 stopinj višja kot v minulih tridesetih letih, temperature v začetku februarja pa so višje celo za nekaj več kot 5 stopinj.
Vremenske razmere-tempera-tura, vlaga, količina in pogostnost padavin /— sicer odločilno vplivajo na življenje povzročiteljev razstlinskih boleznj in škodljivcev. To velja v glavnem za pomlad, poletje, jesen, pozimi pa so ti organizmi v raznih oblikah mirovanja, zato je vpliv vremenskih razmer manjši. Škodljivci, na primer, prezimijo kot jajčece ali bube, mnogi živijo kot gosenice ali ličinke v odmrlih rastlinskih delih pod površino zemlje, kjer se temperature iz leta v leto mnogo manj spreminjajo./ Na inštitutu v tem času opazujemo jajčeca hmeljskih uši, jajčeca nekaterih listnih uši, ki živijo na jablanah, ameriškega kaparja in sadne pršice ali kot ji rečemo rdečega pajka. Pregledali smo vzorce iz okolice Krškega, Sevnice, Kozjanskega in Šentjurja ter v Savinjski dolini, vendar nismo ugotovili nikakršnih neobičajnih pojavov.«
Irena Jelen-Baša
Lani spet več goldinga
V začetku februarja je bila v prostorih Hmeljarskega inštituta v Žalcu tradicionalna razstava vzorcev hmelja. Razstavili so skupno 269 vzorcev hmelja različnih sort kooperantov in družbenega sektorja.
Slovenski hmeljarji so lani na 2500 hektarih pridelali -4354 ton hmelja. 75 odstotkov tega pridelka je bilo prvovrstnega, 20 odstotkov drugo-in 5 odstotkov tretje-vrstnega. Savinjski hmeljarji so dosegli odlične rezultate, saj je kar 85 odstotkov hmelja dobilo najvišjo oceno. Poleg tega pa je tokratna razstava pokazala, da se kmetje ponovno odločajo za savinjski golding. Lani je bilo namreč v hmeljiščih 32 odstotkov te kvalitetne vrste hmelja.
Irena Jelen-Baša
Na prvi pogled so si vse. hmeljske kobule enake. Toda strokovnjaki znajo ugotavljati razlike v kakovosti. Podrobneje ugotavljajo razne primesi, kisline in lupolin oziroma aromatične smole, ki dajejo pivu potem različen okus.
Denar je in ga ni
Napakam, ki jih brez slabe vesti lahko imenujemo tudi neumnosti, v naši kmetijski politiki kar ni videti konca. To zgovorno dokazujejo tudi zadnje odločitve naše vlade o uvozu koruze za trenutno porabo, ne dovolijo pa vladni možje uvoza semenske koruze.
Najodgovornejši v zvezni vladi so se namreč odločili za uvoz 200 tisoč ton koruze za trenutno porabo, obenem pa trdijo, da ni denarja za uvoz kvalitetne semenske koruze. Zrnja, ki bi nam v prihodnje obrodilo na tisoče ton večji pridelek. Ali ne bi bilo pametneje postrgati domače zaloge, tudi tiste, ki plesnijo po skladiščih in čakajo na višje cene? Tako bi pokrili potrebe po trenutni oskrbi, denar, ki smo ga porabili za teh 200 tisoč ton koruze za zdajšnjo rabo, pa bi odšteli za kvalitetno semensko koruzo. Pridelek bi bil v jeseni bogatejši; če bi pa temu dodali še ščepec ekonomskih zakonitosti, bi bila lahko koruza in s tem tudi krmila cenejša.	Irena Jelen-Baša
»V zadnjih nekaj mesecih smo čebelarji v žalski občini izgubili okrog 720 čebeljih družin; če pa ocenjujemo celotno izgubo medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa, znaša izguba okrog 9 starih milijard dinarjev,« obupano razlaga predsednik skupščine občinske čebelarske zveze Anton Rozman.
V zadnjem času namreč čebelje družine vse bolj pesti bolezen varaoza, ki jo povzroča tako imenovana varoa. V občini je preko 200 organiziranih čebelarjev, ki imajo okrog 2330 panjev. Od tega je zdaj po prvih ocenah uničenih 720 panjev. Poleg čebelarjev, združenih v zvezo, pa je v občini še okrog 50 ljudi, ki se ubadajo s čebelarstvom in imajo skupno kakšnih 500 panjev. Takšni so podatki, s katerimi razpolagajo v čebelarski zvezi.
In kaj je mogoče ukreniti proti tej nadlogi? Anton Rozman, 35 let se ubada s čebelarstvom, pravi, da je eden izmed najbolj uspešnih načinov zatiranja varao-ze tako imenovano plinjenje.
»Dolžnost vsakega čebelarja /e, da poskuša zatirati to bolezen,« je menil v pogovoru. Potem pa dodal: »Plinjenje je najbolj učinkovito spomladi, ko še ni veliko zalege, ali pa potem v poznih jesenskih mesecih. Med letom je varoo težko zatirati, kajti sredstva proti tem škodljivcem ne prizadenejo pokritih celic, kjer se varoa razvija. Poleti je edino sredstvo, ki jo uničuje, mravljična kislina,« je še dodal.
Anton Rozman iz Ložnice ima
sam okrog 60 panjev, tudi njemu samemu jih je nekaj uničila bolezen. Tistega januarskega dopoldneva, ko me je povabil na svojo domačijo, je bilo v okolici panjev vse živo. Toplo sonce je namreč tudi čebele zvabilo na plan. Ali jim letošnja topla zima kaj škoduje, me je zanimalo.« Za čebele to ni nič hudega, je bil prepričan. Bolj kot to, da so čebele tako kmalu začele letati iz panjev, ga skrbi čas, ki prihaja. »Veste, zdajle, ko prihaja čas škropljenja, bo za nas čebelarje prav katastrofalno. Vsako leto izgubimo veliko družin in zato ni čudno, da so se čebelarji v glavnem že preselili na obrobja. Vem, da je škropljenje potrebno, toda sadjarji, vrtičkarji, pa vsi tisti, ki škropijo hmeljišča, bi morali škropiti kadarkoli, samo v jutranjih urah ne,« se je razhudil sogovornik. »Zjutraj čebele najbolj letajo na cvetove, potem pa v panje nosijo sam strup,« je še dodal. Zatem je obudil spomin še na dogodek pred leti v sosednji Italiji. »V Padski nižini so pred leti uredili velike sadovnjake in potem s škropljenjem uničevali čebele. Zato so se vsi čebelarji od tam umaknili. Naslednje leto so se pokazali rezultati: namesto ogromnih pričakovanih količin sadja so imeli sadjarji le devet vagonov piškavega. Že naslednje leto so v ministrstvu za kmetijstvo prosili čebelarje in jim tudi plačali, da so se spet vrnili v njihovo bližino. Pri nas se vloge čebel ne zavedamo, čebele niso le zato, da dajejo med. Naši sadjarji menijo, da čebel ne potrebujejo. Vendar to ni res,« je še pribil.
Irena Jelen-Baša
Še pred nekaj meseci so se Žalčani, zlasti tisti okrog Juteksa, pritoževali, da tam naokrog silno smrdi, vso krivdo pa so valili na Juteks.
Smrdelo je res in neprijetni vonj je resnično nastajal pri proizvodnji talnih oblog. Res pa je bilo tudi to, da so čistilne naprave tamkaj svoje že zdavnaj odslužile. Vodja službe za varstvo pri delu in požarno varstvo Jože Kek ter vodja vzdrževalne službe Martin Sedovnik sta zapregla s podvojenimi močmi. In iz njunega dela se je izcimila nova čistilna naprava. Takšna, da se ljudje včasih sprašujejo, če so v tovarni prenehali delati talne obloge.
Nekaj mesecev je trajalo. Tam od lanskega poletja, toda ljudje in delavci tam naokrog zdaj laže dihajo. Raziskave so sicer kazale, da smrad ni nevaren za zdravje ljudi, toda ljudje so negodovali. Jože Kek in Martin Sedovnik pa pravita takole: »Stara naprava je bila res zastarela, večkrat je v njej prišlo do požarov, obnova pa bi terjala veliko denarja in tudi časa, kajti rezervni deli so bili uvoženi, proizvajalci pa nam tudi niso mo-
gli zagotoviti, da bo naprava dobro delala.«
Zato sta se sama lotila dela. V tovarni sta, zlasti Jože, ostajala po cele dneve, če je bilo treba, študirala sta tujo literaturo, preizkušala številne filtre, rezultati pa so zdaj takšni, da jih niso pričakovali niti največji optimisti. Novembra je znašala koncentracija hlapljivih kondenzatov 290 mg/ m1, na izhodu iz čistilne naprave je bilo 117 mg/ms, dovoljena količina pa je 150 mg/m1. Jože in Martin sta potem še izboljšala filtre in decembrske meritve so na izhodu iz čistilne naprave pokazale 16 mg/m1. Od dovoljenih 150 mg/mJ.
Zaradi njune čistilne naprave pa ni čistejši le zrak, temveč prihranijo v Juteksu dnevno tudi 258 kg kondenzata, ki ga ponovno uporabijo v proizvodnji talnih oblog.
Ljudje v Juteksu sicer še vedno iščejo in vidijo krivca za smrad, ki se pojavi v njihovi okolici. Če se pokadi iz njihovih obratov, že brnijo telefoni. »Venda* tisto, kar se pokadi iz Juteksa, je samo vodna para,« se zadovoljno smejita oba inovatorja.
Irana Jelen-Baša Foto: Tone Tavčar
Jože Kek in Martin Sedovnik
NA UHO
Ptički brez gnezda
Mladi v Preboldu in Žalcu se pritožujejo, da se v prostem času nimajo kam dati. Pa to najbrž ne velja za vse. Nekaj pa jih je, ki živijo kot ptički brez gnezda. »Kritiko« si prav gotovo zaslužijo odgovorni krajevni dejavniki, ki nikakor nočejo razumeti, da mladi v svojih mladinskih prostorih iščejo predvsem topel drugi dom.
Biti direktor ni lahko
V Montani iščejo direktorja. Na razpis sta se prijavila dva kandidata. Še preden se je razvnel volilni boj, sta kandidata odstopila od kandidature. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je eden izmed njiju ugotovil, da direktor ni biti lahko. Pri tem mu menda niti izkušnje vodenja občinske družbenopolitične organizacije niso dovolj pomagale.
Hmelj(arji) v Avstraliji
Znano je, da hmelj izvažamo na vse kontinente. Nimamo sicer podatkov, koliko izvažamo tudi v Avstralijo, gotovo pa ga bomo v bodoče več, saj smo tja poslali kar devetčlansko delegacijo. Še bolj gotovo je, da smo na svetovnem kongresu dobili novega hmeljarskega viteza. To pa tudi nekaj velja.
j Prednost zasebnim trgovinam
Stališča zveze komunistov o razvoju malega gospodarstva najbolj spoštujejo v delovni organizaciji Savinjski magazin. Zaprli so namreč sicer priljubljeno trgovino z metrskim blagom v Šempetru, nadomestil pa jo je zasebnik v Latkovi vasi pri Preboldu. Za to fair play potezo si Savinjski magazin gotovo zasluži posebno priznanje.
Pobratenje in sodelovanje
V razgovoru s pokrajinskim vodstvom mladih Kosova v Žalcu je bilo slišati pobudo o pobratenju in tesnejšem sodelovanju. »O pobratenju bomo še razmislili, o sodelovanju na področju gospodarstva pa lahko izmenjamo izkušnje, saj tudi nam preti nerazvitost,« je odgovoril predstavnik naše mladinske organizam cije.
TELEFONI SAMO ZA NEKATERE
Slišali smo, da je krajane krajevne skupnosti Galicija hudo razhudila telefonija. Najprej je zavrela kri zaradi dolgotrajnega dogovarjanja s PTT-jem, potem se je bilo treba dogovoriti, ko\ mu dati telefon. Tistih, ki so ga želeli, je bilo namreč več kot pa samih telefonskih priključkov. Od stoosmih interesentov je telefon dobilo 92 krajanov. Najprej, jasno, vodilni v krajevni skupnosti. A najbolj je ljudi razjezilo to, da je telefon dobil sam predsednik sveta krajevne skupnosti, ki pa najprej sploh ni bil interesent zanj. Tudi plačal je zanj menda manj, kot ostali, ker je ceni prištel režijske ure, čeprav ni imel potrdila.
Mladi in kmetijstvo
Republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza Slovenije sta tudi letos razpisali tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Občinska konferenca ZSMS Žalec ter KZ Savinjska dolina sta občinski kviz na to temo pripravili v dvorani Hmezada prve dni februarja. Tokrat je nastopilo kar enajst ekip, med drugimi tudi dve pionirski iz pionirske kmetijske zadruge na OŠ Vransko in Braslovče. Največ uspeha so imela dekleta, ki so sestavljala ekipo mladinskega aktiva gàsilskega društva Metke in bodo tako občino Žalec zastopale 27. februarja v Gorici pri Slivnici na regijskem kvizu. Druga je bila ekipa mladih zadružnikov iz Braslovč, sledita Prebold, Trnava itd. Pred pričetkom tekmovanja je vse v dvorani pozdravil član predsedstva ZSMS Željo Cigler, v kul-turnoumetniškem programu pa sta nastopila kantavtorja Alenka in Blaž Lesjak. Kaj menijo tekmovalci o kvizu, smo jih povprašali:
BLAŽ TURNŠEK: »Doma sem s Polzele, na letošnjem kvizu pa sem nastopil za ekipo mladih zadružnikov Polzela. Na tekmovanje sem se prirpavljal štirinajst dni. Menim, da je takšna oblika zelo v redu.«
JOŽE ROJNIK: »Star sem 18 let, končal pa sem triletno kmetijsko šolo v Šentjurju in delam doma na kmetiji v Braslovčah. Menim, da bi moralo takšnih in podobnih srečanj biti več, ne samo enkrat letno. Tudi mi kmetje radi gremo, posebno sedaj ko smo mladi, na poučno-zabavne prireditve.«
DARJA DIVJAK: »Doma sem iz Prebolda, obiskujem pa drugi letnik srednje kmetijske šole v Medlogu. Da bomo osvojili drugo mesto, se nisem nadejala. Snov, ki sem jo predelala, mi bo prišla prav v šoli.«
T. TAVČAR
Obvestilo!
Društvo invalidov občine Žalec sporoča, da bo 19. marca 1988 ob 16. uri v kulturnem domu Žalec proslava cb mednarodnem dnevu invalidov.
Vabljeni!
Prošenj za sprejem v dom je vsako leto več.
Takole so se varovanci postavili v vrsto, da bi čimprej dobili svojo »štipendijo«.
Foto: Ljubo Korber
Dom Nine Pokorn Grmovje
Obnovili bodo staro hmeljsko sušilnico
Lepi in mirni so gališki zaselki. Ravno prav je travnikov tam naokrog, ravno prav gozdov, da si je marsikdo želel pognati korenine v tistih krajih. In ravno pravšnji je bil kraj Pernovo, da so pred skoraj osmimi leti tamkaj postavili dom oskrbovancev.
Vanj so prišli ljudje iz vseh koncev Slovenije. Ljudje različne starosti, različnih običajev, vsak s svojo življenjsko zgodbo. Preko dvesto različnih življenjskih usod, ljudi, ki jim zdaj teče življenje po uglajenih kolesnicah.
V novih, nič več dotrajanih in ostarelih zidovih, kakršni so ponavadi namenjeni ostarelim in na rob družbe odma- -knjenim ljudem, skrbi za psihično neozdravljive ljudi preko šestdeset članov kolektiva.
Ob novem domu stoji stara graščina, ki so jo obnovili in v njej uredili prostore za 32 varovancev. Zdaj se nameravajo lotiti še stare sušilnice, ki jo je zob časa že krepko načel. V njej bodo uredili prostore za delovno terapijo.
Dom Nine Pokorn je dom za laže psihično prizadete ljudi. Trenutno je v domu 216 oskrbovancev, od tega 32 v obnovljeni stari graščini. 95 % oskrbovancev, za katere skrbi 67 delavcev, je psihično prizadetih, le 5 % je delno zdravih starostnikov. Starost varovancev je različna — od dvajset do skoraj devetdeset let.
Marija Trobec^
Zanimanje za sprejem v dom je po besedah direktorice Marije Trobec čedalje večje. Poprečno imajo v predalu po dvajset prošenj za sprejem. In kakšne so cene bivanja? Varovanci, nekaj je samoplačnikov, plačujejo za enoposteljno sobo 9490 dinarjev na dan, za dvoposteljno 9700 din za triposteljno sobo 8730 dinarjev. Takšne so bile cene doslej, vendar v skupnosti socialnega skrbstva v Celju zahtevajo, da morajo cene znižati na 7149 dinarjev za enoposteljno sobo, v dvo in tripo-steljni sobi pa naj bi cena znašala 6779 oziroma 6398 dinarjev.
Zelo velik del denarja v tem domu po besedah direktorice porabijo za zdravila. Samo decembra so zanje odšteli preko polovice stare milijarde. »Radi bi imeli svojega zdravnika psihiatra, kajti po-
tem bi bil tudi strošek za zdravila verjetno manjši. Psihiater, ki bi bil tukaj redno zaposlen, bi namreč imel več časa za delo z ljudmi, za pogovor z varovanci, laže bi presodil, komu so zdravila nujno potrebna. Sedaj prihaja psihiater enkrat na teden po pet ur,« je povedala Marija Trobec. Poleg psihiatra jih obišče vsak teden za dve uri še splošni zdravnik.
Prihodnje leto naj bi ta dom vključili v kategorijo posebnih socialnih zavodov. Zato se morajo strokovno izpopolniti, pravi direktorica, poleg tega pa pridobiti prostore za delovno terapijo. Te nameravajo urediti v stari sušilnici hmelja. Prostore so že odkupili, obnavljali pa jih bodo postopoma, ker ni denarja. Doslej so z lastnim denarjem že obnovili streho in tako zaščitili sušilnico pred nadaljnjim propadanjem.
Tistega dne, ko me je pot zanesla v dom Nine Pokorn, so svojim varovancem razdeljevali štipendije. Tako namreč pravijo tistim nekaj stotakom, ki jih dobivajo varovanci vsak mesec. Za vrečko bonbonov, za sok, za škatlico cigaret. Pretekli teden so jim organizirali pustovanje, zdaj bodo kmalu praznovali dan žena, v jeseni se bodo poveselili na pikniku. Malenkosti, ki naj bi polepšale njihov vsak dan. Mnogim ostajajo takšne drobne stvari edino razvedrilo. Zlasti tistim, na katere so pozabili celo lastni otroci. A to bi bila že druga, kruta, a resnična zgodba.
Irena Jelen-Baša
Blagovnica Hmezad:
Vera Kovče
mi sredstvi, kajti največji proizvajalec Pinos grozi, da bo prenehal s proizvodnjo zaradi intervencijskih ukrepov, kf jim povzročajo izgube. Orodja za vrtičkarje je na zalogi dovolj, zato upam, da bomo lahko kupce zadovoljili. Sicer pa na našem oddelku nudimo tudi osebno zaščito, verige, plastične cevi in posodo ter hrano za domače živali. Dodati še želim, da semena, umetna gnojila in zaščitna sredstva niso namenjena samo vrtičkarjem, ampak tudi kmetovalcem. Znanje, zaupanje in pa seveda dobra založenost je tisto, kar želimo nuditi kupcem,« pravi.
jk
Vse za vrtičkarje
Če ste že kdaj obiskali oddelek agrokemije v Hmezadovi Blagovnici, ste najbrž opazili, da za prodajnimi stojnicami ni mogoče stakniti prodajalca, prijazno pa vas sprejmejo prodajalke. In ker smo ponavadi v »tehničnih« trgovinah nekoliko nezaupljivi do nežnejšega spola, nas je ob obisku najprej zanimalo, v čem je bistvo te posebnosti. »To, da na našem oddelku prodajamo različna semena, zaščitna sredstva, umetna gnojila in orodje za vrtičkarje, s temi deli pa se v največji meri ukvarjajo gospodinje, je samo del odgovora na vaše vprašanje. Skladno z zakonom smo dolžni
svetovati kupcem pravilno uporabo zaščitnih sredstev, zato moramo imeti prodajalci tudi zahtevano izobrazbo pa tudi izkušnje. Na našem oddelku smo zaposleni kmetijski ali vrtnarski tehniki. Brez strokovnega znanja torej ne gre, kupcem radi svetujemo, prihajajo pa tudi takšni, ki nasveta ne potrebujejo,« pravi vodja oddelka Vera Kovče. Vse bolj se bliža pomlad in čas za dela na vrtu, zato nas je zanimalo, kako so pripravljeni in založeni z vteem, kar potrebujejo vrtičkarji. »S semeni smo dobro založeni, za letošnjo pomlad smo program še razširili. Skrbi pa nas preskrba z zaščitni-
Semen vseh vrst je na oddelku agrokemije dovolj
Februar 1988 — SAVINJSKI OBČAN
Med najmlajšimi
»Otroke moraš imeti rad« BpP!
pravita vzgojiteljici Majda Goršek in Nuša Šribar
Pred nami je mesec marec, čas, ko bomo izrekli materam, ženam in dekletom vse najlepše ob njihovem prazniku — dnevu žena. Posebno priznanje pa si ob tem nedvomno zaslužijo vzgojiteljice in varuške v vzgojno-var-stvenih zavodih, ki z ljubeznijo, znanjem in osebnim prizadevanjem nadomeščajo matere številnim najmlajšim, ko so le-te v službi. Res, da je vzgojiteljicam to poklic, vendar je od njih samih odvisno, kakšno vsebino in življenje mu bodo vdahnile, in kako bodo kos zahtevnim nalogam. Med tistimi, ki sta pri svojem poklicu zelo uspešni, sta tudi vzgojiteljici preboldskega vrtca Majda Goršek in Nuša Šribar. Pred kratkim smo ju obiskali v vrtcu inju zmotili pri njunem delu.
ROJSTNI DAN ANDREJA IN ZORKE
Že pri vstopu smo zaslišali prijetno glasbo, ki je prihajala iz bližnje igralnice. Malčki, v starosti od štiri do pet let, razvrščeni po parih, se z navdušenjem vrtijo v ritmu zabavne glasbe. Med njimi pa je njihova tovarišica Majda, ki daje ritem s ploskanjem. Zvemo, da danes praznujejo rojstni dan Andreja in Zorke in da brez glasbe in plesa res ne bi bilo praznovanje tako veselo, kot je sicer. Aparat nekajkrat škljocne in zainteresira prav vse za fotografijo. Zgovorni so, vse povprek razlagajo o svojih očkih in mamicah, o aparatu, ki ga imajo doma in se ne morejo premagati, da ne bi pogledali skozi naš objektiv. Nadvse so posrečeni, ko se grejo fotoreporterje. Ta čas pa izkoristimo za pogovor z njihovo tovarišico Majdo Goršek. Majda je v preboldskem vrtcu že od njegovega odprtja, svoje delo opravlja z največjo ljubeznijo. Otroci jo imajo radi, zaigra jim na harmoniko, skupaj zapojejo in zaplešejo, tako da je razpoloženje vedno na zavidljivi višini. »Za ta poklic sem se odločila predvsem zato, ker imam rada otroke. Opravljam ga že polnih šestnajst let in resnično z vese-
Majda Ambrož, Vlasta Onišek, Boštjan Štorman in Martina Pongračič
Izletnikova poslovalnica v Žalcu_
VSE ZA STRANKE
Prodaja mesečnih vozovnic za šolarje
Majda Goršek
Ijem prihajam v službo. Otrokom želim dati vse, kar znam in zmorem ...« Tako pravi Majda in prepričani smo, da ob delu rezultati ne morejo izostati.
ŠPORTNIKI IN POL
Zapustimo »sredincke« in že smo sredi drvarnice, kjer preizkušajo svoje športne sposobnosti varovanci tovarišice Nuše. Izvajajo najrazličnejše Spretnosti. Skačejo preko vrvi, hodjjo po njej kot vrvohodci, se plazijo po tleh, skratka hočejo postati veliki športniki.
Urica telovadbe je končana, pred kosilom pa še kratek sprehod na svežem zraku. Z njihovo tovarišico Nušo nekoliko poklepetamo. Pobaramo jo, zakaj se je odločila za ta poklic. »Predvsem imam rada otroke. Ko sem bila še sama otrok, sem že sanjarila o tem poklicu. Doma so bili sami starejši in velikokrat sem prihajala domov iz šole pozneje kot bi sicer, samo da sem se lahko igrala s svojimi vrstniki. Brez dvoma je k moji odločitvi mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da ne maram monotonosti, ampak razgibano in pestro delo, ki ga je v tem poklicu resnično veliko. Otrokom želim dati vse, kar znam in zmorem. Pri našem poklicu je težko pokazati vse tisto, kar v enem dnevu narediš. Recimo: vidijo nas, ko gremo
Nuša Šribar
z otroki na sprehod in marsikdo misli, da nimamo drugega dela, kot samo to. Ne vidijo pa vloženega truda, da otroke nekaj naučiš, da si pridobiš njihovo zaupanje, da te imajo radi, skratka, da jim vdahneš nove vrednote za bodoče življenje . . .«. Nuša je svojo življenjsko pot začela v Mi-gojnicah pri Grižah. V preboldskem vrtcu je že od vsega začetka in tako je kot Majda že mnogim otrokom, ob starših seveda, poleg varstva, pomagala storiti pomembne korake v njihovem razvoju in poteh življenja, za kar so ji nedvomno hvaležni otroci in starši. Sama pa je ob spoznanju, da dela z ljubeznijo in da daje otrokom vse svoje znanje, moč, kreativnost... zadovoljna, da si je izbrala ta sicer težak, vendar lep, dinamičen poklic. In če bi imela na razpolago še katerega, bi ponovno izbrala le-tega.
Še veliko smo se pogovarjali, vendar nam čas in prostor ne dopuščata, da bi vse strnili v to reportažo. Pa vendar, naj zaključimo z njunima večkrat izrečenima stavkoma: »V našem poklicu moraš imeti rad otroke, le tako lahko dosegaš uspehe in z zadovoljstvom prihajaš v službo.«
- DARKO NARAGLAV
V žalski poslovalnici celjskega Izletnika že nekaj časa prodajajo mesečne vozovnice za dijake. Ta poteza je naletela na velik odmev in nam dala motiv, da smo obiskali tamkajšnjo uslužbenko in pobudnico tovrstne poteze Majdo Ambrož, da bi kaj več zvedeli o tem.
»Za ta korak smo se odločili predvsem zaradi učencev. Veliko jih ie hodilo spraševat, kdaj bomo tudi v Žalcu prodajali mesečne vozovnice. Začela se je akcija in po približno mesecu dni sem iz Prometa Celje dobila dovoljenje ter začela s prodajo vozovnic. Mislila sem, da bo učenčev, ki bodo iskali našo uslugo v žalski poslovalnici okrog tristo, ta številka pa je sedaj narasla na 750. To z drugo besedo pomeni, da cela naša dolina kupuje mesečne vozovnice v naši poslovalnici. Učenci so zelo zadovoljni, saj jim sedaj ni treba iskati vozovnic v Celju, kjer pravijo, da so morali nanje čakati dalj casa. Vozovnice začnem pro-
j?
Čl
dajati že zadnji teden v mesecu in :ih prodajam se nekaj dni v teko-;em mesecu. S tem pa se v poslovalnici ne dela gneča, ampak teče poslovanje v splošno zadovoljstvo — moje in uporabnikov,« je povedala prijetna, nasmejana in očitno zadovoljna's svojim delom Majda Ambrož. Na vprašanje o povečanju njenega obsega dela pa je dejala: »Res je, da se je z mesečnimi vozovnicami obseg dela močno povečal. Poleg vsen telefonskih pogovorov, avio rezervacij, želežniških rezervacij, samih aranžmajev in letnih oddihov je potrebno oskrbeti še 750 dijakov, ki pridejo po mesečne vozovnice. Vendar z voljo in veselem do dela tudi to zmorem, olgčas mi ob tem nikakor ne
Uf
£>
more biti, saj je resnično pestro.«
V poslovalnico pridejo dijaki po mesečne vozovnice in povprašamo jih, kako so zadovoljni s to pridobitvijo. Vlasta Onišek pravi, da je sedaj bistveno boljše, saj so morali v Celju precej časa stati v vrsti, da so prišli do vozovnic.
Je bliže domu in vsak trenutek lahko dobi vozovnico. Tu ni nobene gneče. Skratka vse najlepše o tovrstni potezi Izletnika. Enakega mnenja je tudi Boštjan Štorman, ki dodaja, da je bila ta odločitev pravilna, saj o tem dovolj zgovorno govorijo številke, zadovoljstvo koristnikov vozovnic in prav škoda je, da se niso za ta korak odločili že prej. Njegovo izjavo podkrepi še Martina Pongračič, ki se poslužuje te ugodnosti že, od kar so z njo razveselili uporabnike. Tudi sama je nadvse zadovoljna in ne le zato, ker lahko tu dobi vozovnico, ampak tudi zaradi prijaznosti in ustrežljivosti Majde Ambrož.
Tako torej dijaki, ki znajo že dobro presoditi, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je za pohvaliti in kaj za grajati. S to potezo sta si Izletnik in z njim njihova prijazna uslužbenka prav gotovo pridobila dodatne simpatije. Tudi to je poslovnost.
D. NARAGLAV
Marjan Golob
Poveljnik najboljše enote TO
Takole so praznovali rojstni dan Andreja in Zorke
Srečujemo ga povsod, vendar ga tokrat predstavljamo kot poveljnika največje in hkrati tudi najuspešnejše enote teritorialne obrambe v občini Žalec in zahodno-šta-jerski pokrajini. Glavni motiv za njegovo predstavitev, delo v enoti TO in njegovem razmišljanju pa smo dobili že na lanskoletni podelitvi prehodne zastavice za najboljšo enoto v zahodno-štajerski pokrajini ob dnevu oboroženih sil — 22. decembru.
Marjan je končal šolo za rezervne oficirje v Ljubljani leta 1976. Po odsluženju vojaškega roka pa je bil takoj angažiran v enoto občinskega štaba teritorialne obrambe. S tem pa se začenja tudi njegova uspešna vojaška pot. Že polnih deset let je na čelu največje enote občinskega štaba teritorialne obrambe in ves ta čas sodi ta enota med najuspešnejše enote ne le v pokrajini temveč tudi širše.
»Naša enota se je v vseh teh letih že večkrat pomladila, najbolj občutna pomladitev je bila pred
Dobitek v prave roke
Še predno sem dobil odgovor na vprašanje, kje stanuje Jožica Vuzem, mi je mimoidoči hitel pripovedovati, da je dobitek prišel v prave roke. »Z njo se sreče veselimo tudi Braslovčani,« je še pristavil in mi pokazal kje stanuje. Jožica Vuzem se je pravkar vrtela okoli štedilnika in ko sem ji razodel namen obiska, me je povabila v dnevni prostor. Imel sem srečo, da je bila doma tudi hčerka Sonja, ki je »krivec« za srečen dogodek, in seveda nas je najprej zanimalo, kako je bilo tisti večer, ko sta postali milijarderki. »Srečke priljubljene igre 3x3 redno
Sprva niti verjeti nisem mogla. Ko pa sem naslednji dan v Ljubljani dobila ček, sem šele verjela, da je res. Seveda nisem dobila celot-
nega zneska, po plačilu davka je ostala dobra milijarda starih dinarjev,« je na kratko opisala Jožica vuzem tisti srečen in nepoza-
Jožica in Sonja Vuzom
kupujeva. Tokrat jih je kupila Sonja. Med oddajo ZDRAVO mi je Sonja urejala frizuro. Kot običajno sva spremljali žrebanje, v rokah pa sva imeli vsaka svojo kartico. Vse se je tako hitro odvijalo.
Prvo vrsto sva imeli obe, nato pa sva nestrpno čakali, kako bo naprej. Izžrebane številke v drugi vrsti so bile tudi na moji kartici. Tedaj je Sonja poskočila od veselja in vzkliknila: »Mama, pet milijonov imava!« Nato pa sem imela prvo in drugo v tretji vrsti in seveda sva čakali na zadnjo kroglico.
»Tudi ta je najina,« je zavpila Sonja, tedaj pa sva se objeli, saj sva dobili glavni dobitek: milijardo in dvesto milijonov starih dinarjev. '
ben dogodek. Seveda nas je zanimalo, kot vem, da zanima tudi vas bralci, kaj bo storila z lepim kupčkom denarja. »Veliko sva s hčerko razmišljali, kako najpametneje naložiti dobitek. Imava skromno in majhno stanovanje, vendar sva kmalu ugotovili, da s hišo pa tudi novim stanovanjem ne bo nič. Za to sva imeli premalo. Moja penzija je majhna, saj sem invalid prve kategorije, hčerka pa hodi v drugi letnik zdravstvene šole. Nekaj bom namenila za njen študij, nekaj pa za hude čase. Sedaj si bova lahko vsaj malo privoščili, kar si doslej nisva mogli. Sonji sem kupila moped, ki si ga je že dolgo želela,« je razgrnila načrte Jožica Vuzem. Priljubljeno igro 3x3 sedaj igrata še bolj vneto, že naslednji teden sta zopet imeli eno vrsto. Morda pa ju bo še kdaj obiskala sreča. Pravita pa, da sta jima oddaja Zdravo in igra 3x3 všeč, saj nudita razvedrilo in prijeten nedeljski večer.
jk
dvema letoma, sreča pa je v tem, da pri starešinskem kadru že nekaj let ni prišlo do bistvenih sprememb. Tako, da ima večina starešinskega kadra od 5 do 6 let staža, nekateri pa so z mano že tako rekoč od začetka. To nam je omogočilo ustvariti homogeno enoto, delovno skupino (team), kjer pravzaprav vsak natančno ve, kaj je njegova naloga, kakšne so njegove dolžnosti, resorske naloge, ve, kakšne so te naloge, tako da kot poveljniku ni težko delati. Poveljnik je tako bolj v funkciji koordinatorja dela vsega tega starešinskega štaba, kar je nedvomno eden od razlogov za uspešno delo vse enote «
Marjan govori preudarno, stavek za stavkom. Z najinim pogovor om zajadrava k usposabljanju pripadnikov.
»Pri usposabljanju smo v zadnjih letih naredili v teritorialni obrambi velik korak naprej. Dejstvo je, da smo starešine enote v celotnem procesu usposabljanja angažirani že od samega začetka. To pomeni, da smo angažirani že pri načrtovanju usposabljanja, da pripravljamo sami ter ob pomoči stalne sestave načrt usposabljanja, da se izvajajo za ves starešinski kader poglobljene priprave za usposabljanje, kar daje potem bistveno boljše rezultate na vajah. Starešine pridejo torej na usposabljanje pripravljene in jih ni potrebno med usposabljanjem seznanjati s programom, načinom dela in vsem, kar sodi zraven. Tako je tudi njihovo delo s pripadniki bistveno lažje, kar se potem kaže tudi v uspešnosti izpeljanega programa usposabljanja. V preteklosti so starešine stalnega sestava OŠ TO same pripravljale programe in smo z njimi bili soočeni šele na samem usposabljanju. To pa je imelo za posledico, da smo morali najprej spoznati vse prvine usposabljanja, njihov potek, način, kar je vzelo precej časa, ki bi ga lahko že koristno uporabili za delo s pripadniki. Danes imamo, dejansko vso situacijo ob prihodu na vajo že v glavi, v primeru, ko kaj ni dovolj jasno, se poslužimo programa, da vidimo, kako je potrebno ukrepati. Čeprav nas preopri-prave močno angažirajo in nam vzamejo precej časa, pa se nam
vsem skupaj to v končni fazi obrestuje«
Marjan se ob tem narahlo nasmeji, kako tudi ne, saj je njegov »deževni bataljon« res izvrsten, čeprav ga med usposabljanjem pogosto spremlja dež. To je problem zase, vprašali pa smo ga, če jim še kaj drugega dela težave.
»Mislim, da kaj posebnega ni. Tü in tam se pojavi kakšen problem, ki pa ga s skupnimi močmi
Marjan Golob
odpravimo. Sodelavcem v enoti izrekam vse priznanje za vestno delo in odgovornostjo, s katero opravljajo vse naloge. Že njihova udeležba na predpripravah, ki je tako rekoč stoodstotna, razen če gre za neodložljivo zadržanost, dovolj odraža njihov odnos. Pohvaliti pa je treba tudi vse pripadnike, zlasti ta trenutni sestav, saj je njihovo delo na zavidljivi višini. Sicer pa imajo pripadniki radi disciplino, red in pravilen odnos. Le-ta pajgSJfo biti korekten, človeški in IgHsIuhom za vsakega posameznika, njegove probleme in težave.«
Ob koncu smo našega sogovornika še pobarali, kaj jim pomeni dobljeno priznanje?
»Prav gotovo smo veseli. Res pa je, da nas to še bolj obvezuje in da moramo v svojem bodočem delu to priznanje tudi potrditi. To pa pomeni delati vsaj tako kot doslej ali pa še bolje. Upamo, da bomo to raven usposobljenosti obdržali ter odpravili morebitne pomanjkljivosti.
Nikoli ne smemo biti povsem zadovoljni, ampak moramo težiti k še boljšim rezultatom.«
Darko Naraglav
' >; IX’ 1 .	, :
P
r»
?

U.


rm
N« slovesnosti v žalskem kulturnem domu so podelili Savinova odličja za leto 1887. Savi-nove nagrade s plaketo so prejeli: Folklorna skupina KUD Svoboda Šempeter, Anica Briinik iz Braslovč in Konrad Brunček iz Andraža. Bruno Goropevšek (posmrtno), Glasbena šola Rist^ Savina Žalec, Dramska skupina DPD Svoboda Griže, Anka Krčmar, Julka Kučer, Valerija Pukl in Franc Vipotnik so prejeli Savinove plakete. Dobitniki Sa vinovih priznanj za leto 1987 pa so Zvone Babič, Mira Cestnik, Janez Kozmelj, Tone Kozmelj, Jože Meh, Jože Slemenšek in Marjan Zagoričnik.
Konrad Brunček
Anica Bričnik
Franci Laznik
FOLKLORNA SKUPINA KUD SVOBODA ŠEMPETER
Folklorna skupina KUD Svoboda Šempeter deluje neprekinjeno 30 let. V skupini so tudi člani, ki vztrajajo že tudi 25 let. Pod umetniškim vodstvom koreografa Edija Gabrška je skupina dosegla izredno kvalitetno raven. Pozneje je vodstvo skupine prevzel Franci Laznik. Člani skupine skrbijo tudi za delo mlajših skupin. Kljub finančnim in kadrovskim težavam vztrajajo, odlikuje pa jih tovarištvo in disciplina. Med. številnimi nastopi naj omenimo sodelovanje v slovenski kmetijski oddaji Pod lipo in v- srbski Znanje—imanje. Gostovali so tudi v Italiji in Nemčiji. Nepogrešljivi pa so tudi na krajevnih in občinskih prireditvah. Folklorne skupina KUD Svoboda Šempeter je edina odrasla skupina, ki v občini pleše ljudske plese.
ANICA BRIŠNIK
Na kulturnem področju je za-
čela delati v Braslovčah že leta 1934. Kasneje je bila aktivna v Ljubljani, leta 1975 pa se je ponovno vrnila v Braslovče. Vključila se je v delo krajevne samouprave turističnega društva in seveda kulturnega društva. Mlada gledališka skupina je letno pripravila tri predstave in za uspešno delo ima največ zaslug režiserka Anica Brišnik. Koncertov, proslav in prireditev ni bilo brez njenega sodelovanja in vodenja. Bila pa je tudi aktivna sodelavka Zveze kulturnih organizacij in odbora za spomeniško varstvo pri kulturni skupnosti. Z njeno pomočjo so v Braslovčah obnovili Turnškovo domačijo in stolp Žovneškega gradu. Pomembno pa je tudi njeno delo pri sodelovanju z zamejskimi Slovenci iz Šmihela na Koroškem. Pri režiji je pomagala tudi njim. Anica Brišnik je kulturno poslanstvo vedno opravljala z zanosom in zanj ni nikoli zahtevala plačila. KONRAD BRUNŠEK S kulturo se je srečal že v otro-
ških letih. Kasneje je sodeloval predvsem na dramskem področju, najprej kot igralec, nato pa kot režiser. Vse od ustanovitve — pred 16 leti — je tudi član moškega pevskega zbora v Andražu.
Prav po njegovi zaslugi pa so pred štirimi leti prvič pripravili zanimivo in med občinstvom vedno bolj priljubljeno prireditev Družina Poje. Zanjo je vsako leto več zanimanja med nastopajočimi iz bližnje in daljne okolice pa tudi onkraj meja. S to prireditvijo so narodno pesem iztrgali pozabi in je edina v slovenskem prostoru.
Organizator in voditelj te prireditve je torej od vsega začetka Konrad Brunšek. Pri tem pa mu pomagajo številni krajani. Nepogrešljiv je tudi pri organizaciji raznih prireditev in proslav v kraju, ki živi s kulturo. Konrad Brunšek je skratka ugleden in vsestranski kulturni animator.
jk
foto: L. Korber
Odprt dan knjižnice
Vsakič, ko se namenimo organizirati kakšno dejavnost v Občinski matični knjižnici, želimo biti nekaj posebnega. Pa ne iz prevzetnosti. Le preživete oblike dela skušamo namenoma prezreti in vpeljati nove.
Tako smo se ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, domislili, da bomo vpeljali odprt dan knjižnice. Kasneje se je izkazalo, da smo bili preveč zazrti v lastne predstave takšnega dne, namreč drugi so si to »odprtost« predstavljali drugače.
Hekli smo si: ta dan novim članom ne bo treba plačati članarine, če bo koga zanimalo delovanje knjižnice, mu bomo povedali vse od A do Ž, zraven pa si lahko ogleda še razstavo znamk filatelističnega društva in rešuje nagradne uganke. Knjižnica pa bo odprta ves dan.
Že kmalu zjutraj je vsa radovedna in željna prišla prva šolska skupina. Želimo izvedeti čimveč o Prešernu, prazniku in še kaj o knjižnici, so se izpovedali. Presenečeni smo jih posedli pred razstavni pano in jim skušali zadovo-
ljiti lačno radovednost. Še Rdečo kapico so poslušali. Niso bili e4ji-na izjema. Vso dopoldne so prihajale. same radovedne skupine šolarjev. Vmes so prišli nekateri kulturniki na kulturniški obisk, pa tudi vpisalo se jih je preko dvajset. Vzdušje je bilo res prijetno, saj smo zaneseno pretiravali s svečanimmi besedami, ampak to se na tak dan pač spodobi.
Zadovoljivo smo rešili vse kulturne potrebe tokratnih obisko-
valcev. Poleg tega se nam je zdelo zanimivo, da znamo delavci sami sebe tako uspešno presenetiti. Imeli smo šest šolskih skupin in še za naslednji dan napovedano eno.
Kljub temu da je Prešernova Zdravljica udarno odmevala v prostoru, je pesnik otožno zrl s panoja. Pa kaj, sladkobni lonček je dodala tudi Mladinska knjiga v Žalcu, ki bo prispevala knjižne nagrade za ugankarje.
Irena Završnik
Naša beseda '88
Občinska konferenca ZSMS Žaiec ter Zveza kulturnih organizacij Žalec bosta tudi letos organizirala revijo Naša beseda, kjer imajo mladi možnost, da izrazijo svoja ustvarjanja v različnih zvrsteh kulture.
Revija bo potekala v petek, dne 11. marca 1988, začela pa se bo ob 10. uri v dvorani KUD Polzela z nastopom mladih iz Osnovne šole Polzela in Šempeter s svojima igrama. Vmes pa si boste lahko ogledali plesno skupino Sanje iz Vrbja s krajšim izraznim plesom.
V sklopu tega večera se bodo predstavili tudi mladi ustvarjalci naše občine s svojimi prispevki, ki bodo objavljeni v glasilu Ml. V soboto, 12. marca se bodo predstavili člani KUD Svoboda Sešče—Matke z igro Zimski večer na kmetih. Ob 18. uri pa bomo organizirali literarni večer z gostjo Sonjo Trstenjak v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu. Vljudno vabljeni na letošnjo prireditev NAŠA BESEDA 88 vsi, ki vas kultura mladih zanima.
Neža Maurer in Meta Rainer v pogovoru z učenkami prvega razreda osnovne šole na Polzeli.
Posebej slovesno na Polzeli
Na osnovni šoli Vere Šlander Polzela so posebej slovesno počastili slovenski kulturni praznik. Tega dne so imeli v gosteh New swing Quartet, ki je s svojo »šolsko uro« navdušil domala vse učenpe od prvega do osmega razreda. Zatem je sledila podelitev bralnih značk za razredno in posebej za predmetno stopnjo. Prireditev, na katero so povabili pesnici Nežo Maurer in Meto Rainer, so popestrili z ustvarjalnim kulturnim programom, na kate-
rem so se predstavili tudi z lastnimi pesmimi. Sicer pa so letos povsem drugače pristopili k bralni znački, pri čemer je posebej pomembna svobodnejša izbira knjig, zlasti novitet in pa ustvarjalno branje z vsestranskim pretresom enega ustvarjalnega dela, tokrat so bile to pesmi Neže Maurer, ob katerih je nastalo mnogo samostojnih izdelkov učencev: od ilustracij, miselnih vzorcev — pa vse do izvirnih pesmic in zbiranja gradiva o pesnici,
ki je gotovo prinesel učencem celovitejšo umetniško podobo in globlje doživetje. Tako so tekmovalci za bralno značko s svojimi ustvarjalnimi dosežki, razstavljenimi na sklepni prireditvi, najlepše počastili kulturni praznik. Pesnica Neža Maurer pa ga je še posebej obogatila s čudovito predstavitvijo svojega novega cikla pesmi. Zdi se, da je bil ves praznični dan prežet s sporočilom miru in ljubezni.
T.T.
Potem, ko so na letni konferenci DPD Svobode Polzela na začetku zaigrali tamburaši, recitirali člani šolskega kulturnega društva in zapeli člani mešanega pevskega zbora, je predsednik društva Stanko Novak dejal: »To je le kamenček v mozaiku slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo skozi vse leto. Kajti vsaka vaja moškega ali mešanega pevskega zbora, tamburašev, ansambla Slovenije, gledališke skupine ali vsaka knjiga, ki je izposojena v naši društveni knjižnici, je kamenček v tem mogočnem mozaiku slovenske kulture.«
Tudi člani sekcij polzelske Svobode, kot so moški pevski zbor, mešani pevski zbor, vokalni kvintet Lastovka, tamburaši, ansambel Slovenija, gledališka skupina, baletno-plesna dkupina, šolsko kulturno društvo, knjižnica, kino
sekcija in pa Galerija Komenda, kjer je stalna razstava likovnih del Darinke Pavletič—Lorenčakove,
imajo kaj prispevati k slovenski kulturi. Tudi v bodoče bo tako. Načrtujejo koncert moškega pevskega zbora ob 35-letnici neprekinjenega delovanja, v zadnjem času so v zbor vključili enajst mladih pevcev, koncert mešanega pevskega zbora ob 10-letnici delovanja, gledališka gostovanja, nastop ljudskih pevcev in godcev in večer pod naslovom Polzelani Polzelanom in pa Teden mladinskega filma.
»Kljub ekonomskih razmeram, takšnim ali drugačnim, je še vedno veliko pripravljenosti in požrtvovalnosti,« je dejal predsednik Stanko Novak. »Tega nam ne vzame nobena inflacija. Naša naloga je, da vse prenašamo na mladi rod, pa bo slovenski kulturni praznik še dolgo živel med nami in za nami.«
TONE TAVČAR
(Stanko Novak)-
Zlata poroka Gojznikarjevih
Drugo za drugim so se nabirala zakonska leta Marije in Karla Gojznikarja iz Pongraca v krajevni skupnosti Griže. Nabralo se jih je petdeset in 6. februarja sta slavila zlato poroko.
Karl se je rodil leta 1904 v Pon-gracu na manjši kmetiji. Ko je odrastel, se je zaposlil v rudniku Zabukovica, kjer se je leta 1965 tudi upokojil.
Tudi Marija je bila rojena v tem kraju in sicer pred 82 leti. Leta 1938 sta se Karl in Marija poročila, v zakonu imata štiri otroke. Seveda pa vsa ta leta niso bila zlata, bilo je tudi mnogo dela in skrbi, ki pa sta jih zakonca znala z dobro voljo in razumevanjem premagovati. Pri tem je Karlu pomagala ljubezen do glasbe, saj je od otroških let nastopal pri godbi na pihala, predvsem v Zabukovici, nekaj časa pa tudi pri laški pihalni godbi.
Na svoje skupno življenje gledata z zadovoljstvom, želita pa si, da bi tako še naprej ostalo, da bi jima zdravje preveč ne nagajalo. Na sliki: Zlatoporočenca Karl in Marija Gojznikar. T. TAVČAR
I Marjana I Dečmana I
IV mali dvorani doma Svobode na Polzeli je bila od
15.	do 20. februarja odprta razstava likovnih del in rez-
I barij amaterja Marjana Dečmana, člana likovne sekcije pri DPD Svobodi na Polzeli. Razstava je bila zanimiva, ogledalo pa si jo je veliko
I
I
Vprašanja, ki zahtevajo odgovor
Koledar Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, ki zajema prireditve v letošnjem letu, prinaša za Savinjsko dolino le četrti savinjski kolesarski maraton 14. avgusta. Je morda to edina športno-rekrea-tivna prireditev v občini, in če ni, kje so ostale?
Tudi koledar prireditev Slovenije Centra za turistično in ekonomsko propagando Slovenije (Lipov list 1/88) opozarja le na dve prireditvi Planinskega društva Polzela. To je srečanje planincev na Gori Oljki 1. maja in Kostanjevo nedeljo 23. oktobra, ravno tako na Gori Oljki.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa objavlja, da bodo 10. julija v letnem gledališču v Grižah Zlate citre.
To pa bi bilo tudi vse v republiškem merilu. Kje so torej vse ostale prireditve, zajete v programih planinskih in vseh ostalih društev v dolini, od pohoda ob mejah KS Liboje, pohoda na Dobrovlje, srečanja ob 50-letnici na Šmiglovi zidanici, jeseni v Peklu, Tabora Ljudska fronte na Mrzlici, Žalske noči, Malega tabora v Grižah in Miš-maša. Skratka, kopica vprašanj, ki zahtevajo odgovor.	-fj
ŠTORMAN Marija	723 254
ŠUSTER Franc,
latkova vas 83	701 922
T
TAMŠE Erih,
Latkova vas 115	701 963
TAVČER Franc	723103
TEKSTILNA TOVARNA	723 122
—	Stanovanjski blok	723 390
TELEGR.: TEKSTILNA TELEX: 33540 TTP YU
TOMAN Anton,
Kaplja vas 27/a	723 504
TOMINŠEK Ivan,
Latkova vas 85/b	701 901
TRIVAN Nikola	723 224
TRNOVŠEK Zdravko,
Gornja vas 33	701 495
TRPIN Zdenko,
Dolenja vas 38/b	723 234
TURNŠEK
—	Bogomir,
Latkova vas 83/a	701 880
—	Ivanka, Kaplja vas 9	723 262
u
ULAGA Zlatko, Matke 6	701 096
UPLAZNIK
-	Ivan, Prebold, 107	723	735
-	Ivan, Prebold 92/a	723	306
-	Matevž, Matke 55	701	072
URANJEK Franc,
Šešče 70	701	087
URŠIČ Anton, Dolenja vas 723 739
V
VAJDEC Branko,
Matke 48	713 693
VALENČAK Branko,	
Latkova vas n. h.	701 819
VASLE	
— Daniel, Marija Reka 9	723 409
— Fedinand, Matke 9	701 076
VEBER	
— Jože, Matke 41	701 172
— Slavko, Matke 5	701 078
— Vinko, Šešče 58	701 270
VEDENIK	
— Anton	723 209
— Evgen, Matke 39/a	701 068
— Jože, Dolenja vas	723 402
— Karel	723 092
— Ljudmila, Gornja vas	723 603
— Milena, Kaplja vas	723 268
— Robert, ing., Dolenja vas 86 VERDEL Rozalija, Latkova vas 85/a VIDMAJER Adi	723 204 701 900 723 523
VIHAR Albert, Latkova vas 48	701 836
VOŠNJAK Martin, Dolenja vas	723 318
VOVK Ladislav, Latkova vas 84/b	701 926
VOZLIČ —	Manja —	Marta, Dolenja vas —	Tomaž, Dolenja vas VRHOVEC Stojan	723 329 723 501 723 478 723 208
WZ JANKO HERMAN — Vrtec	723 082
Z	
ZABAVNIK Milan Latkova vas ZADRAVEC Franc	701 067 723 214
ZAGOŽEN —	Jože, Matke n. h. —	Peter, dipl. ing., Matke n. h, —	Slavko, Matke 73 —	Slavko, Matke 44 —	Zdravko, Matke 84	701 071 701 070 701 187 712 843 701 186
ZAVERŠNIK Rajko, Latkova vas 23	701 748
ZDRAVSTVENA POSTAJA
N.C. 723 511
ZŠAM—AVTOPOLIGON	
Latkova vas	701 640
ZELIČ Zdravko	723 280
ZLOBEC Henrik,	
Dolenja vas ZMRZLAK Alojzij,	723 484
Latkova vas 21	701 749
ZOBOVNIK Andrej,	
Šešče 7/b	701 605
ZORKO Rudi, Dolenja vas	723 392
ZUPAN Jože,	
Marija Reka 37 ZUPANC Anton,	723 343
Latkova vas 89	701 848
ŽABKAR Ivan, Kaplja vas ŽAGAR	723 316 I
—	Anton, Gornja vas 29 —	Ivan, Šešče 70	701 595 701 632
— Marija, Šešče 32	701 155
— Vili, Dolenja vas ŽELEZNIK Albert,	723 418 1
Latkova vas ŽGANK	701 104
— Alojz, Dolenja vas	723 620
— Rado, Šešče 64 ŽOHAR	701 174
— Marjan,	1
Latkova vas 11/a	701 665 I
—	Martin, Šešče 9 —	Nadja,	701 191
Latkova vas 47/c ŽOLNIR	701 890
— Franc, Latkova vas 118 701 841	
— Jože, dipl. vet. ŽUPNIJSKI URAD	723113
— Sv. Pavel ŽUŽA	723 274 j
— Tončka,	J
Gornja vas 61/a	701 488 ,
— Vlado, Latkova vas 37	701 303 1
TELEFONSKI IMENIK
ATC PREBOLD (063)
A
AHAC
—	Edvard, Kaplja vas 44 723 226
—	Zdravko, Marija Reka 10
AHAČIČ Janez	723 525 723 467
AJDIČ — Anton, Latkova vas 30	701 763
— Marjana	723 480
ARNŠEK Stavrula	723 236
ARTELJ Vekoslav, M. Reka 19	723 098
AVTOPREVOZ Šempeter	
L. vas — Promet	701 430
— Avtomeh. delavnica	701 431
B BABIČ Zvonko, Šešče n.h.	701 166
BALDASIN Bogoslava, Dolenja vaš 93	723 596
BOLTE Slavko, Gornja vas 701 390	
BORAK Karla, Kaplja vas 15/b	723 731
BREZOVNIK Nevenka, Latkova vas 147	701 949
BRGLEZ Ivan, Latkova vas 5	701 728
BRINAR — Andrej	723 036
— Anton, Latkova vas 42/b	701 657
— Jože, Latkova vas 42/a	701 656
BUČAR Frančišek, Latkova vas 122	701 910
C CENTRIH — Franc, Latkova vas 37la	701 648
— Štefan, Šešče 12	701 178
CESTNIK — Alojz, Dolenja vas	723 408
— Franc, Šešče 7	701 179
— Zdravko, Matke 8	701 079
CESTNO PODJETJE VZDRŽEV. ENOTA, Latkova vas	701 203
velja od 12. 2. 1988
CIJAN
— Franc, Šešče 66	701 195
— Vinko, Šešče 16	701 167
CILENŠEK Alojzij,	
Latkova vas 101/a	701 804
CINK Tomaž, dipl. ing.,	
Šešče 2	701 190
CIZEJ	
— Branko,	
Latkova vas 153	701 947
— Cilči, Kaplja vas 13	723 264
CUKUATI Ivan,	
Dolenja vas 88	723 495
CVERLE Vinko,	
Doi. vas 53	723 447
Č	
ČEDE Ivan, Kaplja vas 33	723 435
ČMAK Ernest	723 032
ČRETNIK Marjan	723303
ČULK Marija,	
Latkova vas 62	701 797
D	
DEBELAK Vinko,	
Latkova vas 84	701 927
DERČA Franc, Šešče 52	701 159
DIVJAK	
— Ivan, Latkova vas 95/a	701 657
— Marjan, Šešče 49	701 088
— Miha, Gornja vas 68	701 396
DOBNIK Jože,	
Latkova vas 112	701 951
DOLAR Anton,	
Latkova vas 148	701 918
DOLINAR Ivan,	
Latkova vas 98	701 861
DRČA Jože,	
Dolenja vas 31	723 442
DRČAR Ludvik,	
Latkova vas 69	701 847
E	
EBNER Leopold,	
Dolenja vas 85	723 451
ERDEUI Amalija	723 271
ERGOT Oto, Gornja vas 21	701 387
F	
FARČNIK Anton,	
Dolenja vas 104	723 Ì 2
FLORJANC Antonija,	
Latkova vas 98	701 E 4
FONDA	
— Vili, Dolenja vas	723 0 3
— Vincenc,	
Latkova vas 47/d	701 7 2
FRIC Dušan	723 2 3
G	
GABERŠEK Robert, Šešče 13 GAČNER Aleksandra,	701 08!
Latkova vas	701 476
GAJŠEK Drago, Latkova vas 32	701 811
GASILSKI DOM GASILSKO DRUŠTVO	723 086
- ŠEŠČE	701 089
- MATKE	701 707
GMAJNER Alojz, Latkova vas 150	701 477
GOGALA Štefka GOLAVŠEK	723 592
— Franc,	723 259
— Marjan, Matke 34	701 766
— Milan, Šešče 68	701 194
— Peter	723 590
— Slava, Šešče 46	701 094
— Stanko, Šešče 73 GOLIČ	701 196
— Alojz, Latkova vas	701 066
— Jože, Gornja vas 8	701 794
— Jože, GORINŠEK Štefan,	723 165
Latkova vas 47/e	701 793
GORJUP Filip, Matke 4 GOROPEVŠEK	701 169
— Bruno,	
Dolenja vas 60/b —	Jože, Latkova vas 151 —	Jože, Šešče 65	723 216 701 948 701 163
GORŠEK Majda	723 256
GOVC — Robert	723 469
— Stanko	723 294
68» 107
69 SEA ejujog ‘eaillMI HV8IH$ 709 £27	=>ubjj pn03d§
910107	B/9t7 SEA EAO>(}ET
‘epejg nW§ 819 £27	SEA 'U9|OQ
‘eJtueAl raanuxs SS6 107	01 SEA BAO>j)E“|
‘zeuep 38VaX$ 8£» £27 SEA eIu9|oq ‘ezop — 61» £27 B/6£ SEA ejueioa ‘ouejj — 3NVrU0X$ £2» £27	SEA Ejueioa
‘pejuoji 3NU390XS 577 107 OS bxieiai ‘|AB|S; HV1UV?
290 £27	ubai 'JP N3BIAS
260 £27 SEA EfidB» ‘ope|A X3AS 891 107 2 E>I1E|A|‘ubai )||N$INU1S
961 107
9£6 107
621 £27 706 107 7£6 107
£70 £27
601 £27 607 £27 £9» £27
»80 107
82» £27
626 107
982 £27 719 £27 96EE27
567 107 571 107
001 £27
61» 217
08	B?S3? ‘B|e6uv V§INU1S
92 SEA BAO>UB0
‘eiaBuy UVDtJlS EfuBW UVDH3XS
B/021 SEA >|}B-1‘UBA| -35 SEA >)IE-1 ‘s>|!|BJ -XIN$ld3XS
SEA eIuJOQ
‘zeuep 03AON31S eoizop XVNH383XS oa| PIA3QUV1S
28 SEA U3|Oa •uoiuv ONIAOS
09	e?§3? ‘oubjj xiNXOdOS
88 sea ua|oa ‘uiqiV 3XUWS
0/80 SEA 'XlBl ‘euejj 1SIWS oubjj NVX01S JIUIIPBIA -
B/£tr SEA E[U3|0a ‘AB|SIUB)S — XOXS
92 eose? ‘j|opny -09 9?se§ ‘oubjj — U31IS
B/87 SEA Ejueioa Mejej 3§UIS
7» e>llBiA|
‘e>tjaiS HV9N3S zfoiV NVT3S
epse? -
62» 107 260 107 119 £27 0 N
p|oqej,j eojUAo6e|g —
150 £27	PloqeJd -
VOlNTVAOTSOd 031VZ NIZVOVW IXSPNIAVS
£6» 107	OZ SEA efujog
‘ipna X3NIAVS 007 107	b/Z21 SEA EAOjiE-]
‘ueuueji — 968 107 OS sea >ueh ‘ehuojuv —
6»9 107 IS SEA EAO>|)B-| ‘UO)UV — H31XVS
2E6 107	zn SEA EAO>|)E-l
‘uotuv xmana
971 107	5 ueose?
‘ezop Nvwzoä 750 107 28 a>»e|M ‘oubjj yvxsOU 787 107 B/ZZ ©>il8|AI ‘uiqiv HIWOU 629 £27	i.2SBAEf|dBX
‘ubai )iiNroa 627 107	9 SEA XIBI ‘uefjeyy -
996 107	021 sea xtBl ‘euej| -
piala
07» £27	02 sea Ejueioa ‘ezop —
57» £27 B/09 sea Efuepa ‘oubjj —
Bvzaa
680 107	19 E?se§
‘uBiiBw xvNaaa 527 £27 ezop Bui x3$aoazva 850 £27 uef|!uiis>|B|A| XINAVH 609 117 IS 3M1BIAI ‘uc|!|A| NDXVa S»9 EZ7 6 SBA ejueioa ‘eugezop -2£7 107 IZ b?§b? ‘PJBAP3 -laNVB
6»0 £27	piodoai -
»91107	» b?sb$ ‘o>|uep —
Hrva
516 107	801 SBABAO>|lB-|
‘e>i?!?uejj xapva
618217	E/9t,e>UB|A|
‘OXIN aVXINZVad
078 107	s SEA BAOxien
uiueiN IX?IN$Vad 585 £27	eKeW	“
»82 £27	‘euV	-
xiNioadvad
807 107	11 SBA baoxIEI ‘ueA| -
£21 107	98 SBA BAO>|(E-|‘oubìj -
3SAOd
972 £27	ouioi	—
9»2 £27	SEAB[|dEx‘ezor	-
»61 £27	UBAI	-
XINQOXOd
HI 22 03|E^iidBSE0 '|ap
U3AZI ßeiet Bjepejd	—
669 £27	3jnziop'8PO
qejoqos qo ejn gì op 8 PO qiXIUAEiep qo •|uoao6 jeiei ‘eouexo	—
052 £27	MiuABjdn	—
NOd3T31 dvaoaiax VX§Od £18 107	1»1 SEA	BAOXJEq
‘oubjj xasrvaxaod 809 £27	S SBA	ejueioa
‘J3|3d x3§aooaod 190 107	5S1 sea	EAOxiEq
‘bucai yvosaaaod
0E0 107	06 SEA EAO>|J6-l
‘b)|U!jb|n — 6»8 107	06 SBA BAOXIB1 ‘OUBJJ -
XV?A31d
»6» £27	28 sea Ejueioa
‘bujiujoji 03S31d 296 107	6Z sea x)B1 ‘ueiuog —
»79 107	06 SBA BAO>|}Bi ‘ezop -
NVXSVld
6£0 117	6» 9>UBIA| ‘|JE)| aaXNId
165 107 SZ SBA ejujog ‘ubai 0XHd 01EE27 6» SBA ejueioa‘zbIjbin — 920 £27	‘PJBAP3 -
13Na3X3d
090 £27	20 SBA ejujoo ‘ojiuia -
»55 107 601 seaeaoxiei ‘uiefiiA -X3X3d
95» £27
85 SBA Ejueioa ‘oBbjq ‘uvp3d
218 107
261 107 116 107
£20 £27 ££6 107
188 107
768 107 999 107 OfrZ £27
£61 107
98E 107 799 107
0/011 SEABAO>|lB"|
<OJ|U!A an?NVd
52 esse? ‘!|JB)| uizo
521. SEA EAOXIEq ‘IS3UJ3 XINAVXO V10§ VNAONSO
9H SBA BAO>||E-|
‘jiiuipeiA WIZOHO
P/08 SEA BÄOXIE1 ‘OUBJJ QIS3UO
89 SBA xiBi ‘oxoaJS — 26 SBA xieq ‘laejBy -Z8 SBA ejueioa "jeA |d|p ‘duejj —
xaiAoo
62 30S3§ ‘3UBJJ xvnao
82 SBA Ejujoo ‘°eu6| JIVAON 08 SEA XIB1 ‘oßBjQ X3XVN
N
187 107
B/00 aosa? ‘BUBfog OlAOXVaniM
751 107 6Z sose? ‘zeuep XVUW
76£ 107	Z9 SBA bIujoo
‘>l!Apni DAVIXHAI flÀ XIPI60800 :X3131 XIIAI OHD3131 9»0 £27 BU|Bfepojd j»snpu| -II» £27 0 N afiafpod oupoAziojd
y|||A|
060 £27	BOII3JBW	-
00 -Bj| xjusoj)Od
xa3N
100 02Z	SBA slueioa
‘i3JBx asAaaw ££9 107 11 aose?‘efuBW ZVrXVIN £»Z £27	uuueiBA	-
590 £27	l®JBX	-
191£27	®?°P	-
785 107 98 SBA bIujoo ‘jseujg	-
ONItdVW
1
I 178 107 9 SBA xiBq ‘o>|uepz XVIN
788 107 B/901 SBA xiEi ‘Bluem -7E8 107 9» sea BAOxieq ‘zeuep — M3?VW
ìli
68» £27	Boi |d|p
‘epBN SIldl-NVIAIXm 851 107 B/05 ao?a? ‘ozop pggm
868 107	02 SBA BAOxiBq
‘efizejei yvONOI 700 627	»IBxay
e!|JB|ai ‘oBbjq uvxiNaon 812 £27 PloqaJd efpueBv afiaO exueq euso|ds vxNva vxsNvrrann 107 107	Z21 SBA BAOxisq
‘ubai xiN^Idll »77 107 85 3>UBIN ‘ueje»§ piAOXIT 027 107	06 SBA	ejueioa
‘>io»zi uvxn ICS 107	B/9» SBA	BAOXjeq
‘efueiN XINS3T fr06 107	B/0S SBA	EAO>l)E-|
‘uefjew OMN31 SE9 £27 VrVXSOd VX§INUVX31 850 107	62 08 9^UBIAI ‘ubai a3831
92» £27	80 SBA	ejueioa
‘euiisnp NVdVT
098 107	88 SBA EAO>ueq
‘oj|oejs SVAX 98S 107 ZZ SBA e[ujo9‘o>|ubjs — EZ9 107	'4 'u SBA ejujoo
‘■|ui ‘ue|!H — 2Z9 107 SBA elujog ‘uepw -»16 107	»01 sea X1B3 ‘uojuv -
16E 107 6Z SBA e(ujo0 ‘uiqiv — 33dRX
9»6 107	251 SBA EAO>|}E-|
‘oubjj XlNAOXnX
071 107	60 9?§a§
‘Btizioiv aaanx
£71 107	0» a>tlB|A| ‘qo)|ep jiax
876 £27	-“>M!A NVXSiaX
085 £27	09 sba ejueioa
‘ezop uvoaax
»s 1107	zz s?sa§ ‘zfoiv saaax
SO» £27	bubjs -
172 107	»S aases ‘eijuipnh -
03AO§VUX »60 £27 °PB|A JP ONrvaX
607 107	B/51 SBABAOxieq
‘uojuv avwvax £60 107	3?535 -
990 £27	XSONdRXS vNAarvax
6»£ £27	uojuv XINXOX
256 107	6 sba xiei ‘!P3 IN3SOX
80S £27	B/89 sba ejueioa ‘ojo —
7£Z £Z7 92 E>|ay b(ue^ ‘pejuoji -
sox
611627	‘szop -
£6» £27	96 sba efue|oa ‘qu3 -
Nnaox
£28 107	201 SBAEAOXjeq
‘AB|S30U3A —
988 107 d/901 SBA BA0>|IB-| ‘joB| —
9(1 £22	3N310X PZ SBA El|dBX
Z6S I0Z.	‘ubai XINAOXOX ZS SEA Blujog
£88 102	‘iqoy UVA3?0X q//9 SBA BAO>|}B-|
910 £ZX	‘B|eeqi|/y 1VBOX lJBX X3WX
891 102	8 B?se?
98» £22	‘qonep X3SA0N3TX 05 sba ejueioa
£68 102	'ejjed 9I0N3W3TX 99 SEA BAOXIB1
£26 102	‘uojuv UVAOSIX SEA EAOX1E1 ‘B|ABd —
090 102	E/Ul SBAEAOX1E1
»6» 102	‘•Buj |d|p ‘oubjj — sndvx 9£ SBA B[UJ00
8Z0 £Z2	‘ej®A SridWVX Ruj ‘oubjj JI3S1VX
26» 102	B/02 SEA BjUJOQ
291 102	‘ipjepuj varvx Z9 sose? ‘Jajed —
068 102	61 SBABjUJO?‘UBA| —
220 102	g33S3?‘ujqiv —
616 102	9VX M 091 SBA BAO^JB"!
222 102	‘ABisipei 03A3ranr £ SBA BAOXlBq‘e|ABd —
80E £22	IIIU3 -
121 102	onr 8£9?S0§ ‘O^uensor
882 102	B/8£ SBA BAO>jJBn
826 102	‘ueiuou — 8£ SBA BAO^IB"! ‘UIAJ3 —
822 £22	Nvaaor epied —
££2 102	0Z sose? ‘ue|!iM —
»68 102	E/0£ SBA Efujog ‘UBAI —
£28 102	XINU3Z3r IZ SBA BAOXIB1
086 102	‘UBAI uvXINASr OH SBA BAO^BI
‘o)|ueig X3N3S3P 690 102 LL a>UEV\| ‘oubjj 13WOU3P	
888 £22	ej3A NIHSr
291 £22	BOIUBQ NVINU3P
168 102	e/9£ sba EAOxieq
261 102	‘eujjjeiM — ZI BOSS? ‘ezop -
220 £Z2	N313P BfnioBO 03GZVP
£81 £22	oubjj 3SNVP
296 102	HI. SBA BAO>JJB1
	‘uiliew UVHINWVr
l»6 107
18 SEA BAOX1B1 ‘AB|SIUBJS —
00£ 102	•g U SBA BAOHJB1
	‘Z3NVr -
0»6 102 B/5£SEABAO>(lE-|‘ZfO|V -	
	U3DVP
	r
828 102	82 BXIBIAI
	‘ABisiuejs XINSIUOI I
688 102	■ ‘B//6 SBA BAO>|JB"]
	‘opeiA §HH
0£8 102	ft SBA BAOJJ.B1
	‘OßBJQ SfìH
901 £22	U!lie|/u M3$U381UH
888 102	8£ SEA BAO>|JB-|
	‘ubai XINU39IHH
980 102	00 b>I1b1N ‘open —
622 102	t?g sba BAOxieq
	‘eoizop —
961 £22	12 b>|sh elueifj ‘ezop —
680 102	00 9>I1BW ‘eflIBuiv -
	UV8IUK
980 £22	»zog VX08UH
282 £22	azoxwxd -
2»0EZ2	30 — OAJSJBZim —
	oa - VNPOHXS
» 10 £22 110 £22	ozx -
3d -	- eqj>|S3Jd ei|s(!JBiU)|
	eujiop B)|SfUjAB§ ZX —
210 102 D N aZOX	
SBA BAOJIjei OAJSfjjeUIX —	
	oa - 0AXSPIX3WX
116E22 O N	
	3d —Pioqojj T3XOH -oa - W3ZIURX ‘XSOD 031VZ azos-avz3WH
288 102	901 SEA EAOXlBq
	‘<»|-i!W I3UIH
221 102	g esse? ‘hjbji Z300H3H
688 102	££l SBAEAOX1B-]
	‘ojioejs VP30V1VH
	H
26» £22	b/6 sba ejueioa ‘0JlfBa —
980 102	B/59 BBSS? ‘XjJBpUJ —
£68 102	SEA efujog ‘3UBJJ —
062 £22	OUBJJ — OXN3ÜD
	DA aVHDIS 00500 :X313i
	VrNOVUO : y93131
080 102	sba Blujog eujE>|ado —
6£2 102	jojxes unoEj oueuij —
HO 107 O N
joixas ixsaojpex |uso|ds u| OJ3UJO)) qei ‘jotxejip — SBA BAO)|je*| ‘eieuejBui 'qpejB Bfujsnpui
- vraavao
V uredništvu smo se odločili, da v vsaki številki našega časopisa predstavimo po eno društvo TVD Partizan. Kot prvo bomo predstavili društvo TVD Partizan Polzela in tako smo predsedniku Tomu Cviklu zastavili nekaj vprašanj.
Kakšna je vaša dejavnost in koliko članov šteje društvo?
»Partizan Polzela združuje tristo članov, imamo pa osem sekcij. To je sekcija malega nogometa, odbojke, šaha, badmintona, aerobike, namiznega tenisa in borilnih veščin. Poleg tega naši vaditelji vodijo žensko in pionirsko ekipo v odbojki. Redno rekreacijo imajo v telovadnici tudi člani, veteranke ter člani vaških skupnosti Ločica in sosednje krajevne skupnosti Andraž. Udeležba je zelo dobra in redna. Članstvo se iz meseca v mesec povečuje, kajti vse več krajanov si želi ukvarjati se s katerokoli vrsto rekreacije. Najbolj številčna je sekcija borilnih veščin, ki redno in pod strokovnim vodstvom trenira dvakrat tedensko. Zanimiva je liga v malem nogometu, v kateri tekmujejo vsi vaški sveti.«
Kako je s kadri, saj imate številne sekcije?
»Kadri so v našem društvu trenutno največji problem. V zadnjih treh letih smo izšolali samo dva vaditelja. Pri
Tomo Cvikl
tem pa moram omeniti, da so nekateri premalo resni ali pa delajo le kratek čas.«
Letos boste pričeli z obnovo TVD Partizana. Kako je s tem?
»Leta 1983 smo na Polzeli izglasovali krajevni samoprispevek. V program je bil takrat zajet tudi naš dom.
Iz tega vira imamo 12 milijonov dinarjev, kar bo seveda premalo za dozidavo kotlovnice in obnove, zato bomo gradili po etapah. Doslej smo opravili 2000 ur pri prekrivanju strehe na Partizanu in izgradnji teniškega igrišča.«
Kakšne načrte imate za letos?
»Že januarja in tudi v februarju smo imeli v načrtu več smučarskih tekmovanj. Izvedli jih bomo, če bo sneg. Predvidevamo tekmovanje Polzele v veleslalomu za vse kategorije, rekreativni smučarski tek na 5 km, sankanje z Gore Oljke ter smučarski tečaj za nižje kategorije. V marcu bomo pripravili začetek lige v malem nogometu, aprila mali maraton v Šeneku na 10 kilometrov, maja turnir v odbojki, šahovski turnir in trim kolesarjenje in streljanje z zračno puško. V avgustu drugi del lige v malem nogometu, septembra memorialni turnir v malem nogometu v spomin na Marjana Završnika, oktobra za krajevni praznik teden športa (mali nogomet, turnir trojk v odbojki, turnir v badmintonu, prvenstvo Polzele v šahu, turnir v namiznem tenisu in ribiško tekmovanje). V novembru turnir hišnih svetov v odbojki in smučarski sejem ter decembra novoletni šahovski turnir. Poleg naštetih pa še razna druga manjša tekmovanja.«
TONE TAVČAR
Rokometaši Borca iz Banja Luke so bili dvanajst dni na pripravah v Žalcu. Trenirali so v telovadnici osnovnošolskega centra, hrano in stanovanje pa so imeli v hotelu Golding Rubin. Trener ekipe Borca Pero Janjič je povedal: »Bili smo zadovoljni, drugo leto se zopet vidimo.« Na sliki: Vodstvo in igralci Borca iz Banja Luke v telovadnici OŠ Žalec med pogovorom.
T. TAVČAR
Ne le novo — tudi staro v je treba znati uporabljati
Objavili ste zapis T. Vrabla s pozivom na zimsko razmišljanje o okolju, naravnih in kulturnih, pa morda še drugih zanimivostih, ne samo Gotovelj, ampak naše cele doline. (Nikakor pa ne o televizorju, ki leži v Artišnici, menda ne kot tehnični spomenik 20. stoletja?). Da ne pozabimo! Mesto Žalec ima tudi planinsko društvo, ki je označilo že marsikatero stezo, pa morda še katero bo. Nikakor pa nisem za to, da bi vsak po svoje »lisal« ta naš majhen prostor kulturne krajine. Kakšna je razlika med turizmom in planinstvom v naši občini si res, pošteno povedano, ne upam zapisati. Bistveno menda je, da turist hodi po naseljeni krajini. Kje pa pri nas ni take? Celo naša najvišja planinska postojanka je dosegljiva po cesti, peš, od zadnje domačije Slošarja do vrha Mrzlice je le pol ure hoda.
Resnici na ljubo bi zapisal, da Savinjska planinska pot že 15 let vključuje v turistično (planinsko) ponudbo te doline sv. Jedrt, omenja lovski dom Rinko, grob rodbine Beck, 18 pešic sviloprejke na Plevni, pa še kaj. Da ne drži nobena, vsaj s tablicami označena pot (cesta je: LOVSKI DOM RINKA) iz Žalca na Plevno, ne vem, kot dostop po cesti je bil v samem vodniku S poti zapisan. (Žal je pred leti že pošel!).
Dejstvo je, da jo marsikateri Žalčan ubere peš čez Gotovlje k Jedrti ali na klopi z lepim razgledom pred lovski dom. Če se pa držiš markacij tam pod Vingerlom (483 m) — z lepim razgledom nad dolino si v slabi uri hoje pri turističnem domu ob učno geolo-ško-gozdarski poti pri Peklu. Toda ta je čez mejo in zanj se ne sme vedeti. O sacta simplicitas! Veselo bi bilo videti kočijo na cesti, kot je nekoč vozila tudi z Novega kloštra. Imamo korajžo za poskus?
Za založitev značk in razglednic je potrebno kar precej denarja. Našel bi se morda, toda ne brez truda in nihajočih obresti. K temu razmišljanju me je poleg članka navedel še žalski poduči-telj Franc Kocbek, ki je pred 85 leti izdal vodnik po Savinjskih planinah in ga je založil trgovec A. Cvenkel iz Šempetra. Se ne bi tudi mi potrudili in ga napisali za turistično in planinsko ponudbo naše občine? Bi vsaj s skupnimi informacijami postregli na hrbtni strani nove turistične karte občine Žalec. Bo kdaj zagledal luč
sveta turistični prospekt naše občine? Spomeniki NOB so jo!
Naj zaključim z mislijo okrogle mize 20. geodetskega dne v Kranjski gori. Nekako takole bi se glasil povzetek: Kvaliteta slovenskih turističnih kart je na evropski ravni. Slabši smo uporabniki. V tujini je neprimerno bolj razvita informacija in propaganda v turizmu, predvsem v grafični obliki. Pri nas pa marsikdo večkrat menja avto kot kupi novo avtokarto.
Storimo torej vsi skupaj več za izobrazbo uporabnikov in lepo podobo naše krajine.	b. j
Tudi planinstvo je del turizma
Pred leti so planinci na obrobju Savinjske doline in celjske kotline uredili Savinjsko planinsko pot, ki nam približuje Dobrovlje in druga pobočja doline. Že večletna želja je, da bi izdali nov vodnik po poti, saj sedaj obstaja le dnevnik. Pred izdajo Vodnika pa bi bilo treba pot spremeniti, saj se sedaj izogne miklavškim hribom nad Taborom, gre po cesti proti Domu borcev in od tod naprej po cesti v Marija Reko.
Planinci želijo, da bi se pot spustila s Krvavice proti Zajčevi koči, ki jo upravlja PD Tabor, in naprej proti Čankarjevi tehniki ter po grebenu miklavških hribov proti Marija Reki. Potrebne bi bile še nekatere manjše spremembe.
Pot pa kljub temu živi, saj jo je samo lani opravilo 67 planincev, od tega 44 iz naših planinskih društev in 15 Mariborčanov, dva sta bila iz Zagreba itd. Doslej je pot opravilo že 1.249 planincev, samo iz celjske regije 884, prednjačijo pa člani PD Zabukovica, saj so v društvu podelili že 350
značk za prehojeno pot. Iz ostalih krajev Slovenije je bilo 279 planincev, iz širše Jugoslavije 79, šest iz Avstrije, en pa ni bil član PD.
Naše obrobje in z njim Savinjska planinska pot sta vključena v turistično ponudbo, žal pa se vse premalo zavedamo, da je tudi planinstvo del turizma.
-fj
Odbojka
Zaradi popularizacije odbojke med pionirji in zagotovitve rednega tekmovanja je bilo v letošnjem letu organizirano redno tekmovanje za pionirje in pionirke. Žal se je pri pionirjih prijavila le ena ekipa, tako da je tekmovanje odpadlo, pri pionirkah pa tekmujejo ekipe Braslovč, Polzele in Šempetra. Opravile so že tri kola t.j. polovico tekmovanja, trenutno pa vodi ekipa Braslovč pred Šempetrom in Polzelo. V marcu in aprilu bodo še tri kola tega tekmovanja.
Strelstvo
SD Žalec — zmagovalci druge republiške lige
V zadnjem kolu republiške lige-vzhod sta se pomerili ekipi Bo-štanja pri Sevnici in Žalca. Žalčani so ponovno prepričljivo premagali goste v postavi: Jani Pukmaj-ster, Vojko Škodnik, Mladen Me-lanšek in Justin Smrkolj. Najboljši posameznik je bil Kovačič s 374 krogi. Ekipa domačinov je nastre-Ijala 1459 krogov, gostov pa 1421 krogov. Devet kol [n ravno toliko zmag je ekipo SD Žalec ponovno vrnilo v prvo republiško ligo v naslednji sezoni. Vsekakor gre zalu-ga za uspeh tudi tehničnemu vodji Janku Melanšku. Veliko MUŠ-ev v naslednji sezoni prve republiške lige!
Končana liga za pionirje
Končano je zadnje, peto kolo občinske lige za pionirje. V njem je zmagala ekipa SD Žalec 1, s skupno 459 krogi pred ekipo Liboj s 455 krogi in tretje uvrščeno ekipo Šempetra, ki je zbrala 448 krogov. V tej sezoni je tekmovalo 28 pionirjev in pionirk v šestih ekipah. Ponovno velja pohvaliti edino ekipo pionirk SD Žalec, obenem pa se poraja vprašanje neudeležbe v občinski ligi pionirjev iz Griž, Vranskega, Prebolda in Braslovč. Z večjim številom ekip bi želeli izboljšati konkurenco in hkrati spodbuditi mlade strelce k boljšim strelskim rezultatom.
Rezultati lige, ekipno: 1. mesto — SD Liboje (2210 krogov), 2. mesto — SD Žalec 1 (2126 krogov) in 3. mesto — SD Šempeter (2075 krogov). Posamezo: 1. Peter Dokič (SD Liboje) — 677 krogov, 2. Aleš klovar (SD Žalec) — 607 krogov, 3. Mitja Kopušar (SD Šempeter) — 602 kroga in 4. Dani Brezlan (SD Liboje), sledijo Kristjan Pukmajster, Andrej Frece, Simon Vošnjak in drugi.
Žalec — tekmovanje ŠŠD
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur Žalec je s sodelovanjem ŠD Žalec pripravila šolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za Pionirje. Najuspešnejši strelec je bil Jani Pukmajster s 161 krogi. Drugi je bil Aleš Klovar s 157 krogi, tretji pa Sergej Sevnšek s 153 krogi. Pri dekletih je zmagala Lučka Klovar s 153 krogi.
Kegljaške novice * V
V preteklih kolih II. slovenske kegljaške lige je prva ekipa Hmezada v Litiji premagala novinca lige Litijo z rezultatom 4978:4947. Najboljši pri Hmezadu je bil Milan Lesnik z 849 podrtimi keglji. V naslednjem kolu so doma gostili ekipo Ingrada in zmagali z rezultatom 5162:5092. Najboljši je bil tokrat Albert Ramšak (920 kegljev). Nato so doma premagali še ekipo Rudnika iz Hrastnika z rezultatom 5123:4980 — z najboljšim Danilom Sivko (878 kegljev). V zadnjem kolu pa so gostovali v Preboldu, kjer so zmagali z rezultatom 5194:5100, najboljši pa je bil Jože Rotar (907 podrtih kegljev).
Na lestvici je Hmezad tako prvi skupaj z Rudarjem iz Trbovelj in se mu odpira možnost za prehod v prvo ligo.
Druga ekipa Hmezada, ki nastopa v I. ligi območne kegljaške skupnosti, pa je na gostovanju v Slovenskih Konjicah izgubila z ekipo Konusa z rezultatom 4886:4721. Najboljši pri Hmezadu je bil Zlatko Krajšek (810 kegljev).
V	naslednjem kolu so gostili ekipo Šentjurja in zmagali s 4910:4776. Najboljši je bil ponovno Zlatko Krajšek, tokrat z 854 keglji. Na gostovanju v Dobrni so s tamkajšnjo ekipo izgubili z rezultatom 4638:4566, najboljši je bil Marjan Šimek z 806 keglji.
Nazadnje so se doma pomerili z ekipo Mozirja in zmagali s 4832:4760. Najboljši je bil Zlatko Krajšek z 832 keglji.
Hmezad II je na lestvici trenutno na petem mestu, s tem pa jim je ostanek v ligi že zagotovljen. S tekmovanji je pričela tudi ženska ekipa Hmezada, ki tekmuje v I. ligi OKS Celje. V prvi tekmi so doma visoko premagale ekipo Cinkarne, najboljša pa je bila Nada Birsa s 402 keglji.
V	TITOVEM VELENJU ŠAHIRALE ZENSKE
Šahovski klub T. Velenje je s pomočjo telesnokulturne skupnosti zaključil sindikalno prvenstvo, na katerem je nastopilo pet ekip, med njimi tudi ekipa šahovske sekcije iz Vinske gore, ki je osvojila drugo mesto, takoj za ša-histkami Gorenja. Za ekipo Vinske gore sta nastopili Olga Žibert in Romana Mihaela.
Dejan Kok
stavil na Matejo
v_______________________J
Težko bi našel prijetnejšega sogovornika o smučariji, kot je Dejan Kok iz Topovelj pri Braslovčah. Razlog več za pogovor pa je bil srečen dogodek za Dejana, saj je v akciji Nedeljskega dobil popolno smučarsko opremo. V napovedi stote zmage Elana v tekmah za svetovni pokal je Dejan stavil na Matejo Svet in Bojana Križaja. »Poslal sem dva stavna lističa, pri napovedi pa mi je svetovala tudi mama. Ne samo zaradi stave, ampak predvsem zato, ker smo ljubitelji smučanja že težko čakali na to zmago, je podvig Mateje Svet srečen dogodek. Zame pa je še posebno srečen, saj sem si že dolgo želel novih smuči, sedaj pa sem dobil kar celotno opremo. Gradimo namreč novo hišo in starši mi seveda niso mogli kupiti novih smuči. Smučanje je namreč moj najljubši šport, pa tudi nekaj tekmovalnih uspehov sem že zabeležil. Kot šolski prvak v veleslalomu sem bil med najboljšimi tudi na občinskem prvenstvu. Z novimi smučmi se bom laže kosal z vrstniki. Ker je letošnja zima muhasta, si seveda želim, da bi čimprej zapadel sneg. Najraje pa smučam na
Dejan Kok
Golteh,« je pripovedoval Dejan. Ker pa se bliža olimpiada, me je zanimalo, kakšna je njegova napoved za naše barve. »Mateja Svet in Bojan Križaj bosta osvojila medalji, želim pa da bi bili zlati. Na tako pomembnih tekmovanjih so običajna presenečenja, vsi pa si želimo, da bi bila prijetna za nas. Držal bom pesti, kako bo z napovedjo, bomo pa kmalu videli.«	jk
Namizni tenis:
Občinsko prvenstvo ŠŠD
Občinskega tekmovanja šolskih športnih društev v namiznem tenisu so v kategoriji pionirk nastopile ekipe petih osnovnih šol, zmagala pa je ekipa OŠ Žalec, ki je v finalu premagala ekipo OŠ iz Šempetra z rezultatom 3:1.
Pri pionirjih so nastopile ekipe vseh šol, razen OŠ Braslovče. Občinski prvak je postala ekipa pionirjev OŠ Šempeter, ki je v finalu premagala ekipo pionirjev s Polzele, in sicer z rezultatom 3:0.
V tekmovanju 13-tih posameznic je pri pionirkah zmagala Urška Krajnc (Žalec) pred Jernejo Horvat (Žalec), Tadejo Zupanc (Šempeter) in Natašo Vidmar (Šempeter).
Med 22 pionirji, ki so pokazali zelo dobro igro, pa je bil najboljši Primož Oset (Petrovče), pred Benom Brečkotom iz Šempetra, Zoranom Arsovičem, prav tako iz Šempetra, in Sandijem Jelenom s Polzele.
PRIZNANJA
UREJENOST
Člani Turističnega društva Žalec so na letni konferenci ocenili opravljeno delo v preteklem letu, sprejeli program za letošnje leto in podelili priznanja za vzorno urejeno okolje in skrb za vzgojo cvetic. Pripravili pa so tudi zanimivo predavanje. Program dela so sicer uresničili, zaskrbljeni pa so zaradi vse manjše pripravljenosti krajanov pri organizaciji turističnih in zabavnih prireditev. Skrb za urejeno okolje ni zadovoljiva in pozivi društva ne naletijo na pričakovan odmev. Prav urejenosti Žalca bodo letos namenili še posebno pozornost, da bi ta-
\
ZA
OKOLJA
ko dostojno obeležili 120-letnico drugega slovenskega tabora, Žalska noč, Turistični dnevi in seveda taborske prireditve pa bodo za člane društva še posebej zahtevna naloga.
Za urejenost zgradb in okolja so za leto 1987 prejeli priznanja družine: Lah iz Roševe 9, Jerman iz Jurčičeve 18, Zagode z Ložnice 10, Krčmar iz Heroja Staneta 6, Božiček iz Šlandrovega trga 28/a, Cvikl iz Kajuhove 8/a ter hišni sveti: stanovanjskega bloka na Heroja Staneta 5, Prešernovi 3 in kolektiva hotela Golding-Rubin ter železniške postaje Žalec.
r
ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA
I
I
i
I
I
I I
I
L
Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti na Polzeli so med drugim sprejeli tudi sklep, da prično z aktivnostmi o podaljšanju krajevnega samoprispevka, ki se v tej krajevni skupnosti izteče letos maja. Povedati velja, da so na Polzeli denar, ki so ga zbrali (88.285.106), porabili za izgradnjo mrliške veže, posodobitev cest, sofinanciranje gasilskega doma, izgradnjo vodovoda, sofinanciranje obnove doma Partizan in za nabavo opreme doma krajanov. Kot so povedali na seji skupščine, je bil denar iz samoprispevka uporabljen strogo namensko, da se je z njim pametno gospodarilo in da bo program v celoti uresničen. Rezultati so vidni in so lahko Polzelani nanje ponosni. Kako pa naprej? Preteklo petletno obdobje in doseženi rezultati so dokazali predvsem dvoje: da so Polzelani pripravljeni združevati denar za to, da bi bil kraj lepši, da bi imel boljši standard, skratka, zavedamo se, da se Polzela brez takšne ali drugačne pomoči krajanov ne more hitro razvijati; in drugič, ko je dokazana večinska volja Polzelanov, da z lastnimi sredstvi sodelujejo v razvoju kraja, se najde tudi denar iz drugih virov (na primer SIS, delovne organizacije) za hitrejšo uresničitev dogovorjenih nalog. Takšna so tudi mnenja mnogih Polzelanov, ki izražajo prepričanje, da je nujno sestaviti nov program in podaljšati samoprispevek. Takšno je bilo tudi stališče KK SZDL, ki je decembra lani sprejela sklep, da krajanom Polzele in njenim organom predlaga pričetek postopka za pripravo programa in podaljšanje samoprispevka. Skupščina KS je 12. februarja to pobudo sprejela. Določila je odbor, ki bo pripravil osnutek programa vlaganj, sprejela pa je tudi rokovnik opravil in zadolžitev, da bodo priprave strokovne, resne in zavzete.
T. TAVČAR
1
I
I I
I
1
I
I
I
J
Prometna varnost na naših cestah se je poslabšala
Lani je bilo na cestah v žalski občini 223 prometnih nesreč, trinajst ljudi je izgubilo življenje, 107 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Vzroki za to so bili prevelika hitrost, izsiljevanje, alkohol. Nasploh pa se je prometna varnost v občini lani občutno poslabšala. Takšna je na kratko ocena razmer, ki so jo pripravili člani sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
V poročilu, ki so ga člani sveta pripravili za izvršni svet, je zapisano, da je bila lani dejavnost sveta usmerjena v vzgojo predšolske in šolske mladine ter vzgojo odraslih. Program dela z najmlajšimi je obsegal predvsem obnašanje pešcev v prometu, njim so bila namenjena tudi šte-
vilna predavanja in preventivne akcije. V osnovnih šolah so lani uspešno delovali prometni krožki, organizirali so tekmovanja Kaj veš o prometu pa akcijo Brezhibno kolo je varno kolo. Ravno ta akcija je odkrila, da ima le 200 šolarjev od 750-ih brezhibno kolo.
Tudi za odrasle so bila organizirana predavanja in prometne akcije, v TZO Vransko, Tabor, Polzela in Braslovče pa so organizirali tehnične preglede za traktorje in priklopnike. Člani sveta pri delu z odraslimi niso zadovoljni z delovanjem p'rometnih komisij v nekaterih krajevnih skupnostih.
Kljub vsem tem aktivnostim se je lani prometna varnost močno poslabšala. 223 prometnih sre-sreč, 13 mrtvih, 107 hudo in 135 lažje poškodovanih — takšni so
Program dela
Najmlajšim vso skrb
Skupščina občine Žalec, izvršni svet in problemska konferenca so sprejeli sklepe in stališča na temo Prometna varnost v cestnem prometu, po katerih naj bi izvedli vrsto akcij. Med njimi bo treba v prvi vrsti posvetiti vso pozornost najmlajšim in njihovem vključevanju v promet. S starši bi jih skušali z raznimi filmi in predavanji seznanjati z naraščajočim prometom in obnašanjem v njem. Enako velja tudi za učence osnovnih šol in njihove starše. Učenci vseh stopenj naj bi bili vključeni v tekmovanje za prometno značko in kolesarske izpite. Učenci sedmih in osmih razredov pa naj bi opravljali tečaj za pridobitev potrdil iz cestno prometnih predpisov. Organizirana bo akcija razrednega in občinskega tekmovanja o prometu in ekip SLO in DS, najboljši pa se bodo udeležili še republiškega tekmovanja.
Preventivna akcija bo opozarja-
za leto 1988
la na brezhibno in varno kolo ter na varnost s kresničko. Vse akcije bodo potekale pod naslovom Varno na poti v šolo. Brezhibno kolo je varno kolo in Varna je pot s kresničko.
Za izvedbo akcij bodo potrebna znatna sredstva za nabavo rumenih rutic, kresničk, raznih značk in rekvizitov vseh vrst ter za različne nagrade, kar pa je malenkost v primerjavi z izgubo vsakega dragocenega mladega življenja.
V akcijah bodo sodelovali: komisija za vzgojo predšolske in osnovnošolske mladine, Združenje šoferjev in avtomehanikov, Postaja milice, osnovne šole z mentorji za prometno vzgojo, Društvo prijateljev mladine, Avto šola ZŠAM Žalec ter razne komisije za promet, SLO v krajevnih skupnostih in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
J. Koštomaj
Ali bodo potrebne žrtve?
Krajani Dobriše vasi v krajevni skupnosti Petrovče so vse bolj zaskrbljeni zaradi prometne varnosti. Vijugaste ulice, nepregledna križišča, ki ponoči niso osvetljena, povrhu pa še nasadi in žive meje, ki segajo na cestišče, vedno bolj ogrožajo varno vožnjo. Pešce vznemirjajo tudi motorji, ki z vratolomnimi vožnjami pogosto pristajajo v vrtovih. Skratka, prometna varnost v Dobriši vasi je resno ogrožena in ker se odgovorni za opozorila ne zmenijo, se krajani sprašujejo, ali bo potrebna žrtev, da se bo kdo zganil. Če
že ni mogoče urediti javne razsvetljave v naselju, bi morali osvetliti vsaj križišča. Ograje in nasade, ki omejujejo preglednost prometa, bi morali urediti skladncr z občinskim odlokom. Prav pa bi tudi bilo, če bi občasno spremljali promet delavci postaje milice, saj opozoril krajanov udeleženci v prometu ne upoštevajo, kršijo pa tudi prometne označbe. Krajani pa pravijo, da so tudi sami pripravljeni prispevati sredstva, še zlasti za ureditev javne razsvetljave. Na potezi je torej krajevna skupnost.	jk
Križišče pri kapeli je nepregledno, ponoči pa v temi. Za tem ovinkom je med drevjem pristalo že precej motoristov, nesreča preti vsak dan.
ZA VARNEJŠI JUTRI
Pod tem delovnim naslovom se bomo v nekaj naslednjih številk Savinjskega občana srečevali z namenom, da skupaj razsvetlimo letošnjo izobraževalno temo s področja ljudske obrambe, ki ima tokrat naslov Materialna in zdravstvena oskrba v primeru naravnih nesreč ali vojne.
Vabimo vas, da s svojimi pogledi, rešitvami in pripombami pripomorete k celostni podobi problematike tega področja. Na morebitna vprašanja vam_ bo odgovoril strokovnjak za vsebinsko opredeljeno področje.
Naj nanizamo nekaj vprašanj, na katere bomo skušali odgovoriti:
—	oskrba prebivalstva ob elementarnih nesrečah;
—	viri oskrbe, rezerve, porabniki;
—	organiziranost zdravstvenega varstva ob elementarnih nesrečah ali vojne;
—	naloge civilne zaščite, družbenih organizacij, društev ... in seveda na vsa tista vprašanja, ki vas zanimajo in jih boste posredovali uredništvu.
Dragi bralci! Vabimo vas torej k sodelovanju, da bomo s skupnimi močmi oblikovali rubriko in v njej odgovorili na marsikatero vprašanje, ki ga vsi hote ali nehote potiskamo v podzavest, čeprav se zavedamo, da slej ko prej lahko postane tudi del krute resničnosti. Pišite nam, vprašajte in če boste želeli, bo vaš naslov znan tudi samo uredništvu.
podatki za lansko leto. Nesreče so v glavnem povzročali vozniki osebnih vozil in koles z motorjem, najpogostejši vzroki oa so bili hitrost, izsiljevanje, nepravilno prehitevanje in alkohol.
Po oceni članov sveta je dodatni vzrok za slabšo prometno varnost tudi slabše vzdrževanje cest. Lani smo v občini obnovili le slabih pet kilometrov cestišč in če bomo tako nadaljevali, menijo, bomo sedanja cestišča obnovili šele v petdesetih letih. Slabša je prometna varnost tudi zaradi večjega števila kolesarjev in voznikov koles z motorjem, vidno pa upada tudi število opravljenih tehničnih pregledov za traktorje in prikolice, in sicer zaradi uvedbe pristojbine za ceste, kar so uvedli pri samoupravni interesni skupnosti za komunalo in
ceste.
Ko so člani izvršnega sveta februarja obravnavali to poročilo, so menili, da je nujno razčistiti različna mnenja glede pristojbine za ceste. Nadalje so na tej seji podprli predlog zveze šoferjev in avtomehanikov, da se čimprej uredi baza za preventivne in tehnične preglede na poligonu v Ločici. V sprejetih sklepih pa so opozorili še na dvoje: na problem parkirišč za tovornjake, ki čedalje pogosteje parkirajo v naših naseljih in uničujejo robnike, zasajajo drevje, predvsem pa ogrožajo varnost pešcev. Drugo, na kar so opozorili, pa je prevoz nevarnih snovi po cestah, o čemer naj bi v kratkem spregovorili s predstavniki celotnega celjskega območ-)a-	Irena Jelen-Baša
Foto: Ljubo Korber
V novi soseski v Žalcu so tovornjaki postali redni gostje...
Tovornjaki — vse večja nadloga
V zadnjem času skoraj vsako prazno mesto na parkiriščih in zunaj njih zasedajo tovornjaki. Posledice tega so očitne: polomljena drevesa, uničeni robniki, kupci in stanovalci pa se jezijo, ker je zanje na parkiriščih vse manj prostora.
Žalska občina je tranzitna občina in zato bodo naši vodilni možje inorali razmisliti o tem, da čimprej uredimo parkirni prostor za te tovornjake in vozila, ki se v občini ustavljajo. Le tako se bo moč izogniti tem vsiljivim velikanom, ki zdaj stojijo na vsakem vogalu.
... prav tako na parkirišču pred blagovnico v Šempetru.
Posledice pa so vidne tudi s tega posnetka.
ZAHVALA
Ob izgubi nepozabnega moža, očeta in sina
BRUNA GOROPEVŠKA
iz Prebolda
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih: Republiški konferenci SZDL, predstavnikom zdomcev iz zahodne Evrope, Občinski konferenci SZDL Žalec, Občinski kulturni skupnosti, Zvezi kulturnih organizacij, Partizanu Griže, predstavnikom krajevne skupnosti Prebold in družbenopolitičnim organizacijam, Lovski družini Prebold, Obrtnemu združenju Žalec, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Prebolda ter duhčvnikom za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Rizmalu in dr. Utroši ter Slavku Cilenšku in vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem govornikom.
Žalujoči: žena Helena, sin Jure, hčerka Mojca, ate, mama, brata Franci in Otmar z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ŠTEFANA JURHARJA
iz Velike hoste nad Grižami
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, maše, vsestransko pomoč in izrečeno sožalje. Iskrena hvala govorniku Ivanu Grobelniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred,'rudarjem za spremstvo na zadnji poti ter godbi iz Zabukovice.
Iskrena hvala tudi OOS SOZD Hmezad, DO Komunala Žalec ter DO Agrina DSSS in TOZD Transport za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Žalujoča : žena in otroci z družinami
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 22. 2. do 29. 2. 1988: Vlado Super, Vel. Pirešica 5/e
od 29. 2. do 7. 3. 1988: Tone Jager, Prebold 62/a
od 7. 3. do 14. 3. 1988: Marko Dolinar, Griže 35
od 14. 3. do 21. 3. 1988: Bogdan Pantner, Rakovlje 17/d, Braslovče
od 21: 3. do 28. 3. 1988: Jakob Olip, Pongrac 21.
Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik ali jih sporočite na telefonsko številko: 712-131 ali 712-149.
V SPOMIN
Dne 22. februarja je minilo pet let, odkar si nas zapustil naš dragi
IVAN GROBLER
iz Miklavža 32
Če bi solza te zbudila, tebe zemlja ne bi krila. Vsi tvoji
Četudi v grobu zdaj
počivaš,
med nami živ si, kot si bil, saj ljubezen in dobroto si za nas izlil.
(narodna)
V SPOMIN
4. marca mineva leto žalosti in bolečine, od kar si nas za vedno zapustil naš dragi
ŠTEFAN ŠLANDER
iz Grajske vasi 29,
Hvala vsem, ki se ga spominjati, mu prižigate svečke in vam korak zastane ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata
ALOJZA VODLANA
iz Latkove vasi 13
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Pavla in sin Marjan z družino
V SPOMIN
Dne 24. marca bo minilo 20 let, od kar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož in oče
ANTON VITANC
z Brodov pri Vranskem
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Žena Vida in sin Bogdan
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko te jaz zapustil bom ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in skrbnega moža in atija
JOŽETA ROVŠNIKA
z Dobrovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, prinašali vence in cvetje. Iskrena hvala LD Braslovče in govorniku, tovarišu Zorcu, duhovniku za opravljen obred in poslovilne besede ter pevcem.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
	
PROMETNE NEZGODE	
Dne 16. januarja se je ob 19.30 Àtei ŠIRCA na lokalni cesti v Libojah v gosti megli zaletel v parkirano vozilo Friderika DOBRAJCA, ki je vozilo parkiral delno na vozišču. Pri nesreči se je Širca laže poškodoval.
Dne 22. januarja ob 22.20 je na Savinjski cesti v Žalcu peška Ruža POTE-KO stopila izza stoječega avtobusa na vozišče v trenutku, ko je mimo pripeljal voznik kolesa z motorjem Anton RIBIČ. Peško je zbil po vozišču, pri tem pa tudi sam Dadel. Oba sta se huie poškodovala
Dne 25. januarja je ob 18. 15. na žalski obvoznici izgubil življenje voznik osebnega avtomobila Vincenc KRAŠOVEC. Pri vključevanju v promet je izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila s priklopnikom Jošku KLJUNU.
Dne 28. januarja se je ob 01. uri zjutraj na cesti ob železnici v Žalcu voznik osebnega avtomobila Vojko ŠKOBERNE pri srečevanju z nasprotnim vozilom zaletel v tovorni avtomobil ter se pri tem hudo poškodoval.
Zaradi izsiljevanja prednosti se je dne 29. januarja ob 11.50 na Polzeli pripetila prometna nezgoda, v kateri je kolesar Ivan HRASAR izsiljeval prednost voznici osebnega avtomobila Mariji PUSTINEK V trčenju je bil kolesar laže pgško-dovan.
Huda prometna nezgoda, ki je terjala kar tri življenja, se je pripetila tega dne ob 16. uri na magistralni cesti Arja vas—T. Velenje, v kraju Zg. Crnova. Voznik osebnega avtomobila Alojz GROBIN je vozil v smeri proti Arji vasi. V blagem desnem ovinku, ki se spušča navzdol, ga je zaradi neprimerne hitrosti pričelo zanašati, nakar je bočno trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil Damjana GORJUPA
Na kraju nesreče so umrli voznik Grobin ter sopotnika v Gorjupovem avtomobilu Alojz in Ana Gorjup, medtem ko je bil voznik hudo poškodovan. Voznik Grobin je bil težak sladkorni bolnik, zato gre vzroke nesreče iskati tudi v njegovem zdravstvenem stanju. Dne 7. februarja je ob 14.20 na magistralni cesti v bližini križišča z ulico Heroja Staneta v Žalcu sedemletni kolesar M. F. nenadoma med vožnjo zapeljal v levo v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan SEVČNIKAR, ki kljub zaviranju nesreče ni uspe preprečiti. Otrok je padel po vozišču in se hudo poškodoval.
Dne 8. februarja se je ob 18.15 na lokalni cesti v Grižah voznica kolesa Cita BARDORFER zaradi vožnje brez luči zaletela v pešca Jakoba VODEBA, pri čemer je izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču ter se huje poškodovala.
Dne 9. februarja je ob 18.20 na lokalni cesti v Petrovčah vozniku kolesa z motorjem Renatu ŠAFRANU nenadoma pritrekel pred vozilo večji pes, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom, padel in se huje poškodoval.
KAZNIVA DEJANJA
Dne 17. januarja je Dragica Plahuta prijavila tatvino večje vsote denarja iz stanovanja v Kidričevi 1 v Žalcu. Dejanja je osumljena J. Š. iz Žalca, ki je izvršila že več podobnih tatvin.
Osumljena A. M. in Z. M. sta v dneh med 13. in 18. januarjem izpred gostišča Ivanke Cas v Žalcu ukradla motorni kolesi in pri tem oškodovala Evgena BEČA in Velimirja MEHAROVIČA, nakar sta jih ob cesti zavrgla.
Izpred blagovnice na Polzeli je bilo dne 19. januarja Petru ČVANU ukradeno rdeče motorno kolo s tovarniško številko 580806.
V	Drešinji vasi je bila Dragu ŠEŠKU iz novogradnje stanovanjske hiše ukradena avtomobilska prikolica.
V	sporu, ki je nastal dne 21. januarja 1988 v stanovanjskem bloku v Preboldu, je B. G. z avtomobilskim dvigalom napadel in laže poškodoval Franca ZUPANČIČA, po dejanju pa je poskušal napraviti samomor.
V	noči na 25. januar je osumljena S. T. storila kaznivo dejanje detomora. Svojega novorojenega otroka je zadušila.
Dne 27. januarja je bil Julijanu UPLAZNIKU iz Pongraca 61 ukraden iz pr-ročne delavnice elektromotor. V Ferralitu pa je bil 28. januarja ukraden kotni brusilni stroj znamke Bleck-Deker, ki so ga delavci uporabljali pri delu. To noč je bilo vlomljeno v priročno skladišče na tržnici v Žalcu. Storilec je odnesel plinski jeklenki in ponjavo.
Neznani storilec je v času od 15. do 18. januarja vlomil v stanovanjsko hišo Staneta BRILEJA v Drešinji vasi. Iz stanovanja je odnesel radiokasetofon znamke saba, sušilec za lase, mlinček za kavo znamke philips, brivski aparat braun, kristalni servis in večjo količino hrane.
Dne 29. januarja so Mateju VOŠNJAKU v bližini gostišča Matjaž na Polzeli ukradli temno-rdeče motorno kolo tomos avtomatik s tovarniško številko 58 4781.
V	januarju je bilo neugotovljenega dne vlomljeno tudi v dve počitniški hišici v Letušu in Malih Braslovčah. Vlomilec je iskal predvsem hrano.
Dne 6. februarja je bilo Martini PAINKRET ob cesti graščina Plevno—Ložnica ukradeno motorno kolo znamke Tomos A—3 s tovarniško številko 619430.
Dne 10. februarja so miličniki prijeli M. B. iz okolice Domžal, ki je osumljen več kraj goriva iz parkiranih vozil na območju Kaple in Prebolda.
OPOZORILO!
•	Ker je bil v kratkem času povzročitelj kar dveh nesreč pes, miličniki opozarjajo lastnike, da morajo biti njihovi hišni prijatelji ustrezno zavarovani in ne smejo prosto tekati naokoli.
•	Prav tako opozarjajo starše, da otroci do sedmih let starosti ne smejo samostojno voziti kolesa. Otroci od sedmih do štirinajstih let pa ga smejo samostojno voziti le, če so opravili v okviru vzgojnoizobraževalnega procesa ustrezen izpit za vožnjo s kolesom. Neupoštevanje teh določb je vezano na odgovornost staršev.
•	Miličniki tudi opozarjajo na vse pogostejše goljufije. Oškodovanci nasedajo raznim obljubam o cenenem nakupu deviz ali nabavi drugih materialnih dobrin, največkrat pa ostanejo brez vsega. Ker so miličniki nekaj tovrstnih goljufov v zadnjem času prijeli, prosijo oškodovance, naj se brez strahu oglasijo na postaji milice Žalec in dejanje prijavijo.

TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
SAVINJSKI MAGAZIN
^ 4$

Za 8. marec čestitamo^rsem ženam in dekletom!
in fantje» v0je r
Pričakujemo vas
na!1
draije
trge
,vinah
Predstavnika KS Polzela Stanko Satler in Dana Antloga sta slavljenki voščila vse najboljše v imenu vseh Polzelanov ter ji izročila šopek cvetja in darilo.
NA PRAGU 100. LETA
V soboto, 13. februarja, smo s predstavniki krajevne skupnosti obiskali najstarejšo Polzelanko in verjetno najstarejšo občanko naše občine 99-letno Julijano Kač. Svoj rojstni dan je praznovala prav na ta dan.
Slavljenka živi pri družini hčerke Marice Palir. Bili smo deležni toplega sprejema in kmalu je stekel spontan pogovor. Mi smo seveda spraševali, Julijana pa nam je pripovedovala o svojem življenju. Kot življenje mnogih ljudi visoke starosti tudi njeno ni bilo postlano z rožicami.
Rodila se je v kmečki družini na Polzeli in delo je že zelo zgodaj postalo neizogibni del njenega vsakdanjika. Tudi pozneje, ko se je poročila, je ostalo tako. Rodila je hčerki Hedviko in Marijo, gospodinjila in skrbela je za številne nepogrešljive stvari. Toda nad delom se Julijana ni nikoli pri-
toževala, saj je rada delala. Hudo pa je bilo med vojno.
»Že leta 1941 je sovražnik spoznal, da je naša družina napredna in svobodoljubna. Zato smo bili tudi med prvimi izseljeni na Hrvaško, mojega moža Edvarda so odpeljali v Mathausen in ga še isto leto ubili. Ostala sem sama z dvema otrokoma, brez upanja, da bi bili ob koncu vojne spet cela družina. Pa tudi v izseljeništvu ni bilo lahko. Saj ljudje so bili dobri, bolela pa me je ločitev od otrok, ki so morali drugam . . .«
Po vojni sta prišla domov Julijana in hči Marija, Hedvika je ostala na Hrvaškem in se tam poročila. Spet so sledila leta dela, ki je Julijano spremljalo, dokler ga je zmogla. Sedaj je delo in skrbi prepustila drugim. Domači jo imajo radi, pravi pa, da morajo z njo bolj glasno govoriti, ker slabo sliši.	T. TAVČAR
90 LET MATIČKOVE TETE
Ko jo srečujemo, kako hiti po gozdni poti ali se izogiba drvečim avtomobilom, ko hodi po preveč izrabljeni cesti mimo svojega doma, si kar ne moremo predstavljati, da po takšnih ali podobnih poteh hodi že devetdeset let. Nič ji ni odveč ko na zimsko-pomlad-nem soncu lušči koruzo za kokoši, ki jih tako rada goji.
Ko sem jo vprašal, kako se danes počuti, je odgovorila, da je presrečna, ker pač živi zase in za svoje in ni odvisna, kot nekdaj v preteklosti, od drugih, ki so rezali zelo tanko rezino kruha.
Spominja se, kako je iz Kolob-ja, kjer je bila rojena v številni kmečki družini, prišla že leta 1920 v Arjo vas. Tu je nato potekala njena težka življenjska pot, ko se je preživljala kot gospodinjska pomočnica. Nikdar ni bila zagrenjena, življenje je vedno jemala kot nekaj lepega, kot nekaj, kar je vredno živeti.
Takšna so bila tudi njena prizadevanja, ko si je ustvarjala dom, v
katerem še danes najde popolno srečo in zadovoljstvo.
Nadvse lepo je, kò se pri njej zbero vsi tisti, ki ji želijo, da bi jih iz njenih devetdeset let postalo sto. To pa so njena hči, sin in sosedje. Teta Elizabeta Marovt, Matičkova tetà iz Arje vasi, še mnogo mnogo srečnih in zadovoljnih let-	Ivan Uranjek
SEMAFORJI sTodTuzTT "
V središču Žalca že nekaj časa ne utripajo semaforji. Zato smo vsak dan priča prometni zmedi, ki pa k sreči še ni terjala žrtev, čeprav karambolov ne manjka. Izvedeli smo, da je avtomatika povsem odpovedala in je ni mogoče več popraviti. Cena nove je 25 milijonov dinarjev, kdaj pa bodo v samoupravni komunalni interesni skupnosti uspeli zagotoviti finančna
sredstva, pa še ni znano.	jk
M, „h	etj*
	
^ 0 e*** '’ *<W°	
—	semen in sadik —	orodja za vrtičkarje	
Izdelke bele tehnike, akustike in drobne gospodinjske aparate pa prodajamo tudi na 3 ali 6-mesečno obročno odplačevanje	
Veleblagovnica v-i r» »vj g'f Prodajni center ft lU-lllUL	Žalec Levec
V soboto, 20. februarja, so dekleta, ki so obiskovala kuharski tečaj v Andražu, pripravila zaključek tečaja. Obiskovalo ga je 16 deklet in fant, vodil pa ga je Branko Ocvirk. V 50 urah tečaja so dekleta spoznala 110 receptov.	T. TAVČAR
FOTOKRONIKA
Letošnja zima nas ni obdarila s snegom, zato pa so »cvetele« naokrog takšne rožice, kot jih prikazuje naš posnetek. Smeti okrog kontejnerjev so velikokrat posledica tega, ker delavci Javnih naprav ne odpeljejo pravočasno polnih kontejnerjev. Se večkrat pa je kriva malomarnost stanovalcev, ki svoje odpadke enostavno položijo poleg kontejnerjev ali pa odnašanje smeti prepuščajo otrokom, ki včasih niti ne morejo odpreti pokrovov na kontejnerjih.	Foto: jk
V Kapli v KS Tabor so imeli fantje v začetku tega meseca kar precej dela. Pripravljali so se na šranganje, saj se je možilo dekle iz njihove vasi: Martina Kranjc. Da so se dobro pripravili, se je izkazalo, ko so se svatje ustavili pred postavljeno šrango. Fantje so imeli pripravljeno skorajda vse, kar so si svatje in ženin Tone Zupančič zaželeli, dovolj je bilo jedače in pijače, imeli so veselega muzikanta in kar je najpomembnejše: dobro nabrušene jezike. Po pogajanju so svatje in ženin, hočeš nočeš, za nevesto odšteli 40 starih milijonov.
T. TAVČAR
blagovnico Hmezad'
ŽALEC, TEL.: (063) 713211 • PÖSLUJEMO OD 7. DO 19. URH VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD>7. DO 13-URE
V_________ ________ ■ f- -	^
Akcijska prodaja
na kredit brez obresti samo §e do konca februarja! BETONSKI MEŠALCI LIFAN 5 obrokov — prvi ob nakupu
Pri takojšnjem plačilu 20% popust GRADBENI MATERIAL MOTORNE ŽAGE - HUSQUARNA 4 obroki — prvi pri nakupu
Pri takojšnjem plačilu 10% popust
CENTRALNE ETAŽNE PEČI
KIV VRANSKO
Pri takojšnjem plačilu 10% popust